Poštnina plačana v entovini Leto LXII. štev. Z58 v liuMIddi, v ponetelleb 11. novembra i9z9. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši :iedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Na rod < velja letno v Jugoslavi£ 144.— Din, za inozemstvo 300-— Din- — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Dravska banovina je začela danes poslovati Pomembni govori bana, podbana in zastopnika velikega župana ob prevzemu banskih poslov Ljubljana, 11. novembra. 1 G'OVOT zastopnika ve!ii'ke£a I Ic^a CVTOPE*ic8* sveta. Zato vidimo, da Ljubljana, 11. novembra. Davi sta ban g. Dušan Sernec in pod-ban g. dr. Oton Pirkmayer prevzela službene posle ter pozdravila uradništvo. Točno ob 14 10. se je zbralo v ve-fiki dvorani palače kr. banske uprave okrog 200 uradnikov in uradnic vel. županstva in onih uradov, ki sedaj prehajajo v področje kr. banske uprave. Ban je navzoče pozdravil z naslednjim govorom: Govor bana ing. Seraeca Gospoda! Po zaupanj*] našega presvitFegia vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. sem postava len /a bana d'ravskc banovine. Ko prevze* mem to dostojanstvo, izjavljam. cf»i se bom pri izvrševanju svojih poslov držal strogo zakonci in absolutne nepristranosti. Predvsem pa bo moje delovanje usmerjeno po intencijah našega prevžviščnega gospodar* j a, ki jih jc juiisn-o in nedvoumno izražal domovin in P'rnemu svetu s kraljevskim aktom z dne 6. januarja in zakonom z dne 3. oktobra. tie j« kraljevski akt z dne 6. januarja prekinil dobo nebrzdanih razpaljenih strasti in strankarskrh borb, ki sc v svoji zagrizenosti niti pred tem n rs o ustavili, da se ne bi poslužile za svoje strankarske name* ne državno pravnih tendenc, ki niso bile več v skladu z močno in krepko državno edinco, — je pomen zakona z dne 3. okto* bra ta, da sc stavijo po Najvišji odločitvi notranji ureditvi naše države novi temelji, ki jih mora vsak iskren rodoljub z navdušenjem po z-drra vi pit i m ki navdajajo vsa sica s čutom globoke m iskrene hvaležnosti napram Njegovemu Veličanstvu. Pri tej novi ureditvi naše države imamo mi vsi sodelovati iskreno in vdano, pTed očmi edini cilj — vse za n-ašega ljubljenega kralja in Jugoslavijo Zavedam se, da vidim pred seboj kader splošno priznanega prvovrstnega uradništva in da je pravzaprav odveč vam dajati navodila za uTadno poslovanje. Ekspcditiv= nost, točnost, korektnost v vsakem ozira so lastnosti, ki a priori dtčijo vsakega po* Fameznika izmed vas. Hočem le na kratko omeniti, da morajo biti vse rešitve nepristranske, ne oziraje se na desno ali levo, strogo po zakonu. Vendar je vzeti zadnjo opazko s primernim razumevanjem in bom lažje prenašal najekstenzivnejšo razlago mrtve točke zakona, če jo v prid ljudstvu, Kct neusm.il j eno uporabo strogega paragrafa, če se dela stranki in ljudstvu po nepotrebnem težkoče m stroške. Občevanje s strankami naj bo vedno ljiibeznivo in po* strežljivo v vsakem oziru Kakor sem uvodoma na-glašal, se je po« Irtično srrankarstvo nehalo. Vendar se zavedam, da igrajo tozadevni imponderabimi psihološki momenti še veliko vlogo. In do kler obstaja človek iz krvi jn mesa, ima ožje in ljubše prijatelje tu ali tam. Apeliram na vas m vas prosim, da bi tudi v iz* venuradnem zasebnem življenju zastavili vse svoje moči in zmožnosti, da se vsa brv* ša strankarska nasprotstva bistveno ublažijo, če že ne bi mogla popolnoma izginiti. Novi duh naj navdaja od 6. januarja dalje vse ljudstvo in Tavno politično uradništvo je pri tej novi usmeritvi v prvi vrsti poklicano, da izžareva smernice in tendence, ki so potebne za novo dobo zgodovinskega razvoja naše države. Kar se mene tiče, sem formalno prisiljen raglašati, da bom evenruelne pregreške ali prestopke sicer pravično, a strogo in neizprosno kaznoval. Upam in prepričan pa sem, da mi bo slednje prihranjeno. Na dru-g: strani vas pa zagotavljam, gospodi, da br*m imel za vse vaše težnje vselej primerno razumevanje, v vseh upravičenih zadevah, vam bom vselej pomagal, kar bo v moji moči ter vas prosim, da se v takih sh»ča* jih z zaupanjem neposredno name obračate. Ko stopamo tedaj z današnjim dnem v dravski banovini mi vsi složno na delo za novo ureditev našega ožjega delokroga, vas poživljam, da damo duška naši udauosti napram Nj. Vel. kralju Aleksandru L, Njegovemu prevzvišenemu rodu in skupni domovini ujedinjeni Jugoslaviji. Da bi mili Bog Nj. Vel. našega kralja še dolgo let r hranil zdravega, da bi mogli srečno HI i:spešno 7, današnjim dnem započeto delo končati pod Njegovim čilim in modrim vodstvom, v blagor in korist celokupnega prebivalstva, za močno m jako Jugoslavijo. S'ava Mu! Pozivu bana se je vse uradništvo navdušeno odzvalo, nakar je bana pozdravil zastopnik vel. župana ljubljanske oblasti g*, dr. Rirdo&f Aradrej&a Govor zastopnika velikega župana dr. Andrejke Gospod ban! V imenu uradništva dosedanje županije ljubljansko in pooblaščen po zastopnikih j državnih uradov, ki prehajajo z današnjim { dnem v področje kraljevske banske uprave v Ljubljani, si dovoljujem predvsem izraziti naše veselje in zadoščenje nad velikim delom upravne preosnove, čigar zunanji izraz je tudi današnji čin, ko se oživotvarja kraljevska uprava dravske banovine. To uradnišlvo je srečno, da pozdravlja danes v Vas, svojem vrhovnem šefu, moža. ki je kot izboren veščak na tehničnem polju aktivno deloval za povzdigo ljudskega blagostanja, ki je na vodilnih upravnih mestih kot poverjenik bivše deželne vlade za Slovenijo in kot minister za javna dela posvetil svoja bogata izkustva gospodarskemu napredku države in ljudstva in jih uveljavljal- v znanstveno poglobljenem delu kot profesor na tehnični fakulteti naše univerze. Državni uradniki in ostali državni nameščenci, ki prehajajo v sestav nove kraljevske banske uprave, so v najtežjih časih visoko dvigali in neomajno držali prapor zvestobe do dela. stvarnega, nepristranskega in požrtvovalnega. Brez zanimanja za politične boje, ki so razsajali mimo njih, ostali so nepristopni političnim uplivom, ki so čestokrat poskušali posegati med nje, po-gostoma samim 6ebi v občutno škodo. Danes, ko zmaguje izza rešilnega manifesta Nj. Vel. kralja načelo stvarnega in nepristranskega dela, zre to uradništvo z vedrim licem v bodočnost države in v svojo, saj ga Davdaja globoka vera v končno zmago načela, ki se glasi: Skrb za javno blaginjo v Inči pravice! In ko zmaguje načelo zvestega dela, zmaguje hkrati tudi pravično spoznanje, da je treba temu zvestemu upravnemu u radništvu zagotoviti oni socijalni in materielni položaj, ki naj bo v skladu z njegovo važno in odgovorno službo. Vaša dragocena zagotovila, gospod ban, ga utrjujejo v tej veri! Prevzeti zanosa in zadoščenja med vidnimi uspehi preosnove naše uprave, Vas prosimo, gospod ban, da blagovolite vzvjše-nemu inicijatorju tega velikega pokreta, Nj. Vel. kralju Aleksandru I. predložiti izraze naše globoke in hvaležne udanosti, s katerimi vežemo obljubo, da bomo v svitu njegovih velikih idej vestno, nesebično in požrtvovalno pomagali izgraditi započeto stavbo mogočne in srečne kraljevine Jugoslavije! Po tem, z odobravanjem sprejetem pozdravu, je spregovoril še podban g. dr. Oton Pirkmayer Govor podbana dr. Pirkmaverja Lepim in bodrilnim besedam, katere smo pravkar slišali od gospoda bana, naj dodam nekaj svojih misli in želj povodom zgodovinskega momenta, s katerim počenja kraljevska banska uprava dravske banovine. V razvoju upravne reforme v naši kraljevine smo dospeli v eno najmarkantnej* ših faz, ki je inaugurirana z zakonom o na= z ivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja in ki je dobila svoje jasnejše obeležje z zakonom o banski upravi. Proces, ki je počel z modrim vladarjevim aktom od 6. januarja t. 1. se razvija v smeri, katera daje upravniku, ki gleda na stvar z očesom objektivnega strokovnjaka, najlepše nade za uspešen zaključek v izvajanju upravne organizacije in ustaljenju upravne* ga delovanja. Ta proces ni nikaka poseb? nost naše zemlje; mi mu najdemo paralele skoro v vseh evropskih državah, ki se več aH manj aktivno trudijo, da dospejo do nekega ideala upravne organizacije in upravnega delovanja. V vseh teh stremljenjih, katera ženejo najraznovrstnejši motivi, kakor jih pač življenjske in politične prilike posameznih držav ustvarjajo, najde* mo mnogo skupnih točk, ki se dajo spojiti v eno osnovno črto, ob kateri vidimo rezuls ,tirati še tako raznolike komponente. Ta osnovna črta se izraža v odločni tezi po racionalnosti uprave, kolikor se tiče for-malno-tehnične strani, in v krepkem podčr= tavanju kTiiturnosekonomske misije uprave, kolikor se tiče njene vsebinske strani. Kot neizogibna posledica teh dveh karakterističnih temeljev idealne uprave nahajamo povsod krepko stremljenje po tej koncen= traciji, to je po prenosu poslov s centrale na nižje upravne instance, a obenem do« štedno izvajanje koncetracije imperija v jakih lokalnih upravah. Tifđi pri nas se reorganizacija ni mogla razvijati v nasprotstvu z omenjenimi osnovnimi načeli. Tudi mi smo krenili odločno »a pravo pot, tor fcsfcoristMi izkušnje osta* cga evropskega sveta. Zato vidimo, da je zakon o notranji upravi krepko podčrtal gori omenjena načela in, kar jc posebno važno, postavil vso upravno delovanje na moderno bazo, ko ugotavlja, da se mora vse upravno delovanje usmeriti tako, da služi povzdigi duhovne in materijelne kuh ture v državi. Tako postane obča kultura naroda in zemlje alfa in ornega upravnega delovanja. To je moto, ki mora spremljati vsak naš korak in naša najvažnejši naloga jc, da ta moto presadimo v vsaki srez in v sleherno občino, da vzgajamo v tem smislu one, katerim zakoni poverjajo izvrše* vanje upravnih funkcij. Ako ima uprava kulturno * ekonomsko silo, tedaj je jasno, da sc mora prilagoditi kar najbolj faktičnemu življenju naroda in njegovim prilikam. Življenje naroda je kompliciran mehanizem, katerega dirigira nebroj komponent, ki so vse med seboj v zvezi in vodijo mogočno kolesje, katero funkcijonira kot celina ter zahteva upoštevanje tc celine. S tem je upravičeno, da se državna uprava pojavlja v modernih drža* vah k on centrirana v obči upravi pod enim šefom, ki je poklican, da budno pazi, da je upravno uradovanje skladno, :nsu*erx3-auT! 2£.S3. Berlin 13.515 —■ 13.545 (13.53), Bmsdl 7.91.1(3, Buddinpcšta 9*937. Gorifa 1094.4 — 1097.4 0095.9), Dunaj 793.5-7 — 7^6.57 ( 795-07), Lotrdc-n 275.45 — 276.25 (2*75.65), Neujvrk 56.34 — 56.S4 (56.44), Pae$al ekrog titsoč lOudi z neke nogomct-Jie teik«me nazaij v mesto. Na nekem ovin-»kii sta obe »lokomotivi za-rad'i preveliko hitrosti skočili s tira i-n se prcvrmili. Naslednji trije vagoni so se ratzbudi, četrti pa se je postavil počez. Naslednai vagoni so se s tako silo zaleteli vani. da so ga dobesedno zdrobili. Doslej so iporeg-nili izpod nusevm 32 mrtviih im 10 težko ranj-erv'h. N^esirečo 'ie za'krivil strojevodja prve lokomotive, ker je vozil P"enaglo. Novo nesoglasje med Anglijo in Rusijo Moskva se ni odrekla komunistični propagandi v Angliji — Berlin, 11. novembra. Iz Moskve poročajo, da je prišlo po komaj doseženem sporazumu med Anglijo in Rusijo zopet do novih nesoglasij. Hendersonov govor v angleški spodnii zbornici o ureditvi odnošajev z Rušilo je izzval v moskovskih krogih veliko nezadovoljstvo. Hendorson je namreč izjavil, da ic sovjetska \lada od vsega pričetka pogajanj pristala na to. Naraščanje naših vrednostnih da se odreče vsaki komunistični propagandi, nasprotno pa v Moskvi zagotavljajo, da ruska vlada ni prevzela tozadevno prav nikake obveznosti, marveč si ie ohranila slejkoprej popolnoma svobodne roke. Moskovski tisk ostro napada Hendersona, češ, da slepomiši in si ne upa oriznati dejanskega stanja. papirjev Pariz, 11. -novembra. A A. ->Tcmps« ;e priobčil v svojem finančnem pregledu »poročalo o gibanšu tečaijev srbskih d«r-žiavnih papiirjev. Poročevalec ugotavlja, da so srbski dlržavni paipirji na parišlki borzd v zadnjem času znatno poskočili. 4odsitotne obveznice poisojila iz 1. 1895. notirano 164 frankov naipram 163 v preo-STifeim tednu; obvoznice oodist. mo-nopo'^ikega posoda iz leta 1902 so kotira.] e 705 frarrkov napram 723 frankom v pretj!šin;ern itednu; obveznice 4 in pclod-stotinega posodila iiz 1. 1906 so dosegle 650 frankov napram 621 v prejšnjem tedinu: garancijska prfsma 4 in polodst. posojila |z L 1910 pa kotirajo 636 napram 618 fratrkom v prejšnjem tednu. Protifašistične demonstracije v Braziliji Buenos Aire?, 11. novembra. Včeraj popoldne se je vršila v nekem tukajšnjem kinematografu predstava, pri kateri se je predvajal film »Današnja Italija«, ki ga je izdala italijanska vlada v propagandistične svrhe. Med predstavo je prišlo do velikih protifašističnih demonstracij. Eksplodirala je tudi bomba, ki sicer ni povzročila škode, pač pa so demonstranti demolirali notranjo opravo dvorane. Izpremembe v romunski vladi Bukarešta. 11. novembra. AA. Po informacijah iz vladnSfa krogov bodo 'izvršene v vladi še pred sestankcni parlamenta dne 15. novembra razne izpre-raenntoe. Te izipremtembe so v zvezi z kvedbo zakona o redarkcici mmr-sttTStev •in z novo administrativno reformo v Rumnniji. Več ministrov postranskih re-sorov bo imenovanih na položaje direktorjev nov3i a^Jhiki^trativnih jedince. Neobičajno neurje v Alžiru Pariit 11. novembra. >Journal<: poroča iz Alžira, da je v bližini Bouigea vladalo vr*-raj strašno neurje. Vihar je bil tako silen, da je dvigal cele stebre vode in jih uietnl daleč v notranjost. Neurje je povzročilo veliko škodo. Iz policijske kronike Ljubljana, 11. no\ cnibi lt. Čeprav je bila včeraj nekakšna rieuiici-jelna Martinova nedelja — ponekod so /e niartinovali — je bilo danes proti pričakovanju na policiji nenavadno mirno. Izo t I so celo običajni prepiri in pretepi in tudi vlomilci so počivali. Odkar ima policija vlomilsko družbo pod kaučem, je v mestu mir pred to sodrgo. Razen manjše tatvine denarja in že vajenih tatvin koles in siikem, davi ni bilo na policiji posebnih dogodkov. Suknja je bila ukradena pekovskemu pomočniku hanu Dolinarju. V soboto zvečer je sedel v Bausovi gostilni na Krako\-skem nasipu. Suknjo je pustil v prvi sobi, sam se je pa pomešal med goste in kvar-tače v drugo. Ta neprevidnost se mu je bridko maščevala, kajti ko je hotel gostilno zapustiti, je opazil, da mu je neznan tat odnesel suknjo, vredno 800 Din. Sodarskemu mojstru Antonu Mohorju je bilo v soboto odpeljano kolo izpred Zorčeve hiše na Viču 4X kamor ga ie bil prislonil. Kolo je znamke »Perfekt« in vredno okoli 100 Din. — Delavec Jakob Grebin je polici! prijavil, da mu je nekdo iz suknjiča ukradel listnico, v kateri je imel 180 Din. V škofjeloški okolici se klati večja vlomilska tolpa, kar dokazujeta dva zaporedna vloma. Nedavno smo poročali o vlomu pri trgovki Mrakovi, te dni pa je bilo vlomljeno v Gorenji vasi pri posestniku Valentinu Žagarju. Vlomilci so odnesli razno obleko in zlatnino v skupni vrednosti 3320 Din. Orožniki iz Dolenjega Logatca poročajo, da je bila posestniku Antonu Mačku iz Hre-da te dni odpeljana kobila rdečkaste bane 2 belo liso na čelu. Kobila je bila vredna okoli 6000 Din. Tat jo je najbrž odgnal preko moje. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. novembra 1929. Stev 258 Ob 15 letnici Mestnega pogrebnega zavoda Mestni pogrebni zavod je bil ustanovljen 1. avgusta 1914. — Kratek historijat. — Zanimiva statistika pogrebov. Kako grade novo ljubljansko letalo V tovarni inž. BJoudka, kfer g bo kmalu Ljubljana, 11. nov e m bra. Tam gori v prijazni Šiški, blizu železniškega prelaza In letalskega hancareja stoji lična tovarna, zgrajena v modernem slogu, z velikimi podolgovatimi okni in gladko fasado, pred katero se razprostira obširno dvoriSče. Pes ovčjak je privezan na dvorišču. Divji čuvaj je to, nihče mu ne sme blizu. Bojček — tako mu ie ime — je namreč brez dresure in zato mu ni zameriti, če je neolikan in nud na vse, kogar ne pozna. To je tovarna inženjerja Stanka Bloud-ka & Comp., kateri je ljubljanski Aeroklub poveril zgradbo novega letala, ki se gradi pa načrtih in konstrukciji samega ing. Bloudka. Tovarna, ki izdeluje razne po* trebščine za železnice, trenutno ne obratuje v polnem obsegu. Obratovalnica je velika pravokotna dvorana, v kateri so nameščeni razni stroji, stružnice, žage, stroji za varenje in skobljanje. Na zidu visi orodje za obdela-vonje, vrtanje, struženje, piljenje, skobla-nje železa in lesa. Spredaj, pri vhodu, pa je rezerviran prostor za novi avion. Lep in ponosen tič bo to. sodeč po dosedanjih oblikah in dehh. Letalo ie domala že dograjeno. 2e se vidi eleganten trup, ki stoji na stojalu z dvema močnima kolesoma, že so razpeta zadnja krila, montirano zadaj višinsko krmilo, pripravljena za montažo sprednja krila. Vse ie še v surovem stanju, leseno in nedovršeno. Trup in krila je treba še prevleči s platnom, napeti bo treba tudi še žice, urediti to in ono, kljub temu so pa konture novega Ijubljan: skega letala že sedaj jasne. Dolg bo kakih 7 metrov, razpetina kril bo znašala približno 10 metrov. Bo torej celo manjši kakor »Ljubljana«, zato pa bodo krila močnejša in masivnejša, kar je potrebno, kajti motor ima približno 80 konjskih sil in žene letalo s hitrostjo do 200 km na uro. Pri močnem zračnem odporu je potrebna velika stabilnost. Kako delajo tako letalo, bo nemara za- rade novo ljubljansko letalo, ki dograjeno. nimalo naše čitatelje. Razumljivo jc. da po načrtih. Najprej sta mizarja, ki sta /uposlena pri gradnji, zgradila trup. Ni bila lahka stvar za mizarja vživeti se v popolnoma novo delo. Toda zmogla sta ca vseeno. Trup ni dal toliko dela, kakor krila. Lcsc-no ogrodje trupa je bilo razmeroma kn-nu zgrajeno, zantevalo pa je veliko precizn vi in trdnost. Izredno močan je trup, sestavljen iz več reber in drugih delov. Naravnost neverjetno je. koliko dela so dala krila. Konstrukcija kril se rdi na prvi pogled lajiku zelo enostavna, je pa zelo komplicirana. Mizarja sta morala uporabiti več vrst lesa, katerega sta morala na vse načine obdelati, sklejiti. upogniti. zviti, izrezljati, izžagati. nažagati, izpiliti itd. Krila so precej široka, iz močnega lesenega ogrodja, ki ima na sredi obliko X. oktoJ e pa vežejo in podpirajo posamezna reberca, pritrjena drugo za drugim. Vse to je cizc Hrano in narejeno iz več vrst lesa. Mizarja sta porabila za letalo menda sedem vrst lesa, med temi gorsko zidano smreko, oreh. smreko in lipo. Letalo je prevlečeno s tankim funirjem, povrhu pride pa še platnena prevleka. V krilih bodo nameščeni tudi bencinski tanki, ki pa še niso prispeli. Konstrukcija kril je posebna in bo v tem pogledu dosedaj edina te vrste na svetu. Krila so opremljena s stranskimi krmili, ki so z žicami v zvezi z aparatom. Vsi deli so trdno z oporami vezani med seboj, tam, kjer je to potrebno. Opore, razni okovi, obroči, vretena, sponi, vzvoji ia navoji itd., je vse narejeno doma— večinoma iz dura-luminija. Razen stroja, ki je dobavljen iz inozemstva (tip de Haviland Mots) in par žic, je sploh narejeno in konstruirano vse doma, tako da bo Jetaio les pristen domač izdelek. Kdaj se bo drugi ljubljanski avi-jon dvignil v zračne višave, je težko povedati, upati pa je, da bo že v prihodnjih mesecih letalo dograjeno in da bo spomladi že letalo nad LJubljano. Ljubljana, 11. novembra. L. 1913. je sklenil takratni Ijubljan* ski občinski svet pod vodstvom župana dr. Tavčarja, preskrbeti občini novih denarnih virov. Pri proučevanju pro* računov raznih nemških mest je bila občina opozorjena, da bi bilo zelo umestno in koristno, ustanoviti lasten pogrebni zavod. Še isto leto je odpo* toval g. Š a p 1 j a, sedanji ravnatelj Mestnega pogrebnega zavoda, v vsa večja nemška mesta, da preštudira ustroj ondotnih pogrebnih ustanov. Na podlagi njegovega izčrpnega poro* čila je ljubljanska mestna občina dne 1. avgusta 1. 1914. ustanovila Mestni pogrebni zavod kot pridobitno občin* sko podjetje, ki naj obenem vrši soci* jalne naloge s posebnim ozirom na ubožnejše mestno prebivalstvo. Zadevno koncesijo je izdala bivša c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ob ustanovitvi zavoda je odkupila mest* na občina takrat obstoječi zasebni po* grebni podjetji Franca Doberleta in Josipa Turka ter podjetje Pogrebne* ga in podpornega društva državnih in železniških uslužbencev v Ljubljani. L. 1927. je mestna občina odkupila še pogrebno podjetje Ivana Rojine v Sp. Šiški in »Konkordijo« v tukajšnji de* želni bolnici. Z zadnjim odkupom je postalo mestno pogrebno podjetje edi* no te vrste v Ljubljani. Ker je bila vsa pogrebna stroka v Ljubljani združena v komunalnem podjetju, je bilo mestni občini orno* gočeno spričo razširjenega delokroga znižati pogrebne cene s posebnim ozi* rom na revnejše sloje v Ljubljani in vršiti v povečanem obsegu svoje soci* jalne naloge. Velike žrtve, ki jih je doprinesla mestna občina v dosego te* ga namena, naj bi se amortizirale iz dohodkov podjetja, izvirajočih iz luksuznih pogrebov. Pregled pogrebov, izvršenih tekom 15 let, odkar zavod obstoji, t. j. od 1. avgusta 1. 1914. do 1. avgusta t. 1. iz* ^azuje naslednje številke: gala pogrebov je bilo 63 pogrebov I. razreda 536 » II. • » 1.910 III. » 1.495 IV. » 950 » V. » 705 » VI. » 175 otroških pogrebov 1.203 ubožnih pogrebov 658 bratovskih pogrebov 1.617 ekshumacij v Ljubljani in drugod 121 prevozov 984 podrazrednih pogrebov (dajatev in cerkvenih pogrebov) 416 vojaških pogrebov 5.311 Skupaj 16.114 Brutto dohodki pogrebov v istem času so znašali 11,360.000 Din. Vsak pogreb je stal torej povprečno 705 Din. Zanimivo je, da izkazuje podrobna statistika pogrebov letno 620 do 700 pogrebov. Sorazmerno s pogrebi je bilo izvrše* nih veliko število ekshumacij in pre* vozov (skupaj 1057). Prevozi so se vr* šili v najoddaljenejše kraje naše dr* zave in celo v inozemstvo. Najdaljšo turo je napravil avtomobil Mestnega pogrebnega zavoda lani meseca aprila, ko je po ekshumaciji enoletnega sinčka nekega francoskega profesorja na ljub* ljanskem evangeljskem pokopališču prepeljal krsto s trupelcem v kremato? rij na Dunaj, počakal, da so truplo sežgali, nakar je prepeljal žaro s pe* pelom v Strasbourg na Francosko. Za vestno izvršen prevoz jc prejel zavod prisrčno zahvalo francoskega konzu* lata. Vojaških pogrebov je izvršil Mestni pogrebni zavod 5311. Vojakov je pa pri Sv. Križu mnogo več pokopanih. Žal, d-a ni znano njih natančno števi* lo. Vojaška oblast je dopustila, da je nekaj časa oskrboval pogrebe Mestni pogrebni zavod, ko pa je začelo Števi* lo umrlih vojakov čedalje bolj nara* šcati in so se pogrebi vršili v masah, je vojake sama skrivaj pokopavala. Zapisnik o vojaških pogrebih se je baje ohranil, vendar ga ni mogoče do* biti na vpogled. Računa se, da je pok o* panih pri Sv. Križ najmanj okoli 7000 vojakov raznih narodnosti. Pred leti je dobil Mestni pogrebni zavod kljub temu, da uživajo komu* nalna pogrebna podjetja zaščito obrt* nega reda (kar je razvidno iz § 21 G obrtnega reda, zakon iz 1. 1907, drž. zakonik št. 26), to se pravi, da imajo taka podjetja edino pravico pokopa* vati mrliče na svojem teritoriju, ob* čutno konkurenco, kar je najbolje raz* vidno iz naslednjih številk: 1. 1924. je izvršil Mestni pogrebni zavod 591 po* grehov, drugi zavodi 565; 1. 1925. 605, drugi zavodi 630; 1. 1926, 671, drugi za* vodi 563; 1. 1927. 632, drugi zavodi 564, lani 644, drugi zavodi 569. Skupno šte* vilo po Mestnem pogrebnem zavodu izvršenih pogrebov v zadnjih 5 letih je znašalo torej 3143, po drugih zavodih pa 2891. Razumljivo je, da je mestna občina, opirajoč se na zaščito obrtnega reda, vse storila, da prepreči konkurenco Mestnemu pogrebnemu zavodu na te* ritoriju ljubljanske mestne občine. Njeno prizadevanje je v polnem obse* gu uspelo, ker je izdalo ministrstvo tr* govine in industrije z aktom 7. okto* bra t. 1. odlok načelne važnosti, po ka* terem so izključena od izvrševanja po« grebne obrti vsa konkurenčna podjetja na področju ljubljanske mestne obči* ne. Zadevni akt je prav te dni dospel v Ljubljano in se konkurenčna pod* jetja s sedežem izven Ljubljane obve* ščajo o njem. Omenjeni odlok prihaja v poštev za vse kraje v državi, kjer obstoje komunalna pogrebna podjetja. V Sloveniji torej poleg Ljubljane za Celje, Ptuj in Maribor. Cene pogrebov so zelo nizke, ker ne dosezajo povprečno niti polovice valorizirane predvojne valute (1 Din = 44 kron). Pogrebi za revne sloje in otroke stanejo po dogovoru, pogrebi VI. razreda 600 Din, V. razreda 800 Din. IV. razreda 1100 Din, III. razreda 1850 Din, II. razreda 2800 Din, I. raz* reda 4600 Din in gala 7860 Din. Mimo teh oogrebov ima Mestni pogrebni za* vod z raznimi karitativnimi društvi — okoli 16 jih je s tisočeri članov — po* godbe za izvrševanje pogrebov članov po znižanih cenah in z določenimi da* jatvamii; dalje dovoljuje pogrebni za* vod raznim društvom pri pogrebih nji* hovih članov 10—15% popust od za* vodnih razrednih cen. Ker je vprašanje izvrševanja po* grebne obrti v Ljubljani po odloku mi* nistrstva trgovine in industrije do* končno rešeno v prid Mestnemu po* grebnemu zavodu, se bodo že v do* glednem času znižale cene pogrebom. Nadaljna posledica bo, da zgradi ljub* ljanska mestna občina na pokopališču pri Sv. Križu, in sicer na desni strani cerkvice prepotrebno mrtvašnico in mrtvaško vežo. Dovršen je že načrt in proračun, ki znaša 1 milijon Din. Načrt predvideva v podzemlju mo* derno urejeno mrtvašnico za infekci* jozne mrliče, obdukcijsko sobo, sobo za zdravnike, sobo za desinficiranje, večjo dvorano za polaganje krst v pri* meru večje nesreče, sobo za pogrebno moštvo, sobo za vratarja in hišnega oskrbnika. V pritličju (visoki parter) je predvidenih 15 prostorov za polaga* nje mrliČev na mrtvaški oder. razvr* ščenih po razredih. V sredi bo večja dvorana s kupolo za opravljanje cer* kvenih obredov, zadaj pa kapelica s stopniščem za polaganje naj zasluže* nejših mož ri mrtvaški oder. Mestni pogrebni zavod je nastanjen od 1. 1927. v lastnem poslopju na Am« broževem trgu. Poslopje je bilo kup* Ijeno za 1,200.000 Din ter je bilo kma* lu nato adaptirano, tako da je danes najmoderneje urejeno. Poleg obširnih pisarniških prostorov v pritličju se na* hajajo v njem naslednji prostori: 2 garderobi 1 oblačilnica za moštvo, 2 delavn*. * za okrasitev krst, 2 veliki skladišči za krste, 1 ročno skladišče za krste, pralnica za desinfekcijo ljudi in oblek, 3 velike remize za vozove, 1 prostor za konjsko opremo, moderni hlevi za konje, avtomobilska garaža in stanovanja za uslužbence. Mimo njih je nastanjenih v pritličju proti bivši šentpeterski vojašnici 11 strank, ki plačujejo najemnino po zelo nizki ceni. Izmed prostorov so najbolj zanimi* v a skladišča za krste (najrazličnejše velikosti so in kvalitete) in remize za vozove. V njih stoje 1 gala voz, 4 stekleni vozovi, 2 cvetlična in 4 odprti voz je, 5 furgonov (zaprtih voz), večje število voz za duhovščino, avtomobil in končno vozovi za gospodarstvo. Po pravilih Mestnega pogrebnega za* voda tvori podjetje »del premoženja ljubljanske mestne občine, a se mora voditi po trgovskih načelih popolnoma ločeno od ostale mestne uprave kot samostojno in dobičkanosno podjetje«. Upravo vodijo ljubljanski mestni ob* činski svet, upravni odbor podjetja in ravnatelj g. Sapi j a. Pri zavodu so na* stavljeni 4 uradniki 4 aranžer ji, 3 ko* čijaži in 3 pomožni delavci. Novi naročniki ljubljanske telefonske centrale Po zadnji izdaji telefonskega imenika so se montirali še naslednji telefoni: Akademski kolegij, ravnateljstvo 3281 Andrejčič Anton, dr., advokat 3334 »Avala«, časopisna agentura 3110 Bajec Ant., vrtnar 3342 Bajt Viktor, cvetličarna 3174 Battelino Viktor, zid. podjetie 3335 Brunčič Iv. in Rebernik P., 3476 Burroughs Adding Mach. Comp. 3347 Campa Josip, poštni uradnik 3048 Debelak Jožica, inž. 2603 Debelak Milutin, inž. 3404 Dereani Rado, borzni s en zal 3459 Dolinar Fr., ockarija 3056 Drobndč Iv„ dr. 3164 Eifler Ferd., tvomičar 2715 Friedler Emil, inž. 3463 Figovec, gostilnica 3360 Fink Marija, dr. 3006 Glaser Pavel, rač. uradnik 3366 Glavnik Celestlna, Cerkvena ul. 5 3175 Gruden Igo, dr., advokat 3323 Havliček Fr., elektrot podjetje 3421 Hidroteh. odsek obl. uprave 31S5 Jelačin Iv. ml. * 3495 Jemec Ed., dr. 3494 Knjigarna Učit. tiskarne 3397 Kopališče Ilirja 3306 Kubelka Jos., linijski kapetan 3409 Maurer L. ČL Co. 3106 MesesneJ Edvard 3266 Mas Fr., dr. 3284 Modic Iv„ advokat 3318 Novak Jante, dr., advokat 3277 Okrajna blagajnica 2112 Planinšek Cgon, velepražama 3204 Platner Jo*, trg. agentura 325S Podboršek Peter, trg. z vinotn 3072 Podkrajšek Emil 3015 Podobnik Vinko, trg. z droroi 3313 Pošta Ljubljana 1, poste restante 2772 Postna brzoj. uprava 2896 Potočnik Fr. 3460 Prolog A., vis. stroji 3456 Pummer Gustav, inž. 3086 Puntar Jos., dr. 3279 Rebernik Fr. m Brunčič Jos., plesk. 3476 »Renrington« 3456 Rudarski institut 3364 Scagnetti Fr., prevoznik 3293 Sever Ant, prof. 3090 Smerkolfj Leopold 3448 Smerkolj Albin 3438 S teine r Leon, tesarstvo 3255 Šimenc Iv., vrtnarstvo 3044 Tajništvo kmetske zveze 3235 Teološka fakulteta 3974 Tornago Ivan, inž. 3387 Toniago Leon, advokat 3415 Vok Ig«., trgovec 3483 VVeber Hani 3215 Žitnik Lud., meh. delavnica 3423 Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti, Knafljeva ul. 9, ima sedaj štev. 2481, 2482, 2483, 2484 in 2485. Bivši telefoni stev. 3420 Kranjska hranilnica je dobila novo štev. 2481; štev. 3433, računovodstvo, novo štev. 2482; štev. 2626, oblastni odbor, pa novo štev. 3483. Popolnoma novi postaji sta pa štev. 2484 in 2485. Ljudski koncert v Delavski zbornici Ljubljana, 11. novembra. Novoustanovljeni orkester glasbenega društva >Zarja< v Ljubljani je priredil v soboto zvečer v dvorani Delavske zbornice ljudski koncert pod vodstvom bivšega dirigenta šentjakobskega orkestra g. Danila Bučarja in e sodelovanjem šišenskega vokalnega kvinteta. Spored je obsegal skladbe Mendelssoh-na-Bartholdyja, Beethovna, Griega in Sup-peja, ki so deloma precej težke. Mendels-sohnova Svatbena koračnica, znan koncertni komad, je bila zelo posrečeno odigrana, tako da si je orkester takoj pridobil simpatije občinstva. Vzorno je bila podana tudi Beethovnova overtura Egmont, ki je trd oreh celo poklicnim orkestrom. ČudiH smo se tej eksaktnosti, ki si jo je novoustanovljeni orkester pridobil že po parmesečnem vežbanju. Najbolj sta ugajali Griegova Azina smrt in Solvejgina pesem za godalni orkester. Interpretacijsko sta bili ti dve skladbi na višku. Manj so ugajale pesmi, ki jih je zapel šišenski vokalni kvintet pod vodstvom kon-servatorista Krista P e r k a. Zda se, da je imel kvintet nesrečen dan. Intonačno je bil neeiguren, premalo naštudiiran in manjkala mu je zaokrožena celota. Baritonist je bil n. pr. premočan. Ima dober glas, ki je v kvintetu vee čae dominiral. Po odmoru je nastopil zopet orkester >Zarje« in z velikim zanosom odigral sijajno Griegovo Udanostno koračnico. Sledila je popularna overtura Pesnik ia kmet, podana z velikim umetniškim občutkom. Kot čelist se je odlikoval arhitekt g. Dev( ein skladatelja g. Oskarja Deva. Lepo uspeli ljudski koncert je zaključila Sousova Koračnica kadetov, skladba lažjega značaja. Orkestru, oz. njegovemu agilnomu dirigentu g. Bučarju je bil v znak priznanja poklonjen velik lovorjev venec. Občinstvo je vee čas koncerta pazno sledilo izvajanju in mu je po vsaki točki viharno aplavdiralo. »Zarji< k njenemu posrečenemu nastopu orkestra iskreno Čestitamo! Pri orkestru sodelujejo večinoma delavci, ki jim ni nobena žrtev prevelika, da se po končanem delu z vso ljubennijo posvečajo glasbi. Koncert so oddajali po radiu. Jutri se poje Wdmbor«-eriie»va opera »Svaa-da dođak«. Nastavao partifro poje g. Janko. Dirigent g. Poiič. Režšs-er g. Krvvccfci. »Beneška noč«, Joh. Scnaoss ml- Opereta. »Sem-dSka noč« se poje v sr&Ao 13. t. m. v ttufo-ijamskn operi. Kjornpoms* in izvajajoči so garancija z* popoln uspeli. Dirigent )e g. Ncflat. Ko 4wsct K< Pwvbc. Wagaer: VaUtfa-a. Prahodnoe dni sc poje prvič v Ljubl^arvi velaketga VVacnerja opera Val-ktaa. Skušnje so v potem teka ter je upati na pnvoviratao izvedbo. Delo naStudSratia ra>vna Samo ie danes! POLA NEGR1. PRIZXAX.IE Dosedaj še vedno razprodano! Ne z-aamuid-ke tored $>oslednje prUškel — Drama ljubaivoie strasti, j>ožrt-\T0(va'!irvosrt in zločina! Ob 4., ccitint na 7, pol 8., 9. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 15, v Beogradu 14.7 v Mariboru 13, v Zagrebu 12, v Ljubljani 10.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.9 mm, temperatura je znašala 9 stopinj. — Koliko pokadimo. Uprava državnih monopolov objavlja zanimive podatke o prodaji tobačnih izdelkov, vžigalic in cigaretnega papirja od 1. januarja do konca septembra tekočega leta. Največ pokade v Srbiji. V Srbiji so pokadili v tem času 989 milijonov 997-926 cigaret, tobaka in cigar pa za 424,674.285 Din. Na Hrvatskem so pokadili cigaret, cigar in tobaka z 292,256.054 Ddn. Konzum tobaka v celi državi je znašal 4,572.933 kg, cigaret 2.941,265.394, cigar pa 30,548.569. Samo za tobak smo potrošili v 9 mesecih 1.317,137.836.32 Din Cigaretnega papirja je prodala monopolska uprava za 5,457.703 Din, vžigalic pa samo v septembru 18,565.000 škatlic — Obrtniški koledar. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala >Obrtniški koledar za leto 1930.«, v katerem so poleg običajne vsebine koledarjev več za obrtništvo važnih člankov in informacij, tako zakoni in naredbe o davčnih, taksnih, obtniSkih in drugih zadevah, razne pomožne tabele za krojače, Čevljarje, mizarje, ključavničarje itd., stanje obrta in organizacije, pregled vseh zadrug in korporacij v dravski banovini itd. Koledar stane 13.50 Din in se naroča pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljana. Za dame! Za dame! Pogrnjena miza Strokovni tečaj o fjoetm seoTvoraiijiu miz s pre-dorvanjorn c prđirediatfvaii fimah cosiid — siprejeana-njru gostov, o občevanju itd., ptnirodd na spLo&no željo gospa HELENA WEYAND, pisartelfinca iz Diieseldorfa ponovno v dneh 14, 15. itn 16. novembra 19129 v sekani drvorana limona dnevno od 16. do 16. od od 20. do 22. ure. Predprodiafia vsfoijmic za ves Mnevni tečaj po 100 Din v MaitšCoi knjigarni in 14. novembra 1939 od 15. tare dalje pni blajgaoni v Umorni. — Samomor 19Ietne mladenke. V Rumi se je pred par dnevi zastrupila z lužno raz" topino 191etna Šoki ca Dunič. Nesrečna mladenka se je več dni borila s smrtjo, končno je pa podlegla notranjim poškodbam. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen. Tragedija je vzbudila splošno sočutje z dekletovo materjo, katero usoda bridko tepe, kajti na ta način je izgubila že svojega tretjega otroka. — Vaaka lepotica — fant. V sremskem mestecu Sidu so imeli te dni senzacijo, kakršne ljudje še ne pomnijo. V maju je prišla iz Bjeline v šid v fanta preoblečena kmečka lepotica Ljubica Milanovič in kmet Tor-mi jo je sprejel za hlapca. Opravljala je v splošno zadovoljstvo tudi najtežja dela, zahajala v fantovsko družbo, pila, kadila in se celo brila, a nihče ni vedel, da je v resnici dekle. Kot hlapec si je prilastila ime Ljubomir. Slednjič je začela mešati glave tudi dekletom. Lepa hčerka bogatega veleposestnika Kovinčica Nevenka se je zaljubila v Ljubomira in hotela se ie ž njim poročiti. Vee prigovarjanje roditeljev, da siromašen hlapec ni primerna partija za njo, ni nič pomagalo in končno so roditelji popuštali. Za poroko je bilo že vse pripravljeno in dekle bi se bilo poročilo z dekletom, da se ni zgodilo nekaj nepričakovanega. Nekomu je bila med popivanjem ukradena listnica in fantje so po krivem obdolžili tatvine hlapca Ljubomira in zahtevali od orožnikov naj ga preiščejo. Orožniki so ga res preiskali in ugotovili, da gre za dekleta. Ljubica se je morala vrniti v pristojno občino. — Fatovska posuroveJost Včeraj so v ljubljansko bolnico pripeljali Franceta Za-vršnika — podrobnosti še niso znane, ker ie se vedno nezavesten — katerega so vaški fantje strahovito pretepli. Njegovo stanje je zelo kritično. — Zet ubil tasta. Hčerka bogatega posestnika Bošnjaka na ročanski pristavi pri Somboru se je pred le*! poročUa z Nikolo Stojšičem proti volji svojega očeta, ki jo je radi tega razdedinil. Te dni pa je bil rojstni dan starega Bošnjaka in mlada za. konca sta prišla k njemu na obisk, da se pomirijo. Stari Bošnjak pa se ni dal ugnati in ju je zapodil iz hiše. V jezi in razburjenju ie zet posrabil poleno in udaril tasta dvakrat po glavi, da je bil ta takoj mrtev. Kakor zatrjujejo očividci tragedije, je Bošnjak zeta prvi napadel z nožem in ga je ta udaril samo v silobranu. — Živa baklja. Strašne smrti je te diu umrla 39Ietna Katica Šandor iz Pečnika pri Slavonskem Brodu. Ko je stala pri štedilniku, se ji je nenadoma vnelo krilo in hipoma je bila v plamenih. Njeno obupno kričanje so začuli sosedje, ki so ji takoj priskočili na pomoč in jo pokrili z odeiami. Reva pa je kljub temu zadobila tako težke opekline, da je kmalu po prevozu v bolnico umrla. — Poskusen samomor beograjskega profesorja. V Petrovaradinu se ie te dni ustrelil beograjski gimnazijski profesor Živojin Gjorgjević, ki je prišel na obisk k svojim roditeljem. S prestrelienimi pljuči so ga prepeljali v novosadsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Nesreče In nezgod«. Davi je bila rešilna postaja pozvana v Vevče, kjer je okoli 9. stroj zagrabil delavca Alojzija Mojšker-ca za levo roko in mu odtrgal vse prste. Na Rakovniku je neki deček pahni 911etnega Jožeta Gartnerja tako močno, da ie padel in si zlomil levo roko. Iz Ljubljane —lj 25-letnica poroke. Jutri praznuje 25-letnico poroke zastopnik znane vele-tvrdke I. C. Mayer g. Peter Papež in njegova soproga Ana rojena Vernik. S proslavo 25-Ietnice poroke združujeta tudi zanimiv jubilej 25-letnega naročništva »Slovenskega Naroda«. V narodnem duhu, kakor živita jubilanta, sta vzgojila tudi hčerko edinko Svetko. Jubilantoma želimo še mnogo let srečnega življenja in jima iskreno čestitamo! —lj Predavanje za fotoamater je. Turistov ski klub »Skala« priredi na pobudo foto-kemične tovarne »Perutz« poučno predavanje o fotografiji. Veliko število onih, ki se pečajo več ali manj s fotografiranjem, toda često se slišijo pritožbe zlasti od začetnikov o neuspehih na tem polju in često si tudi vešč amater, kakor tudi fotograf -strokovnjak ne more razlagati eventuelnih napak, ki se pojavijo večkrat povsem nepričakovano. Mnogo je tudi onih, ki vsled neznanja in nepoučenosti opuste estetsko uveljavljenje potom fotografične kamere. Naravno —! Vsa fotografija je v tako ozki zvezi s kompliciranimi kemičnimi procesi, da je silno mnogo možnosti, ki zamorejo privesti do najrazličnejših napak. Le-te se dostikrat pripisujejo materijalu, katerega dotičnik uporablja. Toda te pritožbe so obi" čad no neupravičene in Ie prikrivajo pogostokrat nepoznanije stvari same. Da se tudi pri nas, kjer se razmeroma jaiko veliko ljudi peča s fotografijo, temu odpomore in da se smisel za to leno, estetsko udejstvovande še poglobi, se je odločil foto-odsek T. K. Ska" le, povabiti znanega alpinskega fotoamaterja g- Karla Koraneka z Dunaja ,da v nazor cih izvajanjih na podlagi skrbno zbranih diapoztivov obrazloži vso tehnično stran fotografije. Predavanje bo zato v Ljubljani novost in za vsakogar, ki se ga bo udeležil, dobra šola. Da bo končni namen te prireditve čim uspešnejši, se vrši predavanje brezplačno za vsakogar. Tozadevne brezplačne vstopnice so na razpolago po vseh foto-trgovinah in sicer: drogerija »Adrija«, Gregorič, Kane in Pogačnik. Predavanje se vrši v sredo 13. L m v veliki dvorani hotela »Union« ob 8. zvečer. —lj Napravite red pri dolenjskem mostu. 2e parkrat se je pisalo o velikem blatu, ki je pri dolenjskem mostu. Sedaj leži že par dni ob hodniku par kubikov mestnega cestnega blata in nihče ne poskrbi, da bi se odpeljalo kam to nesnago. Potreben je hodnik čez cesto pred mostom, sicer je treba ob deževnih dneh čolna, da se pride od Grubarjevega nabrežja čez cesto. Veliko blata povzroča tudi pranje avtobusov pred Češnovarjem. Ali se ne bi našlo za postajališče bolj primernega prostora — n. pr. v mirnem Privozu ali pri piramidi ob Grubar-jevem prekopu? Prosimo mestni magistrat, da posveti malo skrbi okolici dolenjskega mostu! Pozor, mladoporočenci! Ogjlejie si zabngo-- : oboenane v g—Mi vzorcih, {pefosince, žimnice, dihrane, sadonsfre gamatnre dobite načceoefle samo pri ifrvtndfci F. SAJOVIC, Ljubljana, Start trg 6. —lj Opozarjamo na današnji k°ncert v dvorani Filharmonične družbe. Koncertira komorno udruženje Brandl-trio. Na programu so sledeče točke: Beethoven Trio v b-duru za violino, čelo in klavir, Handl: Sonata v g-molu za Celo in klavir, Brahms: Sonata v d-molu za violino in klavir, Smetana: Trio v g-molu za violino, čelo in klavir. Violino igra ga. Brandl Pranika, čelo gdč. Folger Hilda in klavir Reiss Herta. Prediprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —ilj Sadjarska in vrtnarska podruinica v Ljubljani, priredi jutri 12. t m. svoje prvo predavanje in sicer točno ob 20 v prostorih Mestne dekliške iole pri sv. Jakobu v Ljubljani. Predaval bo g. J. Štrekelj, šolski nadzornik v p. >0 vinski trti na domačem vrtne S tem začne ciklus predavanj, ki jih namerava podružnica prirejati vsak torek do spomladi. Odboru podružnice se je namreč posrečilo tudi letos pridobiti lepo Število priznanih strokovnjakov v teh strokah, ki bodo poljudno predavali. Na novo se je uvedlo tudi nekaj predavanj o vzreji mladih Živali. Članstvo podružnice pa tudi ostalo občinstvo se najvljudneje vabi, da se redno udeležuje predavanj, ki se vrše letos v I. nadstropju v dvorani omenjene šole. Tajwi-§tvt>. —lj Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo in sokolsko javnost na svojo telovadno akademijo, katero priredi v soboto 30. t m. v društveni telovadnici v Narodnem domu; v nedeljo pa se bo vršila proslava 1. decembra in svečana zaobljuba novega Članstva. 632/d M. U. Dr. I. Staudacher SPECIJALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI NUNSKA ULICA ŠT. o ORDINIRA OD 10—11. IN OD 2—4. —H Proiesor O. Šest govori drevi o sigurnem, uglajenem nastopu doma ]n v v družbi v dvorani Delavske zbornice ob pol 19. uri na Miklošičevi cesti, pritličje. Vabljeni ste vsi, vstop prost, prispevek za kurjavo Din 3. — TKD Atena. 633-n — Javna dražba zarubllenih predmetov, bo dne 16. novembra 1929 od 9 ure dopoldne dalje na mestnem magistrati.. Mestni trg 1-p. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski. —lj Kandidat smrti. Snoci si je v neki kavarni prerezal žile na roki natakar Slavko Z. Rešilni avto ga Je prepeljal v bolnico, kjer so ga obvezali in mu nudili prvo pomoč Kandidat smrti je že izven nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe. oeavice ellaflor vse modne barve a Din 58"— Srečko Vršič nasl. V. LESJAK Selen burgova 3 Iz Celja —c Koroški koncert v Celiu. V soboto popoldne so se pripeljali iz Ljubljane koroški pevci iz št. Uja, Loge vasi, Balčovsa in Škofiča na Koroškem. Na peronu celjskega koldvora jih je pričakovala velika množica celjskega prebivalstva, ki je drage koroške brate navdušeno pozdravila, 2elezničarska godba je zaigrala v pozdrav >Triglavsko koračnioo«, nakar so v kratkih besedah pozdravili goste: v imenu mestne občine celjske podnačelnik dr. Ogrizek, v imenu okoliške občine načelnik Mmelčič in v imenu Jugoslovenske Ma. tiče juvelir Rafko Salmič. Nato se je razvil dclg sprevod z godbo na čelu po mestnih ulicah in odšel pred Zdravstveni dom, k let so se gostje nekoliko uredili, nakar so odšli v hotel ^Evropo« k večerji. Ob 20. se je pričel v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki je prekrasno uspel. Navdušenje za koroške brate in za prelepo koroško pesem ni poznalo meja. 2al, da je bila dvorana premajhna In marsikdo ni mogel v njo. Nedvomno bi boij ustrezala velika dvorana v Celjskem domu. —c Dan Rdečega križa v Celju bo v soboto 16. t. m. ob 20. v zgornjih prostoria Narodnega doma. Program večera je Izredno pester in je upati, da ne bo rrihče manjkal, kdor ima vsaj malo srca za trpečega brata. —c Samaritanski tečaji društva Rdeči križ v Celju se bodo vršili pod vodstvom zdravnika dr. FiŠerja v Zdravstvenem (bivšem Invalidskem) domu v Gregorčičevi ulici. Sestanek vseh onih, ki se nameravajo tečaja udeleževati, bo 13. t. m. ob 18.15 v pritličju Zdravstvenega doma in se bo istočasno določilo dneve, ob katerih I naj bi se tečaji vršili. —c Mlad Je začel. V soboto zvečer okrog 19. ie bil na Krekovem trgu na zahtevo pasantov aretiran komaj 18-letni brezposelni natakar Maks V., ki je brez stalnega bivališča, doma pa iz Sevnice, ker se je sprehajal po trgu z neko neznano žensko in jo ponujal mimo idočim moškim proti primerni nagradi. Ženska je nevarnost še pravočasno zavohala in se aretaciji izognila z begom. Izginila je brez sledu v gozdu nad mestnim parkom. V. in n>egova spremljevalka sta se s tem ogabnim poslom bavila že tudi v Zagrebu. Ljubljani in v drugrh mestih. Na policiji so ugotovili, da zasledujeta V.-a dve trralici zaradi tatvine. Izročen je bil sodišču. —c Kolo Je ukradel. V Gorenlakovi gostilni na Kralja Petra cesti je opazil domača mesarski pomočnik Avgust Haložan v soboto zvečer okrog 22.30, da ie neki mlajši moški odpeljal iz veže gospodarjevo 800 Din vredno kolo. Nemudoma je skočil ta tatom in ga prijel. Bil je to 20-letnl opc-karniški delavec Tomaž Klavar iz Sp. Hu-dinje, katerega so po zaslišanju izročili sodišču. Danes fe dan mira Na 4he sie je dvjffal visok, šrJ'rioglat stolp, kra-Ihijoc nad vsem gradom. Hepbnrn je lomalu spoznal, da sta sama na srtreŠhi. 2e je misJliK da sta se scaanan tracHte, ko jc opazil na nasprotni strani ozek žarek luči. Odšel je z Ji-tmom Uja in zagledala sta odprta okna v stfropu pfl-esn-e dvorane. Slišaila se je tcodba in topot p-lesaf.cov. Hepburn je videl del parketa, po ikateram so se sukali (pllesaki!. — Naprej 'morava, Jim, — je zaše-peftaL — Boji'm se, da ne bo nič. Ko sta se pa vračala, je za&fJŠai, kako je Jkn (zadržaJl sapo. OzjtI se je in ■videl, k alko kaže deček s prstom proti KtolplL — Zdelo se mi (je, da sem nekaj vi-ni prosto-vnVjjna d.naižiba hiše s trgovati« in iSOJSipoda-r&lciiiii nastoaft, 4 iujac ■t-ramn-ik, 3 gozda — vsafco posetoej. Piri Jerebu v Goremji •vasi št. 2 pt! Ratečah. 2454 Korespondentka z znamjem nemščme in hrvaščin«, ka zna sarnisotojmo korespondira ti, nemško stenografiTaiti, ki je verzirana v knjigovodstvu ter zna zlasti na »Adfter« stroju maglo in spretno pisati, se takoj sprejme. Reflektiraimo samo na prodno, pošteno in vestno moč. Ponudbe na upravo lista pod »Prvovrstna pi-samiška moč«. 2-425 L Mikuš LJUBLJANA Mes'n *9 15 priporoča svojo zaloge dežnikov in solnćniko\ ter sprehajalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Krasna Boxer psica se o"e zatekla. Laisrtn?k nad pride po njo k: Ladstatiter. Domžale. ILIRU orernog Stanovanje v Stožieaih, dveh sob, kuhinje in pratiScEin, talkoj oddam. Mesečna raaoeiminiina Din 500. Vpraša se pn M. Gbnstofi Stan in dioun (Vj-U Hrova*) od 6. do 7. uie zvečer. 2462 2$ Premog in DRVA TKi*bal-jše vrste dobavlia L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 9-1-L Posestvo S oralov zeinulje, zaradi odjpotova-nja prodani za 20.000 Diiri v Sv. Lenartu št. 13, odda^eno 1 uto od Laškesa. Interesenti na. S prodaja kroha }e združeno tudi tooen.jc alkoholnih pijač. Pojasnila daje lasrrtfk Stjepan Pave-iĆ, Gospić. 2444 f* V-eloka, zmožna ivomica za teJustime stroie 1ŠCE pripravnega, v predimdean za Scraitiko prejo in Komičnih snfona na-joo- ftc irvedmega zastopnika, ki nad. če le imotgoče. razpolaga s potzmainoeiii zadea mio. strojev. Ponfudlbe pod: »W. M. 9492* na RodoH Mome, Wfen I„ SeUerstatte 2. Dfflfliiamo Umu po Klobuk; zo toens&o 5*510! Najnovejši vzoi\i — najboljša kvaliteta! iN KOVE? jcJOJJ interei p t ide p c p o In c m a do • (l/ave, če o e la s u j* • c v edinem in naj sta ejštm ^^•^^^ slovenskem popoldneiniku Urejtiđc: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.