225. Številka. Uhaja vsak dan ifeler, Uimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ta avstr o-ogersk e dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., sa četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni 1 a platoje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Itvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slamo p. n. oMIsstfe uljudno vabimo na ■oV« a»ročbo, Stare gospodo naročnik« pa, katerim |e' poseki« koncem meseca naročnin«, sreslmo, da Jo o pravem ena u ponove, da posl-IJaa|e ae preneha In da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L)nbljaaske naročnike brea posli Js- n|a na dom: Vae leto . . . gld. 18«— I Četrt leta . . gld. e-ao Pol leta ... o*SO| Jeden nesee. l*lO ■a po«llJan|e nn dom ae računa lO kr. aa nesee, SO kr. sa četrt leta. 8) poill|aajons po poŠti velja i Vae leto . . . gld. 15-— I Četrt leta . . gld. 4* — Pol leta ... ,, s>— I Jeden nesee . „ 1 -tO ■nF" Naročajo »e lahke s vsakim dnevom, n h krasu »e mora poslati tudi naročnina, drugače se me osi ramo na dotično naročilo. UpravnUtvo »Slovenskega Naroda'1. Volilski shod v Postojini. Vfceraj popoludne vrlil ae je v Postojini, v velikem aniona Vičičevega hotela, volilski shod, kateri je bil sklical deželni poslanec za notranjske kmetske občine goap. dr. Josip VoSnjak. Valed skrajno neugodnega vremena zbralo ae je aamo nekaj nad trideset volilcev, aami ugledni možje, celo iz jako oddaljenih občin, da čujejo poročilo avojega poslanca in ae dogovore glede kandidature za bližajočo ae deielnozborako volitev. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan Po-stojinski g. ViCič, ki je došlece presrčno pozdravil in dal besedo poslancu-sklicatelju. G. dr. Vodnjak spominjal se je začetkom svojega govora umrlega tovariSa, poalanca Hinka Kavčiča, in v velikih potezah opisal njegovo neutrudno delovanje tako v korist notranjskega volilnega okraja, kakor v blagor celega naroda slovenskega, njegovo izvedenost zlasti v kmetijskih stvareh, njegov blagi in vender jekleni značaj ter velike njegove zasluge, na kar so zborovalci po go-vornikovem pozivu zaklicali: Slava spominu Hinka Kavčiča! Dr. Voinjak je na to poročal o delovanju dež. zbora kranjakega povdarjajoč, da dež. zbor aicer nima več nekdanje politilke veljave, da pa je važen faktor zlasti glede* gospodarstva In glede" Šolstva. V gospodarskem osiru naglaSal je poal. splošno, da so dež. dohodki izdatno narasli ne da bi se bila oaemintri-desetodstotna deželna doklada povečala. Dohodki ao narasli vsled davka na žganje, ki je Že lani nesel deželi 180.000 gld. ter bo letos vrgel najbrž 200.000 gld. Za deželo je to velike koristi, ker bi sicer imela deficit in to navdaja poslanca z zadoščenjem, ker je on v finančnem odseku prvi sprožil to misel. Obdačenje Žganja pomagalo je tudi v moralnem oziru, ker se je s tem pijančevanje vsaj deloma zajeailo. Kakor pa so dohodki vsled tega narasli skoro na jeden milijon goldinarjev, tako so tudi narasli izdatki. Velik del dohodkov ae potrosi za Šolstvo in ta denar gotovo ni izvržen. Tudi za ceste in za deželnokulturne namene se izda velik del dohodkov. Glede naprave notranjskih vodovodov, katero vprašanje je sa ta kraj največje važnosti, pravi govornik, da je že pred 2 letoma predlagal, saj pokrije država polovico troikov, 30 odstotkov naj plača dežela, 20 odstotkov pa interesenti. Dežela je že prevzela dolžnost, pokriti svoj delež 30 odstotkov, država sicer Se ne, a upati je, da pokrije, če ne polovico, vsaj 40 odstotkov. Sicer pa se je v tem oziru že začelo delovati in je dežela za vodovod v Begunjah in v SevSčiku dala 9900 gld. Ker bo priprave že akoro povsem dognane, smeti je upati, da bo tekom let vsa Notranjaka preskrbljena z dobro vodo. Vsled zakona o povzdigi živinoreje jela je dežela delovati tudi za to važno stroko kmetijstva in je zlasti mnogo storila za nakupovanje bikov. — Velikim deželnim podjetjem prištevati je deželno gledališče v Ljubljani, kar se svoj tas z mnogih stranij ni odobravalo, čeS da dežela nima od gledališča nikake koristi. Gledališče se je zidalo z raznimi prispevki, dežela pa je najela posojilo v znesku 100.000 gld. in prevzela jamstvo za njega obrestovanje in amortizacijo, pridržala ai pa pravico oddajati lože. Z najemnino za lože se pokrivajo obresti in amortizacijska kvota, najemnina nosi dosti več kakor je treba vsako leto za pokritje teh troSkov in to je sijajen dokaz, kako neupravičen je bil strah, da bo imela dežela kako Škodo. Dežela nima Škode, v narodnem oziru celo koriat, ker se je nadejati, da se bo v novem gledališči razvila slovenska dramatika in morda popolnoma izpodrinila nemSke predstave. — Drugo veliko podjetje, katerega se je dežela lotila, je nova bolnica. Tu bo precej troSkov. Stara bolnica se je prodala gosp. Gorupu za primerno ceno, on pa je zgradbo veleduSno podaril v naroden namen. Kova bolnica veljala bode okolo 400.000 gld. To je res velika svota, a nova bolnica je bila nujno potrebna, prezidovati staro zgradbo nikakor ni kazalo, in za to se je dežela odločila, da zida novo, ki bo zadostovala za vedno. Pri bolnici bo tudi hiralnica, kar je posebnega pomena, kajti zdaj smo v tem oziru jako na slabem. Občine ne zmagujejo troSkov, katere bi imele, da pošiljajo onemogle ali neozdravljive siromake v sedanjo hiralnico v Ljubljani. Sicer pa se bo moralo vprašanje o javnih bolnicah v kratkem rešiti, zakaj dežela plačuje velikanske svote za bolnike, ki se oskrbujejo v bolnicah v drugih kronovinab. V Novem Mestu napravijo usmiljeni bratje bolnico, a preskrbeti jo bo tudi za Gorenjsko in za Notranjsko. Dežela je torej jako mnogo storila, zlasti za kmetsko prebivalstvo in za kmetske občine, a vzlic temu je izhajala a sedanjimi prikladami, ki so v nas znatno manjSe nego v Bosednjib kronovinab, in zato se lahko reče, da je bilo gospodarstvo dobro. SploSni politiSki položaj je jako težaven. Izgubili smo dež. predsednika barona VVinklerja, ki je imel srce za deželo in za slovenski narod. Namesto njega smo dobili drugega gospoda, o katerem Se ne moremo izreči sodbe. Njegovih namenov ne poznamo, a ko bi se obrnil proti slovenskemu narodu in hotel ustvarjati nenaravne večine, kakor se je to delalo svoj čas, tako bi se prepričal, da je narod slovenski pripravljen na vsak boj in da se ne boji nobenega pritiska. H koncu dotaknil se je govornik Se domačega prepira, obžaluje, da se je zlasti zadnji čas zelo poostril. Zanetil je ta Škodljivi prepir mož, LISTEK. Nevesta našega časa. (Češki spisal Ferd. Seli niz; preložil Vinko.) (DaUe.) Kruh in pivo se že nekaj tednov jemlje na dolg, namreč na knjižico, ker je gospa Sidonija i sosednjega peka i bližnjega gostilničarja uverila, da bode bolje, ako 2 njim računa kar za cel meneč, da se v večjih svotah račun dela dosti laglje negoli v teh dnevnih drobcih: toda samo suhega kruha in piva vender ne more dati za večerjo, že zaradi poslov nel Razvpili bi jo ter jej napravili sramoto, katera bi se jutri ne dala popraviti niti s tisoč goldinarji . .. »A saj Svitak gotovo ne pride prazen!" tolažila se je, vedno znova trkajoč z denarnico ob dlan, kot bi iz nje pričakovala kakSno prikazen. Vse zaman. Iz nje je padel samo račun za oglje. Oglar je jako nujno zahteval, naj se mu hitro plača račun, ter grozil, da gospe na dolg ne da niti koSčka oglja, ako v treh dneh ne dobi denarja." »Poskusimo drugače!" dejala je gospa Sidonija porogljivo, hlastno trgajoč oglarjev račun na same koščke, katere je potem vrgla po sobi. V tem vstopi Leonora naznanjajoč jej, da jo v tem mrazu že zebe v noge. „Nogovice Bern davi vrgla v peč, niti koSčka stopal že niso imele več." In privzdignivSi svileno krilo, vlekoče se za njo pol metra po tleh, pokaže materi bose noge v kordnaoastih čevljih. .Zavreči pa jih vender ni bilo treba", kara jo mati; »vsaj meča so bila Se dobra in bi bila Se lahko trpela nekaj tednov. Sedaj ti ne morem pomagati, sama že od spomladi hodim bosa." j,Srajca mora tudi že kmalu razpasti na meni," potoži se gospodična Leonora, govoreč tiheje in plaho ozirajoč se, ne sliši li nikdo drugi razven matere. „Druzega je ni, kot nekaj slabih zaplat, 8 katerimi so zvezane velike luknje." .čakati moraš na opravo ..." odvrne gospa Sidonijs. .Kaj pa, če na ulici kaka krpa pade od mene ? skrbno opozarja gospodična Leonora.u Danes sem bila že v silnem strahu, da se to zgodi, ko sem po francoski uri stopala v voz. Noga bo mi je zapletla v luknjo in pod mano baS na vozovem podnožniku ae začuje: resk, resk, tako da mi je vsa kri Sinila v lice, kajti tri korake od voza je stal gospod Lipp-mann ter sladko klanjajoč se čakal, da vstopim. Naglo sem z obema rokama zgrabila ves spodnji del obleke ter kar padla v voz. Gotovo je opazil mojo zbeganosti A da je kos raztrgane in umazane srajce obvisel na podnožniku! Se sedaj me je groza, če se spomnim, da je to bilo mogoče!" In kot omedlela sede na materino posteljo, na kateri ni bilo druzega kot velik pisan vozel kot zglavnik in jedna sama Zimnica v prevleki nedoločne barve. .Zn take stvari nimamo denarja," odgovori gospa Sidonija razdražena. „Ali naj bo zgornja ali pa spodnja obleka, za oboje zajedno ne moremo Bkr-beti. Ako bi sama na sebi imela kaj boljšega, dala bi ti. Zvečer to popraviva ... Še kakov trak . . ." a Teh trakov in vrvic imam na sebi Že več kot platna ..." odvrne gospodična trpko. „Tega mi kar nič ne očitaj!" razjezi se goBpa Sidonija. .Storila sem zate več, nego li morem opravičiti pred očetom in svojo vestjo. Hodiš kot prin-cesinja. Kaj je pod svilo in barSunom, ne ve nikdo drugi, kot medve. Niti naše služkinje o tem ne slutijo ničesar. Rade vidijo, da dajemo perilo od doma, a nimamo kaj dajati od doma, v nafie spalnice pa nikdo izmej njih že dolgo ni vstopil; rajši postiljam sama, da bi služkinja ne videla, kakšno so na&e postelje ... A najskrajnejši čas je že, da se Lipp-mann izreče ter konča vso stvar. Potem si oddahnemo." (Dalje prih.) ■SBfSBBBasnol BBSsnssaaBSSBaiHBl ki živi na akrajni meji slovenskega ozemlja in ki 86 v prejSnjih letih, ko amo se mi starejši borili za narodnost, ni nikdar udeležil boja. Ko bi ae bil on kdaj boril, ne bil bi zanetil prepira. Vsi Slovenci smo katoličani, nobeden ne dela na to, da bi ae vera podkopala, ker vsakdo priznava, da ata vera in narodnost jednakopravna. Ci pa veri nihče ne nasprotuje, čemu ae zanjo boriti, ko je vender le narodnost naša v nevarnosti. Kdor misli, da bo samo z vero redil nafto narodnost, ta ae moti. Vera je za v h1! človeštvo, pri nas pa ni verskega nasprotja, tu imamo boj za narodnost in dokler naa zatirajo, Bkrbeti moramo za to. (' ? pogledamo okolo sebe, vidimo, da povsod tam, kjer je propadla narodnost, izgubila se je tudi vera. Nihče ni nasprotnik duhovščine in ta bi se morala potezati za narodnost našo, kakor se je zanjo borila v polpreteklih časih. Upaimo — končal je govornik — da bo nehalo pričkanje in da bomo zopet vsi jedini v boju za narodnost in za vero. Poslušalci so poslancu živahno pritrjevali in g. Milavec je predlagsl, naj se mu izreče za hvala m pripoznaoje. O poslančevem poročilu vnela se je kratka debata G. Z e I e n iz Senožeč toži, da se za Notranjsko dosti premalo stori, dočim se za Gorenjsko in Dolenjsko marljivo skrbi. Obžaluje, da se je premestila kmo-tijska šola s Slapa v Grm in želi pojašnjenja, zakaj je dežela prevzela V2«l0 za osuševanje Ljub-Ijanekega barja potrebnih troSkov, dočim je mesto Ljubljansko, ki bo imelo veB dobiček, prevzelo samo In s n kako je s prisiluo legalizacijo, katero so druge dežele odpravile, Krunjska pa ne. — Gosp. dr. Vošnjak opozarja, da mora mesto Ljubljau sko muogu plačevati za ceste in druge usprave, od katerih nima nikakega dobička, da mora torej tudi dežela kaj storiti za mestu. Djlajo se priprave tudi za osuševanje Cerkniške, Logaške doline itd., za katero delo bo tudi dežela prevzela del troSkov. Glede legalizacije pravi, da notarji za legalizo-vanje iihtin do 100 gld. ne zahtevajo plačila in torej ni uzroka odpraviti prisilno legalizacijo, tem menj, ker se je v dež. zboru jasuo dokaza* lo, da pri nas za to niso razmere dozorele. — G. Milavec iz Cerknice pntrja poslancu, rekši: če te Ljubljansko bar|e ne bo osušilo, tudi naS:h ne bodo. — Gosp. S e b o u i k a r z Rtkeka povdarja, da deželi troški od leta do leta rasejo, da je torej treba misliti na nove dohodke in naavetuje, naj se sproži vprašanje, bi li ne kazalo UBtanoviti deželno zavarovalnico, kateremu nasvetu so zboruvalci živahno pritrjevali. — Gosp. kurat Mikš z Rizir-tt-ga (Klici: Le kratko in jedrnato!) govori o velikem pomnojkaniu vode iu priporoča toplo, nuj se poslan* c za to vprašanje resno zavzame, zagovarja hiralnico usnnlienih sester v Ljubljani (Klici: Saj se ji nič drugega ne očita, kakor da je predraga!) in se končno potegne za moža, ki je zanetil domaČi prepir, češ, da ta mož ui sam. — G >sp. Pečo iz Starega trga zavrača predgovoroma ifl pritrja po-slani evemu stališču, u os p. St. Jelenec, učitelj v Tr njih, priporoča napravo vodovoda v Trujih, kjer je nujno potreben, g. J uri| K r a i g h e r iz Hraš pa vpraša, zakaj se toliko časa ue uastavi okrožni zdravnik za Postojinski okraj. — Dr. Vodnjak pojasnjuje, da je dež. odbor že dvakrat prenesel sedež /travnikov, da pa ni proBilcev in da bo treba uspraviti dve okrožji v Postojioi in v Št. Petru, ter službi pomaknili v 1. ali vsaj v II razred. Razprava o poslančevem poročilu je bila b tem končrtii«, na kar sta se prečitala nastopaa pozdrava: . K1 i si zaradi neugodnega vremena in svojega nezanesljivega zdravja ne upam v Postojino, kamor sem bil za trdno namenjen, da ee udeležim danaS njega voliluega shoda, tem potom iskreno pozdravljam vse došle p. n. zborovalce, želeč iz srca, da si izberejo za kandidata: moža, ki se bo odlikoval po neumorni delavnosti io požrtvovalnosti; — ki mu ne bo kalilo pogleda osebno koristolovje in slavohlepje, ampak mu bode vseskozi program življenja: blaginja, čast in slava milega naroda; — moža, ki sam porojen iz naroda, temeljito pozna značaj in življeuje, pa tudi skrbi in težave našega priprostejia ljudstva; moža, ki se bo zavedal, da zastopa pod težo raznih bremen zdihujoči kmetski stao iu Bi bo prizadeval, varovati ga še večje škode in stroškov; moža, ki se bo pa' tudi tega zavedal, da zastopi ljudstvo pobožno in v svoji ogromni večini zvesto ulano B igu in veri svojih očetov, da tedaj ne bo v vprašanjih, segajočih na versko polje, potegnil z nasprotniki, kajti neovrgljiva resnica ostane, da je vera najtrdnejša podlaga sreče in blagostanja v drnžiai in državi. Kdor je v veri indiferentan ali celo naravnost nasproten, tak nima vesti in srca, pa tudi ne sočutja ta ubogo ljudstvo. Z odličnim spoštovanjem Ivan Podboj, Župnik. V Planini, dne* 1. oktobra 1893." „Zadržani po vremenu, pozdravljamo zbrane udeležence, Žaleč, da se izbere aalim zastopnikom mož značajen, zmožen delavec, kmetovalec ter veren pristaš narodno-napredue stranke. — Za voli Ice Trnovsko-Bistriske: župan Urbančič, Vale uči č, Maljevac, notar Ran ne." Pri posvetovanju o kandidatu za deželnozboraki mandat namestu umrlega Hinka Kavčiča izrekajo mnogi navzočniki željo, da bodi kandidat kmetovalec, ki pozna potrebe Notranjske in ondotne razmere. Oglasi se goap. Jurij Kraigher, poaestnik v HraSab, in izjavi, da bo ga mnogi volilci nagovarjali, naj kandidira. Pojasnjuje svoje dosedanje delovanje ter povdarja, da pozna razmere na Notranjskem in po* trebe prebivalstva jak;o temeljito, da ja zvrSil visoko Solo za poljedelstvo in gozdarstvo, da je potem deloval pri pogozdovanju Krasa, bil obe. tajnik v Postojioi in da upravlia sedaj veliko kmetijo. Izjavlja tudi, da se bo v slučaju izvolitve vedno trudil, biti vreden naslednik Kavčičev in da je v politiSkem oziru odločen pristaš narodno napredne stranke. Zborovalci so govorniku živahno pritrjevali. Dr. Vošnjak naglasa, da si je vedno ž-del domačina kot tovariša in priporoča toplo kandidaturo g. Kraigherja. Isto tako se izrečeta tudi župan g. V iči č in g. Jelenec. Po kratki debati, v kateri so govorniki opozarjali na p člo število navzočnikov ter izrekli, da se morajo prej še dogovoriti s svojimi soobčani, obveljal je predlog, da se kandidatura g. Kraigherja vzame na zuanje. Končno zahvalil 8e je predsednik g. Vičič vsem zborovalcem za udeležbo in zaključil shod. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. oktobra. Državni zbor. Avstrijski državni uradniki predlože državnemu zboru peticijo z 21.000 podpisi, v kateri pojasnjujejo hvo! položaj in prosijo: naj se uvede službena pragmatika; naj ima vsak pravico do odpusta in sicer uaimenj na 14 dnij in največ na Sent teduov; naj ae po mogočnosti in po okolnostib uvele nedeljski počitek ; naj se odpravijo tajue kvalifikacijske tabele; naj se avancemeut uredi po službenih letih; naj se sestavi nepristranska disciplinarna komisija in nai-višje disciplinarno sodišče in k uhitio naj se iz nova Histemizujejo plače, odpravi službena kavcija in ure.le" peuzijski dohodki. — Dunajski dopisnik .Reforme" imel je pogovor z nekim odličnim Članom Hohen-vvirtovega kluba, kateri se je izrekel, da so nastala mej vsemi strankami velika nasprotstva in da je parlamentarna Bituvacija zelo zmedena. Zlasti v Hohenvvartovem klubu so vsi navskriž. Večina je zoper izjemno stanje, vlada se more samo na nekatere nemške klerikalce zanašati, na druge ne, in zato bo klub dovolil svojim članom, naj glasujejo, kakor hočejo. Češke novice, Mladočeškega oklica na narod še vedno ni in čuje se, da ga morda uiti ne bo, nego da bodo mladočeški poslanci vso akcijo zoper izjemno stanje prenesli v državni zbor. — V občinskem svetu Praškem naznanil je župan, da je ministerstvo zavrglo mestne občine rekurs zoper namestniško naredbo o dvojezičnih javnih napisih ter naročilo, da je tekom štirih tednov odpraviti samočeške napise in je nadomestiti z dvojezičnimi. Radovedni smo, ali bodo servilni Staročehi tudi pri tem vprašanju zapustili narodno stališče in se vladui naredbi pokorili ali ne. — V soboto zaprla je Praška policija modroslovca Škarbo, izdajatelja lista „Nove Proudv", ker je baje sumen, da se je udeležil pouličnih demonstracij v predvečer cesarjevega rojstnega dne. Doslej je radi teh izgredov 69 oseb v preiskovalnem zaporu, mej njimi veleposestnik in rezervni častnik Stčpa-nek. Vsi ti bodo obtoženi veleizdaje, motenja javnega reda in pokoja, razžaljenja velečanstva in raz-Žaljenja članov ceBarske rodoviue. — Posamui listi javljajo, da profesor Masarvk ne misli opustiti vb6 politiško delovanje, nego da snuje novo narodno in napredno strank-) in da pri tem v prvi vrsti računa na mladino. Češki listi o tem Se nič pozitivnega ne javljajo. \ n a i tj c države. Stambulov in Koburšan. „Pesti Napio* javlja iz Sofije, da je mej Stambulovom in Koburžauom nastalo tako oasprot-htvo, da je kriza neizogibna. Mnogo je k temu pri- pomogla tudi vojvodinja Klementina, Koburžanova mati. Tudi to je aa Koburžaoa celo uplivalo, da ga je nemški cesar pri pogrebu v Gotbi »odrazil, rekši mu: „Tudi Vi imate svojega Biamarcka". Vse razmere ao tako napete, da nastane Se lahko revolucija, slasti ker je Stambulov zopet začel zapirati svoje politične nasprotnike. »Orna džamija* v Sofiji je prenapolnjena. JPanamino. Škandalozna ta reč je skoro rodila ministersko krizo. Znano je, da si vlada kolikor moči prizadeva, da bi sodna obravnava ne kompromitirala njenih Članov in njih privržencev. Deloma se je to posrečilo, popolnoma pa ne, zakaj prav te dni je državni tajnik v trgovinskem miniaterstvu pobegnil. To je neposredno prouzročilo krizo, ki se je pa za sedaj poravnala, sosebnn iz ozirov na Toulonske slavnosti. Vladni krogi se boje, da hi te slavnosti mogle prouzročiti mejnarodne komplikacije in te bi bile za Italijo dvojne nevarnosti, ako bi v takem tre-uotku imela notranjo krizo. Dopisi/ Z Kar J«, 30. septembra. [Izv. dop.] (V odmata k i jez in barje.) Jez v Vodmatu je padel 1 — Že 22. avgusta t. I. so bile zatvornice snete. Srnami teden nekako 8. septembra bil je pa tudi prag a železnimi steberci is atruge skopan. G. naslednik CeSkove tovarne moral bode pa tudi kamnito podzidje tega jeza izkopati, kajti v tem kraji tiči Štiri čolni podpešaega kamna, kateri je s cementom vezan. ... Kak upliv je imel ta jez na odtok vode iz barja, izprevidi se iz tega, da je Ljubljanica v barski latvici od 22 do 24. avgusta za 12 ctm. padla, toraj vsaki dan za 6 ctm., mej tem ko se je poprej samo za 1 ctm zniževala. Ko je bil Se prag izkopan tedaj so se pa nasledki tega jeza glede osuševanja barja Se drugače pokazali. Dne 9. avgusta je po malem celi dan deževalo, posebno pa od 6. do 10, ure zvečer. Drugi dan je rastla voda do 9. ure dopoludne, potem je pa jela tako hitro padati, da je v 24. urah za 70 ctm. padla in dne 17. oktobra t 1. zvečer ob 6. uri stala je na Lipenskem vodo« merniku, kakor pred dežjem 2 21 m. pod ničlo; v 8 dneh je za 1*51 m. padla I Tako poprej pač ni bilo, ko je bil jez v Ljubljanici ravno v okraji, kjer se je strmec najbolj lomil. Po vaškem večjem deževji je voda še 12 ur rastla, potem je pa dolgo jednako viBoko stala, predno je pojemati začela, a to tako polagoma, da je na dan padla samo za 15 do 20 ctm., proti koncu povodnji pa samo po 2 do 3 ctm. Nekateri zvedenci so trdili, da upliva jez k večjem samo do Hradeckega moata. To trditev ovrže temeljito stanje vode dne 24. avgusta I. I., ko so bile Se zamo zatvornice v Vodmatu snete, tu se je pokazalo, da je voda padla v celi progi od Vodmata do Vrhnike za 12 ctm ; jez v Vodmatu je torej jako Škodljivo uplival na odtok v barski latvici se zbirajočih voda. Jako previdno se je pa poBtopalo pri podretji tega jeza. Da bi mnenje nekaterih zvedencev pre-očitno ne propadlo, podiralo se je kakih 15 dni; ko bi se bil celi jez najedenkrat dvignil, tedaj padla bi bila Ljubljanica celo pri mostu sv. Jakoba za 050 m., v barji pa gotovo tudi za 0*20 m. Kake nasledke ima to delo, dokazal sem gori, ker pa Se jez ni popolnoma podrt, razvidelo se bo to Se jasneje pozneje, ko bo tudi zid na katerem je prag jeza ležal, razkopal. Kakor kažejo izkazi opaž j vanj erarnega vodomernega kola, so Be velike Bkoro vso latvico obsegajoče povodnji Se le leta 1878 , ko se je Vodmat-ski jez zgradil, prikazovati začele. Popolnoma neosnovana je trditev, da se z naraščanjem vode upliv jeza na odtok čedalje bolj manjša, kajti naravno je, da se upliv z množino vode pri jezu razmerno jači in proti izvoru razteguje. Tajiti Be torej ne da več Škodljivi upliv jeza v Vodmatu na odtok v barji ee zbirajočih voda. Ako pomislimo, da že nekoliko centimetrov vode" na debelo pokonča ves trud marljivega barjana, misliti si moremo, koliko škode, koliko bćde prouzročila je ta naredba, koliko posestnikov je po vodnih nezgodah v dobi od leta 1873. do 1893., ko je jez v Vodmatu zapiral odtok Ljubljanici, ubo-žalo. Zares čuditi se je veliki vztrajnosti tukajšnjih naselnikov, da ta č-ib niso domovja zapustili. — Tolažili bo se pač, da vender. jedenkrat od-rešenik pride, kateremu bode beda tukajšnjih terpi-nov do srca segla, kateri bo stvar po pravici razsodil, kateri ne bo blaginje več sto in tudi tisoč rodbin žrtvoval koristi pojedinca. — Pozno, a pri- šel je, ne imenujem mož«, saj ga pozna slednji v Ljubljanski okolici. Naj bi še za naprej tako spretno vodil njemu izročeno stvar, gotovo se ga bo sleherni okoličan vedno s hvaležnim srcem spominjal. Izlet „Sokola" Ljubljanskega v Ribnico. Jesenska doba sicer izletom „Sokola" ni več posebno ugodna in se je navadno ob tem času že zaključila izletu« sezona. Letoa pa se je ponudila izredna prilika, ko se je pred malo dnevi odprla Dolenjska želeinica. Te lepe prilike ni hotel zamuditi .Sokol', da takoj prve dai pozdravi dolenJ8ke brate, kateri so nam itak predolgo časa bili vsled slabih občil le težko pristopni. V naglici priredil ae je torej včerajšnji izlet, ne glede na to, da je isti dan v Ljubljani bila otvoritev alovenskega gledališča, javna dobrodelna tombola in se nekatere druge zabave. Vreme ni bilo poBebao ugodno, ko se je zjutraj ob polu 7. uri odpeljalo blizu 40 Sokolov, okolu 20 pevcev društva „Ljubljana" in več narodnih dam in gospodov Ljubljanskih z južnega kolodvora. Vlak apremljevalo je 20 mož Domžalske godbe. Kurirski vlak z Dunaja imel je skoro pol ure zamude, zato odpeljal se je dolenjski vlak z isto toliko zamude. Odlok deželne vlade, ki je razveljavil prepoved okrajnega glavarstva ter določbo, da ne sme „Sokol* korporativno nastopiti v Koče v ji, došel je šele v soboto proti večeru. Odbor „Sokola** sklenil je bil pa že prej, da odpade izlet v Kočevje, oziroma komaj dobre pol ure ostanka v Kočevji od jednega vlaka do druzega, kakor je bilo nameravano. Glede na omenjeno zamudo pa bi tudi brez tega sklepa ne bilo mogoče .Sokolu" peljati se v Kočevje in pogledati si mesto, ker do večera ni bilo nobenega vlaka nazaj na razpolaganje. O zanimivostih nove proge ne bodemo tu govorili, ker so itak že bile popisane obširno v »Slov. Narodu0. Na postaji Lavrica pozdravljal je grom topičev vlak, iz katerega bo pri vaeh oknih vihrale male narodne zastave. Istotako bilo je na vseh postajah naprej mnogo ljudstva, ki je z živahnimi Ž vio-klici pozdravljalo izletnike, tako posebno v Šmarijah, Grosupljem, Ortneku itd. Na kolodvoru v Velikih Laščah bil je vzprejem prav sijajen G župan Hočevar pozdravil je s toplimi besedami „Sokola" in ostale rodoljube iu mala gdčna. Ivka Dereani izročila je velik šopek podstaroBti dru. Vilfanu, ki se je srčno zahvalil na prijaznem vzprejemu. Mej grome njem topičev, sviranjem godbe in burnimi Živio klici odpeljal se je vlak. V Ribnici pa je bila zbrana nebrojna množica na kolodvoru in tu je bil upravo veličasten vzprejem. Ko se je „Sokol' postavil v vrsto, pozdravil je g. župan Klun v imenu Ribniških tržanov došle goste, katerih prihoda se je radovala vsa Ribniška dolina, ki se je po želez niči odprla širšemu prometu. Posebno vrlemu „So kolu" zaklical je prisrčen Živio, kateremu so pri trjevali stoterni klici: Živio „Sokol"! Zahvalil se je podstarosta dr. Vilfan ter naglašal, kako radi so porabili današnji izletniki prvo priliko, da pribite v Ribniško dolino, na klasična tla, kjer se govori naj čisteja slovenščina ter je zaklical prisrčen Sokolski Na zdarl vrlim narodnjakom R bniškim. Potem pomikal se je sprevod z godbo na čelu po še ne do delani dovozni cesti, ob kateri bo od kolodvora naprej stali na obeh straneh visoki mlaji z narod nimi zastavami do slavoloka pred vhodom v trg. Tam pozdravila je deputacija 15 Ribniških zalih go spodičin v bogati narodni uoši „Sokola", imenom katerih je govorila gdčna. Pavla F lesova, poudar jajoč, kako &e veseli narodna Ribnica in tudi Ribniške Slovenke, daje čili „Sokol" razprostrl svoja krita in poletel v ponosno Ribnico, da so prišli mili goBtje „Svoji k svojim". Izrekajoč željo, da bi se Sokolska ideja Širila po vsej Sloveniji, izročila je govornica, katere krepke besede so naredile globok vtis na vse, podstarosti „Sokola" prekrasen velik šopek kot znak ljubezni Ribniških Slovenk za slovenski narod. Odzdravil je podstarosta dr. Vilfan ter se zahvalil na toliko ljubeenivem vzprejemu, posebno še ljubeznivim Ribniškim damam ter jim zaklical krepek Na zdarl, kateremu so Sokoli in ostali gostjo živo pritrdili. Gdčna Emilija B lahna izročila je potem kot skromen znak simpatij Ribniških Slovenk a vedno zmagonosni zastavi Sokola" lipov venec s trobojnim trakom. V trgu samem, ki je bil bogato okičen s narodnimi zastavami, zelenjem in girlan dami, bil je vzprejem tako navdušen in prisrčen, da je vsakdo takoj videl, da je tu narodna zavednost globoko ukoreninjena. Iz vseh oken obsipale so dame Sokole in druge goste s cveticami in elegant nimi malimi Šopki s trobojnimi vrpcsmi, občinstvo pa je burno klicalo: Živili I Ko je sprevod obšel ves trg, vrnil se je do restavracije in hotela Ar ko, kjer bo tamburaši Že pričakovali Sokole, katere je pozdravil gospod Lok ar, tamburaši pa bo udarali „Naprej" ia .Lepa naša domovina". Odzdravil jim je odbornik Sokola J. Nolli ter kot načelnik Sokolovega tamburaškoga zbora zaklical Na zdar! Pri veliki maši, ki je bila kmalu potem v krasni cerkvi Ribniški, pelo je poleg domačih pevcev tudi pevsko društvo »Ljubljana", kar je naredilo jako ugoden utis na ljudstvo. Ob polu 1 uri bil je v prostornem salonu g. Arkota banket, katerega se je udeležilo blizu 140 oseb in kije bil izredno animiran. Udeležilo se gaje poleg g. Župana K I u na, notarja g Orožna , g. župana Mrbarja iz Dolenje vasi Še mnogo drugih odličnih narodnih gospodov in dam Ribniških, vsa deputacija gospodičin, tamburaši itd., tako da je primanjkovalo prostorov. Mej banketom udarjali so neumorno vrli tamburaši pod vodstvom g. Kezeleta prav izborno in se je vae čudilo njihovi spretnosti. Pevsko društvo „Ljubljana" pelo je več točk na občuo zadovolj • nost in moralo ponoviti nekatere, posebno .Slovansko pesem" in pa .Kje dom je moj", v katerem je pel solo-Npev g. J. Nolli. Pod verando pa je svirala Domžalska godba. Bilo je maogo izbornih govorov in zdravic, ki so vzbujale splošno navdušenje, posebno naj omenjamo zdravico g. notarja Orožna, ki je rekel, daje prihod .Sokola" praznik za Dolenjsko in da „Sokol" ima največ zaslug za probuio narodnosti; g. dra. Vilfana, ki je nazdravil imenom „Sokola" in .Ljubljane" Ribniškim tržanom in županu g. Klunu, odbornika J. Nolli ja, ki je v humoristično prepletenem govoru nazdravil Ribniškim damam, g. župana K luna, kije, zahvalivši se nazdravil .Sokolovemu dvojfceku", pevskemu društvu „LjubljanaJ, g. župana Mrbarja iz Dolenje vasi, ki je nazdravil Sokolom in vsem Ljubljanskim gostom in gdčne. Fleš ove, ki je zahva-livša se imenom nszdravljenih dam in zatrjujoča, da ostanejo verne Slovenke, nazdravila „Sokolu". Burno so se tudi vzeli na znanje telegrafiftni pozdravi Sokola Dolenjskega in Celjskega in mnogih rodoljubov iz Drage, Nove Vasi pri Rakeku, Ljubljane (2), Celja (2) itd., kateri so pozdravljali vrle dolenjske brate in njih goste. Tu naj omenimo še, da nas je g. Ar ko postregel prav dobro in pošteno, kar se je splošno pripoznavalo in so bili vai udeležniki banketa v tem oziru popolnoma zadovoljni. Ker se zaradi neugodnega deževnega vremena ni mogla vršiti javna telovadba, začel se je ob polu 5. uri prav živahen ples. Le prehitro prišla je. ura ločitve. Ob 6. uri odkorakal je „Sokol" z godbo na kolodvor in spremljala ga je vsa Ribnica navzlic dežju. Do odhoda vlaka prepevala je „Ljub-liana* in ko je odhajal vlak, gromeli so topiči in Živio-klicev ni bilo konca in kraja. Navdušenje pri ločitvi bilo je uprav ganljivo, videlo se je, da kri ni voda, da v Ribnici je tako zdravo narodno jedro, da glede narodne zavednosti dozdaj na strani svetovnega prometa ležeča Ribnica sme tekmovati s katerimkoli krajem. Krasne ure, katere smo preživeli mej ljubeznivimi prebivalci Ribniškega trga, ostanejo nam nepozabne. Tudi pot nazaj bila je slovesen sprovod. Na vseh postajah poziravljalo je ljudstvo Sokole z živio-klici, v Velikih Laščah iznenadila nas je bengalična razsvetljava in pokanje topičev, posebno živahni pozdravi so bili še v Ortneku in Dobrepulji in na Lavrici, kjer je gorel krea in so gromeli topiči v tiho noč. Godba svirala je za odzdrav na vsaki postaji. Bil je /.areh narodni praznik za dolenjsko stran in splošno ao se strinjali vbi v klicu: Da se skoro zopet vidimo I —i. Domače stvari. — („Radogoju") pristopili so povodom svatbe gosp. dr. Treota z gospodično Mici Mahor-čičevo dne 30. m. m. v Sežani za ustanovnike z doneski po 100 kron gospodje: Dr. Ivan Dečko, odvetnik in deželni poslanec v Celji; dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trutu; Drag. Hribar, lastnik tiskarne v Celji; G a S par K a a tel ec, veleposestnik v Materiji; dr. A. Kos, c. kr. profesor v Gorici; Rajko Mahorčič, župan in deželni poslanec v Sežani; dr. Fran Majer, odvetniški kandidat v Celji; Jakob Man koč, veleposestnik v Trstu; dr. Drag. Treo, odvetnik v Postojim in Fran Vi šnikar, c. kr. sodnik in deželni po- slanec v Ribnici. — Mladima zakonskima, katerih poroko so povabljeni svatje proslavili s tako rodoljubno požrtvovalnostjo, iskrene naše Čestitke; gospodom darovalcem pa: Slava 1 — („Radogoju") pristopil jeza ustanovnika z doneskom 100 kron g. Fran dr. Firbas, c. k. notar v Brežicah; gosp. osmošolec Fran d t u p i c a 11 Novega Mesta pa je odboru njegovemu doposlal 12 kron kot prebitek veselice, katero so dne 31. avgusta t. I. priredili dijaki ribniške doline v Pri-gorici pri g. Iga. Mrharju. — Bjdi obema izrečena iskrena zahvala! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslal je kot kronino darilo iz Celja g. dr. Rusina 14 kron 70 vin.; darovali so po 2 kroni: gg. Kosi, Detiček in Ploj; g. Kostič za stekle niči na železnici od pevske slavnosti 2 k. 50 v.; po 1 krono: gdč. Mici Jereb, gg. Koali č, Jezovšek, Jezernik, prof. Kru&iČ, Vrečko; g. Vavken 20 vin. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista g. Ivan Babic v Radovljici 2 kroni. — Živio! — (Slovensko gledslišče.) Včerajšnja otvoritvena predstava letošnje gledališke sezone je bila prav dobro obiskana. Predstavljala se je prvič na slovenskem odru novejša, leta 1888. prvič v Pragi igrana Štolbova vesela igra v treh dejanjih „Malo-mestni diplomatje", katero je poslovenil in na slovenska tla umestil pokojni Fran Gestrin, udobno ime „DolenjBka železnica" pa jej dal gospod Borštnik. Igra, ki je na gledaliških listih bila prav označena kot „gluma", žal, ni povsem uspela. V igri ae nam podaja dokaj zanimljiva slika malomest-nega življenja — toda zelo malomeetnega — ob važnega dogodka viharnem čbbu. Godi se po — napačno lokalizovanem — prevodu v nekem mestu na Dolenjskem. Djlenjska železnica je dovoljena in državni poslanec za dolenjska mesta naznanja z Dunaja mestnemu županu, da je i/posloval, da se bode železmčna proga dotikala tudi domačega mesta, ne pa sosednjega trga, katerega leža je sicer ugodnejša želez-uici. Mestni svetniki se skličejo k tajni sej', da ukrenejo, na kateri strani mesta Btoj kolodvor, ali ob Ljubljanski cesti ali ob Novomeški. Ako ae gleda samo na prospeh mesta, je za kolodvor jedino možna iu jedino ugodna Ljubljanska cesta. Ali — tu se pokaže malomestna ozkosrčnost in malenkostna sebičnost. Žjpan ima trgovino ob Novomeški cesti, kolodvor torej mora biti ob tej cesti, dasi je zelo neprikladna. Po županovem vplivu sklene res tako tudi večina mestnega zbora. Ali Bklep prouzroči silno razburjenost po mestu in loči hkratu prebivalstvo v dve srditi stranki, zagovarjajoči vsaka „svojo cesto". D* prodere s svojo nakano, skuša župan javno mnenje pridobiti zase. V mestu izhajata — zopet po napačno lokalizovanem prevodu — dva tednika, solnim in pošteni „Odmev" in revolverski, ščuvajoči „Naš kraj". Urednika poslednjega lista pridobi župan kmalu zaie, seveda za visoko ceno. „Odmevov" urednik pa bo ne premakne 8 svoje poštenosti, odreče se rajši ce'6 ljubljeni in njemu udani županovi ue-tjakinji, katero mu strijc-župan obljublja v zakon, ako bi v svojem listu priporočal Novomeško cesto za kolodvor, in skliče končno javen ljudski shod, da tam zagovarja proti župauu Ljubljansko cesto iu ž njo korist mesta. Na ljudskem sbudu zmaga po srditem boju pravičnost nad sebičnostjo. Osramočenemu županu pa veuder v zadnjem trenotku še reši čast pošteui „OJmevov* urednik z malo zvijačo. Že se zmagovita stranka veselo razhaja, kar dospe, brzojav državnega poslanca z Dunaja, da z železnico nič ni, ker je sosednji trg, po blebetavosti meščanov opozorjen, preveril odločilne kroge, da je leža trga ugodnejša železnici. Duobus litigantibuB tertius gau-det! — Igra je preprosto zasnov ima, a ima dokaj markantnih značajev in prstno slika malomestno zasebno in javno življenje. Te vrline pa so se v predstavi nekoliko poizgubile. Ali to gre seveda prej na rovaš krive lokalizacije nego uprizoritelj-stva. Ne prepirala naj bi se mesto in trg za kolodvor, ampak trg in vas (katerima bi pa trebalo izrecno imeni izmisliti, ne pa ju pustiti v nikakor primerni brezimnosti). Župan v igri namreč nikakor ni oni elegantni meščan, kakor ga je tolmačil gospod Verovšek, ki je pa sicer tudi v prvem svojem letošnjem nastopu pokazal staro svojo marljivost. —-Župan je temveč pravi pravcati kmet le v nekoliko boljši Bukuji, ozkosrčen kmet-koristolovec. Z županovo vlogo pa stoji in pade vsa igra. Ne ugovarjaj ^^^HsIHBI^HMSbsHbsHIH r M mi, da ata v trga ali vaai nemotoa dva lista-tednika. Saj bi z malo motivacijo ali oba urednika lahko prišla is glavnega mesta, ali bi pa istotako dospel župan k njima. Ko bi se bilo stališče t osna* čenem zmialu precej nitje postavilo — iz preele-gantnega a al on a v imovito kmeta k o hifio, potem bi bili do eela na svojem mestu tudi vsi za nižje slojeve značilni tipi, katerih ni malo v igri in kateri so nje glavna vrednost. V igri odlikovali so ne posebno gdč. Nigrinova in gg. Borštnik in Per-dan. Zlasti gosp. Borštnik briliral je z uprav nedosegljivim humorjem. Gg. Danilo in Lovšin, ki sta sicer tudi dobro nastopala, nista zato mogla prodreti, ker se je nekje opustilo izrecno poudarjati veliki razloček v značaji mej obema uredni* koma, razloček, kakor amo ga zgoraj označili. Ko bi se bilo končno pridejalo Se nekaj kupletov gdč. N igri no ve ali goap. Perdana, uspela bi bita izveatno igra. Upamo, da se pri eventuvalni reprizi odstranijo ti nedoststki. Za delni neuspeh je pa tudi prav mnogo kriv zel6 težavni ensemble. Zato radi in izrecno priznavamo ugledni trud gospoda prirednika BorStnika in nadebudnost vseb novih m oči j. — (»Agramer Tagblatt") prinaSa v sobotni številki zopet zanimiv dopis z Goriškega. V beletriatični prilogi pa prinaša nemški prevod Lev-stikove humoreske „Martin Krpan" iz peresa našega rojaka g. Frana Selaka. — (Javna dobrodelna tombola preložena je) na bodočo nedeljo dne 8. t. m. ker je bilo vreme včeraj neugodno. Kupljene karte so veljavne za nedeljo. — (Nesrečen konec poštnega voza.) Včeraj popoludne pripetila se je prva nesreča na novo otvorjeni Dolenjski železnici. Poštni voz kočevski, ki je včeraj vozil zadnjikrat, bil je blizu Ortneka ravno na nekem cestnem prelazu, ko za njim pripelje tovorni vlak z nekega preseka, kjer Železnica dela ovinek. Postiljon, ki je baje spal, ni čul žvižganja stroja in ta je podrl voz, da je ves razrušen obležal na cesti Konja ata se splašila in postiljon ai je baje zlomil nogo. Koga zadeva krivda te nesreče, pokazala bode preiskava. — (O zadnji veliki povodoji v Kamniškem okraju) piše se nam še iz Motnika: Kdor ne veruje, da je najhujše gorje voda, ko prestopi svoje meje, ta naj pride k nam v naS borni Motnik. Čudom se bode čudil žalostnemu prizoru. Odkar pomnijo najstarejši ljudje, Se ni bilo niti približno jednakoga. Mali potok, ki se je vedno počasi pomikal po svoji strugi, narasel je v pičli uri v velikansko reko in preplavil nad polovico trga. — Ljudje, ki so še večinoma v sladkem počitku spavali, — kajti bilo je mej 4. in 5. uro v jutru — vzbudilo je brezupno vpitje in jokanje onih, ki so, zapazivši pretečo nevarnost, zapustili svoja z vodo napolnjena stanovanja in hiteli, kamor je kdo mogel. Po sredi trga, ki je kakih dvajaet sežnjev oddaljen od navadne struge potoka, videl ai po 10—15 palcev debela bruna plavati po vodi. Mostu nam ni pustilo niti jednega, jednako tudi nobenega jeza v vsej Motniški fari. Trg razcepljen je na dve strani. Kdor je na desnem bregu, ne more na levega in z levega nihče na desnega. Se celo gospodu župniku je zaprlo pot k sv. Juriju. Da bi ne bilo ponehalo le še pol ure — nad polovico našega trga bi splavalo se svojimi prebivalci na Štajersko. Ali kakor na migljej iz nebes je ponehala ploha in voda je jela padati. In daneB? Milo se stori človeku, gledajočemu zbegano prebivalstvo, poškodovana poslopja, opustošene vrtove, njive in travnike. Kamor obrneš oko, le žalostne prizore vidiš. Po vrtovih, pa travnikih in njivah ne vidiš druzega, ko pesek in blato, podrta sadna drevesa, pomešana z bruni, katera je pobralo po žagah. Tu ti leže" kosovi voz, tu razklana vrata, tu razbit sod in tu ti moli zopet raz-lomljen kozolčen steber iz blata, će pa se pririneš do kake hiše in pogledaš skozi okno, videl boš, da je voda v njej jednako gospodarila, kakor na planem. Da bi Sel gledat v hleve, ti niti ne svetujem, lahko bi se ti pripetilo, da bi ostal v blatu in živine bi itak v njih ne našel; kajti v kolikor je bilo mogoče, spravili so jo v hleve v zgorejšnjem koncu trga, drugo pod oddaljene kozolce. Utonilo vender pri vsej nesreči ni druzega, kakor nekaj prašičev, nekaj koz in nekaj kokoši. Ljudje rešili so si vsi, če ne druzega, vaaj to, kar je vaakemu najdražje — življenje. Škoda je za naše razmere velikanska, posebno za Žagarje in mlinarje, katerim je delo za prlo vsaj za par mesecev. Dan 25. septembra 1893. leta oBtans sigurno vsakemu Mutničanu do smrti v žalostnem spominu in še bolj goreče, kakor do adaj, bo molil: .Povodoji reši nas, o Gospodi' — (Povodenj na Gorenjskem.) Vsled povodoji na Dovjem ni mogel voziti včeraj običajni gorenjski vlak, ki dohaja v Ljubljano zvečer ob polu 10. uri. — (Dvojna mera.) Javili smo že, da je krajni Bolski svet Mariborski dal zapreti ondotni slovenski otroSki vrtec. Sedaj naznanjajo nemški listi, da je deželni Solaki avet ta korak odobril, baje ker ni bila otvoritev dovoljena, ker družba sv. Cirila in Metoda ni doprineala dokazil, da je za Šolski vrtec vse tako preskrbljeno, kakor veleva zakon, in ker baje tega Šolskega vrtca v Mariboru ni treba. — Cim ae informiramo, govorili bodemo o tej stvari obširneje. ---sj Prvo krono dražbi sv. Cirila in Metoda I h____J Telegrami „Slovenskomu Narodu": Opatija 2. oktobra. Srbski kralj se sinoči odpeljal preko Reke in Budimpešte v Beligrad. Praga 2. oktobra. Mej Pardubicem in Pfelaučem vrgel vihar iz ru v a no hruško na železniški tir, vsled česar je skočil vlak državne železnice s tira. Strojevodja je nevarno ranjen. Budimpešta 2. oktobra. Predsednik naznanil poslanski zbornici, da je ponesrečil podpredsednik Aleksander Bokross. Uvažuje pokojnikove zasluge, sklenila zbornica položiti venec na njegovo krsto. Budimpešta 2. oktobra. Podpredsednik poslanske zbornice se je sam usmrtil. Kot pravni zastopnik baronice Mondbach poneveril je bil veliko svoto, vsled čegar ga je sodišče obsodilo na večletni zapor. Bokross je reku-riral in te dni bi bilo imelo najvišje sodišče razpravljati o tej stvari. Bokross je bil star 49 let. Manchester 2. oktobra. Policija raz-gnala shod anarhistov. Zborovalci napadli policijo; nastala velika rabuka, pri kateri bilo več redarjev ranjenih. Bangkok 2. oktobra. Sijamski kralj odobril pogodbo s Francijo. ZDvLz^aJslsGL "borza dne* 30 septembra t. 1. včeraj — danea Meteorologično poročilo. Papirna renta .... . gld. 97 — — gld. 9705 9675 — s 9685 119H0 — ■ 11920 4*/, kronska renta . . n 96 75 — n 9615 akcije narodne banke . n 986 — — ■ 988-- Kreditne akcije . . . n 837 75 — rt 385-75 126-20 — ■ 126 20 1003 — n 1003'/, C. kr. cekini .... n —•— — n 5-97 Nemške marke . . . * n 6207'/, — m 6207'/t —•— — n 4475 J čas opa-aovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. cu s s" 7. sjatraj 2. po pol. ». »večer 734-6 mm. 7-4* C si. vzh. d. jas. 19 8* G si. jih. jasno 13 6" C »1. sah. jasno 0-50 u. 782 8 mm. 733 6.« dežja. *'•% 1. okt 7. zjutraj 3. popol. 9. zvećer 782*2 stv 730-On. 7300 am. 130DC 14 6° C 18 8° C si. jzh. brezv. al. sah. obl. del. d. jas. 32 80aa. deijs. Srednja temperatura 13 6° in 13-8°, sa 0 1° In 0*8* nad normalom. C. Ir. glavno ravnateljstvo avsir. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ■ve>l?at-v-ii.#»er». od 3.. olctolora, 1893. Nastopno omenjeni prihajalnl In odhajttlni čzii oanadenl so t mrodnjoevropthem r godbo "^bj in sicer po nastopni ceni: (997—1) OosllJ po gld. 2 50, 3'—, 4 — in 5—. lic 8-60, 4-— in 5'—; na mafiine po gld. 7"— 8'—, 10-—, 15-— in 20'— in sicer na Oltar po gfd. in 10—. Oltar po gld. mašine Sofistih harmonik po gld. 1*50, 2-—, S.—, 6-— in 10-—. Lokov sa froBll po gld. —.60, — 80. l'— 1-60 in 2 — Trobent sa požarne brambe po gld. 2'50, 3-50, 4—, 5—. Dalje klarinetov in flavt, vsake vrste strun po 7, 8 in 9 kr., ter drugih malenkosti j ki se zraven potrebujejo. Tujci: 1. oktobra. Pri Hftllels Cavazani, Legat, Candolini iz Trsta. — Kumpold, Buhman, Schwarz, Pregelhoi l Dunaja. — Lipold is Idrije. — Maver iz Brna. — Bosma, Cervignano Scbi-menc is Pulja. « Pri Slona t Saringer, Seidl, dr. Mnaeil, WUster, Oplatek, Kondela, Seitingor, OOber, Ziwny z Dunaja. — Hafner is Zagorja. — Bufna-gel iz Kočevja. — Pl. Benoist iz Ljubljane. — Fornara iz Celovca. — Kotnik iz Vrhnike. Pri »vatri I sitem oe-aar|n z Sidar, Pelz iz Pulja — Krit * iz Celovca. — Lasner iz LjublJKnu. Umrli so: 3o. septembra: Marija Strazisar, posestnikova hfii, 8 dni, Krakovske ulice 6t. 1. 1. oktobra: Marija Slano vc, krojačeva hol, 3 mesce Opekarska cesta st. 54. V b o I ni o i: 30. oktobra s Luka Miš. gostaČ, 82 let. — Matevž Zagore, gostac, 55 let. — Vin-cenc PreloSek, dninar, 46 let — Štefan Ambrož, gostač, 80 let. X X o Knjige za ljudske šole iz lastnega založništva, kakor: Abecednik, sestavila A. Razinger in A. Žumer; Prvo berilo in v prva slovnica, sestavila A. Razinger in A. Žumer; Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo, sestavili A. Fraprotnik, A. Razinger in A. Žumer; istotako VSO v naši kronovini uvedene Šolske knjige c. kr. založništva šolskih knjig imava v bogatem številu na skladišču in razpošiljava z Obratno pošto. ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigotržnica v Ljubljani. Prekupovalcem in takim, ki vzamejo več na jedenkrat, dajemo popnst. (927—11) to Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Nolli. LaBtniua in tisk „Narodne Tiskarne".