Ameriška Domovi ima /% HM' C i* ME /% mi— H OJWUI TOR€KRH*ilf lahguao^ohlv National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 2, 1959 MOftNn4GVNCW&AMft ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIH. {talija dobi vodljive izstrelke vrste Jupiter Novi grobovi Richard Lampe Po dveh mesecih težke bole- RIM, It. _ Naša narodna zni je umrl v Mt. Sinai bolnišni- y, ^oramba že 'ima v Italiji opori- ci Richard Lampe, star 28- let,' za rakete na male daljave, stanujoč na 241 Bishop Rd., ^Porišča so pod skupno upravo Highland Heights, Ohio. Tukaj ^sih in laških vojnih letalskih zapUŠča soprogo Almo, roj. Sis-• Sedai Je sklenila z Italijo koviC; hčer Lindo Lee) starše Stavka v Mehiki bila komunistična zarota? Državni tajnik Dulles odpotoval v Florido SOVJETI MOTIJO ZVEZE Z ZAHODNIM BERLINOM WASHINGTON, D. C. — Dr-__ se je posrečilo streti žavni tainik John Foster Dulles stavko železničarjev, ki jo je odletel na okrevanje v Flori- je sprožila aretacija levi- f° ravno «•« dan, ko so se za- Sovjetska vojaška letala so krožila okoli ameriške čarskega vodnika unije. CGla diplomatska pogajanja v — - okviru sedanjega NATO sestan- Iz Clevelanda in okolice ^°vo pogodbo, ki določa, kje naj eodo oporišča za naše vodljive rakete Jupiter, ki letijo nad 3,500 - MEXICO CITY, Mex. — O- ka. I ! I ?11 Charles in Jennie (roj. Mrak), Mastem se je posrečilo streti ( Kot se vidi) se ne boji nobene sestro Almo Lokar, brata Wal-( stavko železničarjev s pomočjo nevarnostij da se ne bi dipioma-i ouo mir ^ i * it terja in Charlesa ter več drugih vojaštva. Začasno je bilo pnje- tie razgovarjali tak0) kot je bilo h J °< ^.sorodnikov. Rojen je bil v Cie- tih in zaprtih skupno okoli 3,- predviden0 v programu. Ako Yedo°rC rvvVT k s, 3 veiandu. Bil je veteran druge 000 oseb. Promet v celoti ni ^ y bolnišfenf stanju> sku. ver °- rfT- A ’ ^ b?.d° V Se; svetovne vojne- Zaposlen je bil ™kdar popolnoma obstal, bilo pa .£ delati tak0( ,kot bi bil Vem.i Italiji. Oporišča bodo pod “Pravo laškega vojnega letal *tva> njemu pri Chase Brass Co. Pogreb bo je precej motenj. Včeraj je po-soboto popoldne ob enih iz tekal zopet že skoraj popolno- v službi. V veliko presenečenje in nezadovoljnost svojih zdravnikov, Iz bolnišnice— ga prevoznega letala na poti v Zah. Berlin, ki John Kordish, 1153 E. 60 St., je letelo kakih 25,000 čevljev visoko. Zdru- se je vrnil iz bolnišnice in se zažene države so protestirale, Sovjeti pa so pro- hvaljuje za oblske in karte, test zavrnili češ, da je zračni prostor nad 10,000 shod Tretiesa reda— čevljev tudi nad takozvanimi letalskimi kori- Na. fbod Tie jega rei a sv dorjl1z^h1°tIn!h Sl1 Pridrzan »Porabi sovjetskih 12 aprjla popoldne ob dveh pri, vojaških letal. de vizitator p. Fortunat Zor- i man, O.F.M. ■ «> ■*, . ; WASHINGTON, D. C. — Med tem ko se tu posvetu jejo zunanji ministri Severno-atlantske zveze o odnošajih Seia—• «V0 .Udi rakete, ,e atomske gla- ^ !»jih ministrov štirih velikih sil, je prišlo pri Berlinu do no- »U. SDZ ima za rakete ostanejo v rokah ria^h vojaških strokovnjakov, ki s° nastanjeni v Italiji. N°Va pogodba je vzbudila do-Prahu v rimski politiki. Ko-^nnisti in njihovi sopotniki so ^tčeli divjo gonjo proti pogodbi. . ada se radi tega ne da begati n hoče pogodbo lojalno izvrže-Zanimivo je, da bodo zavoda na E. 152 St. na Knoll wood pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes od 7 zv. do |:10. in jutri od 2. do 10. Pavla Pervanje Nagloma je preminula v to- v nedeljo ob de- na počitnice tudi Zahoda do Vzhoda, ko se vrše priprave za sestanek zuna-1 Društvo Glas Clev. delavcev st, ornen znanega levičarskega — — -----------------ebnih sodelav-! nj>h ministrov štirih velikih sil, je prišlo pri Berlinu do no- Glavni državni tožilec trdi, da so stavko odredili in jo vodili Pred nj‘ra komunisti, da je bila to “komunistična zarota,” v katero so bili vpleteni tudi člani sovjetskega poslaništva. Vlada je odredila izgon dveh sovjetskih ataše- rek večer na svojem domu na 7815 Goodman Ave. Mrs. Pavla i Pervanje, roj. Cufer, v starosti , —....... Jt, __________ 68 let- Pokoina je bila doma iz č"e|; da";“ bila’vmešani v lahko letele iz Italije pre. Telmina na' Primorskem, odko- stavko ko Balkana tja v južno in sred- der 3e Prišla Tsem pred 50 let.1> Njen soprog Ignacij je preminul pred 5 leti. Spadala je k društvom Slava št. 173 SNPJ, deve ne bpdo torej imeli miru Zadnja trdi, da je zračni prostor nad 10,000 čevljev od tal pridržan sovjetskim vojaškim letalom tudi nad takozvanimi trimesečni računi, zahodnimi letalskimi koridorji iz Zah. Nemčije v Zah. Ber- Skupno sv. obhajilo— lin. Združene države so proti motnji letalskega prometa članice Bratovščine sv. Reš-v svojem zračnem koridorju odločno protestirale, Sovjeti njega telesa fare sv. Lovrenca SO protest zavrnili. I ~ imajo v nedeljo pri sedmi Angleške volitve v oktobru sv. T'° Rusijo. Svetega Rešnjega Telesa, Podr. .^las Amerike” trdi, da ,e Preteklo leto uspešno št 47 sžz in Tretjemu redu sv. deloval [Frančiška. Tukaj zapušča hčere WASHINGTON, D. C. — Dl- Pauline Moemch, Dorothy Kri-’’ektor Federalne informacijska zek, Donella, Sylvia Zdanowicz, s užbe Allen je poročal Kongre- sinove Henrya in Stanleya, vnu-f1.1’ da je njegov urad v prete- ke in vnukinje ter več drugih eth letu izpolnil svoje naloge, sorodnikov. ‘Pogreb bo v sobo-ieijove radio postaje znane to zjutraj ob 8:30 Iz Louis Fer-50ld imenom “Glas Amerike”, folia pogreb, zsvoda s cerkev f° Prošle na močnejše oddajni- sv. Lovrenca ob devetih, potem e' Komunisti so jih seveda še na Kalvarijo LONDON, Vel. Brit. — Razvoj dogodkov doma in v svetu je prisilil odložitev državnih volitev na jesen, ko upa konserva- — Pomorsko oporišče Pearl tivna vlada, da bo zaradi svojih Harbor so Združene džave vze- naporov za rešitev svetovnega le v najem 1. 1887, ko so bili Ha- miru v zvezi z berlinsko krizo Zastopnik državnega tajništva ki se udeležujejo proslave 10-let- maši skupno sv. obhajilo, popol-Lincoln White je dejal, da Zdru- nice NATO, so baje bolj odločni dne ob dveh molitev, nato pa žene države ne bodo trpele mot-' cd velikih sil v obrambi proti sejo. rje letalskega prometa med Zah. sovjetskim poskusom razširiti Molitev______ Nemčijo in Zah. Berlinom v svojo oblast preko Zah. Berlina. -članice Društva sv. Ane št. 4 svojem zračnem koridorju, kot Precejšnje nezadovoljstvo vlada sdZ so vsbljene jutri zjutraj se je zgodilo nedavno, ko so sov- med njimi tudi zaradi francoske ob osmjb v Zakrajškov pogreb. 2theraj poskušali motiti, toda - rfd ima dokaze, da se je za Frances Rozac ' J , ... . ... , ... jetska vojaška letala prišla v umaknitve dela sredozemske 7avnr| k mr,iitvi 7* nnk Johann vaji se samostojno kraljestvo, utrdila svoj položaj med vol.vci. na. 1 d k ° .v ? Mladina za železno zaveso za Zahodne vzore neposredno bližino ameriškega mornarice izpod poveljstva NA- petrincic, ob devetih pa k po-prevoznega letala v višini 25,000 TO. I grebni Sy magj čevljev. Poudaril je, da Zdru- ' -------"------ žene države niso nikdar prista- le na kako omejitev letenja do Tatvina na policiji! Vilhodnonemško dekle želi srečati Presleya, mlada delavca 10,000 čevljev' in zato sovjetsko CLEVELAND, O. — Stražnik zahtevata več nepristranosti V poročanju, v Pragi je zahtevo sedaj odločno zavračajo, j. Floocl je pustil za 10 minut naval na predstave zahodnih avtorjev, med tem ko so I Sovjeti SO ameriški protest za- pdprt svoj osebni predal v kleti gledališča na pol prazna, kadar igrajo “socialistična” vrnili s ponovnim svarilom, naj poslopja Glavne policijske po-. dela. i, [ameriška letala ne lete višje od staje na payne Ave. Ko ee je 10,000 čevljev. ezno zaveso posrečilo vedno ces Rozac s 3620 E. 81 St. F°-,Vprašalo mlada dekleta, kaj je mu listu. Ta ju je javno posva- lel, ^ejemu g|evjju ddaie ujeti. d.^rad je imel lepe uspehe tu- BERLIN, Nem. — “Junge “Prepričana sva, da imava j Welt,” glasilo mladinske organi- bolj nepristransko podobo o do-Danes zjutraj je umrla Fran- zacjje Vzhodne Nemčije, je godkih kot vi,” sta pisala rdeče- Zunanji ministri zahodnih sil se posvetujejo V torek so se sestali najprej vrnil, je odkril, da mu je v tem času izginil iž njega službeni revolver in njegova uradna značka. v-. ^ ^ j v^Jidociiu 11 i i d Gl ci victim«- Ld, rv a j jv. izili iiotvi. ± d j vi J v. j d v 11 vj ^/v/ovd“ v o w ov. ocrotdii r1 ■ ■■ ■ interesentov greb ima v oskrbi L. Ferfolia njibova največja želja. Ena iz- ril, naj prenehata poslušati za- ameriški državni podtajnik Her- NATU uiplOIIIOtl lil IrdK pogreb, zavod, tri. Podrobnosti ju- med vprašanih je odgovorila, da hodne radijske oddaje, če noče si najbolj žfcli, da bi mogla ta biti proglašena za “sovražni "A SV°jim angleškim časopisom Herica,” ki je tudi našel ve- Jho več uželah- - latl je dalje organiziral knjiž- 1 bralcev v satelitskih pa tudi v Rusiji sami. Vsako leto tisoč mrtvih v našem vojnem letalstvu WASHINGTON, D. C. ter in zunanja ministra Francije in.Vel. Britanije. Tem se je WASHINGTON, D. C. — Na osebno srečati Elvisa Presleya, ka ljudstva.” za katerim so do nedavnega noreli tudi ameriški mladostniki. Iz bolnišnice— Lojze Peterlin z 1092 E. 64 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave- Obiski na domu so dobrodošli! K molitvi— Čtenice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob osmih v Zakrajškov pogreb, za-j vod k molitvi za ,pok. Joha'no Petrincic. I Cornice Društva sv. Mafije Magdalene št. 162 KSKJ so vab- kasneje pridružil še zunanji mi- sedanjem NATO sestanku se oči ^ “e danes ob dveb !popoldne v Poročilo iz češke prestolnice nister Zah. Nemčije. Obravna- vseh dip omatov obraeal° Wdl v Zakrajšhov pogreb- zavod k Prage trdi, da so predstave za- vali so vprašanje sestanka zuna- u'asko prestolico Bagdad. Mno- rno- - - - - - i,_j. , v litvi za pok. Johano Petrincic, List je prenehal s povpraševa- hodnih del v gledališčih vedno njih ministrov štirih sil 11. ma- §° diplomatov je ze tako obupa- ^ pogrebni sv maši. Ne- njem mladine o njenih željah in obiskane v taki meri, da so dvo- ja v Ženevi, na katerega je Sov- i,°, nad pMRično usodo iraškega • (^,janjce podrugnice gt 47 SŽZ bice> Poučevanje angleškega je- sreče vojaških letal so v zadnjih nazorih, ko je ugotovil da so te rane zasedene do zadnjega ko- jetska zveza v odgovoru na za- diktatorja Kasema, da vidijo v Ferfolijev pogreb, zavod k mo- -.ji - ajigicon-cga je- --------, — j- -0--------- — —--------- -------— — --------j-o- — j--------------• --o--------—- — t„qi, - so vabljene jutri ob osmih zv. v ).Ka in kulturna središča. Letos petih letih stale Združene dr- daleko bolj v skladu z željami ta, pa če jih še tolikokrat pono-(hodne note tudi že uradno pri- iraKU ze pravo komunisueno ^ -----1. -----j . arr>erava organizirati posebno zave skupno nad tri bilijone (mi- in načrti mladine v svobodnem ve. Kadar so na sporedu komu- utala. I postojanko. So že prišli do Ustavo v Moskvi. Komunisti lijarde) dolarjev. V tem času svetu kot s tem, kar ji priporo- nistična ali druga podobna dela, Ob zaključku posvetovanj, ki ključka, da bi e morejo dosti proti temu delo- se je zgodilo nad 18,000 nesreč, čajo komunisti. Prav posebno so dvorane na polovico prazne, so se nadaljevala včeraj, je bilo 8el zdrobiti to postojanko. kajti imajo pravico, da ki so zahtevale 5,000 človeških ostro je odgovoril na pismo dveh Gledališča se morajo ravnati po velai° v vseh svobodnih drža- žrtev. [mladih delavcev, ki sta list po- okusu občinstva, če hočejo ime- 9h isto kot naš urad pri njih.; Povprečno pride torej na dan zvala, naj bo bolj nepristranski ti obisk Uradno gias.ii0 češke „ okoli 10 nesreč z blizu tremi v svojih poročilih. Povedala T, rs, -----------0------ i . . v . • m ■ , - . j , v . KP “Rude Pravo” se resno vzne- Lhiiw i mi i i smrtnimi žrtvami. To je vseka- sta, da poslušata radijske vesti , chillov dom okra- kor velika cena za varnost naše doma in one z Zahoda, jih pri-j111^3 zaia 1 Mkega razpolože-den dežele, saj nas poleg življenj merjata in si ustvarita svojo nJa češkega gledališkega občin- ^B^NDGN, Vel. Brit. — Med stane povprečno tudi $1,705,000. lastno sodbo. 'stva. - ^ k° je Winston Churchill na I ____________________________________________________________ ■ _______________________ samo Naser mo- litvi za Pok PavU»0 Pervanje. To- I ,------^------3. izdano poročilo, ki zagotavlja da> kako pomagati Naserju? | Znani vodja alžirskih slogo med zahodnimi silami ta-1 Odkrite pomoči mu ne sme-^ upornikov padel ko v pogledu sestanka zunanjih 3° daB> kajti potem bi ga komu- ( PARIZ, Fr. — V boju s fran- hj^Mcah v južni Franciji in [ ctrfva zena prj svojem zetu, so prS 1 štirje njuni služabniki na ' re.a.Zri^no večerjo. Priložnost V Indiji so zaskrbljeni zaradi dogodkov v Tibetu NEW DELHI, Indija. — Indi- ga ustroja tibetske države. j ponesrečenem uporu, zbežijo cev je odklonil vsako pojasnilo vlomilci in odnesli iz ja je bila zmeraj zelo zaintere-1 Komunisti iz Peipinga so se-'ostanki premaganih upornikov (češ, da mora preje videti, koliko ministrov kot v pogledu sestan-*;aik(>3 razkkcali kot kapita- Coskimi četami je padel eden ka na vrhu, ki naj bi sledil pr- Cističnega prisklednika. Proti najbolj zagrizenih sovražnikov vemu v juliju in avgustu, če bi Mjni pomoči bi bil general De francoske oblasti v Alžiriji Arni-seveda prvi pokazal kak uspeh. Gaulle, ki vidi v Naserju tisto rnucbe Ait Hamouda. Zunanji ministri malih držav, zakulisno silo, ki podira franco- Francoske oblasti so pozvale ske politične načrte v Alžiriji. njeg0ve podrejene, naj se preda-Ne preostaja torej ničesar dru- j0) če nočejo doživeti enak? uso-gega kot gledati in čakati. Čemu klicati na korajžo? de. Med uporniki je ponekod morala precej nizka. Pretekli teden se je udala Francozom večja četa. -----o----^ oa IMQllFJcF lipCTI Več -med njimi tudi vmesno državo med njo in Ki- se vedno bolj vtikati v tibetske Za tibetske upornike je edino miriti. Kitajski komunisti so narodno hrambo na čelu nam "HullVH twOt 9C.U I znanib cigar, v skup- tajsko, ki naj zmanjša skupno notranje zadeve, tako je tibet-1pribežališče Indija. Tja se bo(postali njeni neposredni sosed- FriPovedujejo, da smo tako do- kaIRO, Egipt. — Snoči je za- ^ ^ ^ - --— “V-*. ^ | C 0V% | .C' O C j ' * 1 miz blV3e£a predsednika vlade s’rana na Tibetu. Smatrala ga veda dali malo na svojo besedo, [čez mejo k najbližnjim sosedom, [beguncev bo prosilo za zavetje. gjbu^°vine in draguljev ter dru- je in ga smatra še danes kot Pogodbo so začeli takoj kršiti in da si rešijo vsaj golo življenje prednosti, CLEVELAND, O. — Naši ge-S tem se Indija ne bo dala po- nerali in admirali s tajnikom za miriti. Kitajski komunisti so narodno hrambo na čelu nam bednosti okoli $30,000. p . ‘Potoč«mo vedno in indijsko-kitajsko mejo in tudi ska avtonomija postala gola for-[zateklo, kolikor se bo dalo, vse'nje na najbolj občutljivi točki bro oboroženi, da lahko preko obmejne spore. Tako je bilo ta- malnost. Zadnje mesece so ki-Tar bo ušlo komunistični mašče-[indijske severne meje, in to ne noči stremo Rusijo v pub in po*, krat, ko je bila Indija še del bri- tajski komunisti hoteli uničiti' valnosti. To so vedeli kitajski [na miren in korekten način, prah. Pravijo, da dajejo take b veliko pazljivost, to ni do- lanskega imperija, Kitajska pa še videz avtonomije in začeli [komunisti že naprej in radi tega [ampak z zvijačo in s tem, da so izjave, da ja ne bi bila Moskva *«n»0 za druge, ampak cesarstvo. Tako je danes, ko je uvajati komunistično gospodar-jnapravili drzno potezo. 1 **l*o ** o»s samel Obdol- prelomili pogodbo s Tibetom in v dvomu, kaj jo čaka, ako bi iz-Ki- stvo in komunističen družabni [žili so Indijo, da ona vodi upor .dano besedo Indiji. Kaj takega zvala atomsko vojno. red. To je bilo Tibečanom ven-;iz mesta Kalimpong in radi tega’Indija ne_bo mogla mirno pre- Na to odgovarja “Cleveland prerok pravi: vladalo razburjenje na Srednjem vzhodu, ko je Izrael poklical preko radia del svojih vojaških rezerv pod orožje zaradi vežbanjj«. Sirijr- je malo nato za vsak slučaj izvedla podoben ukrep. NEW DELHI. Ind. — Kitajci so prijeli v flibetanski prestolnici na tisoče protikomunistov in jih vozijo neznano kam v zapore ali taborišča. 'da Tibet spada sicer pod kitajski svojo zaskrbljenost s pretvezo, betu in kaj bo napravil s tibet-'zal bo kitajske komuniste v pra- roke in zahtevati na primer, da WASHINGTON, D. C. — Sov- Indija samostojna država, tajska pa pod komunisti. ------------j Ko je kitajski ministrski pred- 'darle preveč. Pleme za pleme- [formalno protestirali. Komuni- [nesti, pa naj Nehru skuša še ta- Plain Dealer”: To je že lepo, da sednik Chou-En-Lai obiskal nom se je začelo upirati, Peiping stični protest se ni dal zatajiti in [ko lepo in pomirjevalno govo- nam vojaški poveljniki pripo- Vremensk ?red leti indijsko prestolico, se pa je postal tja armado 300,009 Tibet je postal predmest javne riti. Ni izključeno, da bo slu- vedujejo, kako močni smo. Zaje Nehru ' ’ izrecno zanimal za mož, da “zatre upor.” zaskrbljenosti. V indijskem čaj Tibeta pomenil v azijski po- kaj so pa istočano naši politiki rdečo politiko v Tibetu. Chou-1 V indijski prestolici New Del- 1 parlamentu so vpraševali Neh-'litiki to, kar je pomenil v Evro- in diplomatje vsi v defenzivi? [En-Lai mu je takrat odgovoril, hi so hoteli v začetku zatajiti ruja, kaj sodi o dogodkih v Ti- pi slučaj Cehoslovaške. Poka- Zakaj nočejo vzeti inicijative v vpliv, da pa bodo komunisti da so nemiri v Tibetu notranja skimi begunci, Nehru je odgovo-' vi luči vsem nevtralnim azij- naj Moskva izpolni svoje oblju-brezpogojno spoštovali Ubetsko 'zadeva rdeče iKtajske, ki jih nič ril, da je že opozoril Peiping, da skim narodom, njihova nevtral- ^be in obveze, ki jih je dala svoj avtonomijo, ki je bila Tibeča- ne briga. Vkljub temu je bila vidi Indija v komunističnem nost se bo zagugala sama po se- čas zaveznikom o usodi satelit-smo imeli 73, kar je nom zagotovljena ne samo po [ zaskrbljenost upravičena. Jas- nastopu v Tibetu kršitev svoje-’jn to tem bo]j> ker bo indija'skih narodov? Ako se pa noče- ' ’ .......... . .. • ":--v v ’ ’ ’ 1 v ofenziv0) počemu hai„-v.v Clevelandu za ta dan stoletni tradiciji, ampak tudi po no je namreč že danes, da bodo časne pogodbe s Tibetom in ob- . • lo .... n ■ 0 mo spustiti . JVlS.la taw,-- -r,---________u_: ______ju:____j 1,----.'oUi - __li„Ua UJ ia ta ri,a„ TT« T J^nj^a mu prvi olcuer azijsKe potem rožijarno z orožjem? Ali v boju med morda zaf0( da dam0 komunisti- obhvSja temperatura. Danes bo posebni pogodbi med Kitajsko kitajski komunisti z ognjem in ljube, ki jo je dal Chou-En-Lai, Naj^0’ deževno in hladneje, in Tibetom. V pogodbi je jasno [mečem napravili konec tibet- ni pa hotel povedati, ali se bo ”ev ra ne po i i e “aj5ia 38temPeratura 45, povedano, da komunisti ne bodo skemu uporu, motili ne verskega ne družbene- Kot se to zgodi pri vsakem spustil še v kako drugo posre- svobodnim dovanje. Glede usode begun- svetom. komunističnem £ni propagandi priliko, da nas zmerja z vojnimi hujskači? jetska zveza je včeraj nenadno prepovedala vsem zahodnim diplomatom kretan'e po deželi razen po Moskvi in po progi Moskva-Leningrad. Kot odgovor na to e podoben ukrepe izdala vlada Združenih držav za sovjetske diplomate v tej deželi. [ .V'.M RIŠKA DOMOVINA, APRIL 2, 1959 Ameriška Domovina fc«« ■ gariTrR11,iclireai"uawiii^g 0117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Zedinjene države: , $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year pis?.” Ako jih ne bo kmalu, bodo morale tuje države, med nor be deprived of life, liberty, blast si izbere, da mu vrtnari v njimi tudi Amerika, pritisniti na Beograd, da jih bo čim pre- or property, without due pro- uradih in da pazi, da se zločin- Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. __ NO 65 Thurs. April, 2, 1959 Odškodninske zahteve napram diktatorskim režimom m. Radi bi dodali še par pripomb o konfiskaciji premoženja v Jugoslaviji. Prve konfiskacije so izvršili že komunistični narodni odbori na tako imenovanem osvobojenem ozemlju. Ker se je beograjski vladi zdelo, da te konfiskacije nimajo prave pravne podlage, je z zakonom iz 1. 1945 uzakonila prvo agrarno reformo, ki je zadela vse tiste, ki niso poklicni kmetovalci ali pa imajo kot kmetje več kot 35 hektarjev zemlje. Z zakoni 1. 1946 in 1948 je bilo konfiscirano premoženje vseh gospodarskih podjetij. L. 1950 so bile nacijonali-zirane vse stanovanjske hiše z več kot dvema stanovanjema. L. 1953 so ponovno konfiscirali kmetsko zemljo, kolikor so jo kmetje imeli nad 10 hektarov. S tem je bila konfiskacija v glavnem završena. Pozneje je komunistični režim nekoliko olajšal prenos nepremičnin, v kolikor niso bile nacijonalizirane. Obenem so vpeljali možnost nakupa in prenosa takoimenovane etažne lastnine, to je: človek je mogel pod gotovimi pogoji kupiti ali prodati stanovanje v stanovanjski zgradbi. Že pred Tem so prevzeli upravo nacijonaliziranih stanovanjskih zgradb hišni sveti. Izvrševanje teh zakonov ni bilo v formalnem oziru enako po vsej Jugoslaviji. Nacijonalizacije nepremičnega premoženja so bile skoraj povsod zaznamovane v zemljiških knjigah, nacionalizacije podjetij pa v trgovskih registrih. V nekaterih krajih so pristojni uradi izdajali potrdila odnosno izvlečke iz uradnih zaznamb, drugod prejšnji lastniki niso mogli dobiti takih dokumentov. Tudi postopek z nacijonaliziranim premoženjem ni bil povsod enak. Včasih je nacijonalizirano premoženje ostalo v upravi centralne ali mestnih oblasti, včasih so ga dali v najem, včasih pa tudi prodali; največ nacijonaliziranega premoženja je seveda v upravi delavskih svetov. Pomanjkljivosti v besedilu zakonov, odlokov in predpisov, različna tolmačenja uradnih navodil in površno izvrševanje predpisanih postopkov so pustila odprta mnoga mala vrata, ki so jih ljudje takoj izrabili, kolikor se je le dalo v svojo korist. Čutilo se je to posebno v vprašanju prenosa lastnine na nepremičninah po mestih, kjer je komunistični režim odkril kar naravnost “špekulacije,” ki so jih pridno uganjali tudi tovariši sami, kadar so hoteli svoj denar rešiti pred inflacijo z nakupom nepremičnin po mestih. Da zavre promet z nepremičninami je komunistični režim 25. novembra 1958 z zakonom prepovedal vse prodaje nepremičnin, 27. decembra 1958 je pa beograjska Narodna skupščina izglasovala zakon o nacijonalizaciji stanovanjskih zgradb in stavbnih parcel po mestih in trgih. Zakon sam je stopil v veljavo takoj po glasovanju, torej še predno je bil objavljen v službenem listu! Zakon nacijonalizira vse stavbne parcele in stanovanjske hiše po mestih in trgih. Pušča prejšnjim lastnikom praktično samo stanovanje s 4 sobami in pritiklinami, poleg tega pa še toliko poslovnih prostorov, kolikor jih rabi za svojo obrt, ako jo ima in izvršuje. Tega ostanka ne more niti brez ovire zapustiti svojim dedičem. Dediči imajo namreč pravico do stanovanjskih prostorov samo takrat, ako jih že nimajo od preje. Tudi poslovnih prostorov ne morejo podedovati, ako jih imajo že od preje. Nihče ne more naravno podedovati kako stavbeno parcelo. Postopek po tej najnovejši “nacijonalizaciji” je precej kompliciran. Zakon načeloma izvršujejo mestne občine. Imenujejo dva odbora ali komisije. Prva ima nalogo, da določi, kaj naj v smislu zakona ostane še v rokah dosedanjega lastnika. Druga komisija pa naj oceni, koliko naj bo vredno to, kar pade pod nacijonalizacijo. Občine morajo opraviti to delo do konca 1959. Odškodovanec se more pritožiti samo proti odloku prve komisije, proti odloku finančne komisije zakon ne daje pravice do pritožbe na okrajne komisije. Zakon predvideva tudi način, kako naj oškodovanci dobe tekom 50 let plačano odškodnino za nacijonalizirano premoženje. Predpis ni v tem oziru dosti jasen, vendar se da zaključiti, da bo oškodovanec dobil praktično samo nekaj odstotkov prave vrednosti, ako mu teh odstotkov med tem ne poje inflacija. Tak je položaj pri stanovanjskih hišah, pri stavbnih parcelah pa praktično ne bo dobil ničesar, kajai vrednost se računa po katastrskem donosu, ki je pri stavnih parcelah praviloma minimalen. Za naše bralce je posebno važen paragraf' 77 tega zakona, ki pravi:” “izvršilni odbor (narodne skupščine) je pooblaščen, da sklene posebne predpise o načinu plačevanja odškodnine za nacijonalizirane nepremičnine tujih državljanov v smislu mednarodnih sporazumov in načela reci-procitete.” To je kljuka, ki omogoča tujim lastnikom nepremičnin, da ne zapadejo usodi jugoslovanskih državljanov. Ni znano, kdaj bo izvršilni odbor izdal “posebne pred- je izdal. Dalje je treba paziti, da bodo občinski odbori do konca 1959 res sestavili komisije in da bodo te komisije dovršile svoje delo v roku, ki je predviden po zakonu. Ako bi se pokazalo, da odbori delo namenoma zavlačujejo, bo zopet potrebno posredovanje iz tujine. Ako ne bo nihče pazil na ta postopek, se lahko zgodi, da tuji državljani ne bodo nikoli vedeli, ne kaj jim je vzeto, ne kako jim je odmerjena odškodnina, ne kdaj jo bodo dobili plačano. Na pobudo bivšega jugoslovanskega finančnega ministra Otona Gavriloviča je ustanovljen pri CACHED poseben “American Yugoslav Claims Committee,” ki ima nalogo, da stalno opozarja naše državno tajništvo v Washingto-nu na način, kako bo beograjska vlada izvrševala ta zakon najpram ameriškim državljanom, in v slučaju potrebe stavi primerne predloge. Komitet vodi seveda tudi evidenco o škodah, ki so nastale ameriškim državljanom po prejšnjih nacijonalizacijah, v kolikor te škode niso poravnane. Želja komiteta je, da čim preje dobi splošen pregled o neporavnani škodi za vso Jugoslavijo. Interesenti bodo samo koristili samim sebi, ako mu gredo pri tem poslu na roko s pravimi in stvarnimi podatki. AMERICAN YUGOSLAV CLAIMS COMMITTEE 61 West 87th St., New York 24, N. Y. Komitet prosi vse ameriške državljane, da se mu javijo radi skupnega nastopa za pravično odškodnino za premoženje, ki je bilo konfiscirano ali nacijonalizirano od sedanje jugoslovanske vlade, ako do sedaj še niso dobili zanjo povrnjene škode. Samo skupen nastop vseh interesov širom vse dežele bo omogočil naš uspeh, tako govori sedanja skušnja. BESEDA IZ NARODA Waukegan, 111. — Pred par dnevi smo ,imeli živahen razgovor o raznih raketirjih in rake-tirstvu sploh. To ni nič novega sicer. Med ljudmi, ki se zanimajo za javno življenje so taki razgovori na dnevnem redu kaj pogosto. Važno pri takih raz-1 govorih je le to, kaj :je cilj takih razgovorov. Ali so taki ci- j Iji naperjeni v to, da bi pokazali' izhod iz takih kriz, ki ogrožajo I ljudsko moralo, ali so le na dne- j vnem redu zato, ker ljudje nimamo o čem drugem govoriti in razpravljati. Med ljudmi so včasih razgovori, v katerih se ob-čuduje ono, kar zasluži graje in obsojanja; včasih pa razgovori predočujejo slabosti ih hudo- 1 bije in opozarjajo pred nevarnostjo. Take razgovore je za odobravati. V vsakih razgovorih so neki zaključki in tisti, ki pravičen, ali ni? Vrlo resničen je rek: “Vsak narod ima tako vlado in oblast, kakoršne je vreden.” Ta rek zelo dosti pove! Pove tudi to, če kake oblasti narod ne mara, zakaj jo pa tolerira in ima? če kdo narodu ne služi tako, kakor narod pričakuje in za kar ga je narod izvolil — zakaj ga pa trpi? V Ameriki je demokracija in svoboda. Državljani se lahko organizirajo in izvolijo kogar smatrajo, da je vreden njih zaupanja. In če ga narod ponovno in ponovno voli, to je take, o katerih se govori, da ne delajo prav, je to pač krivda naroda samega, zakaj pa take vodi? Raketirji salamensko dobjro' vedo, kje lahko vodijo raketir-stva in kje ne? Vse je odvisno od javnosti. In kjer se da ta izkoriščati raketirjem, tam raste najboljša pšenica za raketirje. Raketirstvo, podkupovanja in druge take nečednosti segajo na vsa razna področja našega javnega družabnega, gospodarskega in političnega udejstvovanja. Razne osebnosti se silijo in dokopa vaj o do svojih pozicij s podkupovanji posameznikov in or- cess of law; nor shall private ske zalege ne zalezejo in se ne property be taken for public razširjajo v njihova področja, use without just compensation. I Ljudstvo ob volitvah o tern ^ spregovori! V njegovih boj v življenje. Pomenljivo je to, ali so zaključki dobri, ali slabi. . . , . ganizacij. Vse polno slučajev f raqwyr J* odnesep se- ^ ^ p0 ra_ znih gangsterskih sindikatih. ;Kjer podkupovanja ne dosežejo svojih namenov, se poslužujejo Na milijone je takih le sluča-Jtudi zločinov. Ko se o raznih jev vse križem naše Amerike: takih slučajih le dovolj glasno Ko se usede zvečer družina h govori, tedaj se navadno zgane-skupnemu kosilu, se navadno jo v Washingtonu v zveznem se-zečno pogovori o dogodkih med natu. Imenujejo razne preisko-dnevom. Taki dogodki so jim'valne odbore, ki prirede zasliše-predstavljeni, bodisi potom ča-' sopisov, radia, ali televizije. O nekaterih pa čujejo od drugih. \anja, katera nekaj odkrijejo, a največkrat dosti ne. Krivcem !pa malo kedaj morejo do živega, ker ti se sklicujejo na ustavne pravice znanega petega dodatka k zvezni ustavi in enostavno odklanjajo odgovore na vpraša-* nja pri izpraševanjih in preiskavah. Kaj pa tisti “Peti Dodatek k Ustavi” določa in kakšno zavetje nudi raketirjem? Tako-le se glasi v izvrniku: ARTICLE V. (Provision Concerning Prosecution. Trial cmd Punishment —Private Property Not to Be Taken for Puhlic Use Without Compensation^ No person shall be held to answer for a capital or other infamous crime unless on a pre-^sentment or indictment of a | Grand Jury, except in cases Časopis, ki ga je bral bodisi družinski oče, morda sin, ali hči, ali kdo drugi je prinesel z mastnim naslovom vest o kakem raketirju, o kakem zločincu, ali o čem drugem. Eden dogodek omeni, v par minutah vsi razpravljajo o njem. Govori se vse križem o dogodku, potem pa padajo zaključki, k tem pojasnila in neki utisi ostanejo o dogodku na vseh. Gre za kak grd zločin. A v razgovorih se vedno dobijo nekateri, ki s kakimi izgovori opravičujejo zločinca. Eni ga pošiljajo na “gavge,” drugi so bolj mehki, ga izgovarjajo. ^Posledice so, mnenje je razdeljeno in pocepljeno. To pa daje zločincem in zločinstvu le potuho, da se zločinci v takih sluča- arising in the land or naval jih celo počutijo kot neki juna- forceS) 0r jn the militia, when in ki. To je zlo, ki vodi v nadaljne globočine zločinstva. Vsaka razprava in vsak zaključek v njej je važen. Kaže koliko razumemo predmet, o katerem razpravljamo in kakšen actual service, i*1 time of war or public danger nor shall any person be subject for the same offense to be twice put in jeopardy of life or limb; nor shall be compelled in any criminal case je naš zaključek v njej. Pravi, to be a witness against himself, Krivci se skrivajo za ta ”a-mendment” in ko jih člani odbora izprašujejo, se nanj sklicujejo in na stavljena vprašanja ne odgovarjajo. To je naravnost norčevanje iz oblasti. Omenjeni “amendment” je v ustavi zato, da se ne bi godila krivica, po krivici obdolženim v kakih slučajih, ne pa zato, da krije prave krivce, ki se skrivajo za pravnimi zvijačami prefriganih pravnikov v raketirskih slučajih. Če je kak “amendment” potreben spremembe, jo je “peti amendment” in sicer take izjemne spremembe, da bi za take slučaje ne veljal in da bi krivci na poštena vprašanja morali odgovarjati. Pošten človek se na pošteno vprašanje ne boji od-govarjati! Čemu prirejati taka zasliševanja, ki stanejo deželo mnogo denarja, a se jim razni raketerji le posmehujejo in odklanjajo odgovarjati na vprašanja. Zadnja leta je bilo cele vrste takih zasliševanj, na katere so bili pozvani razni mafisti in raketirski rokovnjači, ki letno izsilijo z grožnjami in raznimi bojkoti v businessu na milijone in milijone dolarjev od raznih obrtnikov in podjetnikov. Ali požanjejo milijone in milijone dolarjev z hazardnimi igralnicami ali s čim drugim. Kdor se jim ne pokori, ali z njimi ne sodeluje, ga razni pobojniki strahujejo, mnogi izginejo brez sledu, mnogi padejo tako ali tako. Ljudje sicer sumijo in v največjih slučajih prav sumijo kdo je kriv. Tudi oblasti se zganejo, a do živega jim malokedaj pridejo, ker je vse spretno organizirano po mafističnih načelih, zraven pa še denarja nič koliko! Kadar kaka oblast pokliče take krivce na zasliševanja, da bi prišli do Jeanih pojasnil v takih nečednih zadevah, se prizadeti lepo skrijejo za “Peti A-mendment” in sedijo pred za-sliševalnimi odbori, kakor kaki nemi “mutci.” Krivica se reži Pravici v obraz! Resni ljudje zmajujejo z glavami in se izprašujejo: Kako dolgo bo tako šlo? Kako dolgo bomo imeli Pravico privezano z nagobčnikom na njenih ustih, med tem, ko razni mafi-stični sindikati prosto gospodarijo in koljejo vse na okrog? Kako dolgo še? V takem vzdušju se človek razveseli vsakega žarka, ki pri-sije v temo takih razmer od kake strani. En tak žarek je bilo videti prav te dni, ko je stopil v volilno areno sosednjega mesta North Chicago kandidat za mestnega sodnika (police magistrate). To-je John Matijevich, ki je prijavil svojo kandidaturo za sodnika v volitvah v aprilu. Matijevich je v svoji prijavi objavil zelo pomenljivo izjavo, v kateri prikazuje žalostne razmere po ameriških mestih in kliče javnost na pomoč, da naj se zave in na volilni dan v tem tudi napravi primerne zaključke. _ Matijevich upravičeno pov-draja, da morala in poštenje po naših mestih propada. Nezavednost, neodločnost in brezbrižnost javnosti so pa tisti nevarni činitelji, ki pri tem sodelujejo in pomagajo. Krivda je na nas vseh. Vsak vrt je tak, kolikor se zanj briga njegov gospodar vrtnar. Zanemarjen vrt rodi le plevel! Naši javni uradi in varnostni uradi kot policija, sodstva in druge oblasti, katerim so zaupani vrtovi našega javnega reda in življenja, če ne funkcijonirajo, kakor bi morali, da bi bili v ponos nam vsem, je krivda na nas, ker jim ne damo (ne izvolimo) pravih vrtnarjev! . . . Dobro in temeljito povedano. V demokratskih državah, kjer je ljudstvu dana pravica volitev, je na ljudstvu, kakšno o- iahko rokah je oblast na volilni dan! Kar si izbere to ima! To pot se mi je zdelo važno in potrebno nekaj pisati o tem. Bom drugič pa o čem drugem. Iskren pozdrav vsem! Vrhenšk Tine. Korotanov koncert Cleveland, O. — Pevski zbor Korotan vljudno vabi na svoj letni koncert, ki se bo vršil v nedeljo, 5. aprila 1959, v veliki dvorani pri sv. Vidu. Na sporedu so slovenske pesmi in to umetne in narodne. Zbor bo zopet nastopil kot ženski, moški in mešani zbor, sodeloval bo1 pa tudi baritonist Pavle Borštnik. Korotan ima vsako leto samo eno samostojno prireditev, in upa da se bo občinstvo tudi letos odzvalo povabilu v takem številu kot prejšnja leta in s tem dalo pevkam in pevcem vzpodbudo k nadaljnemu delu. Koncert se bo pričel z nastopom mešanega zbora, ki bo zapel Adamičevo “V gozdu” in pa Ocvirkovo “Moja pomlad”; obe pesmi sta umirjeni in zahtevata od pevcev zelo občuteno izvajanje, da pride misel skladb do pravega izraza. V prvem delu bo moški zbor zapel tri pesmi, z zborom pa bosta nastopila kot solista Karel Zajec in Ivan Hauptman, oba člana Korotana od vsega počet-ka. Karel Zajec bo pel tenorski vložek v Kramolčevi priredbi koroške narodne pesmi “Je pa dečva zatožila me, Ivana Hauptmana pa bomo slišali v pesmi “Nič več ne bom hodil,” ki jo je napisal Radovan Gobec. Ipavec — Zepičeva .“Podoknica” dopolnjuje prvi nastop moškega zbora. Sledil bo nastop ženskega zbora, ki se z moškim zborom zaradi manjšega števila glasov ne more meriti v udarnosti, vsekakor pa v ubranosti posameznih glasovnih skupin. “Ko ptičica na tuje gre v priredbi Cirila Preglja, je prva na sporedu, tej pa bo sledila Tomčeva priredba koroške narodne “Pojdam pa u Rute.” Mešani zbor bo nato zapel narodno pesem “Ena ptička priletela” v priredbi Zorka Prelovca. Tomčeva “Vlahi,” ki je poslušalcem že znana ker jo je Korotan izvajal na koncertu pred nekaj leti, pa bo zaključna pesem prvega dela. V drugem delu bo ženski zbor zapel ljudsko pesem iz Slovenskih goric “Rožmarin se je posušil v priredbi Cirila Preglja. V tej pesmi bo pela solo altistka Zdenka Mejač. Sledile bodo tri narodne v Bučarjevi priredbi: “Dekle na vrtu zelenem sedi,” “Kako bom ljubila,” “Dve let in pol.” Baritonist Pavle Borštnik je izbral za prvo pesem Josip Pav-čičevo “Uspavanka I.” Pesem zahteva od pevca izvrstno pevsko tehniko in je tudi glasbeno zelo zahtevna. Brez dvoma spada med najboljše slovenske samospeve. Tej bo sledila Vilharjeva “Ukazi.” Pavle Borštnik bo nadalje tudi sodeloval pri nastopu moškega zbora; pel bo bariton solo v Medevedovi skladbi “Pozdrav.” Poleg te pesmi bo moški zbor v drugefn delu zapel še Jerebovo “Noč na vasi” in pa priljubljeno “Jadransko morje,” s katero bo moški zbor zaključil svoj letošnji nastop. Za zaključek koncerta bo nastopil celotni zbor Korotana in zapel najprej dve koroški narodni. Prva, “Dober večer,” je v priredbi Ubalda Vrabca, druga, “Ko b’ jaz vedela,” v priredbi Pavla Kernjaka zveni take prijetno, da bi jo človek kar naprej prepeval. Pevski zbor Korotan bo koncert zaključil s Foersterjev© “Naše gore.” Navedene pesmi pričajo, da se je Korotanu tudi letos posrečilo izbrati program, ki daje lepo sliko glasbeno-pevskega ustvarjanja našega naroda od prvih skromnih početkov pa do današnjega dne. še enkrat vsi prsrčno vabljeni na koncert v nedeljo, 5. aprila 1959. Začetek ob pol štirih. M. M. Še plesali so... • Florence, Colo. — Da bodo moji prijatelji in znanci vedeli, da sem še med živimi, sem se namenila, da napišem par vrstic. Stara sem že 80 let, moj dom je v Coloradu. Zdaj sem bila pet mesecev v Utah pri moji hčerki in njeni družini, ker sem bolj rahlega zdravja. M0' rala bom kmalu solato sejati in zato sem prišla domov. Malo moram napisati, kako mi je v Utah ugajalo. Kamor sem prišla, so me z veseljem sprejeli in postregli. Bila sem tudi v Spring Glen pri družini Bill Pevri. So mi prav lepo p°' Gtregli. Obiskala sem tudi škr-čnarjeve, otroke moje pokojne sestre. Iz srca se jim zahvalm1 za ljubezniv sprejem. Oglasil3 sem se tudi pri Mr. & Mrs. Louis Železnik. V Spring Glen, pa tudi v Salt Lake City so prav dobri ljudje. V Salt Lake City sem bila P13 družini Goodsell. Mrs. Good-sell je moja vnukinja, ona ima tri prav luštne otroke. V Dra-gertonu sem se ustavila pri Mrki Mrs. John Krnc. Smo se imeli prav dobro tam, še plešah smo. Vsem se prav lepo zahvalim, posebno pa moji hčerki Diani Lee Zakrajšek iz Sunnyside, Utah in njenemu možu. Na p°' ti domov sem se ustavila pri mojem sinu Joe Lipersick in njegovi družini, kjer sem ostala en teden. Prav lepo je bilo in prijetno je, če gre človek malo po svetu, obiskat svoje sorodnike in pri' jatelje. Mrs. Jennie Lipersick- Goreča sveča Ko se je Janez XXIII. poslavljal od Bolgarov, je imel govor, ki kaže, kako je že takrat mislil na združitev vseh kristjanov-Svoj govor je tedaj zaključil takole: “Predragi bratje, spominjajte se me, saj ostanem vedno, kljub vsem vetrovom in nevihtam, zvest prijatelj bolgarskega naroda. Že dolgo vlada meCl islandskimi katoličani navada* da postavljajo na božični večer na okno gorečo svečo, ki opozarja sv. Jožeta in Marijo, ko te' daj iščeta prenočišča, da bosta našla tam poleg tople peči in P°' grnjene mize družino, ki ju željno pričakuje. Kjerkoli bom, v katerem koli predelu sveta, & bo bolgarski brezdomec šel mimo mojega bivališča, bo vedno našel na oknu gorečo svečo. M če bo potrka) na moje duri, Pa naj bo to katoličan ali pravoslaven, mu bodo vedno odprta. u bolgarski brat, lahko vstopiš M našel boš najprisrčnejši spre' Jem- Ja Sveti oče utemeljeno upa, u se bodo s sklicanjem vesoljnega cerkvenega zbora vzhodni kr' stjani spet vrnili v Očetovo hiš0- Nedovoljene posvetitve škofov na Kitajskem Po nepotrjenih novicah naj h1 bili lani oktobra v rdeči Kitajski nedovoljeno posvetiti P6* novih katoliških škofov, tako da je število teh škofov zdaj naraslo na 34. To naj bi bili škofj6 iz Čangše, Hongšova, Ličova, čova in še neki drugi, kateri predniki so ali v ječi ali pa s° jih komunistične oblasti izgnale. Posvetili naj bi jih bili me 1 oktobrsko škofovsko konferen-[co v čangši, ki je bila sklicana, bi protestirala proti okrožni-'ci pokojnega Pij a XII. “Ad ap°' jstolorum principis.” Kdo je nedovoljeni obred posvetitve opravil, ni znano, pač pa se je zvedelo, da je bil na tem zborovanju navzoč nadškof iz Šenjanga, msgr. Li Tao Nan. XHERHKK DOMOVINA, APRIL 2, 1959 Naše gore list SODOBNA POVEST XXXXX^XTTTXX X X X X X X X X X X X X KX3 j Sledilo Pisanih "V N niu je nekaj čačk, na-.Pač pa se bo vršila, čakala kje v v naglici: bližini in skušala Puharju po- 'iju Jorku se je pripetila magati. goda. Takselj, ki se je v Škot se je igral s skušnjavo in j v v°zila Germana, je treščil še naprej svaljkal pismo v žepu. tonf* tovorni avto in nevarno Recimi, da vsebino pisma o-* 0d°val njo in vožnika. U- hrani zase ter Lorno in Puharja tak9 ^ V ^^išnici. Jaz bom pusti, da tavata še naprej po te-°J odpotoval v Francijo. Tak mi in si sama pomagata:, kakor | ^ a ostni konec žalostne zgod-1 vesta in znata? b^0 bo vse opravljeno, ji stran zlorablja najbolj sveto pravico staršev proti Slovencem. Na protestnem zborovanju so zborovalci zato pozvali cerkvene oblasti, da se upro temu nasilju nad slovenskimi otroki. Na to zadevno sloven, pripombo pred dunaj. parla-mentar. odborom pa je izjavil poslanec dr. Weissmann, da je prišlo to določilo v zakonski osnutek po dogovoru s cerkveno oblastjo! Slovenci nimajo pravice do dvojezične srednje šole Manjšinski zakonski šol. pred- V takem slučaju bi mogel kaj Dne 17 marca t. 1. je bilo v so bili merodajnim neštetokrat p0 1 pokazal hrbet in imel to začeta samo Puhar. Ko bi iskal Celovcu veliko protestno zboro-; predloženi ustno in pismeno. kottf6 SVoje§a življenja za Deteljico, bi preteklo precej ča,- vanje udeležilo se ga je nad ' Slovenska manjšina je ponovno Ve ,an°' Nisem ponosen nanj. Sa in bi utegnilo ostati brez- Uqq zavednih sloven, rojakov in'poudarila, da je bilo dvojezično to i kar pa me i® nekaj naučilo, uspešno, če mu on ne izda, kar rojakinj iz vseh ^elov Sloven. krabV H"*0 hočem koristno iz' ve. Včasih je nemogoče izvede- Korogke. Na zborovanju je do-člov v1 10 upam P°stati boljši ti za bivališče kake osebe, razen bii0 slovensko odposlanstvo, ki čem n Ali VSa^ P°skusiti ho‘ če si se obrnil do policije, do v je bilo za naslednji dan povab Žlin,0§eni je ugasnil, ostala sta to postavljenih oblasti ali ob- ]jeno na Dunaj, potrebna navoji Z9 in pePel’ ostalo pa je tu- javljal v časopisih. In Škot ve, L|iia- Soglasno je bilo odločeno, tria a''° ~~ Andrejček. Zdaj mi da bi se Puhar takih pomočni- Ljg je treba s slovenske strani še če bi 3 a tudi kov branil. Bal bi se zadevo L.nkrat poskusiti vse, da bodo po ji n ^el, kje maj jo iščem, si dajati v javnost in bal bi se avstrijski politični upravi pri-n0 6 . ^rznil ponuditi razvali-1 Straškov. Take skrajne mere bi pravljeni manjšinski zakonski kaiT°i!e^a ?ivljenia- -^do pa bi uporabljal samo v najhujši sili. osnutki popravljeni v smislu na-(jar akeSa maral sprejeti? Ven- če bi nazadnje le kako uspel, ro.dno in kulturno ter socialno Srca pa mi odvalil kamen od bi pa Lorna preteklost smatrala političnih potreb slovenske nami J .r k* jo mogel najti ter za zapečateno knjigo, Škot bi rodne mafljšine, kakor je to čna *j°ro^i, da je zdrava in sre- j0 pridobil s svojo ljubeznijo in predvideno v določilih čl. 7. av-h,.v’v a Km ne zaničuje in mi od- postala bi njegova žena. Puhar strijske mirovne pogodbe. ^USca vso b< bi prosil kaj več, pušča v —---------- “'j''o^ ~ Vzr v.jVSo bedo, ki sem ji jo po- bi prišel prepozno. Itega nikakor ne bo mogoče do- .. Cl. Un i,; ,tQ,v. I bi bilo tako ravnanje ve- seči, potem pa so slovenski od- šolstvo zlonamerno ubito, čeprav so se avstrijski uradni ljudje pred mednarodnimi forumi neprestano sklicevali nanje. Predloženi šolski manjšinski zakonski osnutek na vsej črti ubija dvojezično šolo. Osnutek negira med drugim tudi doslej obstajajoči teritorialni dvojezični šolski princip. Dvojezična šola je bila dobra Ministrska komisija, ki je od 20. do 31. jan. t. 1. pregledala 39 dvojezičnih šol, je dognala, da so uspehi na dvojezičnih šolah vsaj tako dobri kot na samo-nemških šolah. K temu dr. Neugebauerjemu poročilu je osnutka. Odposlanstvo v pismu obžaluje popolno brezuspešnost svojih resnih prizadevanj za obojestransko sprejemljivo rešitev za slovensko narodno manjšino življenjsko važnih vpi’ašanj. izTlovenTje Galeb je najdražja ptica v Jugoslaviji. Tako gre doma od ust do ust. S tem pa ljudje mislijo ladjo, ki nosi ime po lepem morskem ptiču galebu. S to ladjo namreč maršal Tito vedno po- vprašuje: “Kje je zavest?” . , , v. , , v., ’ Uuje v inozemstvo. Sedaj je bil log krši določila mirov, pogod- J . Vi. . v J -V be še v dveh stvareh. 01. 7. te z nJ° n" p° ^ pogodbe namreč predvideva tu- r^u po r?ava a nJ^ga 2 0 di poseben nadzor, oddelek za da' Tako potovanje stane mili- sloven. šolstvo, po pripravljen- J0^e in mlli1?one'kaf ladj0 J3’ cem zakon, predlogu naj bi Slo- leb spremljata vedno se dve venci dobili samo nadzornika za ladji s popolnimi posad- sioven. pouk. To je stvarno na kami- Ladl° Galeb so panada-prvih 3 šol. stopnjah popolno- ^ tudi tako Preuredili, da ima ma nemogoče, ker do sem je ves mad?al s svoi° zeno in sprem- pouk ena sama celota. Čl. 7. sivom vse ugodje. Na občnem zboru Društva slo- Skot”1 pravice- Ljubim jo. Irolomno in zločin zoper ljube-1 poslanci dolžni jasno izjaviti, da j sloven, predstavnik pripomnil: *iubim jo. Misel, da je zen in prijateljstvo, je Škot kaj- slovenska narodna manjšina ne .Kaj pa če ni ravno to vzrok za je meni videla nekaj, kar|pa(ja vedel. Loma in Puhar bi|soglaša z očitno kršitvijo popol- J njihovo ukinitev! Nemška stran ^bezni §a vredno njene čudovite tako gledala na stvar. In kar je noma jasnih določil mirovne po- se je namreč doslej vedno le na &a _ nie bo delala ponosne- najhujše: sam bi vedel, da je godbe. to sklicevala, da mladina na in°ji, iri p°nižnega — do konca p0Stai Judež. Če si srečo kupi Odposlanstvo sloven, narod-.^vuj62*®11^1 šolah zaostaja ter sli] ^'e bom nanjo mi- za tako ceno, ali se ne bo spre- ne manjšine V Avstriji pred j° šolska dvojezičnost ovira vzpe!e 'Dom morda še mogel po- menila v žolč in grizenje vesti, dunajskim parlamentarnimi Pri napredku v šoli. 1 i Dr) t ri X t _ 1 _ ‘ ^ -v. I t . 1 J* J — I 11 \7 4 ■ 1 m m« I rv rl Mrv rkl'.l fl 1 bj Sra na višino, kjer se me ne|ah mu ne bo tistih trideset sre-| odborom “jjvai°Vala- brnikov žgalo roko? Še isti dan takoj po protest- ni bi] 3 **. ®k°i: za vse kar si Katera ženska bi ga še mogla nem zborovanju v Celovcu se je KetinV^ strašni preizkušnji. jjubtti) ko spoznala', da je za-[šestčlanska slovenska delegaci- iVer nista zavozila ziv‘ Icon bi! samo past? Prav gol ______________________________ - , . . bi akor sem ga jaz. Zato pa ne kaka Lorna Njuham. Pojske odposlance je naslednji dan materinem leziku. o Vtikanje države v poučevanje verouka Po odredbi iz 1. 1945. o dvoje-zič. šolstvu se je verouk na dvojezičnih šolah učil v otrokovem je bilo Zahvalm°ra*a B°gu na ko^enib pravici bi mu pokazala hrbet in 18. marca ob 11. uri sprejel par- jVedno tudi stališče eikve. No-priH; i,evatb mi ab b°iie ga preklela zaradi izdaje, In kaj lamentarni pododbor, v katerem ,v* manjšinski šo . zakonski o-ob*skat ko bodo vse bi mu potem njegova sramotna so bili 3 narodni poslanci od .snutek Pa predvideva, da bi se ^irnan!3!6 °Pravljene. Načrtov zma §e koristi]a? 'Avstrijske ljudske stranke (dr. |tudi za tiste otroke, ki bi se sl Ali ni bolje, da si ohrani nje- Weissmann, dr. ‘WelsS1'ih dr. icer priglasili za pou s oven- in Puharjevo prijateljstvo? Tončič) in dva od Socialistične ,skega iezika, verouk poučeval, tu zadružna Zenske dobijo delo Gospodinja Išče se ženska srednje starosti od 45 do 55, da bi gospodinjila za mladega neporočenega farmarja blizu Ashland, Ohio. Priporočila. Pišite na Box 123, A-meriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. (65) Delo za žensko Starejša begunka ki zna poleg slovenščine še drug jezik in je dobra kuharica, dobi delo kot hišna pomočnica v odlični rodbini dveh oseb. Dobro postopanje. Plača skromnejša v začetku. Bogumil Vosnjak, 2013 N. St. NW., Washington, D. C. MALI OGLAS! ■larvi ^ h°j ^ drugih ko da moram ta- Clerm ^lancijo- Čeprav bi stino in jJunarjevo prijaieijsivo: i roncic; m uva ou ouL-iaiisutnc , ° - —> -7 - — • —> la .m jaz ne bi bila sme- y današnjem sebičnem svetu bi stranke (dr. Neugebauer in Po- Pa magsri proti volji staršev, v braP0^.Clti sva si vendar bila do-|težko našel zakiad, ki bi bil vre-|polorum) n«,..p ^stelja, zato me je njen den yev | konec hudo prizadel. Poslanec dr. Weissmann je Zdaj se mu nudi prilika, da [uvodno priznal, da pomenita h]] m 91 Se vPrašujem ali bi ne že je ravnati lepše. Pa zdaj nawje- Zdaj m® ®aka samo | Tale vs7 življenje. Ali ni to za-|mis (sporazum) z nemškimi na-bi,. usa. da Andrejčku preskr- J - J J 1 • ’ 1 • ’ —J 01---------- prijateljstvo še poglobi, utrdi in pripravljena manjšinska zakon-ga spremeni v vezi, ki bodo trar|ska osnutka neke vrste^ kompro- res vredno žrtve? jcionalnimi krogi. Misliti pa mora tudi na čiver- odposlancJ v^e. pozval ja. Kaj bi si on mislil o takem K™ pokazeJ° Pn^nost Slovenske naj Slo- Srečnejo bodočnost. Kar bi s 2adeva, pa' Boga prosi, da krat^Zgodil čudež in bi še en- den, 0gel videti Deteljico, pre- z 0l|'inu v iver’ .] SCJ° ‘'“".'"jbo mogoče z njima v vsakem 'malo ponašal s svojimi krepost-qi^ mi, zraven pa čast? Škot nikoli več ne bi mo- tako češ, da sta oba zakona taka, da , bo mogoče z njima v vsak IT11111 ^ pogledu ustreči Slovencem. Av-bil poosebljena P ° ^ ,„1.^ priL.l3 ljubezen, hvaležnost in be, nie!jStv°, dragi Škot, do te- caf^ bkot I)lKo11 v^c ne 01 voljna zagotoviti vsakemu Slo-Vd'ani trajakl do smrti. Tvoj I ^ drzatl & av0'P0 oncl P l^onm, IV A vetrni VSP nrnvicp. strijski parlament in vlada sta nemškem jeziku. Tako nem. ......... __......... da ne zadeva njega> j Hap^.1 §a v žep, tam pa ga še| Zarnišljeno otipaval. - , ..... v. 1 vencu v Avstriji vse pravice. ^ . -. globokega prezira, ki_ bi ga osi- R temu je slovenski zastop. stp0 i® še enkrat prebral pi- ml 12 teh P05160111. ^ nik izjavil, da Slovenci ne more- j- 1 — I Pa tudi če se na mnenje dru- jme^ zaupanja do zakonov, gih sploh ne ozira, mora pa upo- j k- krgij0 ^ako besedilo kot smi- ___ ___^____ števati svoje lastno mnenje.|sej mirovne pogodbe, odnosno hi? 8a res mora pokazati Lor-|Kako naj še živi, ko bi mu vest h zakonoVj ki jih more parla-g neprestano očitala skrajno u^2’ rnent vsak čas po mili volji me- ^ nje'govo. Puhar ni pri- kotno dejanje? njati, medtem ko mirovne po- ipu V£d> naj ga. dam brati še ko- Čakal je torej do večera. Ko g0dbe ne more. Predložena gre,. ru§enau. Morda bi celo sta ob pokojnem sončnem zaho- manjšinska zakonska osnutka sto,.1, Z°Per zvestobo, če bi to du z Lorno ostala sama, pa ji je Liti v eni točki ne upoštevata Zelo* opisovanje je sveta in izročil pismo1 in se molče use- predlogov narodne manjšine, ki Zgodna zadeva. In je tudi del, ko ga je brala. tako b]SluČaL da ima Deteljico Svoje nade je sam brezobzir-be bn\1ZU'p3smo obdr-3 zase’ no poteptal- Tega se je jasno ’ v’ ' ’ ' Toda iz ruševin bo srečnejša bodočnost NA ČELU — Polk. Margaret Monroe Henderson iz Cameronai v Texasu je poveljnica meh ženskih oddelkov pri marinih. V rnarin-ski kor je stopila l. 1943. avstr, mirov, pogodbe predvideva tudi posebno sloven, srednjo venskih književnikov je bil iz-šolo. Ko je bilo pred parlamen- voljen za predsednika Matej tar. odborom govora o tem, je Bor, za tajnika pa Tone Pavček, poslanec dr. Weissmann rekel, [ Na občnem zboru so poročali, da da po proporcu sloven, manjšini Ne 23 članov tega društva lani na Koroškem sploh ne gre dvo- Mzdal° 27 novih del, kar da je jezična srednja šola. Kot da bi manj kot. v letu 1957, ko so izdali bilo to samo vprašanje računice! 35 novih slovenskih del Protislovje na nemški strani “Sled naših senc” je naslov Ko je bilo pred parlamentar- novi pesniški zbirki Mateja Bo-nim odborom govora o rabi slo- ra, ki je izšla pri Cankarjevi za-venščine v sodstvu, so sloven, ložbi. Državna založba Sloveni-predstavniki posebej opozarjali je je pa izdala prvo samostoj na protislovje v reševanju slo- no pesniško zbirko loneta Pav-ven. manjšin, vprašanja. V šol. čka “Sanje živijo dalje.” zadevah naj po novem zakonu Prvakinja ljubljanske opere velja priznanje odn. priglasitev, Vilma Bukovec je dobila pova-na sodnem področju pa se je dr- bilo od milanske opere Scala za žava odločila za teritorialni nastop v naslovni vlogi Smeta-princip in s tem v zvezi skrčila nove opere Prodana nevesta. Za dvojezično ozemlje samo še na njenega partnerja je bil določen 15 občin v južnem delu Koroške, eden najboljših sedanjih itali-Sloven. tiskovna konferenca ijanskih tenoristov Di Stefano. na Dunaju Kot dirigent je bil napovedan Razpravljanje pred parlamen- Lovro Matačič. tarnim odborom je trajalo eno Na občnih zborih kmetijskih uro. "Podoba je, da ni prineslo zadrug na Gorenjskem je bila kaj pozitivnega. Za popoldne Ponekod udeležba zelo slaba. To istega dne je sloven, odposlan- so ugotovili poročevalci v ljudstvo sklicalo še tiskovno konfe- Ijanskih listih, kjer je zapisano: renco v Hotel Erzherzog za do- “Marsikje zbor zaradi premajh-mače in tuje časnikarje. Poleg ne udeležbe sploh ni bil sklep-vprašanj, ki so bila obravnava- čen. Zanimiv je recimo primer na dopoldne pred parlamentar- Šenčurja. Tu so že dvakrat skli-nim odborom, je bilo tukaj še cali občni zbor, vendar vselej posebej poudarjeno razmerje brez uspeha. Če iščemo vzroke med Juž. Tirolsko in Koroško, tako majhnega zanimanja čla-Za Juž. Tirolsko zagovarja av- nov kmetijskih zadrug, ugotovi-strij. parlament zahteve tam- mo kaj čudno pojave. Doslej so kajšnje nemške manjšine, za recimo, prisotnim na občnih Koroško pa zahteve in mišlje- Lborih Kmet. zadruge Šenčur nje sloven, narod, manjšine Ljeiiii p0 pol kranjske klobase sploh ne pride v poštev. in 2 del. vina. Letos pa tega ni Pismo sloven, odposlanstva več. Posledica: abstinenca. Po-predsednikom parlamfentar- dobno je bilo v Voklem, kjer nih klubov zadružniki niso dobili kot obi Po razgovoru s člani parla- Lajno p0 pol kg sladkorja, pa mentar. pododbora so sloven, spočetka niso hoteli priti na ob zastopniki naslovili na predsed-|čni zbor.” Pisec poročila se nika poslanskega kluba OeVP dr. Maleta in na predsednika SPOe poslanca Olaha posebno pismo. Slovensko odposlanstvo jima v pismu naznanja, da na Sobe sc odda V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Hiša naprodaj Lepa zidana hiša iz “tapestry” opeke, English Colonial, 5 sob, polna klet. Samo $17,900. Na 19507 Arrowhead Ave. KE 1-5514. (65) Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo na 1139 E. 77 St. Za pojasnila pokličite RA 1-2406. —(65) Sobe se odda 4 opremljene spalne sobe se oddajo moškim. Si lahko tudi kuhajo. Kličite med 6. in 10. uro zvečer. EX 1-8941. (68) Sobe se odda Štirii sobe in kopalnica se oddajo na 1434 E. 51 St. (68) “Baby Sitter” Iščem osebo, ki bi pazila na otroka. Ga lahko vzame na svoj dom. Zglasite se na 1118 E. 68 St., spodaj, zadaj. (67 NAPRODAJ V Euclidu, na lepem prostoru, bungalow, 5 sob, jako čist, garaža, lep vrt. Cena samo $13,500. Blizu East 185. ceste in Lake Shore Blvd. zidana hiša, 4 spalnice, 2 garaže. So lahko takoj vselite. Cena zmerna. Na East 115. cesti hiša s 4 spalnice, 2 garaže. Hiša je v ze-o dobrem stanju. Cena samo $12,900. Bungalow, 2 leti star, podstrešje, polno podkleten. Se lah-co takoj vselite. — Cena samo $16,800. Knific Realty 820 E. 185. St. IV 1-7540 Moikl dobijo delo Fant dobi delo Išče se mladega fanta, ki bi se temelju predloženih mu manj’ racj izučil v pekarski stroki. Ne- šinskih zakonskih predlogov kaj izkušnje pripročljivo am- cdn. na temelju rezultatov raz- pak ne potrebno. plača od ure, govora tega dne s poslanskimi L dni y tednUi prodstcivJiiki ob0ii visel, strsnk, I ^qqq ling 311 načelno odklanja oba zakonska Kličite YE 2-(X) Seved^lpe^ ak°de ne on ne ona. j zavedal a i® Puhar v žalostnem vstala Položaj., - ' -------------1-----------------. . - . . i 'bro ’ J ■ A je vsaj zaenkrat do- žensko, katero ljubi. Slišal jo| kaj gS rbk)en, in kdo more reči, je, kako je vzkliknila in se začu-bierj?0 V ^ra^kerri lahko še pr— dila, ko je spoznala pisavo na Kar ovitku, in že mu ni bilo nič več k°v ^ eteljico zadeva, dogod- žal vsega, kar je žrtvoval, prej vGpozna. Ostala bo še na- List za listom je z mrzlično toliko elp°rtu in tu živela vsaj naglico odšumel v njeno naroč-čg že Zadovoljno ko kje drugje, je. 2Vj. ® zares srečna. Škot pa je še vedno samo se- daj acn° modrovanje. Z)ave-1 del in gledal predse. Veselil se je njenega veselja, reri k |n3 pa £a mogel gledati. Sicer stea do r° i® vedel: če sem po- pa je zdaj bila njena ura in nje-kar SaiT1ega sebe in storim, na čustva preveč sveta, da bi bo izvpj01 Za prav, Deteljica pa jih smel gledati. Pi nag0 6 a’ kaj se je zgodilo, bo Ko je nazadnje vse prebrala, ^ Kei nU pt'^® selivke zapusti- je zbrala razmetane liste in za-Nju |^p se takoj napotila v čela brati še enkrat. •ie ne j^Pšir. Nič pod soncem Nato je vzdihnila, dolg je bil Kajo ,Itl°f>l0 zadržati. vzdih in tresla se je, potem pa bi njgjj a ne bo dopustila, da je bilo vse tiho, kakor je tiha ^0stoi a ljubezen podrla ovire [sama smrt 1 rr. i.„- .»i-- (Dalje prihodnjič.) kole tega ves čas, ko si je ta- PrS^arjul je prev Pavad. Za kaj takega značajna in ponosna. Moški dobi delo Išče se mladega moža za različna dela v mali tovarni, meha nično nadarjen. Prednost ima tak, ki mu ni treba služit pri vojakih. Kličite GL 1-2030. (66) NAZNANILO Zdravnik DR. VALENTIN MERŠOL 1031 E. 62 St. EN 1-5432 Uradne ure dnevno: 10-12 dop. — 4-7 pop. Obiski na domu ipo dogovoru Zidan bungalow Blizu Blvd., velika kuhinja, stanovanjska soba, 2 spalnici, kopalnica spodaj, zgoraj za razširjenje. Klet, garaža. 8 let stara hiša. Samo $16,900. Zidan Colonial Kuhinja s prostorom za zajtrk. Jedilnica in stanovanjska soba spodaj. Tri spalnice in kopalnica zgoraj. Klet. l1-^ garaža. Pod $20,000. Mentor Ranch Kamenito pročelje, stanovanjska soba, jedilnica, kuhinja, 4 spalnice, 2 kopalnici, 2 ognjišča, vzidana peč, velika družinska soba. Popolnoma karpetirno. Garaža za 2 kare. PENA REALTY INC. 620 E. 222 St. N 1-2300 (Nsproti mestne biče) (66) rTTXXTExxilXlxxirXT PREPROSTA BRIVNICA — Brivci v Ja karti, prestolnici Indonezije, odpro svoje lavnice” kar ob poti, kot kaže slika. Re~Nu Auto Body Cr. Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo Kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street HTXXX xXX^^xxXXxXxltXXX^X jTT~ ^ V najem Odda se 3-sobni apartment v fari sv. Vida. Kličite UT 1-2226. (67) Hiša naprodaj Lastnik prodaja na pol bungalow s 3 spalnicami v bližini E. 185 St. Kličite KE 1-0085. (27,2,3,apr) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15435 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 2, 1959 Pegam in Lombergar •pisal dr. Fr. Detela Po dolgih samostanskih hodi- vedno ponašali gornjegrajski sčih so postajali bratje in govorili skrivnostno med seboj. Vedel je vsak, da zavisi od važnega pogovora v prelatovi sobi sreča ali nesreča samostanska, in slovesen izraz je dajala ta zavest njih obrazom. Pokon-cu so dvigali mlajši glave; starci pa niso mogli skrivati skrbi in strahu. Prišla sta na hodišče opat in prior, ta zmagovit, oni vdan, pregovorjen, ne prepričan. Zvedavo, so zrli bratje zdaj v tega ,zdaj v onega. Kmalu jih je sklical zvonec k zborovanju, in prebledel je pater Benedikt, ko mu je prišel sluga pravit o priorjevem prihodu in ga klicat k zboru. . “Idi domov, Tajda”, je šepetal in ji podal tresočo roko, “in molita z materjo, da Bog vse prav obrne.” Gregor pa je bil zelo nesrečen. Zdelo se mu je, da se je pregrešil neodpustno; razžalil je Tajdo in zlorabil patra Benedikta Zaupljivost in dobrodušnost. Vso noč ni mogel spati; zjutraj pa je iskal Tajde, da bi jo prosil, naj mu odpusti nepremišljeno predrznost. A ni je dobil. “Ogiblje se me”, si je dejal žalosten in se vrnil k tovarišem. Tam pa je zvedel, da jč prišel iz Celja prior, in da imajo menihi veliko zborovanje. Razvidel je, da se pripravlja nekaj imenitnega, in ukazal tovarišem, da naj ostanejo doma. Jernej se je veselil, da bode morebiti vendar konec dolgega časa in se dobila prilika, da pokaže, kakšni so bili junaki v prejšnjih čcsih. Miha in Janez pa se še nista bila naveličala miru. V veliki dvorani pa so zborovali menihi. Po običajni molitvi jim je bil razložil prelat povod shodu, da izjavi namreč samostan mnenje o dednem nasledstvu v celjskig rofiji; zaka.i kneginja Katarina in cesar se ne moreta pogoditi, ker ali kneginja zahteva preveč ali pa cesar popušča’ premalo. Vstal je prior, spominjal se v živahnem, govoru dobrotljivosti celjskih vladarjev proti Gornjemu gradu, kako srečna in slavna je bila pred kratkim blaga kneginja, kako nesrečna in prezirana je sedaj, in da se vpraša, ali bodo zvestobo, s katero so se um TALL 12 oz. fa's a breath of Spring in every bottle prosimo Boga, da ohrani mii^ dikt pa je vzdihnil, ker je slu- komur je segel Vitovec v roko; med krščanskimi vladarji!” til, da ne vedo reveži, kaj dela- z Ostrovrharjeru in drugimi to-Prijazno je prikimal opat jo. |variši pa so bili bolj domači; ša- izraz neodločno- j seboj ^ menihi proti mogočnemu grofu, tudi ohranili zapuščeni vdovi ali ne. “Živela kneginja Katarina!” se je slišalo iz ušt mlajših bra-_ tov. “Celjsko mesto je za kneginjo vdovo”, je nadaljeval prior. “Vsa vojska, z Vitovcem na čelu, je na njeni strani, in moje mnenje, je, da se potegnemo tudi mi zanjo, dokler se popolnoma ne reši vprašanje, kdo da je pravi naslednik grofa Urha.” “Živela kneginja!” se je čulo zdaj krepkeje. A vzdignil se je subprior in prerekal, da bi še ne bilo rešeno vprašanje o dednem nasledstvu, ko je dedna pogodba med cesarjem in rajnim grofom iz leta 43. še pisana ohranjena; ko je vrhutega krški škof, za razsodnika izvoljen od cesarja in od Vitovca spoznal cesarja za postavnega naslednika; da je cesar pravi naslednik, je priznal tudi že samostan s tem, da je sprejel njegove vojake v svoje obzidje. Prigovarjal je bratom, da naj se ne pleto. v homatije, ki jih utegnejo drago stati. Le nekoliko starejših bratov je odobravalo njegove besede; večina je bila nasprotna, in ponosno se je vzdignil zopet prior. Ovrgel je trditev, da bi bilo nasledstvo že končno rešeno; za-kai pogodba iz leta 43. ne more več veljati, ker jo je raztrgal spor leta. 51. in vojna leto pozneje; za dediča se je tudi še oglasil kralj Ladislav, ki takisto ne priznava razsodbe krškega škofa., kakor kneginja Katarina ne. “Da bi bil priznal samostan cesarja za svojega gospodarja, tu- sedi, in le dva glasova je dobil di ni res, in nobeden pooblačiče- subprior za svoj nasvet; vse nec gornjegrajski še ni prisegel drugo je bilo navdušeno za pri-zvestobe. Priznali smo le to, da orja. Ko je naložil opat še molk se hočemo pokoriti cesarju, ako^o zborovanju, so se razšli bratje, se spozna on za postavnega na- A kmalu so se zopet zbiral po subpriorju, in izraz neodločno-1 Od Savinje sem pa se je za-sti se je pokazal na njegovem čul topot konjskih kopit in obrazu. Prior je to tudi zapazil žvenket orožja. Ljudje so pri-in se takoj zopet vzdignil proti hiteli iz hiš gledat brhkih jezde-patru Benediktu. I cev, ki so pred samostanskimi “Da, to je geslo nekaterim, vrati ustavili spenjene konje, prepustiti posvetne reči posvet- j “Glej, oni čokati v sredi, to nim ljudem in uživati mir in je Vitovec,” je razlagal oče svo-pokoj po vsaki ceni, naj velja jemu sinu, in zažarela so fantu tudi čast in dobro ime. A naj lica in oči. bi bili mi tudi samo duhovniki, l “In oni velikan na njegovi ustavljati bi se morali širjenju desni?” je vprašala hči; ki ji ni takih nazorov; a mi smo tudi posebno imponiral Vitovec. posvetno oblastvo. Mi imamo “To je Ostrovrhar, brat go-svoje podložnike, katere nam je spoda priorja,” je bil odgovor, braniti, če je treba, tudi z me- in niso se mogli nagledati orja-čem. In kolika samopašnost, ve- škega viteza, dno le gledati, da se potegujejo! Ostrovrhar pa je kričal na sa-drugi za pravico; kako hlapčev- mostanskem dvorišču in klical stvo, pokoriti se vedno močne j- menihe, svoje znance. Prisrčno šemu! Prav je storil stari za- so se pozdravljali. Srečen je bil, konodajee, ki je odločil, da zasluži smrt oni, ki se ob časih državnih razporov ne nagne na nobeno stran. Za to gre sedaj, ali branimo zatirano vdovo pokojnega vladarja, ki nam je izkazal toliko dobrot, ali pa. da gledamo le na to, da se prikupimo njegovemu nasprotniku!” “Nikdar, nikdar! Živela kneginja!” so se čuli burni klici, in videlo se je, da se nagiblje prelat zopet na to stran. In dokazoval je prior še, da ne samo pravica in hvaležnost, ampak tudi korist da zahteva, da se potegnejo za kneginjo." To bode pritisnilo cesarja, da se sporazume-je s kneginjo in da se ohrani mir; ako pa se postavi samostan naravnost na. cesDrjevo stran, dbbode takoj opravka s celjsko vojsko in z VitoVcem in čez nekoliko mesecev z Ogri. “Ne zanašajmo se na Vitovca!” je klical v poslednjem naporu subprior. “On se ni menil za vdovo, ko se je pogajal s cesarjem; zdaj se ne meni za cesarja, s katerim se je bil pogodil; in prej ali slej se ne bode zmenil ne za kneginjo, ne za nas, ko bodemo plačevali račun današnjega prenagljenja. On se meni le zase, varujte se ga!” Nihče ni poslui-ial več teh be- lili so se med seboj, in kdor se je zanašal na svojo moč, je stresel Ostrovrhar j a za rame in vprašal, če je še tak hrust. “Kje pa tiči brat?” je vprašal ta. “Ali vedno pije?” Oni so se smejali in trdili, da je brat strasten Vodopivec. AVE AFELY “Kajpada!” je ugovarjal Os-( Bratje so jih vabili s trovihar. “Jaz vas že poznam: ^ obednico, češ, da bi bilo s ^ De patre priore nil nisi bene' in nezaslišano, če bi kdo v loqui! A resnica nad vse; mi smo v resnici žejni.” hovem samostanu umrl od žei (Dalje prihodnjič-! r. CLAIR AVINGS 813 East 185th Street 2S000 Euci:d Avenue 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio slednika.” “Počakajmo torej,” trije in štirje in pretresovali vaje vzklik- j žno zadevo. Postrani so gledali nil pater Benedikt, “da doženo! subprior ja, ki je lezel v svojo zadevo posvetni mogotci, in ne vtikajmo se v politične boje, kjer ne moremo odločiti ničesar, in kakršni se ne spodobijo našemu stanu. Rado se zgodi, da se sporazumejo sovražni oblastnika in račun slabejših zaveznikov. Prepozno se bodemo kesali, če zmaga cesar in nas dobo v vrstah svojih nasprotnikov. Prepustimo posvetnim ljudem skrb za posvetne roči in sobico, in naj smelejši jim je jel posmehljivo prepovedovati: “Bratje, ne vtikajte se v reči, ki vam niso nič mar. Najboljše na tem svetu je: Mundum sine-re currere, skuti currit; sedere post fornacem, cum omnibus habere bonam pacetn; adorare Deum trinum et bibere bonum vinum. To je načelo, plemenito in praktično!” Bratje so se zasmejali, Bene- ,r: ORANGE ROOT BEER GRAPE GINGER ALE CHERRY I BOTTLED BY THE CLEVELAND i rcrzia voda je za krokodile ljudje imamo radi vročo! NABAVITE SI AUI - 40 PLINSKI VODNI GRELEC IZBIRAJTE MED TEMI SLOVITIMI VRSTAMI: Coleman * Hotstream * Mor-flo * Permaglas * Rex * Rheem * Ridud . . . Zapomnite si: PLIN segreje vodo hitreje, za J4 ceneje od drugega avtomatičnega kuriva. THE EAST OHIO GAS ft) COMPANY BOTTLINQ COMPANY ORJAK? — Mož na sliki ima na rami sidro, ki bi moralo tehtati preko štiri tone, če bi bilo iz železa, kot so običajna. Sidro na sliki je leseno in tehta komaj 100 funtov. Bilo je na razstavi v avstralskem Melbournu. ŠOLA? — Na prvi pogled bi kdo sodil, da so se ljudje na sliki zbrali h kakemu izpitu ob koncu šolanja* V resnici so zbrani in čakajo vsak za svojo mizo, da dokažejo in poka-žepo svoje sposobnosti v preskušanju vina. Najboljši bodo preskušali vino na jesenskem vinskem velesejmu v Kaili-forniji. Dostojanstvo.... Dober okus in simpatično razumevanje vaših potreb MARY A. SVETEK pogrebni zavod 478 E. 152nd Street Velik prostrr za parkiranje odzadaj KE 1-3177 Ambulančna pr.sluga z oksig6115*1 napravo dan in noč 'niiiiiiMiiimMiiMiiiniiimimiiiiiiiiiHiiimimMiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiHi o«. ^oIo in Ninovi rOOBKRNI ZAVOD «502 ST. CLAJK AVENUE Tel.: ENdlcott 1',Ml CULL1NWOODSSC OBAD „lU ua E. U2ud STREET Tel.: IVunhoe Avtomobili m oolrusm voz redno In ob vsaki url n» razpolWJ0 Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. _.■•U NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikok' prijateljem in znancem, da je po daljši bolezni prekinili naš soprog, oče, brat in stari oče Anton Yerman Zatisnil je svoje blage oči 5. februarja 1959. le^a' Rojen je bil 7. aprila 1891. leta v Cerknici. V Amerik je prišel leta 1906. Pogreb se je vršil 9. februarja iz pogrebnega z£l' voda Joseph žele in Sinovi v Cerkev Marije Vnebovzek ter po darovani sv. maši zadušnici je bilo truplo P^e' peljano na pokopališče Vseh duš na Chardon Rd., sedaj njegovo truplo spi večno spanje. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 71 AB2> društva Friendly Neighbors št. 65 SDZ, unije pri žekz' niči, delničar Slovenskega doma na Holmes Ave., kj61" je bil večletni predsednik. V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem d«' hovnikom cerkve Marije Vnebovzete za vso poslu go > jo je bil deležen pokojnik in za spremstvo na pokopi' lilšče. Srčna hvala vsem prijateljem, ki so ob rakvi P°' ložili toliko krasnih vencev, da je ležal v samih cvet' licah, ki je tako ljubil vrt, ter mu s tem izkazali ljube" zen in zadnjo čast. Hvala*vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bod° brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit za nje£a Db njegovi krsti. Hvala vsem, ki so ga spremili na P°' kopališče. Srčna hvala pogrebcem od društva sv. Janeza Krsnika in njegovim sodelavcem pri N. Y. C. železnici, k* s0 nosili krsto. Zahvalimo sg vsem, ki so dali avtomobile na polago brezplačno za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem za sožalne karte, ki smo jih ton prejeli od piovsod. Iskrena hvala našim sosedom za vso postrežbo, za delo na domu, ko smo prišli iz pokopališča, ter hva Mrs. Mary Trček, Josephine Opalek, Mrs. Marie Ravel1’ Mrs. Sava Debeljak, Mrs. Wanda Demojzes, Mrs. Jobl1 Zaller in ostalim, ki so toliko napravili za nas. Ne bo^n0 nikoli pozabili. Hvala osobju Joseph žele in Sinovi za vsestrans postrežbo, ki je bila tako izvrstna. Ljubi soprog, oče, stari oče in brat, počivaj v m1 v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda. Dragi soprog, kako te pogrešamo in kako Te i^e' mo, ker ni nam mogoče misliti, da Te ni več med nami. Saj si nam bil vse. Hiša je prazna. Spominjn 1 še Te bomo v molitvi, dokler se ne snidemo zopet s boj v večnem raju. Do tedaj pa počivaj v miru Ln spavaj sladko. Tvoji žalujoči: MARY, soproga ANTHONY, sin MARY por. SCHNEIDER, hči EDITH, snaha EDWARD, zet JOSEPH ANSLOVAR in ANTHONY in DAVID YERMAN, vnuki ANDREW in JOSEPH, brata MARGARET, sestra OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 2. aprila 1959.