PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov | predhodnik PARTIZANSKI ! DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Os	O
^	%
O u; v. 2
o h m
m x z ^ c 2> c.
o O x 2>
m c > 2
z= o

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 142 (12.774)
Trst, sreda, 17. junija 198
to
o
o
o
to
o
o
Zaradi čisto nasprotnih stališč v zvezi s sestavo nove vlaa
Izid volitev je že izzval polemiko na daljavo med Craxijem in De Mito
Spadolini ponovno potrdil posredovalno vlogo republikancev - Splošno nezadovoljstvo laikov
RIM Namesto da bi volitve bistveno olajšale sestavo nove vlade, so jo še bolj otežkočile. To priznavajo z večjim ali manjšim poudarkom takore-koč vsi politični voditelji, še posebno pa sta tega mnenja Bettino Craxi in Ciriaco De Mita. »Komur se zdi vse lahko,« naglasa socialistični tajnik v intervjuju, ki ga objavlja danes milanski dnevnik II Giorno, »ta iznaša nekakšne čudežne formule ali pa je po-vršnež, če ne celo neodgovornež.« Craxi poudarja, da je v korist Italije treba izoblikovati takšno vlado, ki bo ustrezala danim razmeram, in takoj zatem postavlja svoje pogoje: »Napravili smo skok naprej, v katerem ni prav nič čudežnega, ki pa je vseeno pomemben. Sedaj smo torej močnejši, in to tako v številčnem pogledu kot v političnem ožim, kar je toliko bolj važno. Vemo tudi, da pomeni naša stranka v Italiji politično silo, ki ni nezanesljiva, ampak je, nasprotno, bistvene važnosti za demokracijo.« Gre za jasno sporočilo De Mitovi krščanski demokraciji, katere odgovora — čeravno posrednega seveda ni bilo treba dolgo čakati.
Tudi demokristjanski tajnik je mnenja, da obstajajo »težave za obnovitev političnega okvira«, čeprav pripominja, da je položaj sedaj »bolj jasen«: »Ostaja vsekakor dejstvo,« je rekel De Mita med včerajšnjo improvizirano tiskovno konferenco, »da se morajo večine sestavljati za to, da rešujejo probleme, ki tarejo državo, oziroma, da se ponovno najde neki skupni imenovalec pri političnem angažiranju. Mi smo vse to povedali volivcem in menimo, da so nas ti primerno nagradili. Potrdili smo, da smo stranka relativne večine in da napredujemo. Upati je, da bodo volilni rezultati privedli vse druge sile k utrditvi čuta odgovornosti, da ne rečem k spametovanju.«
Kakor vidimo, je De Mitova teza v popolnem nasprotju s teorijami socialističnega tajnika, ki odreka demokristjanom celo to, da so se na volitvah uspešno izkazali. Krščanska demokracija je po Craxijevem zatrjevanju nazadovala v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1985, zato se njen volilni rezultat izenačuje s »skorajšnjim porazom«. S tem soglaša v stranki relativne večine edinole manjšinsko krilo »forze nuove«: Sandro Fontana — bivši podtajnik KD in Donat Cattinov človek — zahteva kar preverjanje v strankinem tajništvu, vendar je njegovo stališče osamljeno.
De Miti je priskočil včeraj na pomoč tudi predsednik strankinega vsedržavnega 'sveta Arnaldo Forlani. »Politični tajnik je dobro raztolmačil strankine smernice,« je ponazoril v radijskem intervjuju, »in soglasje okrog teh smernic se ne le ni oslabilo, ampak se je še učvrstilo.« Tudi Forlani je prepričan, da izidi nedeljskih in ponedeljkovih volitev »niso utrdili pogojev za stabilnost«, temveč celo »vnašajo elemente negotovosti, kajti različna porazdelitev moči med vmesnimi strankami gotovo ne olajšuje obnovitve petstrankarske vladne koalicije.«
No, Forlaniju res ni mogoče odvrniti, da nima prav. Laične stranke v resnici ne prikrivajo svojega nezadovoljstva nad volilnimi rezultati in niti ne svoje nejevolje nasproti glavnim zaveznikom: demokristjanom in socialistom očitajo, da so z dvostranskim prerekanjem spodbudili pojav polariziranja znotraj same petstrankarske skupine. Giovanni Spadolini je izjavil, da so volivci v določenem pogledu nagradili stranki KD in PSI, čeprav se nagradi tako po razsežnostih kot po vsebini razlikujeta: »Težnja k polarizaciji je pomagala tako enim kot drugim, toda odprta vprašanja so zdaj še bolj odprta.« Republikanski tajnik je pripomnil, da je sedaj vse skupaj mnogo težje, in potrdil, da ostaja njegova stranka »srž ravnovesja«.
G. R.
Končni izidi volitev za senat in poslansko zbornico
STRANKE	SENAT 1987			SENAT 1983			ZBORNICA 1987			ZBORNICA 1983		
	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta
KD	10.870.056	33,6	125	10.077.204	32,4	120	13.231.960	34,3	234	12.153.081	32,9	225
KPI	9.171.180	28,3	100	9.577.071	30,8	107	10.249.690	26,6	177	11.032.318	29,9	198
PSI	3.531.312	10,9	36	3.539.593	11,4	38	5.501.980	14,3	94	4.223.362	11,4	73
PSI-PSDI-PR	961.323	3,0	9	—	—	—	—	—	—	—	—	—
PSDI	762.670	2,4	5	1.184.936	3,8	8	1.140.086	3,4	17	1.508.234	4,1	23
PRI	1.247.204	3,8	8	1.452.279	4,7	10	1.428.358	3,7	21	1.874.512	5,1	29
PLI	699.980	2,2	3	834.771	2,7	6	810.961	2,1	11	1.066.980	2,9	16
PLI-PRI	—	—	—	127.504	0,4	1	—	—	—	—	—	—
PR	571.339	1,8	3	548.229	1,8	1	987.675	2,6	13	809.810	2,2	11
DP	493.290	1,5	1	327.750	1,1	—	642.021	1,7	8	542.039	1,5	7
MSI	2.115.196	6,5	17	2.283.524	7,3	18	2.282.212	5,9	35	2.511.487	6,8	42
SVP	170.240	0,5	2	157.444	0,5	3	202.005	0,5	3	184.940	0,5	3
PSDAZ	124.250	0,4	1	76.797	0,3	1	170.394	0,4	2	91.923	0,3	1
U.V.	35.026	0,1	1	26.547	0,1	r	41.701	0,1	1	28.086	0,1	1
ZELENI	632.856	2,0	1	—	—	—	969.534	2,5	13	—	—	—
L. VENETA	297.339	0,9	—	91.171	0,3	1	298.743	0,8	—	125.311	0,3	1
L. LOMBARDA		0,5	1	—	—	—	186.220	0,5	1	—	—	—
OSTALI	638.861	2,1	1	784.191	2,4	—	289.048	0,8	—	749.083	2	—
SKUPNO		100	315	31.089.011	100	315	38.246.368	100*	630	36.901.166	100	630
* Pri računalniški obdelavi podatkov je zaradi zaokroženja skupni seštevek dejansko 99,7 odst.
Senator Stojan Spetič o povolilnih izgledih
Spremenjeni odnosi v italijanski levici
V novoizvoljenem senatu bo kot zastopnik komunistične partije nastopal tudi Stojan Spetič, slovenski časnikar, izvoljen v drugem tržaškem senatnem okrožju, ki bo prevzel mesto edinega slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu, ki ga je doslej imela šen. Jelka Gerbec. Ob izvolitvi za senatorja smo ga zaprosili za kratek intervju za Primorski dnevnik in agencijo Alpe Adria. Prvo vprašanje je seveda zadevalo uokvirjenje njegove izvolitve v splošne volilne rezultate v Italiji in v njegovo gledanje na volilne izide.
SPETIČ: Mislim, da ni nobenega dvoma, da je bila komunistična partija na teh volitvah poražena; to moramo odkrito priznati in tudi upoštevati. Prišlo je do večje razčlenje-
nosti na levici ob istočasni utrditvi krščanske demokracije in sredinskih strank. To so politični okviri, v katerih bomo morali delovati, saj nekatere alternative niso več avtomatične. V tem okviru mislim, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament še minimalen uspeh, ki smo si ga privoščili, vendar bi želel poudariti, da nisem bil izvoljen samo z glasovi Slovencev ampak z glasovi večine italijanskih volivcev komunistične partije in dobršnega dela slovenske manjšine.
Vpr.: Kako gledaš na svojo novo vlogo v parlamentu, ki, tudi glede na splošne volilne izide, seveda ne bo lahka?
SPETIČ: Deželo Furlanijo-Julijsko krajino bova v senatu zastopala skupno z goriškim senatorjem Bat-tellom. Najina naloga je, da zastopava interese vsega prebivalstva naše dežele, še posebej mejnih področij, zato je razumljivo, da se bova zavzemala za odobritev - kolikor bo to mogoče - zakona za zaščito slovenske manjšine in pa za odobritev zakona, ki predvideva oblike mednarodnega sodelovanja ob meji. To sta seveda glavni obvezi, vendar sam ugotavljam - z določeno mero realizma - da bo to najino delo otežko-čeno zaradi novih političnih razmer, zaradi ostalih zastopnikov Trsta in Furlanije, kar pomeni, da bova s tovarišem Battellom potrebovala veliko dozo potrpežljivosti in tudi diplomacije, pa še posredniških sposobnosti; kar se tiče problemov slovenske manjšine pa mislim, da bom slej ko prej potreboval veliko podpore in solidarnosti naših ljudi in večjo borbenost naše manjšine.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SANDOR TENCE
RIM Nazadovanje komunistične partije, napredek socialistov in volilni uspeh ekologistov so gotovo osrednji elementi, ki označujejo rezultate teh predčasnih političnih volitev, po katerih se odnosi znotraj italijanske levice kažejo v povsem novi in različni luči. KPI seveda ostaja daleč najmočnejša levičarska sila, njena premoč v naprednem taboru, če ga lahko tako imenujemo, pa predvsem politično gledano kaže prve znake zatona, pri čemer je za partijo najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da so se mnogi mladi med 18. in 25. letom opredelili za zelene ter v manjši meri tudi za PSI, Proletarsko demokracijo in radikalce. Dva dni po volitvah je sicer težko delati temeljite analize volilnih premikov, številke in odstotki pa nam lahko že sedaj pomagajo, da sicer še v nekoliko površni obliki ocenimo te neke vrste potres ali bolje rečeno to redistribucijo volilnega konsenza znotraj velikega levičarskega »kotla«, seveda če se vsi strinjamo, da so vse zgoraj omenjene stranke sestavni del levice.
Neuspeh KPI, ki ima razen nekaterih izjem homogene državne značilnosti, je presenetil ne samo strankine voditelje, ampak tudi marsikaterega komentatorja in politologa. Mnogi znotraj in zunaj partije so po Berlin-guerjevi smrti in po porazu na referendumu o draginjski dokladi dosledno ugotavljali, da preživlja KPI hudo idejno ter politično krizo ter da je njeno vodstvo (začenši s tajnikom Natto) premalo dinamično in občutjivo za nove družbene in gospodarske pojave.
Ob razkroju petstrankarske večine in med nedavno vladno krizo pa so komunisti pokazali spodbudne znake preporoda in samozavesti, ki sta prišla precej jasno do izraza tako pri sestavi kandidatnih list kot v sami volilni kampanji, med katero je stranka optimistično pokazala veliko odpornost do dinamičnih socialnih problemov ter istočasno izkazala veliko pozornost novih političnih subjektov, kot so npr. mladi in ženske. Ves ta napor pa je na koncu obrodil negativne volilne rezultate, ki potiskajo največjo levičarsko silo nazaj v zgodovino, ko je bila stranka močno osamljena in dejansko nemočna pred tedanjimi zmernimi političnimi razmerami.
Kje iskati torej vzroke za to nazadovanje KPI? Nekateri so mnenja, da ima ta poraz pravzaprav fiziološke in zgodovinske motivacije in da je tudi najmočnejša komunistična stranka na Zahodu obsojena na postopni zaton oziroma na neke vrste izliv v veliko socialdemokratsko in laburistično reko, ki se bo prej ali slej ustvarila tudi v Italiji. Drugi pa so nasprotno prepričani, da ima nazadovanje povsem kontingentne motivacije ter da je zato poraz tesno povezan z neustrezno politično taktiko stranke, z njeno negotovo politiko in z njenim odnosom do najbolj perečih vprašanj, ki pestrijo italijansko družbo. Nenazadnje pa mnogi krivijo za poraz neposredno tajnika Alessandra Natto, ki se ni izkazal kot protagonist političnih dogajanj oziroma strankino vodstvo, ki se je po nenadni Berlinguerjevi smrti izreklo za kontinuiteto (izvolitev Natte) ter ne za radikalne rešitve (npr. izvolitev Luciana Lame).
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Presenetljiva igra preferenc na političnih volitvah
• Senator
Pisana druščina v novem parlamentu: ob poklicnih politikih tudi »laiki«
RIM Pornozvezda Cicciolina, nekdanji nogometaš Gianni Rivera, pevca Domenico Modugno in Gino Paoli, komik Paolo Villaggio ter gledališki režiser Giorgio Strehler so od včeraj (nekateri uradno in nekateri še neuradno) poslanci in senatorji, ki se bodo v novem parlamentu pridružili množici poklicnih politikov. Čeprav notranje ministrstvo ni še formalno objavilo sestave nove poslanske zbornice, medtem ko so imena novih senatorjev že znana, lahko rečemo, da bomo imeli v parlamentu tokrat res pisano množico ljudi, ki bo gotovo popestrila večkrat dolgočasno parlamentarno življenje, čeprav obstaja pri tem konkretna nevarnost, da bo politika padla na raven neokusne javne predstave in poceni spektakla. Najbolj nazorna je glede tega presenetljiva izvolitev pornozvezde madžarskega porekla Ilone Staller, ki je v Rimu na listi radikalne stranke doživela velik uspeh, kar je sprožilo ostre polemike znotraj Pannellove stranke. Ob tem ima morda prav tajnik te stranke Negri, ki je odgovornost za to izvolitev pripisal pretiranemu in morboznemu zanimanju nekaterih časopisov za njeno kandidaturo, ki je baje preprečila izvolitev nekaterih vidnih radikalnih predstavnikov.
Komunisti so sodeč po prvih podatkih izvolili večji del prestižnih neodvisnih predstavnikov, začenši z Giolittijem, zgodovinarjem Arfejem, časnikarjem Pintorjem in bivšim predsednikom Združenja za nadzorstvo nad borzo Rossijem. Neodvisne osebnosti, ki bodo ustanovile skupino neodvisne levice, so torej bolj ali manj prodrle, manj sreče pa so imeli nekateri krajevni partijski voditelji in funkcionarji, ki so na lastni koži plačali volilno nazadovanje KPI. Demokristjani so izvolili dobršen del svojih uglednih kandidatov, med drugim bivšega predsednika ustavnega sodišča Elio ter bivša generala Folija in Capuzza, kot omenjeno, pa je bil za poslanca izvoljen tudi bivši nogometaš Rivera, ki je v Milanu prejel več kot 30 tisoč preferenc. Socialisti niso imeli na kandidatnih listah posebno zvenečih imen, pač pa so si prizadevali za izvolitev čimvečjega števila »čistokrvnih« politikov, kar jim je ob koncu tudi uspelo.
Do velikih presenečenj pa je prišlo na listah laič-no-socialističnih strank. Med tistimi, ki jim je presenetljivo spodletela izvolitev v parlament, sta tudi nekdanja tajnika PLI in PSDI Biondi in Longo. Ista usoda je doletela tudi znanstvenika in pristaša jedr-
skih central Ippolita, ki ni bil izvoljen na listah republikanske stranke. Ippolito, ki je evropski poslanec KPI, je včeraj odstopil iz komunistične skupine in se v evropskem parlamentu pridružil republikancem. Mnogi, ki niso bili izvoljeni, pa računajo, da bodo nekateri vidni voditelji izbirali med senatom in poslansko zbornico, tako da bo popolni seznam novih parlamentarcev dokončno znan komaj prihodnji teden.
V novoizvoljenem parlamentu pa bo sedelo mnogo novincev in večje število žensk kot doslej. V odstotkih bo največ žensk med ekologisti, dosti predstavnic nežnega spola pa bo tudi med komunistično skupino. V. Rim sta bila izvoljena tudi brata in sicer Marco in Michele Boato, ki pripadata zeleni listi. Prvi je bil za senatorja izvoljen v Trentu, drugi pa za poslanca v Benetkah. Po neuradnih podatkih notranjega ministrstva kaže, da je v Rimu največ preferenc (približno 300 tisoč) prejel zunanji minister Andreotti, dobro pa so se izkazali tudi Craxi, Natta in De Mita, ki so bili izvoljeni v dveh ali več okrožjih, podobno kot Pannella, Almirante in voditelj Proletarske demokracije Capanna. Z dokajšnjo težavo pa si je poslansko mesto priborila ministrica za šolstvo Falcuccijeva.
SANDOR TENCE
Sestava senata od leta 1948 do danes
SENAT																				
STRANKE	18. aprila 1948		7. juni	a 1953	25. ma	a 1958	28. aprila 1963		19. ma	a 1968	7. maja 1972		20. juni	a 1976	3. juni	a 1979	26. juni	a 1983	14. juni	a 1987
	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta	%	Mesta
KD	48	134	40,7	115	41,2	123	37,2	133	38,3	135	38,1	135	38,9	135	38,3	135	32,4	120	33,6	125
KPI	(a)		20,9	54	21,8	59	25,5	85	30,0	101	27,6	91	33,8	116	33,8	116	30,8	107	28,3	100
PSI	(a)		12,1	28	14,1	35	14,0	44	15,2	46	10,7	33	10,2	29	10,2	29	11,4	38	10,9	(č)36
PSDI			4,1	4	4,4	5	6,3	14	(b)		3,4	11	3,1	6	3,1	6	3,8	8	2,4	(č)5
PLI			3,0	3	3,9	4	7,5	19	6,8	16	4,4	8	1,4	2	2,2	2	2,7	6	2,2	3
Desnica (c)	9,2	15	16,2	28	11,3	17	8,2	17	6,7	13	9,2	26	6,6	15	5,7	13	7,3	18	6,5	17
Ostali		98		5		3		3		4		11		12	6,7	14		18		20
(a) Združena levica 31 odst. in 72 mest; (b) skupno s PSI; (c) neofašisti in monarhisti; (č) socialisti, socialdemokrati in radikalci 3 odst. in 9 mest																				
Čilska policija umorila 12 predstavnikov levice
Kljub aretaciji Locuste preiskovalci še na delu
PARIZ — Namestnik državnega tožilca Domenico Sica in preiskovalni sodnik Rosario Priore sta prišla v Pariz, da se s francoskimi kolegi domenita o nadaljnjem razvoju skupne italijansko-francoske operacije proti teroristični skupini UCC (Unione combattenti comunisti) iz sklopa rdečih brigad. Sodelovanje med karabinjerji in pristojnimi pariškimi varnostniki je privedlo, kot znano, k aretaciji domnevnega vodje rimskega voda UCC Maurizia Locuste in njegovih pajdašev Gianfrance Lupi, Alessandre Di Pace ter Francesca Tolina, ki naj bi sodelovali pri uboju letalskega generala Licia Giorgierija.
Operacija se je začela januarja na rimski ulici No-mentana, kjer je policija po strelnem spopadu aretirala člane UCC Cassetto, Meloria in Colottija, nadaljevala pa z odkritjem terorističnega skrivališča v Ul. Giotto, v katerem so varnostniki prijeli teroriste Mai-etto (verjetnega ideologa UCC), njegovo družico Gioio, Persichettija, Bravija in Mennello (uslužben je bil kot arhivar pri policiji!). No, na podlagi njihovih pričevanj oziroma gradiva, ki so ga imeli pri sebi, je nato uspelo preiskovalcem stopiti na prste še Locusti, in to, kot znano, predvčerajšnjim v Parizu.
Kaže, da je na begu še nekaj teroristov, zato pa je Francoze hudo razjezil »beg novic« v Italiji, ki da utegne preprečiti njihovo izsleditev. V Pariz je dopotoval včeraj popoldne tudi italijanski notranji minister Luigi Scalfaro, ki se posvetuje s francoskima kolegoma Pasguajem in Pandraudom.
SANTIAGO — Čilska policija je v zadnjih dveh dneh v Santiagu ubila vsaj 12 oseb, ki naj bi pripadale levičarskim ekstremističnim organizacijam. Med zadnjim streljanjem so včeraj ob zori ubili štiri moške in tri ženske, o tem pa zaenkrat ni še nobenih konkretnih podatkov.
Čilska policija je edino glede streljanja, ki je bilo v mestu v nedeljo opoldne, izdala uradno obvestilo. V komunikeju Državne informacijske centrale (politične policije predsednika Augusta
Policaji v zaporu
LIMA — Oficirji perujske tajne obveščevalne službe so včeraj aretirali večje število policajev, ki so organizirali protivladne manifestacije. Uporne policiste so, po izjavah družinskih članov, peljali neznano kam, aretirali pa so tudi šest policajev, ki so včeraj pričeli gladovno stavko. S takim postopanjem namerava perujska vlada ponovno vzpostaviti red v vojski in hoče predvsem prisiliti, da bi ponovno spoštovali vojaško hierarhijo, kar je postalo v zadnjih mesecih posebno pereče vprašanje.
Pinocheta) piše, da je neznanec, ki so ga kasneje identificirali za Recareda Ignazia Valenzuela Po-horeckega, skušal zbežati policiji in pri tem uporabljal pištolo in ročno bombo. »S tem je prisilil agente, da so se branili pred napadom z vsemi zakonsko dovoljenimi sredstvi,« piše v komunikeju.
Umorjeni Pohorecky je bil, kot še piše v sporočilu, pripadnik Patriotske fronte, ki je v Čilu »oborožena roka« komunistične partije. Policija nadalje izjavlja, da so Pohoreckyja aretirali že leta 1979 in 1982 — ne ve se sicer, pod katero obtožbo — in da je treba poskus aretacije vključiti v ovkir preiskav za pojasnjevanje okoliščin nedeljske teroristične akcije. V nedeljo je namreč skupina pripadnikov Gibanja levičarske revolucije (MIR) organizirala v predmestju Santia-ga manifestacijo, med katero so tudi streljali v zrak; to naj bi storili v čast somišljenikov, ki so jih obsodili čilski vojaški sodniki. Temu umoru so sledile še druge akcije, ki so v dveh dneh v samem glavnem mestu povzročile smrt 12 opozi-torjev vojaškega režima.	•
Neodvisni dnevnik La Epoca je včeraj objavil intervju z ženo Pohoreckega, ki je dejala, da je njen mož odhajal k staršem. Jasno je torej, da je šlo v tem primeru za eksekucijo, ki so jo iz mimoidočega avtomobila izvedli neznanci.
Spetič
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vpr.: Mislim, da je treba posebej omeniti tudi značilnosti Trsta na teh volitvah. Izkazalo se je, da je koalicija med socialistično stranko in Listo za Trst uspela, saj sta bila izvoljena dvapredstavnika tega zavezništva. Kako ocenjuješ uspeh te koalicije in seveda tudi stališča socialistične stranke, ki so različna glede na pokrajino, od koder prihajajo njeni predstavniki?
SPETIČ: Glede na volilne izide v Trstu mislim, da je ocena vsekakor negativna, še predvsem zato, ker je socialistična stranka zbrala tolikšno število glasov iz vrst Liste za Trst predvsem s parolami proti dvojezičnosti, to je s protislovensko nastrojenostjo. Upam, da se bo tudi tokrat zgodilo, da kandidati nekaj obljubljajo pred volitvami, po volitvah pa se pomirijo. Gotovo je, da prihaja do izrazitega protislovja med furlanskim in tržaškim socialističnim senatorjem, zato je treba upati, da bo prevladalo treznejše stališče in dabo socialistična stranka na vsedržavni ravni revidirala svoja stališča do vprašanj slovenske manjšine v bolj pozitivnem smislu. To se bo kaj kmalu izkazalo, kajti videli bomo, ali bo socialistična skupina ponovno predložila Fortunov osnutek za zaščito Slovencev ali pa bo uresničila grožnjo (oziroma obljubo), da bo tisti zakon korenito predelala.
Vpr.; Med značilnostmi volilnih izidov je nedvomno tudi prodor zelenih, ki je v Furlaniji še nekoliko ob-čutnejši kot na vsedržavni ravni. Ali ocenjuješ ta pojav kot krepitev levice ali pa samo kot nekakšno zanimivost?
SPETIČ: Glasovi so nedvomno levičarski, volilna baza je levičarska. Mislim pa, da nihče ne ve, kako se bodo obnašali parlamentarci zelenih. Sicer pa je to splošen evropski pojav; tudi v Nemčiji, Belgiji, na Holandskem in drugod so zeleni želi velike uspehe, kasneje pa so v bistvu onesposobili socialnodemokratske in laburistične opozicije prav zaradi nesposobnosti opredeljevanja do vladnih koalicij, tako da so njihovi glasovi dejansko predstavljali samo folklorni element. Bojim se, da bo tako tudi v Italiji.
• Spremenjeni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
KPI pa se bo morala v prihodnjih-dneh ob vsem tem predvsem temeljito zamisliti o tem, zakaj so ji mladi-tako množično obrnili hrbet in glasovali posebno zelene, deloma za DP in za Pannello ter celo za PSI in KD, ki resnici na ljubo nista pokazali velikega zanimanja za njihove probleme ter za nove in sveže oblike političnega udejstvovanja. Mladi so očitno razočarani nad določenimi aspekti (ampak nad katerimi?) dosedanje komunistične politike, zato njihove volilne izbire zahtevajo takojšnje odgovore in temeljite analize, katerim se Natta in tovariši ne smejo in ne morejo izogniti. V nasprotnem primeru bo veljala grenka ugotovitev nekaterih politologov, ki pravijo, da se komunistična partija iz dneva v dan stara ter da je na tej poti žal obsojena na politično smrt.
V predsinočnjem optimističnem televizijskem govoru ameriški naciji
NEW YORK - Ameriški predsednik Reagan je v predsinočnjem TV govoru, ki so ga neposredno prenašale vse naj večje ameriške TV mreže, poskušal pobiti trditve, ki so se pojavile še posebej po sestanku na vrhu v Benetkah, da je politika njegove administracije v najhujši krizi, tako doma kot tudi v mednarodnih odnosih. Najpomembnejša točka njegovega govora je bila objava novega ameriškega predloga o uničenju vseh raket kratkega dometa, s katerimi razpolagata veliki sili.
Pretežni del svojega govora je namenil položaju v Perzijskem zalivu, odnosom s SZ in možnostim za sklenitev novega razorožitvenega sporazuma ter problematiki zmanjševanja ameriškega proračunskega primanjkljaja.
Če ZDA ne bodo prevzele aktivne vloge pri varovanju plovnih poti v Perzijskem zalivu, jo bo po Reaganovih besedah Sovjetska zveza. Sporočil je, da bo ameriška vojna mornarica, kljub nasprotovanju v Kongresu, v kratkem prevzela v varstvo 11 kuvajtskih tankerjev, ki bodo pluli pod ameriško zastavo. Kongres je od administracije zahteval, da ga predhodno obvesti o tem, kako se nameravajo ameriške ladje braniti pred morebitnimi iranskimi napadi. Predsednik senatnega odbora za oborožene sile senator Sam
Nunn je administracijo obtožil »zaradi odsotnosti jasne politike na tem področju«. V naslednjih dneh se bodo v Kongresu začela posvetovanja o osnutku zakona, ki bo administraciji prepovedal z nadaljevanjem sedanje politike na področju Perzijskega zaliva. Kritikam na račun Reaganove administracije se je pridružil tudi bivši državni sekretar Henry Kissinger, ki sodi, da mu politika administracije ni jasna, saj so Iračani (ne pa Iranci) odgovorni za tri četrtine napadov na tankerje v Zalivu. Kljub kritikam, ki letijo na administracijo z vseh strani, je predsednik Reagan predsi-nočnjim v zelo kategoričnem tonu sporočil, »da bodo ZDA prevzele odgovornost za varstvo plovnih poti v Zalivu in za nemoten pritok nafte v zahodne države.«
Pomemben del govora je Reagan namenil odnosom s Sovjetsko zvezo. Sporočil je, da bodo ZDA na pogovorih v Ženevi (ob podpori ostalih zahodnih držav) dale predlog o uničenju vseh raket kratkega dosega (po ameriški kategorizaciji gre za rakete z dometom od 500 do 1000 km), s katerimi razpolagata veliki sili. Za omenjeni predlog, ki je v bistvu protiutež lanskemu sovjetskemu predlogu o umiku vseh raket srednjega dometa iz Evrope, se je predsednik Reagan odločil po vsej verjetnosti predvsem zaradi bojazni
vodstev ZR Nemčije in Francije, da bi SZ po morebitnem umiku vseh raket srednjega dometa iz Evrope zadržala strateško prednost. Sovjetske rakete kratkega dometa,_ ki so nameščene v NDR, na Poljskem in na Češkoslovaškem, lahko namreč dosežejo večino zahodnoevropskih prestolnic.
Predsednik Reagan je dejal, da si bodo ZDA še naprej prizadevale tudi za »bistveno znižanje« števila ostalih tipov raket in za njihovo »dokončno« uničenje.
Čeprav Reagan predsinoči ni govoril o napovedanem jesenskem obisku sovjetskega voditelja Gorbačova v Washingtonu, tukajšnji komentatorji sodijo, da predsinočnji »optimistični ton« Reaganovega govora povečuje možnosti, da bo sovjetski voditelj še letos obiskal ZDA, kjer naj bi podpisal nove razorožitvene sporazume.
Zaenkrat ostajajo nekatera pomembna razoro-žitvena vprašanja še vedno nerešena. ZDA na primer predlagajo uničenje vseh raket srednjega dosega, SZ pa so zaenkrat pristale samo na umik teh orožij iz Evrope s tem, da bi vsaka od obeh velikih sil lahko zadžala po 100 raket tega tipa. Ameriško stališče, še posebej po Reaganovem govoru, se nagiba k temu, da bi dosegli sporazum o uničenju vseh raket srednjega in kratkega
dosega. SZ je po ameriških trditvah zaenkrat pristala samo na uničenje teh raket v Evropi. Sporno ostaja tudi vprašanje 72 raket tipa Pershing 1-A, ki so formalno last ZR Nemčije. Vlada v Bonnu poskuša zadržati te rakete, SZ pa terja, da morajo biti vključene v morebitni sporazum. O omenjenih vprašanjih se bosta verjetno že prihodnji mesec poskušala podrobneje dogovoriti ameriški državni sekretar Shultz in njegov sovjetski kolega Ševardnadze.
Ameriški predsednik je v predsinočnjem govoru poskušal dokazati, da razpletanje tako imenovane iranske afere ni ohromilo njegove administracije. V zvezi s tem je demokrate tudi obtožil, da ovirajo napore njegove administracije za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Priznal je, da se je »zaradi visokega ameriškega proračunskega primanjkljaja na sestanku v Benetkah počutil dokaj nelagodno«. Predsednik Reagan je v predsinočnjem govoru po mnenju tukajšnjih komentatorjev nastopil v stari formi, že čez nekaj dni, ko se bodo začela tajna kongresna zasliševanja obeh glavnih akterjev tako imenovane iranske afere, to je admirala Poindexterja in podpolkovnika Northa, pa se utegne ta slika znova spremeniti.
UROŠ LIPUŠČEK
Volilni izidi v okrožju Gorica- Videm-Pordenon-Belluno
Tudi v FJK potrjene vsedržavne težnje
KD izgubila enega senatorja na račun socialistične stranke KPI nazadovala v odstotkih, vendar ohranila svoje parlamentarno predstavništvo Velik uspeh Renzullija (PSI)
Trst — Politična slika dežele Furla-nije-Julijske krajine je v marsičem spremenjena, kot nam povedo tudi imena in število novih senatorjev in poslancev. Pričnimo kar s senatom.
V Rim bo šlo iz naše dežele sedem senatorjev, in sicer Paolo Micolini (KD), ki je bil izvoljen v čedadskem okrožju; Mario Fioret (KD), ki je bil izvoljen v pordenonskem okrožju; Claudio Beorchia (KD), ki je bil izvoljen v okrožju Tolmeča; Franco Cas-tiglione (PSI), ki je bil izvoljen v videmskem okrožju; Arduino Agnelli (PSI v koaliciji z LpT), ki je bil izvoljen v tržaškem okrožju; Nereo Battel-lo (KPI), ki je bil izvoljen v goriškem okrožju in Stojan Spetič (KPI), ki je bil izvoljen v tržaškem okrožju. Zgodilo se je torej, da so socialisti pridobili enega senatorja, KD pa je enega izgubila. Znani videmski senator Tonutti ni bil izvoljen. V tržaškem okrožju je bil izvoljen Slovenec Stojan Spetič.
Glede senatorjev smo podali celotno deželno sliko, glede novih poslancev pa bomo pisali o okrožju, ki zajema Gorico, Videm, Pordenon in Bellu-no, saj bomo o goriškem in tržaškem položaju pisali na drugih straneh.
Največ poslancev bo imela, v omenjenem okrožju KD, v Rim bodo šli Giorgio Santuz, Danilo Berloti, Re-bulla (iz Gorice), Michelangelo Ag-rusti in Gianlranco Orsini. Komunistična partija je v omenjenem okrožju izvolila tri poslance. Odstopil bo prvi izvoljeni Renato Zangherigeri, v parlament pa bodo šli Isaia Gasparotto, Renzo Pascolat in Silvana Schiavi Fachin. Prav tako bodo imeli tri poslance socialisti; v Rim bodo šli Gabriele Renzulli, Roberta Breda in Francesco De Carli. Za PSDI je bil izvoljen Martino Scovacricchi. Za MSI je bil izvoljen Gastone Parigi. Padec republikanske stranke je pomenil tudi izgubo poslanca. Glavni kandidat Carlo Di Re ni bil izvoljen.
SENAT - Dežela Furlanija-Julijska krajina
STRANKE	SENAT 1987			SENAT 1983		
	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta
KD	268.789	36,2	3	260.317	35	4
KPI	158.779	21,4	2	168.454	22,7	2
PSI	40.952	5,53	1	80.740	10,9	1
PSI-PSDI-PR	106.246	14,3	1	—	—	—
PRI	29.285	3,96	—	35.869	4,8	—
PSDI	—	—	—	36.786	5,0	—
PLI	21.470	2,90	—	17.291	2,3	—
SSK	—	—	—	8.904	1,2	-—
PSDAZ	5.639	0,76	—	—	—	—
DP	11.488	1,55	—	8.191	1,1	—
LPT	—	—	—	47.793	6,4	—
MSI	45.394	6,13	—	41.291	5,6	—
PR	—	—	—	13.177	1,8	—
ZELENI	25.880	3,50	—	—	—	—
MF	16.841	2,27	—	23.847	3,2	—
AL. POP	1.798	0,24				—
LIGA V. PENS.	8.016	1,08				—
SKUPNO	740.577	1001	7	742.660	100	7
POSLANSKA ZBORNICA Okrožje Gorica, Videm, Pordenon in Belluno
STRANKE	ZBORNICA 1987			ZBORNICA 1983		
	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta
KD	300.059			5	303.906	37,9	6
KPI	159.921	—	3	170.922	21,3	3
PSI	155.123	—	3	98.516	12,3	2
PSDI	39.874	—	1	53.806	6,7	1
PRI	30.366	—	—	43.289	5,4	1
PLI	16.532	' —	—	20.152	2,5	—
SSK	—	—	—	3.911	0,5	—
PSDAZ	2.279	—	—	—	—	—
DP	13.179	—	—	12.371	1,5	—
LPT	—	—	—	2.576	0,3	—
MSI	42.711	—	1	39.274	4,9	1
PR	25.210	—	—	19.349	2,4	—
ZELENI	29.764	—	—	—-	—	—
L. VENETA - P. U.	10.477	—	—	8.253	1,0	—
MF	13.211	—	—	26.190	3,3	—
MA DP	167	—	—	—	—	—
ALL. POP.						529
SKUPNO	—	—	—	748.709	100	14
Volilni izidi v okrožju Gorica-Vi-dem-Pordenon-Belluno potrjujejo vsedržavne premike. KD je v bistvu ohranila svoj položaj, čeprav je izgubila senatorja in tudi poslanca. Močno so se okrepili socialisti, ki so pridobili senatorja in poslanca, čeprav je res, da je bil nov poslanec izvoljen v Trstu, saj je Castiglione že bil senator. KPI je izgubila, čeprav je ohranila prejšnje število poslancev, v deželnem merilu pa je ohranila tudi dva senatorja. Močno so se uveljavili zeleni, uveljavili so se tudi radikalci in tudi demop-roletarci. Sploh se nam zdi, da je večji ali manjši uspeh »malih« strank nemajhnega pomena. Neuspeh pa so zabeležile tako imenovane laične stranke in sicer PSDI, PLI in PRI. Glede Slovenske skupnosti je treba zapisati, da je nastopila pod simbolom Sardinske akcijske stranke, primerjave nam bi torej lahko povedale samo to, koliko so se volivci omenjene stranke odločili za omenjeni znak in koliko so volili ostale stranke, pa še ta primerjava bi ne bila povsem točna.
Glede Benečije je treba zapisati, da tudi tu beležimo porast socialistov. Še kar dobro se je uveljavil kandidat Fir-mino Marinig, ki je prejel 2.305 preferenc. Vsekakor se je tudi v Benečiji splošna politična slika do določene mere spremenila.
Neofašisti na Južnem Tirolskem zabeležili veliko volilno zmago
BOČEN Neofašisti so na Južnem Tirolskem spet zabeležili veliko volilno zmago, ki gotovo ne bo prispevala za utrditev sožitja med tukaj živečimi komponentami, a bo nasprotno povzročila nove napetosti posebno med italijansko in nemško narodno skupnostjo. Almirantejeva stranka, ki je že na zadnjih občinskih volitvah postala prva stranka v bocenski občini, je sedaj na parlamentarnih volitvah dosegla in presegla 25 odst. glasov ter prvič izvolila v poslansko zbornico svojega predstavnika Mitola, ki bo tako v parlamentu prevzel mesto demokristjana Pasgualina. MSI je v Bocnu napredovala za približno pet odstotkov, v Mera-nu ter v nekaterih drugih narodno mešanih občinah pa je celo podvojila glasove, kar pomeni, da je dobršen del italijanske skupnosti spet podprl Almiranteja ter njegovo de-magoško politiko »zaščitnika Italijanov pred nemško nevarnostjo«.
Misovci so zmagali na škodo demokristjanov in drugih italijanskih strank (vključno s KPI), njihov prodor pa priča, da je velik del tukaj živečih Italijanov nezadovoljen z izvajanjem posebne avtonomije bocenske province ter s »pro-porčnimi« odnosi z nemško in ladinsko skupnostjo. Ta podatek priča tudi, da so nedavni atentati in teroristični izpadi objektivno pomagali nacionalistom, čeprav je treba volilni konsenz za MSI oceniti ne kot podporo idealom Mussolinijevega režima, ampak neke vrste protest, ki doka-
zuje, da na Južnem Tirolskem marsikaj ne teče, kot bi moralo, na področju odnosov med etničnimi komponentami.
Nemška skupnost je kot že v tradiciji skoraj plebiscitarno podprla južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), ki je ohranila vso svojo moč posebno na podeželju, kjer so Nemci v ogromni večini. Magnagova stranka bo zastopana v Rimu s tremi poslanci ter z dvema senatorjema in je v Bocnu za nekaj sto glasov zamudila priložnost za izvolitev šestega parlamentarca, za kar nosi »zaslugo« skrajna domovinska liga (Heimatbund), ki se je izkazala pod pričakovanji, a je s peščico glasov vseeno preprečila izvolitev četrtega poslanca SVP. Nemška stranka je na zadnjih volitvah sicer izvolila tretjega senatorja v tridentinski pokrajini na podlagi zavezništva s tamkajšnjo avtonomistično listo, ki pa je tokrat nazadovala ter tako izgubila rimski mandat dosedanjega senatorja Fontanarija.
Velik volilni uspeh pa je tudi v bocenski pokrajini zabeležila zelena alternativna lista, ki združuje mlade vseh treh etničnih komponent. Zeleni, ki jih tukaj vodi Alexander Langer, računajo na izvolitev enega poslanca (na podlagi državnih ostankov), v Trentu pa so v senat izvolili bivšega voditelja gibanja »Lotta continua« Marca Boata, ki je kandidiral na skupni listi z laično-socialističnimi silami.
SANDOR TENCE
Skupna problematika istrskega prostora
KOPER — Uresničevanje posebnih pravic pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti in vprašanje nadaljnjega razvoja turizma v slovenski in hrvatski Istri, sta skupni problematiki tega enotnega prostora, ki nedvomno zahtevata skupno reševanje obeh republik. Pripravljenost na tako sodelovanje je bilo čutiti tudi v razpravah na delovnem srečanju slovenske in hrvatske SZDL, Unije Italijanov Istre in Reke ter predstavnikov občin v Kopru, ki sta se ga udeležila tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole in član hrvatske-ga predsedstva Slavko Bosanac.
Pravice italijanske narodnostne skupnosti na območju Istre in Reke zagotavljajo, temelječ na določilih zvezne in republiških ustav, statuti občin, v katerih živijo njeni pripadniki. Vendar pa je uresničevanje zaščite dokaj neenotno, kar sproža razlike že med posameznimi kraji in tudi med republikama, s tem pa nezadovoljstvo v narodnosti. Še najbolj so normativna določila in njihovo praktično izvajanje enotna v treh obalnih občinah, medtem ko, denimo v Opatiji, Cresu in Malem Lošinju določajo narodnostne pravice le trije členi občinskega statuta, v Pulju devet, v Labinu pa deset členov.
Tako neenotnost je čutiti tudi v šolstvu - od primerov, ko imajo ponekod vrtce in šole z italijanskim učnim jezikom, do krajev, kjer se otroci učijo italijanščino kot izbirni predmet.
Pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji so tudi različno organizirani. V Kopru, Izoli in Piranu je čutiti uspehe samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje italijanske narodnosti, ki deluje tudi kot četrti skupščinski zbor.
Za vse pa primanjkuje denarja, tako za kulturno delovanje skupnosti, kot za financiranje ustanov od Unije Italijanov, založbe EDIT, Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju in italijanske Drame na Reki. Tako ocenjujejo, da bi do konc-a leta za sprejete delovne programe potrebovali več kot 47 milijonov dinarjev, ob polletju pa znašajo stroški 21 milijonov. Do konca aprila sta Slovenija in Hrvatska nakazali le polovico potrebne vsote, tako da jim zdaj primanjkuje vsaj 10 milijonov in pol. V razpravah udeležencev pogovora v Kopru je bilo čutiti soglasno podporo pri reševanju predstavljenih težav in hkrati tudi zadovoljstvo ob iskreni izmenjavi mnenj o tej problematiki.
Sodelovanje pa narekuje tudi turistično gospodarstvo v Istri, saj postaja ena primarnih družbenoekonomskih dejavnosti tega prostora. Razvoj turizma pa se ustavlja pri najosnovnejših vprašanjih cestne povezave med Trstom, Dragonjo, do Pulja; pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode, posodobitvi PTT storitev in nenazadnje, pri ekološki zaščiti severnega Jadrana.
Trenutno sta najbolj pereča problema cestne povezave in oskrba z vodo. Prvi terja pomoč ne le obeh republik, temveč tudi federacije in delež tujih kreditov, pomembni prometnici pa bi bilo nujno priznati »status osimskih cest«. Tudi v zagotavljanju vodne oskrbe bosta Slovenija in Hrvatska skušali nastopiti enotno, kar že potrjuje sodelovanje pri vodnem viru v Gradolah.
Pomen in zahtevnost urejanja predstavljene problematike je že^ daljši čas med osrednjimi nalogami v družbenih razvojnih planih tukajšnjih društvenopoli-tičnih skupnosti. Delovno srečanje v Kopru pa je izzvenelo kot poziv in pripravljenost za reševanje skupne problematike v slovenski in hrvaški Istri. _
MIRJAM MUŽENIČ
Nov primer krivolova italijanskih ribiških bark
Freccii delPAdriatico v tretje ni uspelo
Iz patruljnega čolna jugoslovanske vojne mornarice izstrelili kar 27 opozorilnih strelov
IZOLA — Tretji poskus bega v tem mesecu ribiški barki iz Chiog-gie Freccia delFAdriatico, ki jo je po strelih iz mitraljeza iz patruljnega čolna jugoslovanske vojne mornarice proti italijanski strani vodil avtomatski pilot - vsi člani posadke so se namreč skrili v podpalubje - ni uspel. Na ribiško barko je iz patruljnega čolna pravočasno skočil pripadnik vojne mornarice in barko uspel ustaviti 0,35 navtične milje v jugoslovanskih ozemeljskih vodah.
Ribiče iz Chioggie očitno ni spremenila niti desetdnevna zaporna kazen, ki so jo zaradi prepovedanega ribolova konec minulega tedna izrekli poveljniku »čežotske« ladje Rosa R. Včeraj popoldne se je namreč približno poldrugo miljo v jugoslovanske ozemeljske vode na krivolov znova odpravilo sedem bark iz Chioggie, med njimi tudi Freccia delTAdriatico, ki so jo v tem mesecu že dvakrat zalotili pri prepovedanem ribarjenju, vendar se je obakrat izognila posredovanju mejnih miličnikov.
Ko se je ribiškim barkam približeval patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice, se je Freccia delTAdriatico odlepila od skupine in z »žrtvijo« omogočila beg ostalim šestim ladjam. Vendar tudi posadka Freccie delTAdriatico se ni menila za opozorilne zvočne signale iz patruljnega čolna in je z nezmanjšano hitrostjo odpeljala proti italijanski strani. Po večkratnih poskusih ustavljanja, so iz mitraljeza patruljnega čolna jugoslovanske vojne mornarice izstrelili kar 27 opozorilnih strelov, od katerih jih je več zadelo v kljun ladje in oplazilo poveljniško kabino. Kljub temu ribiška ladja je nadalje-
vala z vožnjo. Tedaj pa so se pripadniki jugoslovanske vojne mornarice s svojim čolnom približali ribiški barki na primerno razdaljo, tako da je lahko eden od vojakov skočil na ribiški čoln-. Ko je stopil do poveljniške kabine, je opazil, da v njej ni nobenega člana posadke, zato je sam ustavil motor. Izpod palubja so zatem drug za drugim prihajali na površje poveljnik 49-letni Cinzio Ros-setti, njegov 27-letni sin Ivan, 55-let-ni Gino Bullo, 53-letni Silvano Pado-an, 34-letni Gennaro Rodolfo, 36-let-ni Roberto Lombardi in 28-letni Antonio Padoan vsi iz okolice Chi-
oggie. Barka Freccia delTAdriatico, ki je last Rolanda in Maria Verone-seja iz Chioggie, je v spremstvu patruljnega čolna morala zapluti v izolsko pristanišče. Potem ko so z nje iztovorili 135 kg nalovljenih školjk in pridržali poveljnika, so drugi člani posadke zapustili carinski pomol in odpluli proti domu. Včeraj je sodnik za prekrške v Izoli Cinzia Ros-settija kaznoval s 13-dnevno zaporno kaznijo zaradi ilegalnega prehoda državne meje in 100 tisoč dinarji kazni zaradi nedovoljenega ribolova v jugoslovanskih vodah.
IZTOK UMER
Lignano: zaključili serijo prireditev »Zlata roža«
LIGNANO Minuli konec tedna je v tem italijanskem turističnem kraju ob severnem Jadranu pet TV hiš - RTV Ljubljane, Avstrije (ORT), Italije (RAI), Madžarske (MTV) in iz ZRN (Bayerische Rundfunk) pripravilo peto in zadnjo zabavno-glasbeno prireditev iz ciklusa »Zlata roža« (oziroma tokrat La Rosa di Lignano).
Na prireditvi so se dobro odrezali trije jugoslovanski predstavniki ansambla Gu -Gu in Pepel in kri ter Doris Dragojevic (TV posnetke si bo možno poleti ogledati tudi na slovenski TV mreži).
Prireditvi za »Zlato rožo« so prisostvovali tudi župani petih mest, kjer je bila doslej omenjena glasbena prireditev (med njimi tudi podpredsednik skupščine občine Piran — Nino Spinelli), ki so se skupaj s televizijskimi delavci že začeli dogovarjati za novo serijo podobnih skupnih oddaj, h katerim naj bi povabili še nekatere druge države.
V ponovni seriji pa naj bi organizacijo prve prireditve spet zaupali ljubljanski televiziji, oziroma Portorožu ali Piranu.
Ob 11. uri na razstavišču pod Montebellom
Minister Paladin bo danes odprl 39. tržaški velesejem
Kako najbolje izkoristiti počitnice?
Tudi za letošnje poletje v pripravi vrsta centrov in kolonij za otroke
Danes ob 11. uri se bodo, ob navzočnosti "tržaškega" ministra Livia Pala-dina, uradno odprla vrata 39. mednarodnega tržaškega vzorčnega velesejma. Kljub težavam, v katerih se je v zadnjem letu znašla Avtonomna sejemska ustanova in ki so v določenem trenutku postavile pod vprašaj celo obstoj največje tržaške sejemske prireditve, je pod Montebellom vse nared. Še več, prireditelji se krepko zavedajo, da gre letos za neke vrste "generalko" pred prihodnjim, jubilejnim 40. tržaškim velesejmom.
Letošnja novost je bil sinočnji »večer glasbe in vodnjakov« na Trgu Uni-ta, s katerim je želel velesejem — na sicer plašen način — opozoriti nase ' mestno javnost. Še pomembnejše pa je verjetno dejstvo, da se sejem začenja tik po zaključku volitev, se pravi v razgretem ozračju pozornosti do Trsta in njegovih odprtih problemov.
Kot rečeno, bo sejem danes ob 11. uri uradno odprl minister Paladin, slovesnosti se bodo udeležile številne tuje delegacije držav-udeleženk kot tudi predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Istočasno bo današnji dan uradno posvečen Gabonu z obiskom njegove delegacije na Trgovinski zbornici in v pristanišču, ob 18. uri pa bo izraelski ambasador Jaakov Levi predaval o položaju in perspektivah sožitja med Arabci in Izraelci v Izraelu (v sejni dvorani zavarovalnice RAS), medtem ko si bo ob 19.30 sejem ogledal telavivski podžupan Ygal Grifel. Že jutri pa bo pod Montebellom tradicionalni uradni dan sosednje Jugoslavije, z obiskom njene gospodarske delegacije na trgovinski zbornici (ob 9. uri) in s tiskovno konferenco v kon-
Volilni izidi za poslansko zbornico po posameznih voliščih na 10. in 11. strani
grešnem centru na razstavišču (ob 11. uri), ki jo bo zaključil ogled jugoslovanskega razstavnega prostora. Popoldne ob 16.30 pa se bodo začeli mednarodni dnevi lesa, in sicer s srečanjem o tropskem lesu (v lesnem pristanišču), medtem ko se bo v kongresnem centru na razstavišču sestal odbor organizacije Fedecomlegno.
Če na hitro pogledamo še program do konca tedna, naj v prvi vrsti omenimo uradni dan Avstrije, ki bo v petek s tiskovno konferenco, ogledom paviljona in z obiskom na trgovinski zbornici, isti dan pa bo posvečen tudi 19. dnevu italijansko-avstrijske lesne trgovine, z okroglo mizo o uveljavljanju in uporabi lesa v Italiji ter o vlogi, ki jo imajo pri tem italijanski uvozniki in avstrijski izvozniki. Sobota pa bo posvečena tehnologiji in raziskovanju, saj bodo predstavniki CNR, ENEA in ministrstva za znanstveno raziskovanje predstavili načrt Antartide o pomorskih tehnologijah, ki sodi v okvir projekta Eureka.
Nagrajevanje ob razstavi vin v Zgoniku
Konec maja je zgoniška občinska uprava priredila 23. razstavo tipičnih domačih vin. Prav gotovo je izreden uspeh omenjene manifestacije dokazal, da so take pobude potrebne in pozitivne. Za vse to pa gre v prvi vrsti zasluga kakovosti razstavljenega pridelka, oziroma domačim vinogradnikom, ki jih bo Občina, kot običajno, tudi letos primerno nagraila. Nagrajevanje bo v Gabrovcu v četrtek, 25. junija, ob 20. uri. Uprava občine se obrača na javne ustanove, urade, podjetja in zasebnike s prošnjo, da po svojih možnostih pripomorejo k uspehu te občinske manifestacije.
Šolsko leto je za večino šolarjev že mimo, tisti, ki se bodo letos prvič spopadli z izpiti petega razreda, pa bodo morali potrpeti še dan ali dva. Res, da se po tolikem trudu prileže malo počitka, toda sčasoma se spremeni v dolgčas in v tisto že oguljeno vprašanje, kaj naj delam? Da pa ne bo tako hudo, vsaj v času, ko bodo starši še v službi, so tudi letos poskrbeli prireditelji poletnih centrov in kolonij. Povprašali smo tu in tam in ugotovili, da so poletni centri še vedno zelo piriljub-Ijena oblika letovanja, zlasti med mlajšimi otroci, ki jim je vsaka ločitev od mame in očka težka.
Dolinska občinska uprava prireja tudi letos poletni center in sicer od 1. do 24. julija v prostorih otroškega vrtca v Dolini. Vpišejo se lahko vsi otroci od 3. do 10. leta starosti. V poletnem centru bodo skupaj z animatorji sestavili skupine po starosti otrok, privoščili si bodo kopanje v Miljah, s šolskim
avtobusom pa se bodo vozili na izlete in ekskurzije v bližnjo okolico. Organizatorji so letos poskrbeli za novost, in sicer to, da se bodo zadnji teden udeležili poletnega mladinskega festivala, ki ga prireja miljska občina. Obiskali pa bodo tudi otroke iz Benečije, ki bodo v istem času gostje Dijaškega doma »Srečko Kosovel« v Trstu.
Tudi v Nabrežini bo živo. Tukajšnji poletni center prireja že sedmič po vrsti SKD Igo Gruden, vendar se dejavnosti odvijajo nekoliko drugače. Otroci bodo v centru bivali samo v jutranjih urah, kajti prav je, da so otroci vsaj v poletnih mesecih nekoliko več v družbi staršev. Na igrišču ŠD Sokol bodo uredili vse potrebno, da malčkom ne bo dolgčas: peskovnike, gumijaste bazene, risalne mize in podobno. Če bo vreme nagajalo, kar pa je za teden med 13. in 25. julijem malo verjetno, se bo živžav preselil v prostore
Konec filmskega maratona v škedenjskem društvu
V KD I. Grbec v Skednju se je v soboto zvečer zaključil Filmski maraton, to je pregled filmov, ki jih je posnel naš že priznani filmski snemalec Aljoša Žerjal. Na sobotnem večeru je Žerjal prikazal pet filmov: o Triglavu, Formi vivi, o Černigoju, film »Čas ne izbriše« in še film, ki ga je posnel v Čilu.
Filmski maraton je obsegal tri večere: prvi je bil na programu 11. aprila, drugi 16. maja, tretji je bil preteklo soboto. Skupno se je Aljoša Žerjal predstavil s 16 svojimi filmi, ki so navdušili številne gledalce. V imenu društva se mu je zahvalila predsednica Devona Černič.
KD I. Grbec še nadaljuje s svojo dejavnostjo. Že v soboto zvečer bo ženski pevski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič, nastopil v Ljudskem domu v Podlonjerju. V torek 23. t. m., bo v društvenih prostorih nastop gojencev podružnice šole GM, v soboto, 27. t. m., pa bo škedenjsko društvo 1. Grbec imelo v gosteh Ricmanjce, ki se bodo predstavili s svojo dramsko skupino. Na večeru bo nastopila tudi nova ženska pevska skupina KD I. Grbec.
športnega društva. Da je zanimanje za nabrežinski poletni center veliko, priča že podatek o udeležbi: vsako leto se namreč prijavi 60 do 70 otrok od 3. do 11. leta.
Kot smo že omenili, bodo v dijaškem domu v Trstu najprej gostovali otroci iz Benečije. Tudi letos jih bo približno 60, v glavnem pa bodo hodili na kopanje, saj, kot nam je dejala ena od organizatork, so imeli lansko poletje prepolne roke dela. Obiskali so muzeje, prireditve, razstave, zato so jim letos obljubili pravcati poletni oddih ob morju. Otroci iz Benečije bodo v Trstu letovali od 20. julija do 1. avgusta. V naslednjih tednih pa bo v Dijaškem domu poletno središče, ki ga organizira zveza UDI-ZŽI. Posebnost tega centra je, da se v njem zberejo otroci slovenske in italijanske narodnosti, ki se med seboj spoznavajo in tako rekoč izmenjujejo izkušnje, kajti malčki znajo biti dosti bolj diploma-tični kot odrasli...
In, končno, kolonija, za katero skrbi SKGZ. Osnovnošolci se bodo tudi letos podali na Tatre, v zelenje in mirno okolje. V času bivanja, od 22. 6. do 4. 7. bodo opravili vrsto izletov v naravo, na Pregarjah se bodo srečali z domačimi osnovnošolci, priredili pa bodo tudi dvodnevni pohod na Nanos in prespali v koči. Starejši otroci in dijaki do 17. leta bodo letovali v Tolminu in bodo tudi imeli dvodnevno pohajanje po planinah. Dolgočasja naj torej sploh ne tlačijo v kovčke. SKGZ pa je letos poskrbela še za dodatno presenečenje. Potem ko bodo kolonije zaprle vrata, bo priredila planinski izlet in sicer od 15. do 20. julija. Udeležijo se ga lahko vsi, ki radi zahajajo v planine, pa tudi tisti, ki se še niso podali na vrhove. Predviden je namreč tudi vzpon na Triglav. Zato pa prav zares — dobrodošlo poletje! (mi)
Danes v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov
V Torkli razstava beneških ustvarjalk
Zdi se, da je dolinska galerija Tor-kla še posebno naklonjena umetnicam, saj so v njej razstavljale že mnoge tržaške likovne oblikovalke. Redkokdaj pa povabimo medse ustvarjalce iz Benečije. KD Valentin Vodnik zato še s posebnim veseljem pozdravlja skupino mladih beneških umetnic - tkalk, ki prinašajo na ogled svoje ročno stkane tapiserije.
Tkanje sodi nedvomno med najstarejše in najpogostejše obrti. Na Slovenskem je bilo razvito predvsem v Beli krajini, na Štajerskem in Prekmurskem. Temeljna naprava za tkanje so statve, še posebno pomembna pa je priprava osnove ali osnutka. Če je nekoč tkanje predstavljalo važno gospodarsko panogo, služi danes ta obrt tistim redkim, ki se z njo ukvarjajo, predvsem kot sredstvo umetniškega izražanja. Kot nanaša slikar svoje občutke na platno s potezami in barvami, tako tkalka potrpežljivo vpleta svoja notranja doživetja v splet veziv, dokler ne zraste iz njih umetnina - tapeta ali stenska preproga.
Pod pokroviteljstvom Beneške galerije iz Špetra Slovenov bodo v Dolini do 28. t. m. razstavljale Mariarosa Crucil, Loredana Drecogna, Sandra
Manzini, Antonella Pizzolongo in An-dreina Trusgnach. Crucilova, Manzi-nijeva in Pizzolongova so študirale na umetnostnem zavodu v Vidmu, Trusgnacova pa je dokončala srednjo kmetijsko šolo v Čedadu. Vse so že razstavljale v Benečiji, Antonella Pizzolongo pa tudi drugod po Italiji, npr.
v Milanu, Pordenonu, Firencah.
Na današnji otvoritvi, ki bo v galeriji Torkla v Dolini ob 21. uri, bo na diatonično harmoniko igral Liso Jussa iz Petjaha. Z razstavo tapiserij beneških tkalk pa bo steklo še drugo likovno srečanje letošnjih Junijskih večerov KD Valentin Vodnik, (dam)
Koroški likovniki razstavljajo v Trstu
Danes ob 18.30 bodo na Gradu sv. Justa odprli razstavo koroških likovnikov z naslovom »Planguadrat Villach Kunst — Sodobna umetnost Beljaka«. Prireja jo Združenje (likovnih) umetnikov Koroške v sodelovanju s Tržaško turistično in letoviščarsko ustanovo.
Na razstavi, ki se bo odvijala pod pokroviteljstvom Delovne skupnosti Alpe-Jadran, si bo mogoče ogledati dela 17 nemških in slovenskih koroških likovnikov. Razstavljali bodo: Sandro Bianchet, Hans Bischoffschausen, Caroline, Giin-ter Egger, Helmut Fian, Gustav Januš, Cornelius Kolig, Konrad Koller, Heinz Peter Maya, Valentin Oman, Heinz Ortner, Stefan Passernig, Barbara Plecko-Puz, Peter Puz, Robert Primig, Viktor Rogy in Johann Julian Taupe.
Slovesnega odprtja se bodo udeležili ugledni predstavniki kulturnega življenja na Koroškem, govoril pa bo tržaški kritik Carlo Milic. Sama razstava bi morala predstavljati začetek širšega sodelovanja in izmenjav med likovniki iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Že to jesen bodo tržaški mojstri čopiča razstavljali v Beljaku, in sicer pod koordinacijo komisije za upravljanje Občinske galerije s Trga Unita.
IZIDI VOLITEV ZA SENAT V OKROŽJU TRST I
STRANKE	1987			1983		
	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta
KD	17.129	26,9			15.434	22,7		
KPI	9.189	14,4	—	11.099	16,3	—
PSI	16.061	25,3	1	3.807	5,6	—
PSDI	—	—	—	1.525	2,2	—
PRI	2.880	4,5	—	3.328	4,8	—
PLI	4.591	7,2	—	1.608	2,3	—
SSk	—	—-	—	1.149	1,6	—
PSdAZ	720	1,1	—	—	—	—
DP	985	1,5	—	623	0,9	—
LpT	—	—	—	20.845	30,6	—
MSI	8.239	12,9	—	6.449	9,4	—
PR	—	—	—	2.003	2,9	—
ZELENI	2.572	4,4	—	—	—	—
L. VENETA-P.U.	891	1,4	—	—	—	—
MF	164	0,3	—	124	0,1	—
MADP	216	0,3	—	—	—	—
SKUPNO	63.637	—	1	67.994	—	—
IZIDI VOLITEV ZA SENAT V OKROŽJU TRST II
Poletni filmski festival v kinodvorani Ariston
Te dni se je v Trstu zaključil Festival festivalov, na katerem so predvajali najboljše domače in mednarodne filme iz pretekle filmske sezone. Festival se je od lanskega septembra odvijal v kinodvorani Ariston. Največji uspeh je doživel film "Round Midnight" Ber-tranda Taverniera, ki je dobil nagrado Pasinetti na beneškem filmskem festivalu in oskarja za najboljšo glasbo. Zlato priznanje Ariston za največje število gledalcev so podelili filmu "V imenu rože".
Festival festivalov že vrsto let uspešno prirejata Mario de Luyk in Pie-ro Percavassi. V prihodnjih tednih, od 23. junija do 10. julija, bo v kinodvorani Ariston stekel poletni filmski festival, na katerem bodo predvajali novosti in filmske zanimivosti. Na platnu bo v osemnajstih dneh steklo 13 filmov, ki bodo kot običajno privabili amaterje in "sladokusce" filmske umetnosti. Konec julija in v mesecu avgustu pa bo na vrsti filmski pregled z naslovom "Oscar...non Oscar", ki vsebuje najnovejše filmske stvaritve, izvirnike in odkritja.
Med zanimivosti tega poletnega filmskega pregleda spada brez dvoma film "In viaggio verso Buontiful", v katerem igra glavno vlogo pred dnevi umrla igralka Geraldine Page. Film bo na sporedu samo 24. junija. Sledili bodo Jarmanov "Caravaggio", Cavali-erov "Therese", "Miss Mary" argentinske režiserke Marie Luise Bemberg, ki je glavno vlogo poverila Julie Christie, "Tartaruga ti amero", ki ga organizacija za zaščito narave WWF priporoča zlasti mlajši publiki in drugi. Ekološkim problemom je posvečenih še nekaj filmov, ki jih bodo prav tako predvajali v dvorani Ariston. Podrobnejše informacije in seznam filmov pa bodo gledalci lahko dobili na deplia-nu, ki ga je za to priložnost izdala uprava kinodvorane Ariston.
POPRAVEK
V članku o nastopu pevskih zborov v Krožku za kulturo in umetnost je bilo po pomoti (a ne po krivdi pisca članka) navedeno ime rogista Ra-senija. Na rog je na koncertu igral Zoran Lupine.
Elektronske
turistične
informacije
Ta petek bodo v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma predstavili projekt »Marco Polo«. Gre za telemat-ski sistem za zbiranje in širjenje turističnih informacij, ki sta ga izdelali družbi Autovie Venete in Informatica Friuli-Venezia Giulia in ki se ga že poslužujejo nekatere turistične in leto-viščarske ustanove v deželi.
Kakšne informacije daja »Marco Polo«? Zelo raznolike. Od njega je mogoče zvedeti, koliko časa je treba čakati na avtocestnih vstopih in izstopih, kakšne so vremenske razmere, katere alternative poti lahko uberemo za določen cilj, kje je promet gostejši itd. Sistem nudi nadalje informacije o razpoložljivih mestih v hotelih, o kulturnih in športnih prireditvah ter o valutnih tečajih.
Vse te informacije sprejema in oddaja centralni računalnik, na katerega so priključeni posamezni terminali. Kot rečeno, doslej z njimi razpolagajo le turistične in letoviščarske ustanove v deželi, predvidevajo pa, da se bodo sistema posluževali še združenja hotelirjev in gostincev, trgovinske zbornice, gorske skupnosti in drugi.
STRANKE	1987			1983		
	Glasovi	Odst.	Mesta	Glasovi	Odst.	Mesta
KD	29.207	25,7			25.222	22,3		
KPI	29.043	25,5	1	31.873	28,2	1
PSI	24.891	21,9	—	7.071	6,2	—
PSDI	—	—	—	3.058	2,7	—
PRI	3.866	3,4	—	3.872	3,4	—
PLI	5.223	4,6	—	1.723	1,5	—
SSk	—	—	—	4.374	3,8	—
PSdAZ	2.641	2,3	—	—	—	—
DP	1.710	1,5	—	1.025	0,9	—
LpT	—	—	—	24.374	21,5	—
MSI	10.590	9,3	—,	7.135	6,3	—
PR	—	—	—	2.964	2,6	—
ZELENI	4.398	3,9	—	—	—	—
L VENETA-P.U.	1.475	1,3	—	■ | —,	—	—
MF	407	0,4	—	245	0,2	—
MADP	377	0,3	—	—	—	—
SKUPNO	113.828	—	1	112.936	—	1
Po objavi dokončnih rezultatov za senat in poslansko zbornico
Vodstveni organi strank proučujejo pomen in posledice volilnih izidov
Samo nekaj ur po objavi volilnih izidov so stranke že na delu, da ocenijo rezultate in vzroke uspehov ali nazadovanj. Za zdaj gre za še neformalne ocene, že v prihodnjih dneh in tednih pa se bodo sestali vodstveni organi vseh strank, ki bodo morali med drugim proučiti tudi krajevne učinke volilnih izidov. V pričakovanju bolj poglobljenih analiz objavljamo danes samo nekaj komentarjev, ki smo jih prejeli v redakcijo.
Deželni odbornik Gianfranco Car-bone, ki je bil med pobudniki volilnega zavezništva med socialisti in Listo za Trst, je volilni izid ocenil kot "velik dokaz zrelosti tržaških volivcev, ki so razumeli, da je bil predlog PSI v korist rasti Trsta resnični predlog, ne pa volilna laž". Carbone je izrazil zadovoljstvo zaradi izvolitve Arduina Agnellija kot prvega tržaškega-socialističnega parlamentarca in izrazil "prepričanje, da bosta korektnost odnosov med PSI in LpT in resnost novega poslanca Camberja omogočili, da bo volilni rezultat resnično koristen za mesto". Po ' mnenju socialističnega predstavnika bo ta rezultat tudi okrepil krajevno stabilnost in angažiranje vseh v korist mesta.
Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi pa je napovedal, da bo njegova stranka resno analizirala volilni neuspeh, da bi opravila potrebne popravke. Na prvi pogled naj bi ti zadevali kvaliteto in učinkovitost političnih predlogov KPI, stanje partije in njeno sposobnost, da ohranja odnose z ljudmi in še posebno z mladimi generacijami. Mimo teh težav pa je Viezzi ugotovil, da je KPI na deželni ravni ohranila svoje parlamentarno zastopstvo tako v poslanski zbornici kot v senatu.
Glede volilnih rezultatov, ki so jih zabeležile druge stranke, je Viezzi ugotovil, da je PSI v deželi napredovala bolj kot na vsedržavni ravni in se pri tem vprašal, ali bo to povečano moč uporabila za bolj napredno politiko ali za utrditev zmernega tabora. V Trstu je bil po njegovi oceni sporazum PSI-Lista uspešen na številčni ravni, KPI pa je doživela približno tako zgu-
bo kot na vsedržavni ravni kljub temu, da je ostala sama na pozicijah obrambe vrednot sožitja. "Politični scenarij, ki sb ga ustvarile volitve - je zaključil svojo .oceno Viezzi - tako na deželni kot na vsedržavni ravni ne samo ne zmanjšuje težav in sporov v petstrankarski koaliciji, ampak odpira nove možnosti opozicijski akciji KPI za'spremembo, seveda če bodo komunisti znali doumeti nauk teh volitev."
Pokrajinsko tajništvo KPI pa se je že včeraj sestalo, da bi ocenilo volilni izid. Že jutri se bodo sestali vodilni organi tržaške federacije, v petek zvečer pa bo na sporedu pokrajinska skupščina KPI. Že včeraj je vsekakor pokrajinsko tajništvo ! izrazilo zadovoljstvo zaradi izvolitve Spetiča v senat in Bordona v poslansko zbornico ter izreklo zahvalo meizvolj enim kandidatom Cuffaru, Nives Košuti in Ros-settiju.
Zelena lista je seveda izrazila zadovoljstvo zaradi volilnega uspeha, ki bo omogočil znatno parlamentarno zastopstvo zelenih. V Trstu je bil rezultat še bolj pozitiven kot na vsedržavni ravni. Zeleni pa v tej zvezi pripominjajo, da je bil tu rezultat omejen za-
radi izbire zelenih, da poudarjajo nujnost zaščite etničnih manjšin v obmejnih deželah Italije, Avstrije in Jugoslavije in še posebno slovenske manjšine v Trstu. To pa v položaju, "ko je večina političnih §jl dajala duška najbolj barbarskemuJ in iracionalnemu nacionalizmu, ki je prepogostoma bil vlečni element v volilni kampanji."
Tudi analiza preferenčnih glasov zelenih kandidatov - je še rečeno v tiskovnem poročilu Zelenih - potrjuje, da so bili volivci dovzetni za problematiko, ki so jo poudarjali krajevni kandidati: ti so namreč poleg tem ekologije in pacifizma postavljali poudarek na vprašanjih etničnega sožitja in na mladinski problematiki.
Zadovoljstvo zaradi volilnega izida je v tiskovni noti izrazila tudi Proletarska demokracija, ki je tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu napredovala. DP piozitivno ocenjuje tudi uspehe zelenih in radikalcev, s katerimi upa, da bo lahko skupaj pogojevala krajevno politiko. V ta namen pa je po mnenju DP treba odgovoriti na volilni uspeh s politiko trde opozicije in alternativnih predlogov, začenši z vprašanji italijansko-slovenskega sožitja in zaščitnega normativa.
Izjava poslanca KPI Willerja Bordona
V Rim me spremljajo izkušnje upravitelja
V poslansko zbornico je bil na listi KPI nekoliko nenadejano izvoljen Willer Bordon, miljski župan, ki je s 5.269 preferencami prehitel nosilca liste, dolgoletnega poslanca Antonina Cuffara, ki je prejel nekaj sto preferenc manj. Novemu poslancu, ki ima 38 let in živi v Miljah s 17-letnim sinom, smo postavili takoj po razglasitvi
Komu so volivci naklonili preference
Včeraj v prvih jutranjih urah so objavili število preferenc, ki so jih prejeli kandidati ža poslansko zbornico v tržaškem volilnem okrožju. Iz podatkov, ki so dokončni, ne pa še uradni, ker jih bo moralo sodišče preveriti, izhaja nekaj zanimivih ugotovitev. Največ preferenc je prejel demokristjan Coloni, drugi v tej lestvici je listar-ski kandidat na listi PSI Camber, tretji pa kandidat KPI Willer Bordon, ki je prejel 237 preferenc več od dosedanjega komunističnega poslanca Cuffara. Na listi KPI gre zabeležiti tudi znaten uspeh slovenske kandidatke Nives Košute, ki je prejela krepko čez 3000 preferenc. Tudi slovenski kandidat na listi Sardinske akcijske stranke Brezigar je prejel dokajšnje število preferenc.
Popoln seznam preferenc je vsekakor naslednji:
KPI: Cuffaro 5032, Bordon 5269, Košuta 3337.
MSI: Giacomelli 5057, Depolo 1623, Maccan 1105.
PRI: D'Acunzo 690, Sacerdote 419, Slocovich 430.
MADP: Gardossi 16, Morpurgo 6, Paolini 2.
Sardinska akcijska stranka: Brezigar 1336, Loi 73, Nigra 30. DP: Dovenna 224, Lunardelli 127, Menon 157.
PSI: Camber 7547, Lapanje 3484, Seghene 4555.
PLI: Bonat 1887, Hermet 1917, Trauner 3234.
Zeleni: Bekar 607, Feo 279, Capuzzo 218.
MIT: Marchesich 194, Montecalvo 54, Turk 62.
L. Veneta - P.U.: Scoccimarro 89, Pranzo 85, Catanzaro 15. PSDI: Berce 564, Dipace 380, Suadi 124.
MLF: Di Meglio 245, Domanelli 90, Mazzolini 32.
KD: Coloni 11116, Berardinello 2801, Carloni 2949.
PR: Bertuzzi 1107, Ghersina 472, Maniacco 479.
Protest delavcev železarne Terni
Tovarniški svet in delavci škedenjske železarne Terni so na skupščini obravnavali hude razmere v tej tovarni, v kateri se po predstavitvi projekta za njen proizvodni preustroj ni še prav nič spremenilo. Obrat še naprej izgublja na ekonomičnosti, položaj je vse bolj brezperspektiven, večino bremena slabega upravljanja pa vodstvo zvrača na zavod INPS, s pomočjo špekulativnega izrabljanja dopolnilne blagajne.
Po skupščini so delavci simbolično zasedli urade direkcije, tovarniški svet pa je oklical ustavitev nadurnega dela in zahteval nujno srečanje s predstavniki Intersinda.
Zasačili so ga med krajo
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v ponedeljek ponoči prejeli anonimni klic, ki jih je opozorjal, da neki mladenič skuša vlomiti v cvetličarno v Ul. Pasteur 19. Ko so agenti prišli v trgovino, so ugotovili, da so vhodna vrata priprta in da se nekdo skriva v cvetličarni. Za prodajalno mizo so zasačili mladeniča, ki je takoj priznal, da je vlomil v trgovino. Preden so dospeli agenti, je vlomil blagajno in prebrskal vse predale, vendar ni našel nič dragocenega. V žepih je imel le drobiž in nekaj cenenih predmetov. Zagovarjal se je, da je bil lačen in da si je hotel priskrbeti nekaj denarja. Agentom je povedal, da je imel le 5.400 lir, ki mu jih je bila dala sestra. Na kvesturi so ga identificirali za 25-letnega Bruna Bencicha, bivajočega v Ul. Maclich 20. Ugotovili so tudi, da je bil Bencich na začasni svobodi.
• Ponedeljkov in torkov dež je tako premočil stene in zidove dveh stanovanjskih hiš, da sta se včeraj popoldne delno zrušili. Stavbi v Ul. del Ponte s številkama 7 in 9 v Starem mestu sta bili brez strehe, ker ju ravnokar preurejajo, tako da je dež dodobra premočil nosilno ogrodje. Tramovi so sicer bili že hudo trhli, dež pa je še opravil svoje. K sreči so se zidovi zrušili navznoter, ko na gradbišču ni bilo več delavcev, tako da ni bilo hujših posledic.
Sporočilo EGS »Morje mora živeti« bosta v Evropo ponesli dve italijanski ladji
Mogočna trijambornica Palinuro, ki je bila prejšnje dni v Tržaškem zalivu, ni le zanimiva atrakcija za občudovalce in ljubitelje »starih« modelov ladij. Njena vloga je veliko pomembnejša, saj je, skupno z svojo bližjo »sorodnico« Amerigo Vespucci, nosi-teljica pomembne naloge, ki ji jo je poverila EGS ob mednarodnem letu okolja. Gre za tako imenovani načrt »Aguarius«, program za rešitev morja, ki vsakovrstno onesnaževanje postopoma ubija in s tem postavlja v nevarnost tudi kakovost življenja, če že ne samega obstoja človeka.
Proti degradaciji naravnega okolja se morajo evropske države boriti s skupnimi močmi in se pri tem ne smejo ozirati na državne meje. Ladja Amerigo Vespucci bo na svojih postankih v najpomembnejših evropskih pristaniščih ponesla sporočilo EGS — »Morje mora živeti« prebivalcem drugih držav, Palinuro pa bo križarila pretežno po italijanskih teritorialnih vodah. Pomembno je, da je EGS poverila to nalogo prav italijanski vojni mornarici, to pa zato, ker so njene
Svojega klienta je nagega in brez imetja pustila na cesti
Plavolaska z rdečim jaguarjem je v zaporu
Premetena plavolasa ženska, lastnica rdečega jaguarja, ki je pred dnevi spretno ogoljufala 47-letnega tržaškega obrtnika, sedi od včeraj zjutraj v koronejskem zaporu. Policiji ni bilo treba posebnega truda, da jo je identificirala, saj jo je že dobro poznala.
Nočna pustolovščina tržaškega obrtnika je znana. 9. junija ob 4. uri zjutraj se je predstavil na kvesturi popolnoma nag rekoč, da ga je plavolasa ženska okradla vsega, kar je imel. Uro prej, ko se je z mopedom, potem ko je del noči preživel v nočnem lokalu Mexico, vračal proti domu, ga je na Korzu Cavour ustavila neznanka, ki je upravljala rdeč jaguar in mu ponudila svoje usluge, seveda proti primernemu plačilu. Moški ji je zelo lahkomisleno pokazal svoje kar čedno imetje (4 milijone in 300 tisoč lir v bankovcih ter ček v vrednosti enega milijona lir) ter ji sledil v zakotnejši kraj. Tu je vstopil v njen avtomobil. Neznanka ga je prepričala, da se je slekel do golega, nato pa ga je povabila na zadnja sedeža, češ da jima bo tam udobneje. Toda ko je naivnež izstopil iz avtomobila, da se skozi zadnja vrata prerine na zadnja sedeža, je ženska uresničila svoj naklep: hitro je pritisnila na plin in odpeljala, tako da je moški ostal brez imetja in z dolgim nosom, zraven tega pa še nag.
Da bi izsledila žensko, je policija pokazala ogoljufanemu moškemu številne fotografije žensk. Na eni izmed teh je Tržačan prepoznal »svojo« plavolasko. Gre za staro znanko policije, ki se je že večkrat obogatila na ta način. Ne več rosno mlada, 47-letna Maria Luigia Frausin, rojena v Miljah in bivajoča v Villi Vicentini, je znala odlično izigrati svoje nočne kliente in jim pobrati njihovo imetje. Zaradi podobnega prekrška jo je leteči oddelek tržaške kvesture aretiral že decembra lani. Frausinova je mesec dni presedela v zaporu, nato pa so ji dovolili, da ostane v hišnem priporu v Villi Vicentini. Junija je bila že na začasni svobodi.
Prejšnji teden je tržaški pretor Mor-vay izdal zaporni nalog proti Frausi-novi. Leteči oddelek videmske kvesture in orožniki iz Ville Vicentine so jo v zadnjih dneh vztrajno iskali, v ponedeljek pa so jo orožniki kočno iztaknili in jo aretirali. Včeraj zjutraj so jo peljali v koronejski zapor, kjer je na razpolago pretorju.
ladje opremljene z najsodobnejšimi napravami, ki preprečujejo morsko onesnaževanje. Italijanske vojne ladje so »ekološke« v pravem pomenu besede. Svojih odpadkov ne spuščajo v morje, ampak jih s posebnimi napravami sterilizirajo. Obenem so opremljene s cisternami, ki »pobirajo« z morske gladine nafto, olja in druge škodljive snovi.
Seveda pa se EGS v svojem prizadevanju za zaščito okolja pred nevarnostjo onesnaževanja v tem mednarodnem letu, posvečenem naravi, ne bo zavzemala le za vprašanje morja. Njen načrt predvideva tudi posege v korist ogrožene favne in flore na naši celini, ki jo sodobni napredek tako nepremišljeno uničuje.
Avto zdrknil v morje pred očmi lastnika
Marešalo pomorskega poveljstva Mombello je včeraj popoldne parkiral svoj avto giardinetta innocenti na Nabrežju v bližini Pomola Pescheria, da bi si privoščil sladoled v bližnji slaščičarni, vendar ni dovolj skrbno potegnil ročne zavore. Ko je užival ob sladoledu, je naenkrat opazil, da se avto premika proti vodi. Sunek vetra je namreč premaknil vozilo, ki je zaradi nagnjenosti pomola zdrknilo v morje. Marešalu ni preostalo drugega, kot da pokliče gasilce na pomoč. Iz Starega pristanišča je prispela skupina gasilcev z žerjavom in dvema potapljačema. Potapljača Vendola in Genzo sta se spustila v vodo, kjer sta z vrvmi pritrdila avto na žerjav. Reševalna akcija je trajala le pol ure, škoda na avtomobilu pa je precejšnja, saj bo treba motor popolnoma očistiti.
Zrušil se je balkon
Oče in sinko sta po kosilu hotela popraviti kolo na balkonu, k sreči pa se je vreme pokvarilo, tako da sta delo raje opravila v dnevni sobi. V trenutku, ko sta se oddaljila od balkona, pa sta zaslišala ropot. Ko sta pogledala, kaj se je zgodilo, sta obstala: balkon se je bil zrušil. Družina Marassich, ki stanuje v Ul. Tor San Lorenzo 6 v drugem nadstropju, je takoj poklicala gasilce. Le-ti so celo popoldne delali, da bi odstranili viseči balkon, je med padcem poškodoval vodne in plinske cevi.
izidov nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril. Predvsem nas je zanimalo, kakšni so njegovi občutki takoj po izvolitvi, kakšne so njegove ocene o volilnih izidih na Tržaškem in katere so prvestvene naloge, ki se jih bo lotil kot parlamentarec.
»Predvsem moram iskreno povedati, da se komaj zavedam svoje izvolitve in da jemljem nazivanje z "onorevole", ki sem ga od danes deležen, skoraj kot norčevanje iz mene,« je prijazno začel sicer od volilne kampanje utrujeni novopečeni poslanec. »Predvsem me navdaja velika skrb zaradi novih odgovornosti, toda ob zavesti, da mi je zelo koristilo 17 let, od katerih 10 kot župan, ki sem jih preživel kot javni upravitelj. Menim, da je to šola, skozi katero bi morali iti vsi parlamentarci, ker predstavlja neprecenljivo izkušnjo za pravilen odnos med politiko in ljudmi,« je naglasil Bordon.
Glede ocene volilnih izidov je novi poslanec KPI izrazil mnenje, da je šlo, tudi mimo številčnih razmerij, za pre-okret v odnosu državljanov do strank, ki se je odrazil v množenju gibanj in protestnih skupin, ki so predložile svoje liste. »Od volivcev prihaja zahteva po koreniti prenovi družbe in ustanov,« je poudaril Bordon, »ki je ni povsem dojela in znala tolmačiti niti KPI. Od tod tudi negativen rezultat za komuniste in od tod tudi nujnost globokega razmisleka o rezultatu volitev, kar bo edino lahko pripomoglo k pravilnemu izkoriščanju te izkušnje.«
Na Tržaškem je KPI izgubila manj glasov kot drugje, je poudaril Bordon, kljub temu da je bila volilna kampanja okužena z nacionalističnimi gesli in protislovenskim strahom, pri čemer je bila partija osamljena v obrambi pravic Slovencev. »Čaka nas torej veliko delo, da razženemo te psihološke motnje, in vemo, da lahko že sedaj računamo na dober del Trsta, ki je demokratičen in napreden, mnogo boljši od političnega predstavništva, ki je izšlo iz teh volitev,« je dejal poslanec KPI, ki se je obvezal, da bo v tem smotru deloval tudi na novi zadolžitvi v Rimu.
»Skušal bom opravljati delo poslanca, kot sem delal kot župan,« je v zvezi s tem naglasil Bordon, »skušal bom ostati v stalnem stiku z ljudmi in njihovimi problemi. Zato se bom potrudil biti vsaj nekaj dni v tednu doma in bom skušal obdržati najtesnejše vezi z vsakodnevnimi vprašanji prebivalstva, ker se prav dobro zavedam nujnosti drugačnega odnosa z volivci. Kot župan sem se navadil srečevati ljudi in se z njimi neposredno pogovarjati o njihovih problemih, enako bom storil tudi kot poslanec.«
Glede prvenstvenih nalog, ki se jih bo v poslanski zbornici lotil, je novi poslanec KPI postavil na prvo mesto prizadevanje za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, kot pogoj za enakopraven pristop vse krajevne skupnosti k naporom za poživ-Ijanje, družbeno in gospodarsko, naših krajev. »Za Trst je treba iskati velike perspektive,« je poudaril Bordon, »zamisliti si ga je treba kot emporialno in evropsko mesto. Treba je spodbujati njegovo vlogo križišča med Severom in Jugom ter Vzhodom in Zahodom. Zato je piotrebno braniti njegove industrije in oživiti pristanišče, toda tudi razvijati nove dejavnosti na področju znanosti in turizma.«
Poleg vprašanja utrjevanja sožitja v naših krajih si bo novoizvoljeni poslanec KPI posebej prizadeval za uveljavljanje kulture miru (z uvajanjem denukleariziranih področij) in za zaščito okolja, oziroma za pravilen odnos med človekom in ozemljem, na katerem živi. »V Rim bom ponesel tudi izkušnje obmejnega župana, ki je imel zelo koristne odnose s sosednimi jugoslovanskimi občinami. Zato si bom tudi prizadeval za razširjanje pojava pobratenja med obmejnimi občinami in za krepitev sodelovanja s sosednimi državami,« je zaključil naš pogovor novi poslanec KPI Willer Bordon.
t
Zapustil nas je naš dragi
Darko Klun
Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Emma, hčeri Ortensia in Nadia ter sin Toio, zeta Gianni in Ferruccio, snaha Derna, sestra Marija, vnuki, pravnuk in drugo sorodstvo.
Trst, 17. junija 1987
Zapis ob zaključku pouka
Kako je bilo letos na openski osnovni šoli
Šolsko leto se izteka, še izpiti peto-šolčkov in že so tu zaslužene počitnice. Hitro, vse prehitro je šlo mimo! Kakor pa je navada, da se ob koncu leta delajo obračuni, je prav, da povemo, kako je bilo med šolskim letom na številčno najmočnejši šoli v našem zamejstvu. Naše učilnice so še polne veselega smeha in živžava, večkrat nam primanjkuje prostora, o kaki telovadnici lahko samo sanjamo... Naši učitelji imajo veliko dela in skrbi's popravljanjem nalog in, zakaj ne, tudi s pisanjem spričeval. Pri nas se spet govori o paralelki, kar je malo čudno slišati v današnjih razmerah.
Že nekaj let poteka na naši šoli v popoldanskih urah dopolnilni pouk. Obiskujejo ga izmenično enkrat tedensko učenci vseh razredov. Med letom so imeli na razpolago dve učiteljici, pridno raziskovali, prepevali, igrali na njim dostopna glasbila, telovadili in vadili razne spretnosti. Učenci so bili sila zadovoljni, saj so komaj čakali na dan, da so prišli na vrsto.
Pa pojdimo kar po vrsti z dogodki, ki so se razvijali na šoli. Ni mogoče mimo božiča in božičnice, kar je v navadi v vsej povojni dobi. Prijetno so otroci presenetili svoje starše v Fin-žgarjevem domu. Obudili so spomine na stare openske navade v božičnem času, katerih že davno več ni, zaigrali božične prizore in zapeli. O starih božičnih navadah so v domačem narečju spregovorili tudi po Tržaškem radiu.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so predstavili dela sedanjih ustvarjalcev, saj marsikaterega tudi osebno poznajo.
Pravijo, da šola ni šala, a kaj bi bilo v pustnem času brez nje! Veselili so se v šoli, mnogi pa so se udeležili pustne povorke, ki je na Opčinah že tradicija.
Dolga zima končno pa le vesela pomlad! Kam in kako pa zdaj? Že v začetku šolskega leta je bil predlagan izlet v Slovenijo in sicer na Gorenjsko. Naš mladi rod naj spozna lepote teh krajev in se seznani z našo bogato kulturno dediščino. V soboto, 9. maja, so odpeljali z Opčin trije avtobusi. V Kranju nas je pričakovala pisateljica Berta Golobova, ki nas je vodila po poteh slovenske kulture: Vrba, Dos-lovče, Begunje, Radovljica in Bled. Boljšega vodiča nismo mogli imeti! Starši in otroci so z zanimanjem sledili njenim razlagam, saj nam bo vsem ta izlet ostal nepozaben.
Najmlajši pa so se podali v Lignano, kjer so si ogledali živalski vrt, Gorenjska bi bila prenaporna.
V maju imajo openski učenci svoj praznik 20. maj, poimenovanje šole po pisatelju Francetu Bevku. Ta dan naj bi bil vsako leto mali kulturni praznik, podeljevanje bralnih značk našim šolarjem na Tržaškem. Mnogi naši šolarji tekmujejo prav za Bevkovo
gledališča
kino
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 27. t. m., ob 20.30 otvoritev festivala s Straussovo opereto NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Moli-nari.
izleti
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira 21. junija izlet v Belo krajino. Program: malica v Metliki, ogled belokranjske obrti v Adlešičih, pokušnja medu in medice, nato kosilo, popoldne ogled nastopa folklorne skupine s prikazom belokranjskih rekov in pesmi, po nastopu bomo lahko zaplesali ob zvoku tamburic, nato povratek domov. Cena izleta
45.000	lir. Vpisovanje pri Zorki Auer -tel. 228463 in pri Mariji Zahar - tel. 228494.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja skupno s člani Prirodoslovnega društva Slovenije v nedeljo, 21. junija, STROKOVNO EKSKURZIJO V DOLINO DRAGONJE. Predviden je tudi ogled Sečoveljskih solin. Zbirališče na trgu pred sodnijo v Trstu ob 8.15 ali v Koštaboni (pred trgovino) ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanje tel. 200377. Vabljeni!
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Delta Force, pust., ZDA, 129'; r. Mena-hem Golam; i. Chuck Norris, Lee Mar-vin.
ARISTON - 18.00, 22.00 Melo, dram., Fr. 1986, 92'; r. Alain Resnais; i. Sabine Azeina, Pierre Arditi.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Arancia meccanica, fant, ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Magel.DD
PENICE - 18.30, 22.15 Solome, erot, Fr. 1986, 97'; r. Claude D'Anna; i. Jo Champa, Pamela Salem, □
NAZIONALE III - 18.00, 22.15 Trappola mortale, dram., ZDA 1981, 100'; r. Sid-ney Lumet; i. Michael Caine, Christop-her Reeve.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Gli avven-turieri della citta perduta, pust., ZDA 1986, 100'; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone.
MIGNON - 16.30, 22.15 I guerrieri del sole, pust.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chiavami, šaro la tua bestia, □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II desiderio soddis-fatto, porn., □ □
razstave
V	galeriji MINERVA bo do 24. t. m. razstavljala svoja dela slikarka ELET-TRA METALLINO'.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo od danes do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EMIDIO EREDITA'. Otvoritev bo ob 18. uri.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 II tempio di iuoco, dram., ZDA 1986, 100'; r. Jack Lee Thompson; i. Chuk Norris, Lou Gossett jr.
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Lola dar-ling, dram., ZDA 1986, 90'; r. Špike Lee; i. Tracy Camilla Jones.
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Nig-htmare 3. I guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986; r. Chuck Russel; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
RADIO - 15.30, 21.30 Sexual heights, porn.,	:
OBČNI ZBOR
KMETIJSKEGA KONZORCIJA
Tržaški kmetijski konzorcij - Consorzio Agrario di Trieste sklicuje člane na REDNI OBČNI ZBOR (kot predvideva čl. 2364 c.z.), ki bo v filiali v Ronkah - Ul. Mazzini - dne 28. junija 1987 ob 9.30 v prvem sklicanju in, po potrebi, istega dne ob 10. uri v drugem sklicanju.
šolske vesti
bralno značko. Za openske otroke pa je hkrati prijetno srečanje z vsemi ustvarjalci, saj so prav oni tisti, ki iz leta v leto pripravljajo sprejem s svojimi učitelji in starši, predno se ti razidejo po tržaških šolah.
Pred zaključkom šolskega leta so se naši učenci tudi športno izkazali. Na šolskem vrtu je bilo v dopoldanskih urah vse živo, navijali so, da je bilo kaj. Naj mlajši so se izkazali v poligonu, oni iz višjih razredov pa v igri med dvema ognjema. Pri najmlajših so zmagale skupine B, pri večjih pa ekipe A. Pravijo, da so bili najboljši in najmočnejši oni iz tretjega, izkazala so se zlasti dekleta. Vsi so bili nagrajeni z nalepkami, zmagovalci pa skoro s pravimi medaljami. Za dobro počutje so poskrbele mamice, saj so postregle naše športnike po vseh zmagah in izgubah z malinovcem in oranžado.
Najprijetnejše pa je bilo prav gotovo 10. junija zvečer. V Prosvetnem domu je bila zaključna šolska prireditev, nastopali so otroci iz otroškega vrtca in seveda tudi naši šolarji. Bilo je čudovito, le kje se v našem zamejstvu zbere naenkrat 150 otrok iz vrtca in šole v istem kraju! Najmlajši so se predstavili z raznimi plesi, saj so imeli že dan prej daljši nastop v vrtcu. Bili so čudoviti v izvajanju, najbolj pa so se izkazali s plesom valčka prava dunajska gospoda.
Osnovnošolci so nastopali razredno, prvošolčki so dokazali, da jim ni abeceda tuja, dobro jo poznajo.
Leto se vrti in nas marsikaj nauči, tako so povedali oni iz drugega. Učenci tretjega so prikazali, kaj vse se v šoli godi in se spomnili osme obletnice poimenovanja šole.
Četrtošolci so se izkazali s prizorom Zverinice iz Rezije, nekateri so zares dobro zaigrali svoje vloge.
Vse mine, vse se izgubi, le spomin ostane na lepe šolske dni, tako so se poslavljali učenci petega razreda in obujali spomine na osnovno šolo.
Učenci četrtega in petega razreda so zaigrali na flavte, pesem šolskega zbora pa je zaključila tudi to šolsko leto.
Na vrtu Prosvetnega doma je čakala vse še zakuska. V prijetnem kramljanju je čas hitro mineval. Srečali so se starši, učitelji, prijatelji naše šole, sedanji in bivši učenci. Vsi pa smo bili istega mnenja, da so taka srečanja prijetna in zakaj ne tudi potrebna.
Ob koncu ne bi bilo prav, da se ne zahvalimo našim šolnikom za trud in delo s tako številno družino v teku leta. Posebna zahvala pa naj gre Združenju staršev in še zlasti gospem Mari, Ančki in Nevi, ki vztrajno in neutrudno iz dneva v dan bedijo nad našo šolo, ki nam je vsem tako draga.
D. L.
KD 1. GRUDEN		6. JUNIJSKI GLASBENI
priredi danes, 17. t. m., ob 20.30 v		IN LIKOVNI VEČERI
stari štivanski cerkvi		KD VALENTIN VODNIK
		vabi na
ZAKLJUČNI CELOVEČERNI		OTVORITEV RAZSTAVE
KONCERT		TAPISERIJ
DEKLIŠKEGA PEVSKEGA		BENEŠKIH TKALK
ZBORA 1. GRUDEN		Na diatonično harmoniko igra
Dirigent M. SLOSAR		Liso Jussa iz Petjaka.
		Danes ob 21. uri v galeriji
Vabljeni!		Torkla v Dolini
		

GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
Jutri, 18. junija 1987, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
Karen Cossutta, Tomaž Fabec, Pavel Furlani, Aljoša Saksida, Beatrice Zonta - klavir; Taisja Kodrič - violina; Aleksi Jercog, Fulvio Jurincich, Aleksej Mahnič - harmonika; Elena Parovel, Martina Ozbič - duo flavt; Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič - duo harmonik; Fulvio Jurincich, Aleš Štefančič, Aleksej Mahnič, Davorin Salvi, Davorin Bandi -kvintet harmonik.
Vabljeni!
KD F. PREŠEREN IZ BOLJUNCA
vabi na nastop
PLESNE ŠOLE KD F. PREŠEREN
s standardnimi in latinskoameriškimi plesi
v gledališču v Boljuncu danes, 17. junija, ob 20.00.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 17. junija
DOLFE
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 11.44.
Jutri, ČETRTEK, 18. junija
MARCEL
PLIMOVANJE DANES: ob 1.02 najvišje 18 cm, ob 8.06 najnižje -44 cm, ob 15.40 najvišje 34 cm, ob 22.05 najnižje -3 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1009,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna lanza, Oscar Torrisi, Sara Sain, Sara Pdlla.
UMRLI SO: 74-letni Rodolfo Pernich, 60-letni Ruggero Scaggiante, 71-letna Li-via Falcar vd. Bendinelli, 58-letna Luisa Radovan, 76-letna Bruna Bruch vd. Saško, 76-letni Darko Klun, 75-letna Giusep-pina Bassa por. Radoicovich, 83-letni Celestino Bernazza, 71-letni Carlo Gerebiz-za, 99-letna Amelia Scuotto vd. Pennone, 86-letna Angelina Zupin vd. Tul, 85-letna Vanda Camerini, 77-letna Nerina Stok.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delFIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. delFIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lango Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Privekala je
URŠKA
- Srečnima staršema Robertu in Geni čestita, mali Urški pa želi vso srečo v življenju in obilo zdravja
sekcija PCI-KPI občine Dolina
Dobrodošla
URŠKA!
Samoa, Mitja, Aljoša, Tjaša, Daša in Katja
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: danes, 17. 6., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku; jutri, 18. 6., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29; v petek, 19. 6., ob 18. uri v Gallusovi dvorani vUl. R. Manna 29 in ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Krožek mladih komunistov priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Križu na prostem ZAKLJUČNI SEZONSKI PLES z ansamblom Faraoni. Vstop prost. Zaslužek je namenjen popravilu Ljudskega doma. V primeru slabega vremena bo ples v Ljudskem domu.
PD Kolonkovec - Ženjan prireja v soboto, 20., in v nedeljo, 21. junija, 4. RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Na ogled tudi razstava kmetijskega orodja v miniaturi. Zabaval vas bo ansambel Zvezde. V torek, 23. junija, pa bo tradicionalno KRESOVANJE s kulturnim programom.
KD F. Prešeren, mladina in vaške organizacije iz Boljunca priredijo 20., 21. in 22. junija ŠAGRO NA GORICI. V soboto, 20. 6.: ob 18. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje ples z ansamblom Taims. V nedeljo, 21. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.00 kulturni-program, od 20. ure dalje ples z ansamblom Lords. V ponedeljek, 22. 6.: ob 18.00 odprtje kioskov, od
20.30	dalje ples z Veselimi godci. Vabljeni!
Osnovna šola Pinko Tomažič - Trebče vabi na predvajanje diapozitivov IZ ŠOLSKIH DNI, ki bo danes, 17. junija, ob
20.30	v Ljudskem domu.
MePZ Primorec-Tabor vabi na LETNI KONCERT v petek, 19. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Pevska zbora Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade priredita v petek, 19. junija, ob 21. uri v novi osnovni šoli v Devinu ZAKLJUČNI KONCERT. Sodeloval bo trio Zorana Lupinca.
KD Rovte-Kolonkovec - UL Monte Sernio 27 vabi na VEČER O MADŽARSKI V SLIKI IN BESEDI. Podal ga bo Saša Ota v soboto, 20. junija, ob 20.30.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na KONCERT PEVSKIH ZBOROV v nedeljo, 21. junija, z začetkom ob 20. uri. Nastopili bodo: ženski pevski zbor I. Gruden, moški pevski zbor Fantje izpod Grmade in mešani pevski zbor Milan Pertot. Koncert bo na prostem.
razna obvestila
SKD L Gruden - Nabrežina priredi POLETNO SREDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 19. junija, ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Ob članih bo dobrodošla prisotnost visokošolcev in vseh, ki jim je njihovo delo pri srcu.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsakdan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Sedmak darujeta Dora in Eda 10.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
V	spomin na moža Franca Kalca daruje žena Tončka 30.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Zore Tretjak darujeta Eta in Bogomir Sirk iz Zagreba
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Bogomira Sirka darujeta Eta in Bogomir Sirk iz Zagreba 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Zoro Tretjak in Bogomira Sirka daruje^ Asti Bogateč 50.000 lir za sklad Mitja Čuk.
Hvaležna za storjeno uslugo daruje Olga Pangerc 15.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Bogomira Sirka daruje žena 30.000 lir za kriško sekcijo KPI,
30.000	lir za odbor Ljudskega doma v Križu, 30.000 lir za Zvezo upokojencev CGIL v Križu, 30.000 lir za KD Vesna,
30.000	lir za ŠD Mladina, 30.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI in 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Angela Miliča daruje _Ve-rena Sedmak (Križ) 20.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Angela Miliča daruje Janko Rebula z družino 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na dragega prijatelja Angela Miliča darujeta Drago in Jušta 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na Angela Miliča daruje Jožko 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	isti namen daruje družina Kresevič
15.000	lir za KD Rdeča zvezda in 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Angela Miliča darujeta Miloš in Nadja 25.000 lir za ŠK Kras in
25.000	za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na sestro Zofijo Škerlj daruje brat 100.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Angela Miliča darujejo Franjo in Pepka 30.000 lir, Pierina in Marjan 20.000 lir ter družina Perčič
50.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na zeta Angela Miliča daruje Lojze Pirc 50.000 lir za KD Rdeča zvezda in 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Angela Miliča daruje Mariza Tilna 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Amalije daruje hči Pepka z družino
20.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na soseda Angela darujeta Anica in Stojan 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda, 20.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda in 10.000 lir za otroški pevski zbor Rdeča zvezda.
Ob obletnici smrti dragega Lučkota Malalana daruje žena Zmaga 50.000 lir za SKD Tabor.
mali oglasi
STAR KRLIH za krmo prodajamo po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih urah na št. 763812.
V DOLU NA PALKIŠČU je odprl osmico Ettore Moro. Toči belo in črno vino.
PODJETJE išče osebo z znanjem knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodstvo",
VESPO 125 ET 3, letnik '82, svetlomodre barve, prevoženih le 9.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. 910835.
GOSTILNA NA GORIŠKEM išče natakarico z znanjem slovenščine, po možnosti srbohrvaščine in nemščine. Tel. 0481/20595.
OTOK PAG - nove eno- ali dvosobne apartmaje daje v najem Ivan Fumič, Mandre, pošta Kolan, tel. 003851/898118.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso nudi privatno vodenje obveznih knjig malih obratov po ugodni ceni. Tel. 226228 ob uri obedov.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Tel. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah št. 22/D. Toči belo in črno vino.
NA OPČINAH pri Miškotu so tudi letos odprli osmico.
IZGUBIL SE JE PES pasme breton, rja-vo-bele barve, na področju Opčine -Prosek. Najditelju nagrada. Tel. 225727.
JOSIP ŽERJAL je odprl osmico v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
16. 6. 1987
Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1305,-
721/
213-
638,-
34,-
2125,
1915,-
186.
9.
935,-
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 867,-
Avstrijski šiling.......... 102—
Norveška krona ............ 190-
Švedska krona.............. 203.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .'........ ' 890.
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.90
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Naša nona ALOJZIJA praznuje danes 82 let. Vse najboljše, še posebno zdravja, ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Bfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM
od 17. do 29. junija 1987
Danes dopoldne slovesnost ob odprtju mednarodnega velesejma
r\/WVx-

Kljub težavam postopna rast manifestacije
Medtem ko v Trstu in v državi še vedno odmevajo volilne polemike in se začenjajo analize volilnih rezultatov, Tržaški velesejem odpira danes, 39. zapored, duri razstavljavcem in obiskovalcem. Morda se zdi čudno, da se velesejem začenja v politično zelo vročem obdobju, ko je pozornost medijev usmerjena predvsem v volilne izide, vendar Tržaški velesejem je strogo vezan na datume, saj je edini v deželi član mednarodne zveze velesejmov UFI, v kateri je nad 400 sejmov iz 60 držav. Tržaški velesejem je član UFI od leta 1952. Tudi zaradi te obletnice se bo letošnjega odprtja skupno z drugimi predstavniki oblasti udeležil predsednik UFI in Turinskega sejma prof. Carlo Bertolotti.
Odprtje vzorčnega velesejma je za Trst vselej važen dogodek, kateremu mediji dajejo veliko poudarka. Znano je namreč, da so sejmi tesno vezani na okolje, v katerem jih prirejajo, in da odsevajo gospodarski položaj svoje sredine. Tudi Tržaški velesejem v tem pogledu ni izjema. Tržaško gospodarstvo je že dalj časa v krizi, kar je velesejmu preprečilo razvojni razmah, kakršnega bi lahko dosegel v živahnejših gospodarskih razmerah. Kljub temu pa je Tržaški velesejem kot razstavna prireditev pokazal svojo življenjskost in počasi, a vztrajno rasel ter skušal izkoristiti prednosti svoje obmorske lege. O tem priča tudi letošnja udeležba na sejmu, na katerem bo s svojimi delegacijami uradno prisotnih 21 držav, ob njih pa še dve deželi (Koroška in Štajerska) in dve avstrijski mesti (Dunaj in Salzburg).
Novi predsednik velesejma Gian-ni Marchio in generalni tajnik Tamaro sta v prejšnjih tednih naredila veliko naporov, da bi zagotovila to prisotnost. V tem okviru velja omeniti stike s češkoslovaškim veleposlanikom v Rimu kot pripravo na uradni dan Češkoslovaške (naj omenimo, da je tržaški velesejem poleg milanskega enina razstavna prireditev v Italiji, na kateri je^ prisotna ČSSR). V okviru dneva Češkoslovaške bodo veliko pozornost namenili možnosti uveljavitve tržaškega pristanišča kot tranzitnega pristanišča za češkoslovaško blago. Podobne stike sta Marchio in Tamaro imela s predstavniki Argentine in Peruja, medtem ko je inštitut za zunanjo trgovino ICE skrbel, da bi velesejem dobil še izrazitejši pečat v sodelovanju Italije z državami v razvoju.
Ob teh državah pa bodo seveda prisotni tudi tradicionalni razstavljavci in gostje Tržaškega velesejma, zlasti Jugoslavija (o dnevu Jugoslavije pišemo posebej) in Avstrija. Prav močni prisotnosti Avstrije in njeni turistični ponudbi je vodstvo velesejemske ustanove namenilo veliko pozornost. Prisotnost se je konkretizirala s standoma Salzburga in Koroške, z organizacijo dunajske kavarne in s predstavitvijo Štajerske, za katero je poskrbela Avstrijska turistična ustanova. Poleg tega pa bodo na posebnem srečanju preučili možnosti razvoja tehnik marketinga in sodelovanja na področju kongresnega turizma.
Tržaški velesejem pa seveda ni samo gospodarska manifestacija, pač pa, tudi zaradi zemljepisne lege Trsta in usmeritve velesejma, dobiva pobuda pomemben politični značaj. Temeljne smernice bi lahko označili kot krepitev čimširših stikov s sosednjima državama Avstrijo in Jugoslavijo ter razvoj povezav z vzhodnoevropskim svetom v skladu z italijansko zunanjepolitično usmeritvijo, ki teži k uveljavljanju Furla-nije-Julijske krajine kot povezovalnega člena med Zahodom in Vzhodom, Severom in Jugom. V tem smislu je velesejem ena od manifestacij, ki sili k odpiranju proti težnji po zapiranju in senilni samozadostnosti, ki jo zastopajo določene politične sile.
Jutri uradni dan Jugoslavije
S pogovorom uradne jugoslovanske delegacije na tržaški Trgovinski zbornici se bo jutri dopoldne ob 9. uri začel program uradnega dneva Jugoslavije na 39. Tržaškem velesejmu. To bo še eno od številnih dvostranskih srečanj tržaških in jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki že leta potekajo ob tradicionalni jugoslovanski udeležbi, poleg rednih dvostranskih stikov ter skupnega dela v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran.
V programu jugoslovanskega dneva je nato ob 11. uri konferenca v Kongresnem centru Palače narodov. Na tiskovni konferenci bo podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvatske dr. Vidakovič predstavil tokratni razstavni nastop, ki je letos usmerjen predvsem v predstavitev športne proizvodnje in opreme ter turistične ponudbe sosednje republike. Za zasnovo jugoslovanske prisotnosti je poskrbel Zagrebški velesejem, avtonomno pa bo prisotnih v jugoslovanskem paviljonu kakih deset delovnih kolektivov. V predstavitvi turistične ponudbe so dali poseben poudarek turizmu na jadranski obali, ob tem pa tudi uni-verziadi, ki bo eden od osrednjih športnih dogodkov letošnjega poletja.
Člani jugoslovanske gospodarske delegacije, v kateri so vidni predstavniki slovenske in hrvatske gospodarske zbornice, jugoslovanski veleposlanik v
Rimu Skataretiko in gospodarski svetnik Koprivica, spremljal pa jih bo generalni konzul Jakomin, si bodo nato ogledali v spremstvu gostiteljev jugoslovanski paviljon.
Dan Jugoslavije pa se bo tudi letos, kot je že v tradiciji, končal s sprejemom na jugoslovanskem konzulatu. Prijetno družabno vzdušje na tem sprejemu je vselej priložnost za krepitev in poglabljanje že obstoječih, in navezavo novih, človeških stikov med poslovnimi partnerji, med predstavniki gospodarskih institucij in političnega ter upravnega življenja. Poseben ton pa seveda daje srečanjem in dnevu Jugoslavije številna in prijateljska prisotnost slovenskih gospodarstvenikov v Italiji, ki že desetletja imajo vlogo povezovalnega gospodarskega subjekta med jadranskima sosedama.
Po podatkih tržaškega velesejma je Jugoslavija izvozila lani v Italijo za 1.973 milijard lir blaga (les in lesni polproizvodi, živina, železo, apno in cement, neor-ganski kemijski proizvodi, lahka olja, živila in papir).
Italija pa je izvozila v Jugoslavijo za 1.944 milijard lir blaga (plastika, avtomobili in mehanski deli, kovine, strojeno usnje, obutev, železo in jeklo, organski in neorganski kemijski proizvodi, kurilna olja in maziva, destilati premoga).
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU
ALPE - ADRIA
>
TRST — Ulica Filzi 10
c r ag I
r z.zo j
X) Banca Agricola 1 Kmečka banka
GORICA — Tel. 0481/31811 Telex: 460412 - 461239 AGRBAN
VAŠ OSEBNI SODELAVEC V TUJINI IN DOMA,
K! VAM NUDI STROKOVNE, UČINKOVITE USLUGE NA BLAGOVNEM IN FINANČNEM PODROČJU
Urniki velesejma
od ponedeljka do petka: db sobotah: ob nedeljah:
16.00 - 23.00
16.00	- 24.00
10.00	- 24.00
Co K..
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D. Z O. Z. - UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185
. Filiala GORICA: Trg Martiri per la Liberta d’ltalia 5
stran II. □
PRIMORSKI DNEVNIK — 17. junija 1987
39. tržaški velesejem
FARGO
s.r.l.
FINE CHEMICALS
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
Združuje obrtna podjetja -Proizvodnja, uvoz-izvoz izdelkov in polizdelkov kovi-nomehanike, elektronike, fo-tolitografije, plastike, navtike in računalništva
POSLUJE PO GENERALNEM IN AVTONOMNEM RAČUNU TRST - Ulica Machiavelli 14 - Tel. 62736 - Telex 461135
Med tolikimi stroji abM je tudi eden za vas
IBM 6747
Vsa dodatna oprema je serijska
—~ŽZ~ŽJŽ Elektronski pisalni stroji =====^7== s slovensko tipkovnico
MURBI
s.n.c. Osebni računalniki

Cav. LUIGI PRESELI.,
•	industrijske in civilne električne napeljave
•	komandni in kontrolni panoji
•	tehnološke napeljave
•	vzdrževanje naprav
34133 TRST — Ul. sv. Frančiška 16 Tel.: (040) 768121 - 768122
Pester spremljevalni program letošnjega Tržaškega velesejma
sreda, 17.junija
11.00	- Kongresni center: otvorit-
vena slovesnost
DAN GABONA
16.00	- Ogled tržaškega pristaniš-
ča
18.00	- Srečanje pri Trgovinski
zbornici
19.30 - Obisk velesejma
18.00	- V dvorani RAS konferenca
svetnika pri izraelskem veleposlaništvu Jaakova Levija o Sožitju med Arabci in Izraelci
19.30	- Podžupan Tel Aviva Ygal
Grifel in tajnik krajevne skupnosti Avi Rabinovch obiščeta velesejem.
četrtek, 18. junija
DAN JUGOSLAVIJE
9.00 - Srečanje pri Trgovinski zbornici
11.00	- Tiskovna konferenca
( kongresni center)
12.30	- Ogled jugoslovanskega
paviljona
MEDNARODNI DNEVI LESA
16.30	- Srečanje o tropskih vrstah
lesa v lesnem pristanišču
11.00	- Posvet Fedecomlegno v
kongresni palači
18.30	- 20.30 Zaprisežene stražni-
ce predstavijo službo za pomoč ostarelim (konferenčna dvorana)
petek, 19. junija DAN AVSTRIJE
9.00 - Podpredsednik Muhlbac-her na odprtju Dnevov lesa (kongresni center)
10.30	- Obisk pri Trgovinski zbor-
nici
12.00	- Tiskovna konferenca na
velesejmu
DAN ITALIJANSKO-AVSTRIJSKE TRGOVINE Z LESOM
9.00 - Otvoritev dneva in pozdravi (kongresni center) 9.30 - Uvodno poročilo Promocija uporabe lesa v Italiji: vloga italijanskih uvoznikov in avstrijskih izvoznikov
11.00	- druga poročila in razprava
12.30	- konec srečanja
17.00	- Srečanje, ki ga prirejata
podjetji Autovie Venete in Informatika Furlanije-Ju-lijske krajine o telemat-skem sistemu Marco Polo za zbiranje in širjenje turističnih informacij ter o prometu na avtocestah (kongresni center)
sobota, 20. junija
9.30 - 18.00 - Vsedržavna konferenca Eureka Euromar in predstavitev načrta Antarktika o morski tehnologiji (kongresni center)
17.00	- Obisk Pro senectute
18.00	- Predstavitev programov
tržaškega velesejma (kongresni center)
ponedeljek, 22. junija DAN TURČIJE
9.00 - 10.00 - Protokolarni obiski
10.30	- Ogled pristanišča
11.30	- Obisk pri Trgovinski zbor-
nici
12.15 - Srečanje z novinarji in ogled paviljona
DAN ARGENTINE
12.00	- Srečanje pri Trgovinski
zbornici in Pristaniški ustanovi
16.00	- Srečanje z novinarji in
gospodarstveniki pri Trgovinski zbornici
18.30	- Ogled paviljona
20.30	- Športno dogajanje na po-
staji Teleantenna-Tele-montecarlo s sodelovanjem društev Cividin rokomet, Cividin RTA Li-bertas rokomet, CRUP ženska košarka, Panauto vaterpolo, Stefanel košarka, Triestina. Predstavitev televizijske rubrike »Obi-ettivo šport«, za katero skrbita Marcella Škabar in Eugenio Ambrosi. (Kongresni center)
torek, 23. junija
DAN ITALIJANSKO-AVSTRIJSKE BLAGOVNE MENJAVE
15.00	- Uradna otvoritev (kon-
gresni center)
15.00 - 19.00 - Srečanja posameznih gospodarstvenikov
DAN ČEŠKOSLOVAŠKE
9.00 - 10.30 - Protokolarni obiski
11.00	- Ogled paviljona in sreča-
nje z novinarji
12.00	- Pristaniška ustanova
17.00	- Pri Trgovinski zbornici
srečanje povezovalnega odbora S Češkoslovaško gospodarsko zbornico v Pragi
20.00	- Teleantenna-Telemonte-
carlo organizirata konferenco in predvajanje oddaje Preventiva in zdravljenje kardioloških bolezni. Poroča dr. Sabino Scar-di, direktor kardiovasko-larnega centra pri Tržaški splošni bolnici (kongresni center)
sreda, 24. junija DAN IZRAELA
9.00 - 10.00 - Protokolarna srečanja
10.30	- Ogled Pristaniške ustano-
ve
12.00	- Ogled znanstvenih usta-
nov
19.00	- Ogled paviljona
četrtek, 25. junija
DAN AVSTRIJSKEGA TURIZMA
10.00	- Okrogla miza o turistič-
nem sodelovanju v okviru skupnosti Alpe Jadran (kongresni center)
18.00	- Avstrijska turistična usta-
nova predstavi Štajersko (Motel Valrosandra)
12.00	- 13.00 - Vabilo v saltzbur-
ški stand
petek, 26. junija
MEDNARODNI DNEVI KAVE
10.00	- Javna skupščina Tržaške-
ga združenja kave (kongresni center)
17.00	- Letna skupščina Tržaške-
ga združenja kave (za člane)
DAN LR KITAJSKE
11.30	- Srečanje v standu
17.00	- Srečanje z Združenjem in-
dustrijcev, Trgovinsko zbornico in predstavniki podjetij, ki bi hotela izvažati na Kitajsko
11.00	- Tiskovna konferenca Zag-
rebškega velesejma - Obisk predsednika štajerske Trgovinske zbornice (Trgovinska zbornica, Pristaniška ustanova, obisk velesejma)
sobota, 27. junija
DAN OBRTNIŠTVA
16.00	- Okrogla miza o vplivu de-
javnosti Znanstvene in raziskovalne cone na delo obrtniških podjetij (kongresni center)
18.30	- Ogled paviljona ESA, tr-
žaške, avstrijske in jugoslovanske obrti
MEDNARODNI DNEVI KAVE
10.00	- Okrogla miza s predstav-
niki držav proizvajalk o Vlogi tržaškega pristanišča na tržišču kave
12.30	- Ogled paviljonov držav
proizvajalk
DAN MONGOLIJE
12.00	- Srečanje z novinarji in go-
led paviljona
17.00	- Obisk mojstrov dela
19.00	- Utat predstavlja posebni
program potovanj na Vzhod (kongresni center)
ponedeljek, 23. junija DAN INDIJE
dopoldne - Protokolarni obisk, o-gled Pristaniške ustanove, ogled znanstvenih ustanov
popoldne - Ogled velesejma, srečanje pori Trgovinski zbornici
MKAMILNICA IM
POSOJILMICA
OPČINE TPST
BAZOVIŠKA ULICA 2 — TELEF. (040) 212494
Vse bančne usluge neprekinjena blagajna BANCOMAT in izdajanje kreditnih kartic BANKAMERICARD-VISA investicijski sklad AUREO
Menjalnica
hranilne vloge na knjižice in tekoče račune posojila vseh vrst
Posebna posojila
po znižani obrestni meri
obrtniška
kmečka
ljudske gradnje
Nekaj podatkov o letošnjem velesejmu
Od industrijske opreme in obrti do igrač, pohištva in pijače
39. Tržaški vzorčni velesejem bodo odprli danes dopoldne ob 11. uri, zaprli pa v ponedeljek, 29. junija ob 23. uri. Sejem, ki bo na tradicionalnem razstavišču pri Montebellu, bo za obiskovalce odprt od ponedeljka do petka od 16. do 23. ure, v sobotah od 16. do 24. ure, ob nedeljah pa od 10. do 24. ure.
Na sejmu bo prisotnih nad 1000 podjetij s svojimi proizvodi. Skupaj bo na sejmu 34 tujih držav in dežel, od teh pa bo 25 prisotnih z uradno delegacijo. V primerjavi z lansko izvedbo se s tega vidika ni veliko spremenilo. Lani je bilo namreč 733 razstavljalcev, ki so zastopali okoli 1.200 podjetij, prisotnih je bilo 39 tujih držav in dežel, od katerih 20 z uradnimi delegacijami. Sejem si je ogledalo 72.000 ljudi. Tržaško razstavišče razpolaga skupaj s 15.500 kvadratnimi metri razstavne površine. Od tega je 11.000 metrov pokrite površine, 3.500 kvadratnih metrov površine je na odprtem, 1.000 metrov pa ima kongresni center.
Razstavni prostor je po podatkih prirediteljev povsem zaseden. Naj v tem okviru povemo, da bo z letošnjim velesejemom odslužila razstavna hala, ki je bila zgrajena leta 1949 takoj na desni strani glavnega vhoda in v kateri so v zadnjih letih razstavljale afriške države. S finančno pomočjo dežele bo sejemska ustanova povsem preno-
Tuje države in njihovi proizvodi
Na 39. tržaškem velesejmu bo s svojimi delegacijami uradno prisotnih 25 tujih držav in dežel.
Argentina: promocija Avstrija: grafična industrija, založništvo, tisk na splošno Burundi: kava, obrt Češkoslovaška: keramika, ploščice, barve, industrijski podi, steklo, stroji Obala slonove kosti: kava, les, obrt, tropsko sadje
Gabon: kava, les, obrt Gana: les, obrt Indija: blago, preproge, obrt Izrael: turizem, kultura
Jugoslavija: turizem, značilni proizvodi
Mongolija: obleke, preproge, vodka
Centralnoafriška rep.: kava, obrt, les
LR Kitajska: turizem Romunija: turizem Španija: obrt Sri Lanka: turizem J. Afrika: turizem Turčija: turizem in obrt Uganda: kava, obrt ZSSR: obrt Zaire: les, kava Koroška: turizem
Salzburg: smuči, športna oprema, pohištvo, slaščice
Štajerska: turizem
Dunaj: turizem in gastronomija
Oglase
pripravil
publiest
oglasni
oddelek
telefon: (040) 775275
vila strukturo. Točneje hala bo porušena in na njenem mestu bo zrasel nov dvonadstropni razstavni paviljon, ki bo podobem že prenovljenim razstavnim prostorom. Skupno s tem paviljonom bodo prenovili tudi zgradbo, kjer so sedaj uradi in katero je že močno načel zob časa.
Program letošnjega velesejma predvideva, poleg uradnih dnevov sodelujočih držav, tudi nekatere specializirane pobude, ki sodijo ( vsaj nekatere) že v tradicijo tržaške sejemske prireditve. Med pobudami naj omenimo Mednarodne dneve kave, Mednarodne dneve lesa, Dan turizma, dan obrti, Dneve spodbujanja bladovne menjave med Italijo in Avstrijo in Dneve av-strijsko-italijanskega trgovanja z lesom.
Kaj vse pa bo lahko obiskovalec videl na sejmu? Če začnemo z eksponati, ki zadevajo dom ( v oklepaju so navedeni paviljoni, v katerih je blago rastavljeno) bo na velesejmu: hišni pribor (B, HI, P3/L), orodje za vrt (Fl, Hpt), ojačevalci (Fpt), pohištvo (B, D2, Ept), vage (B), kuhinjski stroji (B), ploščice (Ept, Elp), naprave za ogrevanje (Ept), radio,TV in gramofoni (Fpt, B), luči (El, Fl), knjižnice (El), šivalni stroji (B), živila (HI), tepihi (El, F2, D2) in zavese (El, Fl). Kar zadeva urad
bodo rastavljalci dali na odled pohištvo za urade (Fpt, Elp), računalnike (Fpt, B),kompjuterje (Fpt, P3/L, B), kopirne stroje (Fpt, B) in pisalne stroje (Fpt, B). V gradbenem sektorju bodo na ogled: naprave za varnost in kontrolo (Ept, Elp), naprave za gradbeništvo (Ept, glavni drevored), sončni akumulatorji (Ept, glavni drevored), podi in obloge (Ept), vrata (Ept, El), stopnice (Ept, Elp) in okna (Ept, Elp). V gostinskem sektorju pa bo prikaz hotelskih naprav (B), strojev za kavo (B), strojev za čiščenje (B), vin, likerjev in nealkoholnih pijač ( HI, P3/L, P4 in glavni drevored);
V sekciji šport in prosti čas bodo na ogled igrače (D2, P3/L), avtomobili in tovornjaki ( glavni drevored in glavni trg), fotografske, filmske in TV kamere (D2), priprave za kampiranje (Fpt, glavni drevored), oprema za telovadnice (Fpt) in športna oprema (Fl, B). V sekciji oseba bo veliko oblek (Fl, P3/L, D2), daril (B, Fl, D2, P3/L), kozmetike (B, D2, P3/L), pletenine (B, D2, P3/L, Fl) in krzna (D2, Hpt, Fl). Obrtniki bodo razstavljali razne svoje izdelke, poseben stand bo posvečen obrti v deželi (D3, Fpt), posebej bodo tudi usnjeni izdelki (D2, Fl, P3/L). Končno je še odsek storitev, v katerem bodo prisotne banke (A), zavarovalnice (A) in potovalni uradi (A, Hpt).
SUTT
sišir
EDITORIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA il.ll.
34137 TRST — UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: 040/764310 - 726629 — Telex: 460270 EST I
Filiala: GORICA — UL. XXIV MAGGIO 1 Tel.: 0481/33324 - 32638 — Telex: 460366 EST GO
KOMERCIALNI SEKTOR:
izvoz - uvoz:
□	repromateriala za grafično, kartonažno in papirno industrijo
□	grafičnih storitev, časopisov
□	splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE
B
r
Sari
h;<
REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 61478 - 62112 - 62995 P.P. 101 — Telex: 460561
FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840
n		1 Cctdholsfrtd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:		
MILAN		Sedež: Miramarski drevored 3
GORICA		Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI		Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi,		
L		aviopromet, suhozemski transport
C.I.S.A.A.
commercio
intermediazione
sviluppo
alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu
TRST
Ul. S. Caterina 1
Tel. 040 - 631333, 630444
Telex: 460505 I
Veneta
import - export
Pizzi Rita
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
PHILIPS
STEREO KOMPLET KllbO
PHILIPS
najuspešnejši
PHILIPS-ov
izdelek
midi stereo komplet jakost 2x25 W,
gramofon,
digitalni sintonizator, ojačevalec-ekvilizator,
registrator z dvojno kaseto (za duplikacije) compact disc-lektor,
2 zvočnika
Kubo PHILIPS: od
459.000 lir
dalje
RAČUNALNIK
MSX
Philips
MSX
OPREMLJEN: tiskalnik, floopy disk, disk-drive, grafična tabla, glasbeni sintetizator, glasbena tastatura Programska oprema za učenje in prosti čas
Računalnik PHILIPS MSX: od 279.000 lil* dalje Monitorji 12”:	od 157.000 llT dalje
UNIVERSALTECNICA
TRST
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEO REGISTRACIJA, HI-FI: Ulica Zudecche 1 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ulica Machiavelli 3
stran .v □ 39. tržaški velesejem
PRIMORSKI DNEVNIK — 17. junija 1987
E« IMPORT - EXPORT
TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535- 64449 Telex: 460517 TECHNA I
A VTOPREVOZNIŠTVO
CUNJA R. Eredi...
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex: 460441	Tel. 040/213944
a grof orest^i
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST GORICA
Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Trieste 160
Ulica Geppa 9 Telefon: 0481/20982 Telex: 460134 agrof
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA
Rogaška mineralna voda - Radenska Pršut »S. Daniele«
Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Lissa in Crodo Briška vina in Kraški teran
TRST — Ul. Rismondo 9 — Telefon 761884 / 761819
Jlg ADRIATRANS
Srl
Zadružna organizacija avtoprevoznikov
KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 (loc. B23AB23B) Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029
S. R. L.
UVOZ - IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
34132 TRST — Ul. Valdirivo 19 Tel.: 040/631900 - 631846
TRIMAC
IMPORT - EXPORT
s.r.l.
TRST — Ul. Nazionale 124 (Opčine) Tel. 040/211732 Telex: 460405 TRIMAC I
Strojna oprema za lesno industrijo
Zastopstva: G MS — ZOGNO BIESSE S. CREMONA OLM OLIMPIC GIBIEN IMPIANTI
POMORSKA AGENCIJA
Mediterranea
TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. (040) 7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE
OMNIACOMMERCE
di S. SAVARIN
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21
Tel. (040) 631301 - 631880 Telex 460129 OMNIAC I
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
1_____________ti in morje_____vojko oija |
V italijanski navtiki pozornost na administrativnih prekrških
Ženska in njena stvarnost breda pahor
Poletje v zvezdah
Kljub muhastemu začetku letošnje poletne sezone je večina dopustniških kapitanov bržkone že pripravila svoja plovila za poletne potepe in dopuste. Motorji so že dekonzervirani, pod vodno črto se bohotijo novi antivege-tativni premazi, na krovu in podkrov-ju smo ponovno namestili drago opremo, ki smo jo med zimo sneli. To so dela, ki so nam z leti prešla že v kri in meso. Povsem drugače je z birokratskimi obveznostmi. Za plačilo privezov poskrbijo že sama pristaniška poveljstva, ki nam na dom pošljejo opozorilo, da nas čaka križev pot od enega do drugega urada, ko bi lahko bolj smotrno vse plačali z enim obrokom v enem samem uradu, a kaj, ko je treba upravičiti prisotnost preštevilne birokracije, ki bi bila odvečna, če bi vse poenostavili. Povsem drugače je z drugimi obveznostmi.
Kdor ima plovilo, usposobljeno za plovbo do 6 milj od obale brez vpisa v RID (Registre Imbarcazioni da Dipor-to), bo le na novo napolnil bržkone neizrabljen gasilni aparat, preveril, ali je plačal lastninski davek na motor in morebitno zavarovanje, seveda bo še pogledal datum na signalnih raketah, rok trajanja je namreč štiri leta. V glavnem ne bo imel drugih skrbi. Povsem razumljivo bo preštel vse varnostne pripomočke, če ni morda kakega pustil na podstrešju ali v kleti. Ne bo odveč, če si bo pred tem izpisal seznam obveznih varnostnih pripomočkov, ki je razobešen na oglasni deski vsakega pristaniškega poveljstva.
Povsem drugače bo s tistimi trpini, ki so se odločili za plovbo preko 6 milj od obale, ali pa so kupili plovilo, ki ima več kot 3 BRT ali pa motor jakosti nad 25 KM. Taka plovila je treba vpisati v RID, dobiti plovno listino (licenza di navigazione), ki se obnavlja vsakih pet let ob ustreznem pregledu pomorskih funkcionarjev. Povsem razumljivo je treba plačati letni kolek 12.000 lir za plovno dovoljenje (patente nautica) in paziti na revizijo. Glede varnostnih pripomočkov za plovbo preko 6 milj od obale pa je še najbolj zgovorna slika. Opreme je toliko, da se laik upravičeno sprašuje, kam z vso to šaro, saj je treba pomisliti, da zakon
predvideva po en rešilni jopič za vsako vkrcano oseba Med drugim je treba omeniti, da pametni dopustniški kapitani vkrcajo še drugo opremo, ki je zakon ne predvideva, a je morda še bolj pomembna za varnost na morju. Na sliki tudi ni od junija obveznega sprejemnega in oddajnega radijskega aparata. Z njim pa so spet vezani birokratski zapleti, saj je treba imeti s seboj dovolilnico in seveda dokaz o plačanih pristojbinah, tudi če bomo aparat rabili samo za klice v sili. Če pa hočemo z njim v mejah zakona svobodno razpolagati, moramo plačati eni od koncesijskih družb 1.200.000 lir najemnine, ob morebitni povezavi z vsedržavnim telefonskim omrežjem pa je treba plačati še 2.905 lir za 3 minute telefonskega pogovora.
Vse to smo navedli, ker se iz leta v leto večajo administrativni prekrški dopustniških kapitanov. Resnici na ljubo je treba poudariti, da se pripadniki vseh rodov varnostnih sil, zadolženih za nadzorstvo italijanskih oze-
meljskih voda, omejujejo predvsem na nadzorstvo fiskalnih in administrativnih prekrškov in le v manjši meri kaznujejo prave »dinamične« prekrške. Nič čudnega torej, da priporočamo dopustniškim kapitanom, naj pazijo predvsem na najrazličnejše listine in na obvezne varnostne pripomočke. Pri tem naj še navedemo, da nimajo fotokopije nobene pravne vrednosti, da moramo imeti na krovu torej le originale, da se izognemo zasoljenim globam.
Ko gledamo seznam prekrškov po regijah, ki so ga objavili med navtičnim sejmom v Viareggiu, ugotavljamo, da so administrativne kazni osredotočene na severni Jadran, Ligursko morje in severno Tirensko morje, kot da bi bilo tu največ nepoštenjakov. V resnici imajo pristaniška poveljstva, karabinjerji, policija in finančni stražniki kapilarno nadzorstvo predvsem na Severu. Nekaj podobnega opažamo tudi v sosednji Jugoslaviji, kjer je ob obali Istre nadzorstvo precej drugačno kot v Dalmaciji.
Pa bo le prišlo poletje: ne samo zato, ker bo tako odločil naš koledar, temveč, ker se bomo po skrbeh, ki nam jih je prinesla letošnja muhasta pomlad, le nekoliko razvedrili. Zaenkrat smo bili vsi še preveč prevzeti z volitvami, tako da smo o. vsestransko vročem poletju premalo premišljali.
Vendar bi brezskrbnostim in nedolžnim zabavam, ki navadno dobijo državljanske pravice prav med poletnim zasluženim oddihom, morali že sedaj nameniti nekaj časa in pozornosti. Pri tem vam tokrat nameravamo priskočiti na pomoč, kajpak predvsem ženskam.
Poletje je namreč, vsaj tako učijo statistični podatki in vsesplošne izkušnje, tudi najprimernejši, čas za strastne ljubezni. Kot se lahko zaščitimo pred prežgočimi sončnimi žarki s primerno kremo, nas lahko pred ljubezenskimi opeklinami obvarujejo predhodne koristne informacije. Za odlike in napake posameznika se seveda mora pozanimati vsaka zainteresiranka, mi vam lahko nudimo le nekaj splošnih napotkov. Osnovani pa so na priljubljeni in neobvezujoči astrologiji.
Med tolikimi koristnimi nasveti, s katerimi so nam postregli astrologi, je med zadnjimi prišel v javnost prikaz moške zapeljivosti in nezanesljivosti v ljubezni glede na ozvezdje, v katerega znamenju je »on« rojen.
Predno pričnemo s pregledom še opomba: izhodišče astrološke obravnave je bila stopnja nezanesljivosti, ki je v ženskih očeh - tako naj bi narekovale izkušnje in bliskovito izvedena raziskava ženskega javnega mnenja - veliko privlačnejša bd zvestobe, ki je vseeno bolj zaželena.
Obravnavali bomo znak po znaku, posamezna ozvezdja pa bomo po tri združevali glede na element, ki jih označuje. Začnimo z ognjem, ki vlada ozvezdjem ovna, leva in strelca. Osnovna značilnost ovnov je energija. Ovni so podvrženi ljubezni na prvi pogled. V trenutku se vžgejo, vendar tudi ohladijo. V bistvu so naivni »lumpi«: usodna srečanja z ženskami rojenimi v znaku tehtnice, trajnejša s predstavnicami raka in kozoroga.
Leva osvetljuje sonce, kot sonce je vsemogočen in zelo radodaren. Meri naravnost v srce in je v zapeljevanju nadvse lojalen. Usoden je za vodnarke, priporočljiv za škorpijonke in biki-
ce. Strelci se radi razdajajo, saj so tipični primerki potujočih ljubimcev. Usodna so srečanja strelcev z dvojčicami, trdnejša z ribicami in devičica-mi.
Trdno na zemljo so priklenjeni rojeni v znamenju bika, device in kozoroga. Najbolj so na mater-zemljo navezani biki, ki so sicer mirne narave, vendar pa sladkosnedni in veliki ljubitelji ženskih oblin. Usodni so za predstavnice škorpijona, solidnejši partnerji pa za ženske rojene v znamenju leva in vodnarja.
Moške device že naziv izdaja, da ne zmorejo pravih barabij v ljubezni. Radi ščitijo ženske in so jim zvesti; usodna so lahko njihova srečanja z ribicami, trajnejša pa z ženskami, ki imajo sonce v ozvezju strelca ali dvojčkov. In še tretji zemljak: kozorog, ki je sin zimskega hlada. Zato so moški, rojeni v tem znamenju hladni, preračunljivi in zelo odporni. Paziti se jih morajo ženske-raki, manj oprezne pa so lahko z njimi predstavnice tehtnice in ovna.
V zraku se gibljejo moški, rojeni v znaku dvojčkov, tehtnice in vodnarja. Dvojčki so nezanesljivi, kot ljubimci pozabljivi, osvajajo pa predvsem z besedami. Usodna srečanja z ženskami-strelkami, trdnejše so zveze s predstavnicami ozvezdij device in rib. Moški-tehtnice so galantni, pozorni kavalirji in često zelo lepi. Usodni so lahko za ženske, rojene v znaku ovna, na trdnejšo zvezo lahko računajo zastopnice kozoroga in raka. Vodnarji so nepredvidljivi, velikokrat barabe in domiselni zapeljivci. Usodni so lahko za levinje, nanje pa lahko računajo predstavnice škorpijona in bika.
In končno še znaki, ki plavajo v vodi. Rak je med vsemi znaki najmanjša potencialna baraba, ker je zvest in zanesljiv. Vseeno morajo biti oprezne ženske-kozorogi, manj pa predstavnice tehtnice in ovna. Stras-tnejši so moški-škorpijoni, ki za sabo pustijo sled. Usodni so lahko za biki-ce, trajnejše zveze pa sklepajo z vodnarkami in levinjami. Moški, ki so rojeni v znaku rib, so šarmantni in sladki zapeljivci. Paziti se jih morajo device, na zveze z njimi pa lahko računajo ženske, ki imajo sonce v ozvezdjih dvojčkov in strelca.
Več od nasvetov pa vam v tej rubriki seveda ne moremo nuditi!
današnji televizijski in radijski sporedi
r c rai 1__________________________j
11.55	Vremenska.napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: Thrilling (kom., It. 1965, r. Ettore Scola, Gian Luigi Polido-ro, Carlo Lizzani, i. Nino Manfredi, Alberto Sordi, Walter Chi-ari, Sylvia Koscina)
16.15	Risanka
16.30	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekološka oddaja: Linea verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.10	Nogomet: kvalifikacijska tekma za Evropsko prvenstvo Svedska-Švica (prenos iz Losanne)
21.00	Dnevnik
22.05	Dnevnik
22.25	Nanizanka: Časa Cecilia - 3. leto
23.25	Filmske novosti
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
4T RAI 2	|
11.15	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (3. del)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik - Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: duando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Aktualna oddaja: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši (pripravila Rosanna Lambertucci)
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - Un proiettile nella sabbia
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II genio (kom., Fr.-It. 1976, r. Claude Pinoteau, i. Yves Mon-tand, Agostina Belli, Adolfo Celi, Claude Brasseur)
22.15	Dnevnik
22.25	Nogomet: Los Angeles Gold Cup, Roma-Vasco de Gama (neposredni prenos iz Los Angelesa)
A RAI 3________________________
16.15	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.15	Film: Abbasso la ricchezza (kom., It. 1946, r. Gennaro Ri-ghelli, i. Anna Magnani, Vittorio De Sica, Virgilio Riento, Laura Gore)
18.40	Kolesarstvo: Giro internazionale d'Abruzzo, amaterji, etapa Roc-caraso-Guglionesi
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.40	Variete: Speciale Dadaumpa -koncert Gianne Nannini
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Film: II braccio violento della legge (dram., ZDA 1971, r. Willi-am Friedkin, i. Roy Scheider, Gene Hackman, 1. del)
21.30	Dnevnik
21.25	Film (2. del), nato Večer z protagonisti resničnih zgodb
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Dnevnik - deželne vesti
23.30	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
[	RTV Ljubljana
17.45	Poročila
17.50	Pravljice iz lutkarskega vozička: O čevljarskem zdravniku^
18.20	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet, Tekačica - puščavski klovn
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: V luči tonejo vse teme - slikar Ivan Vavpotič (s posnetki z letošnje razstave v Narodni Galeriji)
20.45	Ciklus švedskega filma: Ljubi me (Švedska 1985, r. Kay Pol-lack, i. Anna Linden, Tomay Frik. Kay Pollac, danes eden vodilnih švedskih režiserjev, se v svojih filmih ukvarja zgolj z usodo otrok, mladostnikov, z njihovimi stiskami, težavami, tegobami. Znana sta njegova filma Elvis, Elvis iz leta 1977 in Otok otrok 1980, ki je bil švedski film leta. Ljubi me so predvajali tudi na berlinskem festivalu.)
23.00	Zabavna oddaja: Poletna noč
(j!P) TV Koper_____________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
8.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Ob odprtju tržaškega velesejma
GRADEŽ (GO) — Rezultati občinskih volitev
TRST — Sprejeli deželni zakon o kulturi miru
TRST — Razgovor z novoizvoljenim senatorjem Stojanom Spetičem
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway
20.25	TV novice
20.30	Variete: Crazy Boat
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec: Ljubiti naravo
22.35	Nanizanka
CANALE5
8.30	Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče, 9.40 Aspettando il domani,
10.10	General Hospi-tal, 10.40 Arcibaldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film:	Tramonto
(dram., ZDA 1939, r. Dark Victory, i. Bette Davis, George Brent, Humphrey Bogart)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Scandalo al sole (dram., ZDA 1959, r. Delmer Daves, i. Richard Egan, Troy Dona-hue, Sandra Dee, Arthur Kennedy)
22.55	Pregled in mnenja o volilnih izidih
23.55	Nanizanki: Mississip-pi, 0.55 Missione im-possibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.20 Spenser
23.10	TV film: Quel giorno a New York (dram., ZDA 1978, r. Robert Michael Lewis, i. Bernie Ca-sey, Stephen Macht)
1.00	Nanizanki: Ironside,
1.50	Switch
[	ITALIA1
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Moriranno a mi-lioni (dram., ZDA 1973, r. Leslie Martinson, i. Richard Basehart, Su-san Strasberg, Leslie Nielsen)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	. Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30	Film: Skipper (pust., it. 1986, r. Roberto Mela-notti, i. Fabio Testi, William Berger, Mari-angela Giordano)
22.10	Košarka: prvenstvo NBA
0.35 Nanizanki: Toma, 1.30 Simon and Simon
>; TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nad.: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Jane e Micci. Tekkaman, Godam, Daitarn III. Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son,
19.30	Ellery Oueen
20.30	Film: Per un corpo di donna (krim., ZDA 1968, r. Ron Winston, i. Robert Wagner, Mary Tyler Moore)
22.30	Film: Scuola di marina (kom., Izrael-ZDA, 1985; r. Dan Wolman, i. Zachi Noy, Jonathan Segali, Peggy Smith)
0.30 Film: Napoli violenta (krim., It. 1976, r. Um-berto Lenzi, i. Mauri-zio Merli)
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nadalj.: Jane Eyre
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: Il figlio perduto
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Dokumentarec
22.30	Volilna tribuna
23.00	Dnevnik
24.00	Variete: Il cappello sulle 23
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Film v Sloveniji, Opoldanska rubrika, Mozaik; 13.20 Z revije Primorska poje 87; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: flavtistka Daniela Brussolo, kitarist Igor Starc; 18.00 Kulturni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Angleščina;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Glasba; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba; 20.25 Naši interpreti 21.05 Iz opere Ot-hello; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika, 7.30 Jutranji servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.35 Zagrebški bienale '87;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka ; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; .12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintoni-zirani; 16.00. Srečanje s psihologinjo;.
16.35	Made in. Yu; 17.00 Bubbling;
18.00	High power; 19.00 Sedemdeseta leta; 20.00 Nočni spored. ,
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba, med oddajo reportaža s finala Pop delavnice 87; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Pekoč poraz KD v Gradežu republikanci prva stranka
Veliko glasov SSk je šlo krščanski demokraciji
Ni sprememb na levici med KPI in PSI v treh slovenskih občinah
Če pogledamo volilne rezultate v treh slovenskih občinah na Goriškem, v Sovodnjah, Doberdobu in Števerja-nu, moramo takoj nekaj ugotoviti. Prvič razliko v glasovanju za senat in poslansko zbornico, to zlasti na levici.
Med starejšimi volivci so namreč socialisti izgubili glasove, ni pa bilo tako med mlajšimi. Socialisti so namreč na volitvah za poslansko zbornico celo pridobili glasove v primerjavi z volitvami iz leta 1983. To pomeni, da je dogajanje na Tržaškem najbrž vplivalo na starejše socialistične volivce, ne pa na mlajše.
Komunisti so v vseh treh občinah potrdili ali utrdili svoje pozicije in so povsod prva sila. Izjema je le Štever-jan, kjer ima KD za poslansko zbornico več glasov kot komunisti. V vseh treh občinah, največ v Sovodnjah, pa je KPI utrdila svoj položaj med starejšimi volivci, med tistimi, ki so volili za senat. Brez dvoma je to treba pripisati ugledu, ki ga uživa senator Battello.
Že včeraj smo ugotavljali, vendar upoštevajoč tudi rezultate v goriški občini, da je le 60 odstotkov tradicio-
sen. Nereo Battello
posl. Luciano Rebulla
Senator odv. Nereo Battello (KPI) je bil torej ponovno izvoljen v senat. Prav tako je bil v poslansko zbornico spet izvoljen poslanec Luciano Rebulla (KD), ki je četrti med izvoljenimi na listi KD v okrožju Gorica—Videm—Pordenon Belluno. Goriška bo torej tudi tokrat v parlamentu zastopana z dvema parlamentarcema.
Sicer so tudi drugače goriški volivci pripomogli k izvolitvi drugih parlamentarcev iz naše dežele. Socialisti so z močnim porastom glasov na Goriškem omogočili izvolitev senatorja Franca Castiglioneja.
Kar se tiče preferenčnih glasov za poslansko zbornico so bili v 25 obči-
nalnih volivcev SSk sledilu pozivu svojega deželnega vodstva, naj podpre listo in kandidate Sardinske akcijske stranke. Ko smo to pisali smo upoštevali rezultate za senat. Se bolj niso sledili prej omenjenemu pozivu mlajši volivci. Sledeč organizirani akciji nekaterih, najbrž tudi dela goriškega pokrajinskega vodstva te stranke, so tradicionalni volivci SSk močno podprli KD, še zlasti kandidata za poslansko zbornico Rebullo, ki je tudi v slovenskih krajih dobil precej preferenčnih glasov.
V vseh slovenskih občinah so precej glasov dobili zeleni, proletarska demokracija in radikalci.
Primerjava rezultatov za poslansko zbornico med volitvami 1987 in 1983 je naslednja. V oklepaju so rezultati iz leta 1983.
DOBERDOB
KPI 554 (547), MSI 15 (14), PRI 20 (14), DP 26 (16), Sardinci 158 (SSk 204), Zeleni 18 (niso bili prisotni), LV 4 (5), MF 3 (7), PR 15 (10), PSI 76 (63), PSDI 16 (11), PLI 20 (—). KD 155 (115).
nah Goriške skupni rezultati kot sledi iz naslednjih podatkov.
KD: Luciano Rebulla 11.598, Giorgio Santuz, 6.106, Michelangelo Agrusti 4.419, Danilo Bertoli 818.
KPI: Renato Zangheri 2.864, Aurelio Puntin 2.500, Aleksandra Devetak 1.809, Gianmassimo De Pace 1.702, Isaia Gasparotto 1.288, Renzo Pascolat 1.249.
PSI: Roberta Breda 1.513, Francesco De Carli 1.128, Aldo Renzulli 820, Fir-mino Marinig 132.
MSI: Gastone Parigi 612, Adriano Ritossa 604, Luigi Coana 563.
PSDI: Francesco Esposito 1.969, Ro-dolfo Žiberna 447, Martino Scovacric-chi 388.
PRI: Dario Drufuca 525, Iginio Visin-tini 452, Rinaldo Bortoluzzi 423.
ZELENI: Floriano Villa 165, Renato Vivian 139, Maria Virginia Feo 123.
PLI: Franca Graniti 318, Gian Paolo Battistuzzi 94, Paolo Malignani 39.
PSdA: Damjan Paulin 300, Andrej Bratuž 178, Marija Češčut 66.
DP: Roberto Antonaz 87, Gianni Ta-mino, Giuseppe Mirabella 75.
PR: Roberto Maniacco 356, Roberto Cicciomessere 352, Renato Fiorelli 251.
LV: Marilena Marin 36, Doriano Ca-dorin 20, Mariantonietta Mainardi 20.
MF: Roberto lacovissi 41, Alessan-dro D Osualdo 21, Enrichetto Baladel-la 10.
MA: Giuliana Abba 2, Angela Burlo 1, Lucio Contento 1.
Čelno trčenje pri Angorisu
Osem oseb je bilo ranjenih v čelnem trčenju med dvema avtomobiloma, v ponedeljek zvečer, na državni cesti št. 56 pri Angorisu, ko je nad območjem divjala močna nevihta.
37-letni Adriano Ceccherini, ki je v fiatu tržaške registracije vozil v smeri iz Vidma proti Marianu, je čelno trčil v lancio, ki jo je upravljal 39-letni Gianni Felcaro iz Krmina. Menda se je Ceccherini hotel izogniti debeli veji,
- SOVODNJE
KPI 466 (424), MSI 21 (11), PRI 29 (18), DP 25 (13), Sardinci 221 (SSk 313), Zeleni 43 (niso bili prisotni), LV 7 (1), MF 5 (4), PR 31 (15), PSI 182 (199), PSDI 31 (41), PLI 13 (8), KD 180 (131).
ŠTEVERJAN
KPI 177 (181), MSI 14 (12), PRI 13 (4), DP 9 (3), Sardinci 83 (SSk 195), Zeleni 5 (niso bili prisotni), LV 4 (—), MF 1 (3), PR 13 (--), PSI 57 (27), PSDI 12 (17), PLI 3 (2), KD 190 (118).
Drevi Kresniček v Sovodnjah
Sovodenjski osnovnošolci bodo danes zvečer, ob 20.30, v Kulturnem domu v Sovodnjah spet nastopili s spevoigro Kresniček. Ze na prvi predstavi, ki je bila ob zaključku šolskega leta, so se domači učenci zelo lepo izkazali. Uspeh nastopa je bil tolikšen, da so še drugi vaščani izrazili željo, da bi gledali in poslušali najmlajše prebivalce sovodenjske občine.
ki je ležala na cestišču in je pri tem zavil preveč v levo. V nesreči sta bila ranjena voznika in vsi potniki v obeh avtomobilih.
Na državni cesti skozi Dol se je včeraj zjutraj ponesrečil Massimo Forna-sar iz Tržiča, Ul. Vecelio 22. Nesreči je po vsej verjetnosti botrovalo mokro cestišče.
V prometni nesreči, včeraj nekaj pred 11. uro, v Ulici del Čargo se je ranila Mafalda Bizaj Zanin iz Standre-ža, Ul. Montenero 30.
Težko bo demokristjanom v Gradežu sprijazniti se z dejstvom, da niso več prva stranka, to prvič v vsem povojnem obdobju. Nazaj so jih potisnili republikanci, ki so v nedeljo in ponedeljek na volitvah za občinski svet dobili 1971 glasov, nad 27 odstotkov, in 6 mest v občinskem svetu (prej so jih imeli le 4). Demokristjani pa so dobili le 1877 glasov, nekaj nad 25 odstotkov in prav tako šest svetovalcev (prej so jih imeli 9). Še hujši je za demokristjane poraz če te podatke primerjamo s tistimi za poslansko zbornico na volitvah istega dne. Če pogledamo na na tej strani objavljeno tabelo z rezultati za poslansko zbornico po občinah ugotovimo, da je KD izgubila 300 glasov, PRI pa jih je pridobila kar 800. To istega dne.
Na občinskih volitvah so nazadovali tudi komunisti, ki so dobili 1128 glasov ter 3 svetovalce (prej 4). PSDI je na tretjem mestu s 697 glasovi in 2 svetovalcema (prej 1). Sledi PSI s 398 glasovi in 1 svetovalcem, kot prej. Svetovalca so ohranili tudi Zeleni z 217 glasovi. Spet so se po nekaj letih vrnili v občinski svet fašisti, ki so dobili 325 glasov. PLI je ^dobila le 103 glasove ter nima svetovalca.
Ni dano vedeti kakšna bo bodoča koalicija, ali podobna dosedanji (PRI, KPI, PSDI, PSI), ki razpolaga z absolutno večino 12 mest, prej jih je imela le deset, ali da pride do preokreta v sredinskem smislu. Republikanci v Gradežu so v ostri polemiki s pokrajinskim in deželnim vodstvom njih stranke.
Ogenj v gostilni v Gradišču
Večmilijonsko škodo je povzročil ogenj v znani gostilni Ai tre amici v Gradišču, v Dantejevi ulici. Požar je po vsej verjetnosti nastal zaradi kratkega stika, včeraj, zgodaj zjutraj. Gasilce so na kraj požara poklicali nekaj pred polsedmo uro. Ogenj je uničil to-
čilno mizo in opremo v jedilnici ter lesen strop.
Gasilci so v noči od ponedeljka na torek imeli precej dela tudi z odstranjevanjem dreves, vejevja in drugih predmetov po nevihti, ki je v ponedeljek zvečer zajela tudi Goriško. Na pomoč pa so pohiteli tudi v Videm, kjer je bilo ob neurju poplavljenih kar precej kleti in drugih prostorov.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za jutrišnji izlet na Veliko planino odpeljal ob 5. uri s Travnika in vozil skozi Oslavje, Števerjan, Štan-drež in Sovodnje.
Slovensko planinsko društvo priredi 28. junija avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je obiskovala smučarski tečaj. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Camera con vista«. CORSO 18.00—22.00 »Peter Pan«. Walt Disney.
VITTORIA 17.30—22.00 »Telefone rosso (Cicciolina)«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EKCELSIOR 17.30—22.00 »Baby«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Avtostopar«. DESKLE 19.30 »Za srečo so potrebni trije«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO V GORIŠKI POKRAJINI																
OBČINE	KPI	PRI	DP	MSI	APOP	L.V. PENS.	MOV. FRIULI	PScTA	ZEL.	RAD	PSI	PSDI	PLI	KD	Bele	Nev.
KOPRIVNO	162	32	12	45	—	7	18	1	28	41	213	61	16	558	17	46
KRMIN	1993	201	76	324	8	56	67	51	185	223	819	174	88	1962	175	247
DOBERDOB	554	20	26	15	—-	4	3	158	18	15	76	16	2	155	17	29
DOLENJE	58	13	3	11	—	1	6	1	9	3	33	11	3	236	9	11
FARA	323	25	5	32	1	5	8	2	32	30	126	39	12	550	35	37
POLJAN	857	53	17	55	1	15	5	4	77	73	345	74	23	642	50	47
GORICA	4209	1451	393	2616	24	346	146	879	1203	1452	4329	1630	834	11483	687	1030
GRADIŠČE	1588	219	96	248	2	36	33	15	179	205	694	192	81	1474	119	145
GRADEŽ	1284	1170	61	436	3	47	22	11	189	230	578	476	123	2174	199	324
MARIAN	307	12	19	41	1	2	30	1	32	27	162	64	13	517	37	41
MEDEA	168	14	11	31	—	3	4	1	13	17	91	34	5	244	13	7
TRŽIČ	5554	939	366	1141	12	202	62	39	930	869	3269	1442	358	6627	365	617
MORAR	141	5	6	6	—	3	—	1	12	27	65	12	3	226	34	15
MOŠ	195	28	10	37	—	7	12	1	30	26	182	72	14	578	35	34
ROMANS	948	56	38	45	—	10	32	—	65	52	309	50	18	870	63	61
RONKE	2984	231	120	193	7	45	21	20	222	254	1052	251	89	1913	146	158
ZAGRAJ	637	28	26	55	—	15	8	2	41	42	249	30	19	428	50	34
ŠKOCIJAN	2087	119	58	99	1	23	11	2	143	106	412	107	32	1112	111	95
ŠTEVERJAN	177	13	9	14	—	4	1	83	5	13	57	12	3	190	29	19
ŠLOVRENC	165	55	23	55	1	11	24	3	24	44'	213	21	17	468	28	33
ŠEMPETER	609	35	11	26	1	7	4	—	34	29	119	55	10	384	33	44
SOVODNJE	466	29	25	21	1	7	5	221	43	31	182	31	13	180	59	42
ŠTARANCAN	1615	110	55	106	1	27	14	8	182	147	611	175	45	1100	78	93
TURJAK	905	32	22	37	1	4	—	2	39	45	163	32	15	404	36	41
VILEŠ	400	23	17	23	2	—	10	, —	27	27	90	27	7	530	43	26
Veliko preferenčnih glasov kandidatom
Battello in Rebulla spet izvoljena
Rezultati za poslansko zbornico na voliščih v goriški občini
VOLIŠČA		g	a:	Q-		AP-PENI	>		</>	ZELENI	cc	</>	Š Q_	S	Q	VOLIŠČA		ČZ	ČE	O.	Z	AP-PENI	>	IX.	PStTA	ZELENI	CC	č/5	Š O-	5	O	VOLIŠČA				g	co	AP-PENI	>	IX.	</>	ZELENI	CC		Š Q_	S	Q
1	Ul. Cappuccinl 10	65	35	6	53	1	14	1	7	22	30	90	19	20	213	24	Ul. Cappella 7	55	15	11	54	_	2	1	13	15	21	42	12	3	161 ’	47	Ul. Cappuccinl 10	27	17	1	43	—	4	4	6	4	14	48	16	11	124
2	Ul. Mascagnl 9	48	23	4	57	—	7	4	18	16	29	51	30	15	210	25	Korzo Verdi 17	49	19	7	37	—	3	'1	10	22	21	59	9	5	92	48	Korzo Verdi 17	41	24	2	42	—	3	1	14	8	27	53	17	17	121
3	Ul. Mascagnl 9	39	22	3	58	1	7	2	11	23	19	61	22	10	187 '	26	Trg. Med. Oro 2	39	12.	5	15	—	—	—	7	6	13	37	18	6	84	49	Korzo Italia 244	7	2	1	1	—	3	—	4	1	—	4	—	3	97
4	Ul. Codelli 16	57	34	3	47	—	6	2	11	19	22	68	19	30	196	27	Trg. Med. Oro 2	59	17	15	37	1	3	3	36	30	27	70	18	12	195	50	Ul. V.Veneto 171	24	3	—	11	1	—	—	2	—	2	11	5	—	60
5	Ul. Mascagnl 9	49	29	3	41	—	3	2	4	26	17	45	9	25	116	28	Ul. Orzoni 1	90	32	6	40	1	6	7	43	27	22	88	21	19	250	51	Ul. V.Veneto 155	11	2	2	3	—	1	—	—	2	2	5	4	—	18
6	Ul. Codelli 16	32	43	5	50	—	11	—	5	9	21	44	23	29	110	29	Ul. Codelli 16	47	35	11	66	—	7	2	2	20	21	72	22	30	178	52	Ul. V.Veneto 174	11	3	1	3	—	2	—	—	—	1	3	2	8	41
7	Ul. Leopardi 3	22	24	12	21	—	3	2	3	7	18	29	7	10	130	30	Ul. Campagnuzza 23	52	22	3	30	1	6	2	5	26	16	72	26	13	205	53	Ul. Žara 17	77	21	9	48	—	7	2	10	15	25	77	44	9	231
8	Ul. Leopardi 3	65	48	6	53	—	8	10	6	22	32	104	40	21	314	31	Ul. Campagnuzza 23	34	15	5	49	—	2	3	.12	22	29	67	34	6	194	54	Ul. Boschetto 20	39	12	6	31	—	4	2	9	12	11	65	12	13	176
9	Ul. Diaz 22	29	32	8	59	1	7	2	5	14	16	73	15	23	227	32	Ul. BrAvellino 4	47	14	6	22	1	2	3	7	11	9	46	32	7	156	55	Ul. Matteotti 14	88	7	6	36	—	6	1	4	16	27	79	39	2	135
10	Korzo Verdi 17	28	27	2	29	—	5	—	2	25	20	46	26	31	149	33	Ul. Uidne 18	75	28	7	41	2	13	8	3	23	24	86	38	12	272	56	Ul. Mascagnl 9	45	19	4	36	—	8	1	10	25	26	53	40	4	117
11	Ul. Svevo 7	61	14	11	51	—	6	8	9	18	14	42	15	9	138	34	Ul. Udine 20	74	17	6	26	—	5	4	16	18	12	59	20	10	286	57	Ul. Mascagnl 9	76	25	8	47	1	3	1	9	29	36	110	36	5	178
12	Ul. Svevo 6	57	16	6	31	—	4	1	7	18	16	51	16	3	108	35	Ul. 4.novembra 22	176	8	2	13	—	3	2	50	11	14	75	20	5	114	58	Ul. Bersaglieri 3	81	12	2	27	1	4	6	2	13	15	68	36	7	325
13	Korzo Verdi 17	99	14	9	25	1	6	—	2	13	12	40	9	8	79	36	Ul. 4.novembra 22	100	11	4	26	—	3	2	9	7	16	59	17	4	103	59	Ul. Codelli 16	27	47	3	56	—	4	—	9	29	22	60	41	21	189
14	Ul. Cappuccinl 10	69	28	5	48	—	3	—	10	30	34	80	42	16	230	37	Pevma 23	173	12	7	2	—	2	1	94	9	15	91	16	5	127	60	Ul. Leopardi 1.	57	25	3	46	—	4	3	4	14	26	84	22	10	161
15	Ul. Cappuccinl 10	73	40	17	51	—	6	4	11	32	27	122	53	30	278	38	Ul. Rismondo 12	28	27	5	45	—	4	—	5	13	17	50	20	16	193	61	Ul. Cappuccinl 10	41	23	6	26	—	4	2	10	9	18	62	30	4	189
16	Ul. Svevo 5	83	24	6	74	—	4	5	20	23	38	99	30	12	228	39	Ul. Leopardi 1	44	33	7	57	—	6	2	6	14	22	79	21	21	202	62	Ul. Sv.Mihaela 159	205	24	7	18	1	7	5	81	18	23	114	25	5	133
17	Ul. Diaz 22	40	15	7	68	—	4	—	6	8	20	51	16	14	171	40	Ul. Cappella 7	75	26	7	49	—	3	7	22	27	24	63	18	13	156	63	Ul. Codelli 16	79	46	10	54	1	7	2	8	34	35	97	45	20	263
18	Ul. Virgilk) 2	39	7	3	48	—	—	1	5	10	11	51	7	8	126	41	Ul. Mascagnl 9	30	37	4	55	—	15	—	11	27	30	73	13	23	181	64	Ul. V.Veneto 171	19	2	—	8	—	2	1	2	2	10	16	7	2	46
19	Ul. Virgilio 2	43	26	4	35	—	9	2	10	17	29	50	22	14	137	42	Ul. Sv.Mihaela 159	118	21	5	38	—	10	3	39	28	14	107	44	7	178	65	Ul. BrAvellino 4	71	4	6	20	1	4	1	3	20	12	43	13	7	102
20	Ul. Boschetto 20	46	24	5	31	—	4	2	22	18	24	47	15	11	118	43	Ul. Udine 20	98	13	12	21	—	14	4	13	20	30	68	28	12	192	66	Ul. Mascagnl 9	102	30	13	48	—	10	1	12	25	38	69	71	6	250
21	Ul. Br.Pavia 47	58	18	2	52	—	2	1	7	30	27	84	39	18	274	44	Ul. Gramsci 2	99	15	6	55	—	8	—	21	24	41	115	50	11	252	67	Ul. Boschetto 20	10	28	4	35	4	2	—	4	13	10	27	14	31	112
22	Ul. Gramsci 2	83	7	4	19	1	4	4	5	19	28	89	26	5	177	45	Ul. Orzoni 1	59	33	6	57	1	8	—	18	20	40	69	17	18	174	68	Ul. Udine 20	94	22	3	34	—	2	2	3	20	34	82	36	8	179
23	Korzo Verdi 17	59	13	3	26	-	2	-	17	13	14	29	11	4	96	46	Ul. Cappella 7	56	16	8	54	1	5	2	19	23	25	67	22	9	157	69	Ul. Cappuccinl 10	45	12	7	27	1	-	1	9	19	17	39	28	8	122
Da bi razrešila kaos v jugoslovanskem nogometu
FIFA odločno posega v spor
V Jugoslaviji je športna tema številka ena vprašanje, ali je nogometni prvak Vardar ali Partizan, ali velja lestvica z negativnimi točkami ali brez njih. Daleč je zasenčila celo ne ravno najuspešnejši nastop košarkarjev Jugoslavije na evropskem prvenstvu v Atenah, ki se je zaključilo s presenetljivim razpletom. Kot kaže, pa se naelektreno nogometno vzdušje še ne bo tako hitro poleglo.
Medtem ko zadeva v zvezi z negativnimi točkami miruje in vsi pričakujejo pritožbo Nogometne zveze Jugoslavije in nekaterih klubov proti odločitvi beograjskega sodišča združenega dela, ki je vrnilo negativne točke desetim klubom, pa je s sedeža FIFA v Zurichu prišel v Beograd teleks, v katerem mednarodna nogometna zveza zahteva nekaj odgovorov ter ponuja tudi rešitve. FIFA se zanima za imena desetih klubov, ki so šli na sodišče, Nogometni zvezi Jugoslavije pa predlaga, da se ne bi pritožila na drugostopenjsko sodišče. O tem, da se klubi in zveze ne obračajo na sodišča, govori 48. člen statuta FIFA, po napaki pa je ta člen izpadel iz statuta Nogometne zveze Jugoslavije, zajet pa je v novem osnutku, ki bo sprejet septembra. Jn iz tega pravzaprav izhaja ves spor. Če bi namreč 48. člen že bil zapisan v dokumentih NZJ, potem ne bi bilo nobenega dvoma, da bi bile vse odločitve NZJ dokončne ter da odločitve sodišč ne bi imele nobene vloge. FIFA je Nogometni zvezi Jugoslavije pustila tri mesece časa, da vnese v statut ta sporni člen, toda, kot kaže, namerava poslovati tako, kot da'tudi za Jugoslavijo že velja.
FIFA ni tako natančno razložila teh navodil, toda ni težko uganiti, kaj pomenijo. Klube, ki ne bodo spoštovali lestvice Nogometne zveze Jugoslavije, bodo enostavno diskvalificirali. To seveda tudi pomeni, da že letos ne bi igrali v evropskih pokalih. Če bi jugoslovanski klubi še naprej vztrajali, bi v evropskih pokalih igrala le Vardar kot prvak in Hajduk kot pokalni prvak, a še ta dva pod pogojem, da se ne bi pritožila proti vrnitvi točk (ta dva kluba sta namreč na strani NZJ). Vse bolj očitno postaja, da se predsedniku Slavku Šajberju nasmiha celo bolj prepričljiva zmaga v boju za čiste odnose, kot si jo je lahko sploh sam zamišljal. In obratno: Partizan, ki ga v teh bojih vodi odločni general Lončar,
in zagrebški Dinamo, na čelu z bratom znanega jugoslovanskega politika Josipa Vrhovca, sta, kot idejna voditelja kluba deseterice, na pragu najhujših porazov. Dinamo morda niti ne toliko, tu gre bolj za zagrebški prestiž Šajber - Vrhovec (Blaževič), Partizan pač. Nekdanje armadno moštvo je lani izgubilo že osvojeni naslov, ker iz principa ni hotelo še enkrat igrati tekme zadnjega kola, letos pa je v 34 kolih prav tako zbralo največ točk. Lani je Partizan za tolažbo igral vsaj v pokalu UEFA, letos bi se mu utegnilo zgoditi še huje. Če bo vztrajal v vojni proti NZJ, ga ne bo niti v tem evropskem tekmovanju.
Spor med NZJ in klubi bi najbrž trajal še dolgo, toda na srečo bi ga utegnila zelo hitro rešiti FIFA. Izvršni komite mednarodne nogometne zveze je v teleksu zapisal, da je zaskrbljen spričo »vse večjega mešanja političnih institucij v šport, izvršni komite FIFA pa se je odločil, da bo uvedel vse mož-
ne ukrepe za boj proti takemu stanju«. Nekateri menijo, da je to že kar nedopustno mešanje v jugoslovanske športne razmere, toda bržkone je še vedno bolje sprejeti tako strogo direktivo, kot pa v nedogled čakati na razplet te velike nogometne komedije, ki se ji Evropa upravičeno posmehuje. V zvezi s pismom FIFA je Nogometna zveza Srbije že zahtevala takojšen sklic izredne konference Nogometne zveze Jugoslavije, ki naj bi skušala rešiti, kar se še rešiti da.
FRANCI BOŽIČ
Vidmarjev memorial:
Sokolov vodi
LJUBLJANA — Na Vidmarjevem memorialu je v prekinjeni partiji 9. kola za senzacijo poskrbel slovenski šahist Polajžer, ki je premagal dvakratnega sovjetskega prvaka Psahisa. Po 10. kolu je lestvica takšna: Sokolov 8, Bonsch 7, Csom in Xsu Jun 6,5, Vera 6, Gostiša in Dizdar 5,5.
Danes slavnostna seja na 1. maju
25 let Borove atletike
Z današnjo slavnostno sejo, ki bo v Borovem športnem centru s pričetkom ob 18. uri, bo atletsko društvo Bor Intor-data obeležilo 25 let svojega nepretrganega delovanja. 17. junija leta 1961, torej natanko pred 25 leti, sta Borut Spacal in Boris Fabjan z nastopom v skoku v višino oziroma metom krogle določila Borovi atletiki uradni začetek tekmovalne dejavnosti, čeprav je bilo za včlanjenje v atletsko zvezo poskrbljeno že prej.
Lahko rečemo, da današnji Borov jubilej sovpada z jubilejem zamejske atletike sploh, saj je to naše mestno društvo edino, ki je delovalo nepretrgoma, medtem ko je bilo delovanje 01ym-pie in Adrie, se pravi društev, ki sta se ukvarjali z isto panogo, bolj občasno. V tem obdobju sta iz Borovih vrst izšla dva državna prvaka, Gorazd Pučnik in Irena Tavčar, v zadnjih desetih letih pa si je prav vsako leto najmanj en član društva zagotovil nastop na državnem prvenstvu.
Še posebej pomenljivi so dosežki na mladinskem področju. Zdaj šteje AD Bor Inlordata 45 članov, od teh 25 vpisanih v F1DAL, še zlasti ponosni pa so na Atletsko šolo, v kateri se kalijo bodoči upi.
Na današnjo slavnostno sejo so prizadevni odborniki AD Bor Inlordata med drugimi povabili tudi predstavnike zveze in vseh ostalih tržaških atletskih društev, s katerimi borovci vzdržujejo dobre prijateljske stike in pri katerih uživajo dokajšen ugled.
Praznovanje pomembne obletnice se bo nadaljevalo v soboto, 27. t. m., ko bo v Trstu mednarodni miting veteranov, srečanje z vsemi bivšimi atleti. Ta prireditev naj bi postala tradicionalna v okviru prireditev Alpe-Adria, ki zajemajo delovanje ljudi ob meji.
Kolesarstvo: dirka po Jugoslaviji
Še vedno Radtke (NDR)
PETRINJA - Tudi 3. etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji (Banja Luka - Petrinje, 148 km) se je zaključila v sprintu, v katerem je bil s časom 3.37'21'' najhijrejši 28-letni Olaf Jentsch (NDR), ki je prehitel Kozareka (ČSSR) in Petrova (Bol.). Najboljši med Jugoslovani je bil Jože Smole, ki je z zaostankom 22'' zasedel 10. mesto.
V skupni uvrstitvi ni prišlo do bistvenih sprememb. Se naprej vodi Radtke (NDR) v času 12.03'09._ Sledita Rodrigu-ez (Kuba) po 4" in Jentsch po 19".,Robi Šebenik, najboljši Jugoslovan, je na 7. mestu po 56". Na skupni ekipni lestvici vodi NDR v 36.11'29, druga je Nizozemska po 38", tretja je Sovjetska zveza po 34". Jugoslovanska prva ekipa je na 5. mestu po 15 minutah.
Današnja etapa bo kolesarje vodila od Karlovca do Crik-venice (150 km).
Spet poraz Francije
OSLO —‘ V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo (skupina 3) je Norveška včeraj z 2:0 (0:0) z zadetkoma Mordta in Andersena premagala Francijo. Lestvica skupine 3: Sovjetska zveza 9 točk (5 tekem), Vzgodna Nemčija 6 (5), Francija 4 (5), Norveška 3 (4), Islandija 2 (5).
Tujec za Bistefani
TURIN - Turinski odbojkarski prvoligaš Bistefani je za prihodnjo sezono najel 24-letnega švedskega reprezentanta Jana Edengarda. Za Bistefani, ki je pred dnevi najel tudi bivšega »azzurra« Giannija Lanfranca, že igra olimpijski prvak Patrick Powers, turinsko društvo pa se baje poteguje tudi za mladega Furlana Snidera.
1		kratke vesti - kratke vesti		
Rokomet: Ortigi naslov prvaka
VASTO Ortigia iz Siracuse je državni rokometni prvak. V dodatnem finalnem srečanju na nevtralnem igrišču je z 31:29 (14:16) premagala tržaški Cividin.
Košarka: »azzurri« v Trstu
RIM — Novi selektor italijanske košarkarske reprezentance Sandro Gamba ne zgublja časa. Že je izdal seznam članov poskusne reprezentance, ki bo na pripravah v Trstu od 30. junija do 11. julija. Pozvani so bili naslednji igralci: Bargna in Premier (Tracer), Bosa (Arexons), Cantarello (Interspar), DelFAgnello (Mobilgirgi), Fantozzi in Tonut (Enic-hem), Gilardi (Segafredo), lacopini in Vianini (Benetton), Morandotti (Berloni), Teso (Pepper), Vescovi (Divarese).
V VVimbledonu izžrebali pare prvega kola
LONDON — V ponedeljek se bo začel teniški turnir za Veliki slam v VVimbledonu, ki je hkrati neuradno svetovno prvenstvo na travnatih površinah. Včeraj so izžrebali pare, nosilec skupine 1 je lanski zmagovalec Boris Becker, nosilec skupine 2 pa je Ivan Lendl. Brez kvalifikacij (ki potekajo v teh dneh) so se v glavni spored že uvrstili Italijani Gane, Panatta in Colombo.
Spinks premagal bivšega »belega upa«
ATLANTIC CITY Bivši svetovni boksarski prvak v težki kategoriji (verzija IFB) Michael Spinks je v petem krogu premagal nekdanjega »belega upa« Gerryja Cooney-ja. Oba boksarja imata 31 let. Za Spinksa zdaj pravijo, da bi lahko bil eden prihodnjih izzivalcev svetovnega prvaka WBA in WBC Mika Tysona.
Nogomet: kvalifikacije za EP
w	w
Danes Svica-Svedska
V okviru kvalifikacij za nastop na nogometnem EP se bosta danes v Lau-sannu pomerili reprezentanci Švice in Švedske. Srečanje je še posebej važno za skandinavsko moštvo, ki se z Italijo poteguje za prvo mesto, prisostvoval pa mu bo tudi italijanski selektor Vi-cini. Navijači Fiorentine bodo s posebno pozornostjo sledili nastopu švedskega »libera« Glenna Hysena, ki je podpisal dveletno pogodbo s toskanskim moštvom. Tekma bo tudi po TV 1 in TV Montecarlo,' s pričetkom ob 20.10.
Švedska
Italija
Portugalska
Švica
Malta
LESTVICA 5	4	1
5	4
4	0
0 3
1 1
0	10:1	9
1	11:3	8
4:5	3
7:7	3
3:19	1
PREOSTALI SPORED Danes Švica - Švedska; 23. 9. Švedska - Portugalska; 17.10. Švica - Italija; 11. 11. Portugalska - Švica; 14. 11. Italija - Švedska; 15. 11. Malta - Švica; 5. 12. Italija - Portugalska; 20. 12. Malta - Portugalska.
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Kras pripravil presenečenje proti Poletu
Atletika: v metu kopja med mlajšimi mladinkami
Spodbudni nastopi borovke Bavčarjeve
Le še tri kola manjkajo do konca zamejskega balinarskega prvenstva. Medtem ko smo v komentarju prejšnjega kola dejali, da je prvo mesto že nekaj srečanj pred zaključkom prvenstva zasluženo oddano openskemu Poletu, pa je v ponedeljek prišlo v Zgoniku do prave senzacije. Niti najbolj optimistični Krasov predstavnik si ne bi mogel predstavljati, da bo njegova ekipa s tako gladkim izidom premagala Polet. Ne smemo pozabiti, da je to prvi Poletov poraz z 0:3 v zadnjih dveh izvedbah zamejskega balinarskega prvenstva, kar daje Kraševemu uspehu še vidnejši pečat. Kljub temu da so Kobal in tovariši s ponedeljkovim podvigom prešli v vodstvo, pa so odigrali srečanje več od Opencev, zato je težko verjeti, da bi lahko ogrozili njihovo prvo mesto. Navedimo preostala srečanja obeh ekip. V prihodnjem kolu, ko bo Kras prost, bo na spore- t du srečanje Kraški dom - Polet, nato Polet - Sokol in Kras - Gaja in v zadnjem kolu Polet -Zarja ter Kraški dom - Kras.
Prvo točko je za domače barve izbojevala četverka v postavi Danilo Šuc - DelLAnno, Doljak in Emili, ki se je kaj kmalu otresla nasprotnikov (v enem samem lučaju je dosegla kar 6 od 8 možnih točk). V najlepšem srečanju večera pa sta se pomerila Kobal in Belich, ki je na Opčinah premagal krasovca kar z 11:0. Verjetno je tokrat
nekoliko podcenjeval nasprotnika, ki je povedel s 7:4. Tedaj pa se je nekaj zataknilo, kar je predstavnik Poleta izkoristil in povedel z 10:7. Srečanje pa ni bilo končano, saj je Kobal v naslednjem lučaju kar na zadnji črti v zelo majhnem razmahu priigral vse štiri točke in pustil nasprotnika na cedilu ter s tem pripravil eno naj večjih presenečenj 7. zamejskega balinarskega prvenstva. Tretjo točko sta priborila Skupek in Simoneta, ki sta z odlično igro povsem onemogočila nasprotnika.
V preostalih dveh srečanjih sta Danica in Zarja dokazali, da povsem zasluženo delita visoko mesto na lestvici.
Izid zaostalega srečanja: Kraški dom - Sokol 2:1 (11:6, 3:11, 11:3).
Izidi 4. povratnega kola: Kras - Polet 3:0 (11:10, 11:5, 11:4); Kraški dom - Zarja 1:2 (3:11, 9:11, 11:0); Danica - Sokol 3:0 (11:7, 11:0, 11:3); Gaja prosta.
Prihodnje kolo (danes): v Nabrežini ob 19.00 Sokol - Gaja, v Bazovici ob 19.30 Zarja - Danica, v Repnu ob 19.00 Kraški dom - Polet, Kras bo prost.
Začasna lestvica: Kras 19 točk, Polet 18, Zarja in Danica 15, Gaja in Kraški dom 11 in Sokol 9 točk. (Z. S.)
Konec prejšnjega tedna je bil za atlete Bora Infordata čas počitka, kar pa ne pomeni, da se prav nič ni dogajalo. Če je večina naših atletov res počivala, je bil teden toliko napornejši in uspešnejši za mlajšo mladinko Analizo Bavčar. V soboto je namreč naša metalka kopja nastopila v Gorici in z znamko 34,96 m med tekmovalkami iz vse dežele premočno osvojila prvo mesto. Nekaj dni pred tem je kot članica deželne reprezentance svoje kategorije na mednarodnem tekmovanju šestih dežel iz Italije, Nemčije in Avstrije v Brixnu s prav tako solidnim rezultatom 34,72 m osvojila peto mesto. Oba rezultata sta ob štirih letošnjih nastopih po vrsti drugi oziroma tretji, ko je orodje zalučala nad normo za nastop na državnem prvenstvu. To kaže, da se raven njenih solidnih rezultatov utrjuje, kar ji daje možnost, da v določenem trenutku ob primerni formi in razpoloženju lahko doseže še kvalitetnejši skok, kar se samega ^rezultata tiče. Tak skok bi se ji moral posrečiti v drugem delu sezone, ko je na vrsti državno prvenstvo in bi ji tudi zagotavljal dobro uvrstitev. Iz izkušenj namreč vemo, da ponovitev rezultata okrog norme pomeni veliko verjetnost za dobro uvrstitev na državnem prvenstvu. (I. P.)
Na seji nogometne komisije ZSŠDI
O stari in novi sezoni
Pretekli ponedeljek se je na Opčinah sestala nogometna komisija ZSŠDI. S tem sestankom se je v bistvu sklenila nogometna sezona. Na dnevnem redu so bile analiza komaj minule sezone ter ocene 3. medšolskega turnirja in 1. mednarodnega turnirja Alpe Adria. Člani komisije so ugodno ocenili potek prvenstev ter se zavzeli za čim boljšo izpeljavo prihodnjega šolskega turnirja ter za razširitev mednarodnega turnirja Alpe Adria. Drugi del seje so člani komisije posvetili organizacijskim problemom, kot so-na primer usposabljanje domačega trenerskega kadra ter možnosti spodbujanja domačih igralcev in odbornikov za ta poklic, skupne priprave v Kočevju, organizacija L pokala ZSŠDI za članske ekipe na deželni ravni, nagrajevanje ob koncu sezone vseh, ki so se na katerikoli način izkazali na nogometnem področju ter finančna podpora društvom, ki bodo šla v smer sodelovanja in združevanja.


naše košarkarske ekipe v raznih prvenstvih


Odbojka: ženski turnir v Gorici
Agorest tretji
V priredbi goriškega društva Liber-tas je bil v telovadnici UGG ženski odbojkarski četveroboj, ki se ga je udeležila tudi združena ekipa Agorest. Za naša dekleta je bil turnir še posebej zanimiva preizkušnja. Kot znano, je namreč Agorest letos napredoval v C-2 ligo, nasprotniki na turnirju pa so v minuli sezoni igrali prav v tej ligi. Pri ocenjevanju Agorestove uvrstitve je treba poudariti, da so se nekatere udeleženke turnirja priložnostno okrepile z igralkami drugih društev. Za tr-žiški Villacher sta na primer igrali bo-rovki Sandra Foraus in Martina Ukmar.
Izidi: Villacher - Agorest 2:1 (15:17, 15:12, 15:3); Crisci - Fincantieri 2:0 (15:12, 15:11); finale za 3. mesto: Agorest - Fincantieri 2:0 (15:7, 15:11); finale za 1. mesto: Crisci - Villacher 2:1 (1:15, 15:7, 15:4).
Končni vrstni red: 1. Crisci, 2. Villacher, 3. Agorest, 4. Fincantieri.
AGOREST: Klemše, Cotič, Luvisutti, Roner, Vižintin, Zavadlav, Petarin. (ak)
1, MOŠKA DIVIZIJA
BASKET GORIZIA - DOM	48:53
(22:28)
DOM: Battello 13, Kocjančič 10, Semolič 13, Bregant, Cej 8, Ziani 9, Čub-rilo. PON: Galeotto v 33., Cillo v 35. in Pais v 39. min. ON: Dom 15, Basket Gorizia 28.
Domovci so končali letošnje prvenstvo 1. divizije z izredno zmago nad tretjeuvrščeno ekipo na skupni lestvici. Belo-rdeči so igrali zelo požrtvovalno, tako v napadu kot tudi v obrambi. Domovci so bili stalno v vodstvu, zato je zmaga povsem zaslužena. Tokrat lahko pohvalimo celotno moštvo, še posebej pa Battella in Kocjančiča.
(M. Čubej)
_________PROPAGANDA_____________
Tolažilna skupina
POLET - GREEN STAR BASKET 57:43 (27:19)
POLET: B. Vremec, Maruccelli 10, Vatta 8, Pro, Vidah 2, Crevatin 4, Rau-bar 6, Guštin 4, G. Vremec 11.
Openski Polet je v predzadnjem kolu košarkarskega prvenstva »propa-
ganda« v tolažilni skupini premagal tržaško ekipo Green Star. Poletovci so že od vsega začetka pokazali, da so boljši od nasprotnikov, saj je bil rezultat v prvi četrtini 15:4. V ostalih treh četrtinah tekme so poletovci samo branili prednost in jo do konca celo še povečali.
Od posameznikov bi tokrat pohvalili predvsem Maruccellija, Vatto in Guština, ki so dobro igrali v obrambi in napadu. (Andrej Vremec)
__________MINIBASKET_____________
Trofeja Jadrana
POLET - SOKOL	39:34 (19:14)
POLET: Petaros, Senica, Colja, Vatta 6, Franco, Maruccelli 11 (1:6), Malalan, Volčič 4 (2:2), Tavčar, Sosič, G. Vremec 9 (1:2), B. Vremec 2, Lakovič, Raubar 7 (1:2), Ferfolja, Peric.
SOKOL: Peric, Gruden 17 (5:6), Legi-ša 10 (6:6), A. Vopetič 6 (2:2), V. Vope-tič, Masten, Širca 2,. Umek 2, Kobal, Gerli.
V predzadnjem kolu Trofeje Jadran so se Openci oddolžili za poraz iz prvega dela. Tekma je bila od vsega za-
četka zelo napeta, saj so Nabrežine! v prvem polčasu celo vodili. V drugem delu tekme so Openci pritisnili na plin, predvsem v obrambi, in uspelo jim je zmagati predvsem zato, ker so zaustavili najboljšega nabrežinskega igralca Mateja Grudna. Med Openci sta bila najboljša Maruccelli in G. Vremec, pri Nabrežincih pa se je izkazal Legiša. (Andrej Vremec)
DOM - BOR	20:138 (12:63)
DOM: Prinčič 2, Sošol, Jakin, Fere-sin, Lisci 18, Černič, Jarc.
BOR: Bandi, Calzi 8, Ferluga 6, Rusija 16, Milič 12, Jogan 20, Cupin 9, Uršič, Galopin 20, Grbec 12, Porporati 9, Giacomini 20, Gregorič 6.
V prvem srečanju med goriškim Domom in tržaškim Borom v okviru Trofeje Jadran so visoko slavili gostje, saj so bili nesporno za razred boljšiod gostiteljev. Domovci so nastopili v okrnjeni postavi, samo z najmlajšimi igralci. Pri borovcih sta se izkazala Jogan in Giacomini, pri domovcih pa Lisci.
Povratno srečanje bosta ekipi odigrali že jutri na stadionu 1. maj v Trstu, s pričetkom ob 11. uri.
(M. Čubej)

TPK SIRENA
sporoča, da prireja začetniške jadralne tečaje za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do
18.	6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do
19.	ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici jutri, 18. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve; 3. razno.
Izidi volitev za poslansko zbornico v tržaški občini
VOLIŠČA
išll
m
=»
eV
u_
s
1. VOLILNI OKOLIŠ ZAHODNI KRAS
70	Osn. š. Križ	128	11	4 -	36	10	50	4	4	2	_	4	_	40	9
286	Osn. š. Prosek	286	15	9 -	41	8	52	3	7	3	4	7	1	43	12
278	Osn. š. Prosek	295	14	8 -	53	7	36	10	8	6	4	6	_	49	15
288	Osn. š. Sirk	254	18	17 -	47	9	57	15	20	5	5	9	2	62	21
320	Sr. š. Prosek	119	14	4 1	42	2	34	6	9	3	2	1	1	33	7
324	Rekr. Silvestri	30	14	10 1	1	4	56	10	9	—	3	3	5	234	13
372	Rekr. Silvestri	17	33	4 1	—	3	37	5	3	—	2	3	2	107	6
2. VOLILNI OKOLIŠ VZHODNI KRAS
36
94
Olr. vrt. Opčine Osn. š. Bani
283	Sr. š. M.de Tomm
284	Osn. š. Opčine
285	Osn. š. Ul. Carsia Osn. š. P. Tomažič
291
292
293 298
318
319 342 344 365 385
148
129
148
155
139
241
Osn. š. K.D. Kajuh 250 Osn. š. G. Sillani Sr. š. M.de Tomm Osn. š. Opčine Osn. š. Opčine Osn. š. Ul. Carsia Osn. š. Ul. Carsia Boln. S. Sanlorio Osn. š. Ul. Carsia
317
249
89
•97
49
78
38
147
27
9
37
45
41'
44
47
60
60
11
31
6
1
19
8 68
7	89 4 73 4 110 1 21
8	125
4 127 4 38 6 119
3	140 14 159
1	27 8 55
4	34
5	53 3 199 8 127
2	229 2 160
- 41
3	236
VOLILNO OKROŽJE TRST 1
1	Vol. št. 1	42	43	17	1	12	2	40	12	3	4	2	_	2	9	9
5	Vol. št. 5	66	69	14	1	1	9	79	21	17	9	5	7	1	131	36
8	Vol. št. 8	80	40	14	—	—	9	51	23	16	7	9	12	1	104	27
10	Vol. št. 10	76	72	17	—	1	14	60	27	13	5	5	9	2	140	26
11	Vol. št. 11	31	72	13	—	2	3	89	24	14	5	9	7	_	117	36
13	Vol. št. 13	29	37	25	—	1	6	53	26	10	2	1	9	4	69	16
14	Vol. št. 14	38	50	17	1	2	3	47	26	7	3	2	6	4	64	25
15	Vol. št. 15	43	51	14	1	3	4	’ 53	17	10	3	2	5	_	83	13
18	Vol. št. 18	33	50	12	—	—	5	54	22	16	1	7	2	2	100	17
20	Vol. št. 20	34	34	20	—	2	3	79	34	13	2	3	12	3	84	21
21	Vol. št. 21	29	45	12	1	9	5	56	38	10	1	2	1	4	88	20
22	Vol. št. 22	59	58	19	—	8	12	51	29	8	5	4	2	4	103	27
23	Vol. št. 23	43	49	27	2	4	4	63	41	17	3	4	2	4	91	33
24	Vol. št. 24	63	50	22	—	10	7	128	37	16	6	6	12	9	118'	27
25	Vol. št. 25	23	50	8	—	2	3	48	25	11	2	2	8	3	71	18
30	Vol. št. 30	' 48	43	11	—	4	6	67	17	9	7	3	6	2	58	18
31	Vol. št. 31	71	50	15	' —	7	8	102	36	9	4	4	9	_	146	42
32	Vol. št. 32	40	64	9	1	5	4	68	15	11	5	2	5	3	93	22
33	Vol. št. 33	64	44	24	—	6	11	125	34	20	3	7	10	6	157	29
34	Vol. št. 34	59	62	12	1	6	13	88	34	19	5	5	10	4	115	27
37	Vol. št. 37	77	70	13	—	2	6	89	26	19	4	7	6	4	112	28
38	Vol. št. 38	77	58	14	—	6	5	83	20	16	7	11	7	2	97	34
39	Vol. št. 39	25	57	19	—	1	1	89	38	12	3	—	4	3	69	19
40	Vol. št. 40	79	78	25	—	7	12	117	36	20	4	6	6	7	149	35
41	Vol. št. 41	44	■51	14	—	4	11	69	33	6	4	5	3	4	105	21
42	Vol. št. 42	34	44	22	—	4	8	77	34	8	2	3	4	2	98	24
43	Vol. št. 43	37	67	17	—	7	5	76	51	10	3	4	8	3	109	27
44	Vol. št. 44	21	58	20	—	4	4	49	62	15	_	1	9	4	77	22
46	Vol. št. 46	33	55	25	—	5	3	73	69	20	1	2	4	4	115	13
47	Vol. št. 47	54	61	28	1	—	4	86	34	12	4	3	8	2	97	23
48	Vol. št. 48	47	33	9	—	2	5	63	11	13	1	5	4	6	76	27
49	Vol. št. 49	41	101	24	—	4	11	94	37	24	1	7	3	9	256	23
50	Vol. št. 50	31	75	24	—	1	2	78	21	14	6	3	6	2	92	34
51	Vol. št. 51	49	68	29	—	—	6	91	39	18	3	5	8	3	131	55
53	Vol. št. 53	54	103	30	—	6	5	116	52	30	3	8	6	7	128	26
54	Vol. št. 54	38	88	13	—	3	10	89	29	14	2	7	4	2	109	31
55	Vol. št. 55	35	70	23	—	6	7	75	75	8	4	5	5	4	93	37
56	Vol. št. 56	53	72	20	3	6	4	94	54	12	2	11	5	7	90	30
57	Vol. št. 57	33	40	25	—	10	6	79	59	12	1	4	6	5	93	16
58	Vol. št. 58	35	33	14	—	6	7	77	27	13	12	5	6	5	92	22
59	Vol. št. 59	39	37	10	—	—	11	51	13	9	2	5	4	1	62	17
60	Vol. št. 60	45	78	30	—	3	9	104	40	19	5	5	6	5	140	.27
61	Vol. št. 61	34	51	15	—	2	6	77	30	14	3	2	10	4	95	24
62	Vol. št. 62	43	76	24	1	5	6	80	36	7	5	2	8	2	95	16
63	Vol. št. 63	75	72	15	—	5	10	105	25	17	1	6	4	6	169	29
64	Vol. št. 64	28	40	8	— •	2	7	77	17	17	6	5	9	2	101	24
65	Vol. št. 65	55	34	14	—	2	6	63	16	19	2	1	8	9	98	39
66	Vol. št. 66	58	69	26	—	3	7	110	26	18	7	3	7	7	132	12
67	Vol. št. 67	57	52	27	1	8	14	128	40	13	11	10	11	9	134	49
68	Vol. št. 68	34	30	■ 8	—	3	3	57	13	7	1	3	3	3	64	15
Nekaj mladincev iz Saleža, ki so v nedeljo volili prvič
VOLIŠČA		g	Č75 S	EE	MADP	PSd'A	O-	č/5	E	ZELENI		LV.-P.U.	1	MLF KD	CC
69	Vol. št. 69	34	85	14			4	5	82	33	10	6	5	7	2 97	17
71	Vol. št. 71	36	70	11	—	1	2	80	34	19	—	4	3	5 95	19
72	Vol. št. 72	46	65	21	—	1	10	90	22	14	T	2	7	6 94	38
74	Vol. št. 74	69	57	16	1	8	8	98	15	11	3	4	8	6 107	35
75	Vol. št. 75	56	77	14	3	6	12	93	54	25	5	2	9	7 104	27
77	Vol. št. 77	52	34	24	1	2	4	62	26	6	2	4	5	2 105	24
78	Vol. št. 78	70	49	15	—	5	7	110	39	22	2	6	5	6 119	26
79	Vol. št. 79	43	62	17	4	1	8	107	43	17	6	3	13	6 119	20
80	Vol. št. 80	48	78	15	—	1	5	75	27	11	7	1	10	3 109	23
82	Vol. št. 82	32	57	18	—	2	7	71	22	13	2	3	3	2 57	23
83	Vol. št. 83	39	47	14	—	3	4	64	26	14	2	2	4	3 75	27
84	Vol. št. 84	107	84	12	—	6	6	102	18	12	9	5	10	4 116	17
85	Vol. št. 85	60	61	18	—	1	3	79	23	15	2	6	5 •	3 129	21
86	Vol. št. 86	56	79	19	—	12	9	109	37	13	5	4	6	9 124	29
87	Vol. št. 87	53	51	17	—T-	3	2	80	19	11	4	3	6	1 114	32
89	Vol. št. 89	57	47	26	—	4	4	68	36	11	5	3	4	1 110	24
90	Vol. št. 90	52	34	7	1	2	8	87	22	11	3	3	8	4 95	37
91	Vol. št. 91	58	38	15	2	13	4	98	15	11	7	8	10	6 116	38
95	Vol. št. 95	74	49	11	—	4	9	75	16	16	4	6	13	1 84	30
96	Vol. št. 96	65	36	7	—	2	5	66	5	18	5	7	7	2 86	21
97	Vol. št. 97	64	67	17	1	5	7	93	24	15	5	3	11	5 124	25
98	Vol. št. 98	69	65	18	1	1	7	61	11	17	2	3	12	- 122	38
99	Vol. št. 99	79	82	12	1	7	5	89	28	8	10.	6	9	5 151	34
103	Vol. št. 103	61	41	9	—	3	4	90	24	9	7	5	4	2 107	22
105	Vol. št. 105	93	58	19	—	2	6	108	27	21	6	7	7	2 104	37
106	Vol. št, 106	63	56	22	1	3	9	73	8	10	6	6	7'	3 110	27
107	Vol. št. 107	68	42	15	1	1	11	75	22	13	6	11	11	9 135	43
108	Vol. št. 108	75	69	19	' 1	4	11	89	41	16	5	8	5	3 130	39
109	Vol. št. 109	52	68	30	—	2	3	88	49	15	3	3	10	7 112	20
110	Vol. št. 110	77	50	12	—	3	13	102	25	25	9	3	6	5 143	40
112	Vol. št. 112	94	52	11	1	—	7	93	12	9	3	11	6	2 98	27
115	Vol. št. 115	89	71	24	1 '	' 3	8	94	33	13	10	5	9	5 119	19
119	Vol. št. 119	62	53	22	—	1	5	77	27	14	5	3	5	4 119	14
120	Vol. št. 120	99	62	19	—	5	6	95	28	15	4	7	16	4 131	33
121	Vol. št. 121	71	45	10	1	2	3	92	43	27	5	2	16	9 111	21
122	Vol. št. 122	57	44	11	—	3	11	61	15	17	1	4	9	4 87	25
129	Vol. št. 129	64	58	20	-	2	4	97	30	13	8	5	15	2 90	29
											SlUi		1«	11 |H ,	
	J					In				ji					
Med volitvami na Proseku
VOLIŠČA		EZ	g	SE	MADP	V.PSd		C/5	E	ZELENI	t	LV.-P.U.	š Q_	U. S	O	CC
130	Vol. št. 130	71	44	9			3	6	75	17	11	3	2	9	7	101	17
132	Vol. št. 132	77	•49	15	—	2	7	68	14	8	3	—	7	2	102	25
133	Vol. št. 133	77	34	6	—	5	10	.47	4	9	1	7	.6	4	60	28
145	Vol. št. 145	48	79	32	—	3	11	86	88	29	-	3	2	4	134	38
146	Vol. št. 146	87	92	24	—	2	6	142	62	17	3	9	6	1	115	28
147	Vol. št. 147	50	61	16	1	—	7	.105	38	9	6	3	4	4	90	20
148	Vol. št. 148	54	49	13	—	3	6	91	12	15	9	5	12	5	94	28
150	Vol. št. 150	67	71	13	—	2	4	119	38	22	4	3	6	3	120	26
151	Vol. št. 151	34	62	23	—	7	8	92	43	10	6	3	5	2	137	16
152	Vol. št. 152	,•49	56	13	—	1	3	88	32	18	5	3	10	2	116	23
153	Vol. št. 153	39	36	13	—	—	7	55	14	15	6	5	6	8	96	21
154	Vol. št. 154	49	43	20	—	2	11	57	22	13	4	2	9	2	117	19
156	Vol. št. 156	30	58	14	—	2	7	67	39	6	5.	6	3	3	116	23
158	Vol. št. 158	55	75	25	—	5	9	67	38	16	4	3	5	1	118	23
159	Vol. št. 159	46	65	32	-1	2	7	62	38	17	—	1	10	3	102	23
160	Vol. št. 160	42	49	20	—	1	3	82	29	16	1	3	7	2	111	26
161	Vol. št. 161	75	.82	13	—	5	8	68	23	16	—	2	1	3	80	25
162	Vol. št. 162	27	61	17	2	4	7	90	22	21	2	8	6	4	102	14
163	Vol. št. 163	30	67	37	—	1	5	87	62	19	5	3	6	1	110	19
164	Vol. št. 164	26	82	43	-	9	6	104	73	13	3	4	3	5	146	23
165	Vol. št. 165	26	58	32	—	1	8	80	91	18	2	2	7	1	134	33
166	Vol. št. 166	60	53	22	—	—	5	71	22	21	4	4	7	1	81	27
168	Vol. št. 168	58	61	25	—	1	7	128	35	27	5	4	9	2	131	46
169	Vol. št. 169	61	57	24	—	3	4	100	39	10	2	4	11	5	109	31
170	Vol. št. 170	53	62	26	1	5	9	95	46	21	4	3	8	5	187	28
171	Vol. št. 171	51	67	27	—	2	2	110	55	14	3	3	10	7	115	15
172	Vol. št. 172	28	60	16	1	4	4	95	26	12	8	5	8	2	97	21
173	Vol. št. 173	72	64	14	—	—	1	86	13	9	8	4	9	2	75	15
174	Vol. št. 174	73	66	21	—	5	13	114	17	11	3	3	12	2	147	25
175	Vol. št. 175	29	28	15	1	5	2	61	21	8	2	1	1	4	84	14
176	Vol. št. 176	78	63	12	—	8	8	95	21	8	4	5	12	8	162	31
223	Vol. št. 223	75	59	19	—	2	9	90	33	13	6	10	13	5	109	28
224	Vol. št. 224	40	65	12	—	1	2	117	36	23	1	3	7	2	116	22
225	Vol. št. 225	75	66	20	—	3	6	140	30	14	8	10	8	4	132	19
226	Vol. št. 226	75	64	21	1	4	10	127	34	22	8	4	13	2	130	34
227	Vol. št. 227	78	57	18	—	1	3	104	31	11	5	5	6	8	127	31
.228	Vol. št. 228	57	68	37	2	6	13	129	54	18	5	4	7	4	162	31
252	Vol. št. 252	145	56	20	2	5	12	115	30	14	11	6	17	7	129	21
253	Vol. št. 253	85	90	24	—	2	5	90	27	14	5	5	15	3	143	30
254	Vol. št. 254	78	56	28	—	2	3	99	34	17	5	7	11	1	114	28
256	Vol. št. 256	57	78	30	1	5	11	116	43	14	1	4	9	12	144	41
257	Vol. št. 257	112	22	9	—	—	2	60	13	10	2	8	9	1	64	11
258	Vol. št. 258	172	54	27	—	20	5	96	50	25	5	4	9	4	103	35
259	Vol. št. 259	32	60	30	—	3	9	94	62	9	—	3	15	2	117	13
260	Vol. št. 260	43	60	26	—	6	5	96	54	11	3	1	9	—	116	18
261	Vol. št. 261	43	63	40	— _	5	8	83	102	17	6	7	9	16	175	23
262	Vol. št. 262	54	54	40	1	7	7	84	69	20	4	1	17	4	118	22
263	Vol. št. 263	67	56	27	—	4	8	101	107	21	4	1	4	2	145	30
264	Vol. št. 264	57	77	44	—	5	3	122	50	36	6	3	14	8	147	25
265	Vol. št. 265	53	52	21	—	8	5	100	47	13	6	3	6	2	147	20
266	Vol. št. 266	—	—	—	—	—	—	120	—	—	—	—	_	—	—	_
267	Vol. št. 267	87	66	16	—	9	4	133	56	28	4	7	11	1	124	35
268	Vol. št. 268	98	61	14	—	13	8	102	22	19	17	3	8	5	139	35
269	Vol. št. 269	58	35	5	1	3	5	68	7	14	4	6	5	2	96	30
270	Vol. št. 270	98	56	25	—	6	9	111	30	33	8	11	13	3	149	35
271	Vol. št. 271	44	12	7	—	9	1	54	10	9	5	3	5	—	58	16
272	Vol. št. 272	121	43	13	—	20	19	107	29	32	8	7	12	6	129	26
273	Vol. št. 273	92	58	30	1	18	6	98	37	23	6	8	7	9	114	39
274	Vol. št. 274	77	58	11	—	10	8	112	25	11	9	10	8	3	121	25
294	Vol. št. 294	59	69	21	1	3	7	94	22	14	4	3	7	3	130	31
295	Vol. št. 295	32	75	33	1	1	6	118	81	17	4	4	14	6	145	30
305	Vol. št. 305	47	35	8	2	6	2	42	15	8	4	10	■4	3	121	10
306	Vol. št. 306	127	61	34	—	1	10	128	51	22	5	8,	13	7	128	34
307	Vol. št. 307	154	50	17	—	1	5	75	16	15	11	3	17	3	100	40
308	Vol. št. 308	29	73	34	—	2	6	80	52	14	1	5	5	—	129	18
309	Vol. št. 309	39	57	33	—	1	15	91	54	11		4	11	5	124	26
327	Vol. št. 327	24	17	1	—	3	2	26	6	2	1	2	2	—	51	6
328	Vol. št. 328	16	6	2	—	—	1	22	3	—	_	—	2	1	18	1
340	Vol. št. 340	22	67	25	—	4	2	80	59	15	3	2	7	5	126	27
345	Vol. št. 345	37	59	8	—	3	5	83	38	9	—	6	7	3	89	18
346	Vol. št. 346	59	57	17	—	6	6	83	42	9	4	2	10	2	104	27
347	Vol. št. 347	34	59	29	—	2	4	88	97	13	4	2	3	3	127	46
348	Vol. št. 348	66	54	15	—	4	8	82	19	9	6	2	14	1	120	19
349	Vol. št. 349	76	72	19	1	4	8	113	18	9	1	4	5	2	133	32
363	Vol. št. 363	55	.34	10	1	4	4	75	39	4	2	7	10	4	97	17
366	Vol. št. 366	26	13	1	—	—	4	17	4	10	—	—	2	_	31	4
371	Vol. št. 371	34	7	5	1	2	2	18	7	3	1	1	8	—	49	4
373	Vol. št. 373	69	41	16	1	7	7	85	34	19	4	5	4	'2	80	24
377	Vol. št. 377	37	47	23	—	—	3	66	38	10	4	10	4	4	116	12
Izidi volitev za poslansko zbornico v tržaški občini
VOLIŠČA		ČL	03 S	5E	MADP	PSd’A	O-	£	S	ZELENI	tr	L.V.-P.U.	Š Q_	U- 2E	O	cc	VOLIŠČA		ČE	S	ČE	MADP	PSd’A			S	ZELENI	£Z	L.V.-P.U.	Š Q_	UL. ŠE	O	CC
		VOLILNO OKROŽJE TRST 2															188	Vol. št. 188	100	32	15			1	7	89	4	7	5	4	11	4	129	17
																	189	Vol. št. 189	69	59	21	1	2	6	112	17	16	8	6	6	6	157	32
2	Vol. št. 2	68	45	21	—	10	4	112	30	18	5	6	11	4	165	20	190	Vol. št. 190	94	59	16	—	1	12	145	28	20	7	8	8	2	163	30
3	Vol. št. 3	123	49	18	—	3	9	76	13	13	4	5	13	6	123	25	191	Vol. št. 191	163	19	17	—	15	8	79	2	15	7	9	7	—	95	10
4	Vol. št. 4	91	61	14	—	2	6	82	8	6	14	4	6	2	147	20	192	Vol. št. 191	121	34	15	1	6	2	62	18	19	5	9	5	—	72	33
6	Vol. št. 6	111	26	17	—	4	6	60	13	8	3	2	5	1	82	16	193	Vol. št. 193	177	30	12		14	5	96	11	17	8	8	14	2	106	23
7	Vol. št. 7	117	45	16	1	5	7	102	26	14	4	2	15	4	119	34	194	Vol. št. 194	79	46	15	_	12	6	86	15	12	7	3	12	3	77	25
9	Vol. št. 9	95	51	22	—	12	4	100	28	18	10	6	28	8	211	27	195	Vol. št. 195	86	45	16	_	4	7	95	23	18	9	3	10	4	125	37
12	Vol. št. 12	76	68	12	—	2	3	94	18	14	3	7	11	3	190	18	196	Vol. št. 196	123	28	10	2	10	1	93	17	23	5	5	6	3	85	18
16	Vol. št. 16	23	47	14	—	—	1	67	16	10	—	3	8	1	126	13	197	Vol. št. 197	133	46	19	1	11	17	126	24	18	6	4	11	5	148	24
17	Vol. št. 17	26	96	14	—	2	4	99	14	10	2	2	11	3	247	22	198	Vol. št. 198	82	38	13	_	_	10	69	9	10	10	3	10	—	129	23
19	Vol. št. 19	105	64	14	—	2	4	72	14	17	10	10	8	4	112	27	199	Vol. št. 199	115	17	11	2	22	9	59	4	8	15	1	15	5	55	23
26	Vol. št. 26	64	62	20	—	4	11	111	34	17	7	4	10	3	127	27	200	Vol. št. 200	90	37	19	—	4	2	117	24	15	14	5	9	5	114	23
27	Vol. št. 27	74	61	18	2	5	5	123	66	29	4	9	8	5	119	40	201	Vol. št. 201	84	53	22	—	5	13	105	22	25	10	4	14	7	139	31
28	Vol. št. 28	141	74	13	2	3	16	137	23	14	7	6	14	3	165	26	202	Vel. št. 202	102	37	12	—	13	11	106	19	19	3	4	15	8	152	24
29	Vol. št. 29	49	48	25	—	2	3	67	46	11	6	5	19	2	94	21	203	Vel. št. 203	128	62	19	—	8	7	127	26	25	12	1	12	9	142	34
35	Vol. št. 35	55	62	25	—	6	11	167	46	21	5	4	17	1	160	44	204	Vel. št. 204	118	53	13	—	3	4	113	23	22	3	2	16	6	154	55
45	Vol. št. 45	64	42	5	—	—	6	97	10	23	1	8	9	—	181	26	205	Vol. št. 205	65	20	8	1	5	1	58	6	9	1	1	5	2	58	17
52	Vol. št. 52	120	55	18	—	10	13	158	33	26	4	1	17	6	141	54	206	Vel. št. 206	122	50	14	1	7	6	110	24	21	15	9	10	5	150	29
73	Vol. št. 73	159	53	7	—	3	3	95	21	12	10	4	22	1	123	35	207	Vel. št. 207	92	39	5	_	—	6	45	5	8	4	5	6	3	73	20
76	Vol. št. 76	137	70	15	—	4	12	130	24	18	17	4	14	2	137	47	208	Vol. št. 208	127	59	16	—	—	10	93	24	19	4	9	16	1	152	23
81	Vol. št. 81	109	56	16	—	3	9	118	23	19	10	2	20	7	161	47	209	Vol. št. 209	111	74	18	1	9	9	130	26	30	11	7	19	11	197	48
88	Vol. št. 88	150	64	21	—	10	131	129	19	19	11	6	18	8	134	39	210	Vol. št. 210	135	53	23	1	6	4	101	17	16	3	7	16	6	165	19
92 Vol. šl. 92		79	42	6	1	1	6	49	10	16	6	6	5	—	59	21	211	Vol. št. 211	100	63	21	1	6	11	116	15	17	1	14	19	4	131	28
93	Vol. št. 93	30	38	11	~	3	4	64	28	10	8	5	2	2	75	22	212	Vol. št. 212	185	30	9	1	11	10	65	20	21	9	5	18	4	116	16
100	Vol. št. 100	85	64	21	~	1	14	132	36	17	5	1	16	8	146	32	213	Vol. št. 213	151	36	16	—	17	10	133	18	30	14	2	13	8	128	32
101	Vol. št. 101	72	47	15	—	1	7	106	13	11	—	5	11	3	128	27	214	Vol. št. 214	274	17	7	'1	41	4	50	7	18	3	2	5	—	71	23
102	Vol. št. 102	25	28	13	1	1	6	42	17	11	4	7	8	3	58	23	215	Vol. št. 215	102	54	28	—	16	12	156	28	20	7	6	12	2	156	42
104	Vol. št. 104	120	60	27	—	13	3	142	30	25	4	6	12	13	163	45	216	Vol. št. 216	127	66	18	1	5	6	139	26	18	1	4	16	2	128	41
111	Vol. št. 111	89	99	16	1	7	9	106	19	16	10	15	27	6	218	36	217	Vol. št. 217	92	'76	30	—	1	5	103	57	19	4	8	12	9	149	44
113	Vol. št. 113	60	79	19	2	7	10	120	23	20	8	10	7	7	161	40	218	Vol. št. 218	98	72	27	—	4	8	102	36	25	8	4	4	9	139	37
114	Vol. št. 114	60	63	12	2	2	5	98	23	18	1	7	22	7	114	26	219	Vol. št. 219	46	91	22	—	3	9	120	43	14	6	5	14	4	124	32
116	Vol. št. 116	45	58	30	—	4	5	120	54	13	1	11	7	7	128	21	220	Vol. št. 220	58	73	38	1	5	8	108	55	11	2	4	8	3	154	26
117	Vol. št. 117	40	38	10	—	2	4	62	24	14	2	5	7	4	94	29	221	Vol. št. 221	83	30	21	1	5	15	124	24	12	9	3	6	3	112	27
118	Vol. št. 118	57	57	16	—	5	10	103	30	24	5	3	6	5	118	36	222	Vol. št. 222	61	32	4	—	1	7	60	11	15	7	7	10	2	82	16
123	Vol. št. 123	133	65	13	—	6	6	80	10	10	4	4	5	6	100	22	229	Vol. št. 229	63	55	21	—	5	7	52	45	21	5	12	12	9	123	34
124	Vol. št, 124	109	28	10	—	3	5	62	21	4	9	—	12	4	71	17	230	Vol. št. 230	68	47	13	2	11	7	85	41	13	4	6	7	6	132	26
125	Vol. št. 125	123	52	4	—	3	11	77	15	17	7	4	11	4	107	32	231	Vol. št. 231	48	60	13	1	—	5	70	29	16	7	5	6	3	111	19
126	Vol. št. 126	94	68	17	1	4	9	126	30	16	4	5	11	3	176	29	232	Vol. št. 232	60	89	44	1	7	6	96	83	26	6	5	5	3	177	29
127	Vol. št. 127	142	63	9	1	3	7	72	26	14	16	8	17	4	91	41	233	Vol. št. 233	47	62	18	—	8	8	105	66	23	5	1	9	6	94	24
128	Vol. št. 128	137	27	16	—	6	6	65	11	16	8	4	11	—	68	27	234	Vol. št. 234	83	41	21	1	6	3	91	52	23	5	5	8	2	148	37
131	Vol. št. 131	87	33	10	1	1	8	57	10	8	9	3	7	8	86	34	235	Vol. št. 235	59	27	17	1	4	6	47	19	9	5	3	7	2	85	20
134	Vol. št. 134	97	52	12	—	4	6	69	20	6	6	8	8	6	100	27	236	Vol. št. 236	126	36	9	—	5	3	91	28	10	11	2	9	3	132	28
135	Vol. št. 135	68	53	13	—	4	1	82	25	8	1	8	4	3	117	21	237	Vol. št. 237	89	76	31	—	2	12	108	48	12	5	8	8	3	145	43
136	Vol. št. 136	31	36	32	—	10	6	65	65	■17	1	1	2	2	103	23	238	Vol. št. 238	83	44	4	—	—	7	82	11	20	6	3	4	1	78	40
137	Vol. št. 137	96	46	12	—	4	9	89	19	12	12	7	8	9	104	25	239	Vol. št. 239	150	49	16	1	1	14	87	10	17	5	4	12	3	110	32
138	Vol. št. 138	108	35	12	—	4	6	89	18	14	4	8	9	1	102	19	240	Vol. št. 240	176	39	12	—	18	.6	98	24	18	3	11	8	8	118	28
139	Vol. št. 139	114	41	7	—	12	5	65	20	11	6	7	3	2	113	22	241	Vol. št. 241	165	43	17	1	10	8	112	27	19	8	10	19	5	127	40
140	Vol. št. 140	106	30	9	—	3	5	89	22	13	—	4	9	4	87	17	242	Vol. št. 242	103	49	11	2	13	2	93	17	19	6	3	5	7	117	26
141	Vol. št. 141	134	40	9	—	6	4	70	12	12	9	4	6	3	107	31	243	Vol. št. 243	88	76	21	—	15	8	109	34	23	11	7	12	5	155	40
142	Vol. št. 142	91	30	13	—	4	1	80	9	13	8	4	10	—	111	29	■244	Vol. št. 244	85	39	10	—	8	6	95	18	11	5	3	9	7	101	23
143	Vol. št. 143	67	46	35	—	8	7	111	33	29	4	—	9	5	120	29	245	Vol. št. 245	106	45	16	2	21	8	87	24	24	7	6	7	5	102	19
144	Vol. št. 144	64	47	26	—	4	8	87	41	24	8	4	12	5	149	24	246	Vol. št. 246	86	56	13	—	22	5	116	26	21	6	4	13	3	111	24
149	Vol. št. 149	47	74	20	—	8	7	71	20	12	2	5	7	5	121	25	247	Vol. št. 247	86	66	30	1	4	8	125	31	17	6	2	13	8	137	39
155	Vol. št. 155	89	77	27	—	13	8	108	40	27	8	5	8	3	150	37	248	Vol. št. 248	42	40	4	1	5	5	61	7	10	2	3	4	—	38	16
157	Vol. št. 157	117	52	12	2	5	9	117	17	15	3	6	11	4	140	33	249	Vol. št. 249	41	55	17			1	13	76	16	13	4	3	8	1	119	12
167	Vol. št. 167	23	70	15	1	—	5	57	19	12	4	4	6	4	239	16	250	Vol. št. 250	191	49	12	—	13	10	105	37	30	5	4	11	6	94	38
177	Vol. št. 177	138	32	6	—	5	7	87	21	23	9	13	10	3	88	32	251	Vol. št. 251	84	69	23	_	12	5	91	44	28	3	9	9	3	131	46
178	Vol. št. 178	125	41	15	—	21	5	100	17	22	3	4	8	1	131	20	255	Vol. št. 255	105	78	21			2	9	158	30	25	5	4	19	6	154	58
179	Vol. št. 179	79	24	4	—	—	9	50	6	10	3	1	8	3	63	19	275	Vol. št. 275			17												
180	Vol. št. 180	114	37	12	—	7	6	61	6	15	8	3	9	3	103	19	276	Vol. št. 276	84	59	11	1	2	6	88	16	12	5	10	9	3	124	34
181	Vol. št. 181	117	25	6	1	4	5	70	19	15	5	6	7	4	88	23	277	Vol. št. 277	101	62	20	1	8	5	114	44	17	5	4	5	4	120	26
182	Vol. št. 182	120	47	12			7	8	96	19	17	5	3	8	3	110	17																	
183	Vol. št. 183	57	27	3	_	2	8	44	8	11	3	2	8	9	83	18	278	Vol. št. 278	101	39	11	2	6	9	77	31	17	9	2	11	8	63	22
184	Vol. šl. 184	126	39	6	1	1	4	65	6	12	6	3	9	1	80	29	279	Vol. št. 279	162	54	22	—	10	10	83	35	36	3	6	10	7	112	33
185	Vol. št. 185	134	38	14	1	2	3	60	9	12	7	6	10	—	80	19	280	Vol. št. 280	33	77	45	—	16	4	98	61	21	3	4	15	1	146	24
186	Vol. št. 186	91	52	10	—	1	7	92	11	10	5	8	9	3	184	18	281	Vol. št. 281	172	32	26	—	48	5	92	30	27	6	.5	7	11	78	37
187	Vol. št. 187	127	40	14	-	1-	5	62	8	15	3	5	9	-	120	19	282	Vol. št. 282	147	47	29	—	30	9	89	28	29	9	3	6	9	107	26
VOLIŠČA		ČE	GO S	čE	1	V,PSd	a-	C/>	S	ZELENI	1—	L.V.-P.U.	Š Q_	U_ 3E	O	CC
290	Vol. št. 290	33	57	31		11	5	75	58	9	6	1	7	5	120	13
296	Vol. št. 296	180	63	27	1	2	5	118	23	15	4	8	19	6	161	29
297	Vol. št. 297	81	77	21	—	8	11	139	34	25	6	7	13	9	179	41
299	Vol. št. 299	67	37	9	2	5	3	54	9	8	10	4	13	4	79	12
300	Vol. št. 300	92	38	11	—	12	11	102	22	15	9	9	8	5	104	26
301	Vol. št. 301	95	74	14	1	4	18	109	38	10	4	1	12	2	168	38
302	Vol. št. 302	54	47	23	—	—	3	140	27	25	4	4	4	4	137	25
303	Vol. št. 303	99	53	9	—	4	7	107	26	10	9	5	10	6	131	27
304	Vol. št. 304	76	57	15	—	4	3	78	9	8	4	7	9	1	83	19
310	Vol. št. 310	47	62	10	—	1	11	64	6	12	2	3	5	6 283		22
311	Vol. št. 311	85	68	19	—	5	7	93	12	8	3	9	13	1	179	27
312	Vol. št. 312	73	87	24	M;-	3	11	134	30	14	3	4	37	1	147	34
313	Vol. št. 313	80	53	13	—	14	2	70	9	7	5	5	18	3	118	24
.314	Vol. št. 314	89	88	15	—	8	12	86	36	20	12	4	13	5 131		44
315	Vol. št. 315	61	79	26	—	3	9	125	43	12	3	4	12	5	191	23
316	Vol. št. 316	90	71	17	—	3	8	121	30	25	3	1	12	2	179	36
317	Vol. št. 317	103	61	31	—	12	5	138	40	18	10	1	12	3	102	34
321	Vol. št. 321	104	44	14	-	■2	8	79	8	20	6	10	8	6	109	32
322	Vol. št. 322	152	46	10	1	14	6	100	22	22	7	2	12	10	156	29
323	Vol. št. 323	49	78	18	—	—	5	72	31	12	6	6	12	1	136	26
325	Vol. št. 325	51	30	7	—	3	2	39	5	1	2	2	6	—	67	4
326	Vol. št. 326	68	12	7	3	3	2	27	7	2	2	5	8	1	78	8
329	Vol. št. 329	3	1	1	—	—	1	5	—	—	—	—	—	—	5	2
330	Vol. št. 330	68	57	23	—	3	5	91	13	8	8	3	12	1	239	19
331	Vol. št. 331	25	15	7	—	1	1	16	3	3	1	2	5	2	40	11
332	Vol. št. 332	11	3	1	—	2	4	9	—	—	1	2	2	1	19	1
333	Vol. št. 333	146	35	5	—	7	4	60	12	11	6	4	7	2	108	20
334	Vol. št. 334	144	44	18	2	2	6	95	14	9	8	7	14	2	108	21
335	Vol. št. 335	59	73	33	—	3	10	103	31	13	1	3	9	4	257	15
336	Vol. št. 336	107	52	15	—	7	8	89	10	17	4	4	9	4	92	32
337	Vol. št. 337	63	52	10	—	5	2	66	23	11	9	5	9	3	108	26
338	Vol. št. 338	76	47	26	1	9	6	129	23	16	6	2	9	7	166	46
339	Vol. št. 339	26	38	8	—	1	1	42	17	13	1	1	4	1	56	17
341	Vol. št. 341	88	55	25	—	10	5	160	50	18	8	8	9	2	125	35
343	Vol. št. 343	41	60	46	1	20	6	122	105	18	5	6	9	4	141	22
350	Vol. št. 350	157	50	11	1	2	4	113	14	8	5	6	12	2	126	27
351	Vol. št. 351	113	51	12	1	6	8	108	23	18	2	9	13	2	134	26
352	Vol. št. 352	67	56	37	1	1	11	161	49	28	9	3	15	6	147	37
353	Vol. št. 353	61	72	36	1	5	12	127	25	18	3	8	9	3	143	23
354	Vol. št. 354	76	69	15	—	3	2	106	43	14	6	4	8	1	169	40
355	Vol. št. 355	55	34	14	—	—	5	63	11	12	6	5	7	3	96	15
356	Vol. št. 356	114	54	14	—	3	6	145	12	10	8	8	16	3	136	27
357	Vol. št. 357	103	53	11	i	4	8	111	12	22	4	7	10	2	111	37
358	Vol. št. 358	72	56	49	—	9	13	126	67	31	6	3	9	9	124	55
359	Vol. št. 359	133	37	10	—	5	5	85	10	17	9	11	23	3	119	32
360	Vol. št. 360	83	84	32	—	12	10	136	49	18	4	5	13	7	180	26
361	Vol. št. 361	76	31	20	—	2	6	134	18	20	2	3	14	10	128	39
362	Vol. št. 362	55	52	12	—	1	4	94	24	12	4	8	10	7	168	18
364	Vol. št. 364	10	3	—	—	1	1	3	1	—	—	1	—	—	22	2
367	Vol. št. 367	94	37	9	—	—	7	65	7	11	1	7	25	3	71	20
368	Vol. št. 368	88	60	21	1	6	5	96	31	19	4	6	13	2	71	39
369	Vol. št. 369	99	40	4	—	1	4	60	16	15	4	2	6	2	72	30
370	Vol. št. 370	64	36	21	—	3	4	112	16	18	8	4	12	3	105	28
374	Vol. št. 374	81	54	10	—	1	8	74	13	17	19	4	20	8	119	42
375	Vol. št. 375	115	74	24	1	9	9	152	38	26	8	4	13	4	165	33
376	Vol. št. 376	81	65	20	—	3	8	99	24	18	7	4	11	2	252	34
378	Vol. št. 378	61	13	5	—	20	2	34	6	6	5	2	9	2	62	4
379	Vol. št. 379	89	64	14	1	6	5	128	31	23	6	6	16	1	152	56
380	Vol. št. 380	55	45	24	—	—	7	108	20	16	5	5	11	2	134	17
381	Vol. št. 381	119	39	29	—	10	5	112	36	22	18	6	17	4	112	33
382	Vol. št. 382	160	82	8	1	3	3	100	15	19	7	5	14	6	131	54
383	Vol. št. 383	124	73	27	2	5	8	121	7	28	10	7	13	10	132	44
384	Vol. št. 384	90	28	15	—	4	8	100	15	16	5	3	12	2	90	39
386	Vol. št. 386	138	72	12	—	6	8	133	39	14	7	6	19	6	131	36
387	Vol. št. 387	112	62	19	1	4	8	114	27	32	4	5	18	7	115	45
388	Vol. št. 388	123	48	24	—	3	2	126	18	18	5	3	17	2	130	56

Poletni vozni red vlakov
Velja od 31. maja 1987 do 26. septembra 1987
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke (§)
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Turin Moskva-Turin (spalniki) (3) (□)
6.20	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
6.22 K San Dona dr Piave; od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87 (4) (1) (§)
6.50	E Benetke-Rim; spalniki Mos-kva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke (§)
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim (*)
12.40	H Benetke
13.42	K Portogruaro (§)
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
18.53	K Benetke (§)
19.30	K Portogruaro (§)
19.45	E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Pa-riz
Benetke-Rim (§) (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zag-reb-Pariz; pogradi 2. razreda Be-ograd-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin
Bene tke-Milan-G eno va-Ven ti-miglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin; spalniki in pogradi
1.	in 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke (§)
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	K Genova-Milan-Benetke-Venti-miglia
Milan-Benetke-Turin (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimig-lia-Trst, pogradi 2. razreda Tu-rin-Trst)
7.50	H Portogruaro (§)
8.13 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Domodosso-la-Milan-Mestre-Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke
10.15	E Bari-Bologna-Benetke-Lecce (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.14	H Benetke
13.06	K Portogruaro (§) (4) (1)
13.25	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke (§)
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro (§)
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Mestre-Rim (‘)
21.45	B (Tergeste) Milan-Mestre-Turin (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah) (□)
23.10	K Benetke
23.49 E Benetke-Rim (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah)
(□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
(») - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- vozi ob petkih
(4)	- od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87
(5)	- od 15.6. do 19.9.87
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE-SOFIA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob sred., sob. in pon.; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta ob tor., pet. in ned.; spalniki Rim-Mos-kva razen ob ned.; spalniki Turin-Moskva ob ned.)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
18.28 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne-Sofia (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; spalniki Benetke-Atene ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Benetke-Atene razen ob ned.; pogradi
2.	razreda Benetke-Sofia ob pon., sob. in ned.)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Ljubljana-Opčine (po-
gradi 2. razreda Varšava-Rim ob čet., sob. in pon.; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim ob sre., pet. in ned.; spalniki Moskva-Rim razen ob pet.; spalniki Moskva-Turin ob pet.)
8.32 E (Benetke express) Sofia-Atene-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Op-čine (spalniki Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Atene-Benetke razen ob čet.; pogradi 2. razreda Sofia-Benet-ke ob sre., čet. in pet. ter 31.5. in 1.6.87)
9.46 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
16.38 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; Beograd-Benetke-Rim (§))
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.87
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
4.50	avtobusni nadomestni servis Videm
5.55	H Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Cente) (§)
6.05	K Videm (§)
7.02 H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj-Miinchen
K - krajevni vlak;
10.35	K Videm (§)
12.25	H Trbiž
13.05	K Videm (§)
14.05	H Videm
14.35	K Videm (§)
16.35	K Videm (§)
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm (§)
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.15	avtobusni nadomestni servis Videm
Prihodi v Trst
0.37 avtobusni nadomestni servis Videm
1.00	K Videm (samo dan po prazniku)
(§>
6.37 avtobusni nadomestni servis Videm (1)
7.02 K Videm (§)
7.59 H Videm-Benetke (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
9.27 H/K Videm (§)
10.25	H Videm
11.58	avtobusni nadomestni servis Videm
14.14	H Videm
14.55	K Videm (§)
15.22 H Videm
16.44	H Videm
17.45	K Videm (§)
18.56	K Videm (§)
19.42	H Trbiž
20.58	K Videm (§)
22.12 H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
(§) - samo 2. razred
(1) - ne vozi db praznikih
B - brzec;
H - hitri vlak;
E - ekspresni vlak
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
17. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zahodnonemška ladja po nesreči v Baltiku
To je ena od petih lukenj, ki so jih v ponedeljek izvrtali na spremni vojni ladji ZRN Neckar izstrelki z neke vzhodnoevropske ladje med manevri Varšavskega pakta v Baltiku. Bonn zadeve ni dramatiziral, ker je šlo za nesrečo, čeprav so bili trije mornarji lažje ranjeni	(Telefoto AP)
Ob 11. obletnici krvave represije rasističnega režima
Temnopolti iz Južne Afrike mirno počastili žrtve Soweta
JOHANNESBURG - Ob včerajšnji 11. obletnici začetka študentskega upora v Sowetu, ki je v treh mesecih neredov terjal življenje 600 ljudi, je velika večina temnopoltih
delavcev tega satelitskega mesta ostala doma.
Močne vojaške in policijske izvidnice so včeraj patruljirale puste ulice Soweta. Nadzorstvo so osredotočile predvsem pri avtobusni in železniški postaji. Vlaki in avtobusi pa niso včeraj peljali na delo desettisočev, ki vsako jutro gredo v Jahannesburg in se na večer vračajo v svoje »temnopolto mesto«. Ves ta prikaz moči pa je bil po vsem sodeč odveč.
Po pričevanju očividcev je bilo včeraj v Sowetu nenaravno mirno. Prebivalstvo se je odzvalo pozivu Enotne demokratične fronte (UDF) in sindikalne konfederacije Cosa-tu ter drugih protiapartheidskih organizacij, naj »omikano, z maksimalno disciplino in zbrano« obeležijo tiste tragične dni pred enajstimi leti. S cest je zginila celo otročad, ki je tako značilna za južnoafriška satelitska mesta.
V katedrali Regina Mundi in v luteranski cerkvi White City in v neki anglikanski cerkvi v Sowetu so bile maše zadušnice za padlimi po 16. juniju 1976. Zvonovi vseh cerkva pa so se za nekaj minut turobno oglasili. Soldateska rasističnega režima ni posegla, oblasti so se namreč zbale,
da bi trša roka sprožila splošen protest vsega temnopoltega prebivalstva.
Z dela so namreč izostali tudi delavci drugih temnopoltih satelitskih mest, a v manjši meri kot v Sowetu. Vse povsod, od Johannesburga do Durbana in Fort Elizabetha na vzhodni obali Južne Afrike je vladal nenaraven mir. V Johannesburgu je z dela izostalo 75 odstotkov delavcev, v Port Elizabetnu pa kar 90 odstotkov. V Capetownu je predstavniški dom mulatov končal z delom že predsinočnjim, da bi včeraj spoštoval tragično obletnico. Marsikje so delodajalci pristali, da so temnopolti delavci ostali doma, ne da bi proti njim sprožili sankcije.
Rasistični režim, je že v zgodnjih jutranjih urah dovolil tujim dopisnikom vstop v temnopolta satelitska mesta, kar je bil zgovoren dokaz, da ne bodo policiske sile posegle. Do napetosti je prišlo le pred katedralo Regina Mundi, ko so pred začetkom maše zadušnice varnostne sile s štirimi oklepnimi vozili zastražile dohode. Že po nekajminutnem pogajanju pa so se veliki oklepni transporterji umaknili.
Sowetske obletnice so se spomnili tudi v drugih državah Črne celine. V mozambiškem glavnem mestu Maputu je capetownski anglikanski naškof Desmond Tutu na kome-morativnem shodu pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Južnim Afričanom, da »strejo apartheid, preden bo ta ugonobil južnoafriško prebivalstvo«.
Ugandski predsednik na obisku v Beogradu
BEOGRAD Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov in ugandski predsednik Joweri Museveni sta v včerajšnjih uvodnih pogovorih največ pozornosti namenila obravnavi različnih oblik dvostranskih stikov in sodelovanja in nekaterih žgočih vprašanj iz mednarodnega življenja, predvsem o sedanji dejavnosti gibanja neuvrščenih in razmer na jugu Afrike.
Predsednik Museveni je dejal, da se Uganda močno zanima za nadaljnji razvoj in poglabljanje vseh oblik sodelovanja z Jugoslavijo. Poudaril je, da so v njegovi državi po določenem obdobju nestabilnosti uredili razmere in da zdaj Uganda krepi svoje stike z zunanjim svetom, predvsem pa z neuvrščenimi državami.
Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je s svoje strani poudaril, da neodvisnost zahteva tudi gospodarsko stabilnost držav v razvoju. Zato si af-
riške in druge države prizadevajo za krepitev tako neodvisnosti kot lastnega gospodarskega položaja v svetu.
Obe strani šta menili, da je poleg področja naložb obeh držav mogoče poglabljati tudi stike skozi industrijsko in kmetijsko sodelovanje, pa tudi na drugih področjih, kot so energetika, rudarstvo in podobno.
Pri obravnavi mednarodnih tem sta Mojsov in Museveni včeraj največ pozornosti namenila dejavnosti neuvrščenih in razmeram v Afriki. Po besedah ugandskega predsednika se Afrika še sooča z resnimi gospodarskimi težavami, pa tudi drugimi, ki so posledica različnih konfliktnih situacij na tej celini. Ti spori so po njegovih besedah posledica nerazrešenih nasprotij iz obdobja kolonializma, ki pa bodo zagotovo odpravljeni z odstranitvijo ostankov kolonializma na Črni celini.
(dd)
ZDA bodo pomagale Aquinovi
MANILA Ameriški državni tajnik George Shultz je obljubil filipinski predsednici Aguinovi, da se bo ameriška administracija z vsemi sredstvi, ki so sprejemljiva za filipinsko vlado, borila proti komunističnim upornikom v državi. Ob tem je Shultz obljubil državi tudi 176 milijonov dolarjev razvojne pomoči, več sredstev pa ji bo, po besedah ameriškega zunanjega ministra, Reaganova administracija še nakazala.
S to pomočjo se bo Aguinova lahko odpovedala najetju skupine privatnih državljanov, ki bi ji pomagali, da premaga komunistične upornike. Američani se namreč bojijo, da se bi enote teh državljanov prelevile po južnoameriškem zgledu v »eskadrone smrti«.
Morilec zbežal karabinjerjem
CATANZARO Karabinjerjem še ni uspelo zajeti 27-letnega povratnika Antonia Zaccarie, ki je predsinočnjim v Vibu Valentii ubil 28-letnega karabinjerja Antonia Civininija in hudo ranil v dimlje njegovega 21-letnega kolego Vincenza Catalda Di Barija. Patrulja karabinjerjev je morilca sicer prestregla v gmajni, toda zločinec je možem postave zbežal, potem ko je začel vanje divje streljati — verjetno z isto pištolo, ki jo je uporabil v Vibu Valentii. Zdaj se menda skriva v nekem zapuščenem kmečkem poslopju in vse kaže, da ga bodo kmalu onesposobili.
Zaccario (pred nekaj leti vpletenega v razpečevanje mamil), sta hotela Civinini in Di Bari legitimirati skupaj s tremi drugimi mladinci, ker so pred nekim gostiščem motili ljudi. Zaccaria je tedaj pahnil Civininija na tla in ga hladnokrvno ustrelil v prsi, nato pa streljal še v Di Barija.
ZDA preizkušajo raketo Titan
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Edwards, ki leži na odročnem območju Kalifornije, preizkušajo nosilno raketo Titan 340 na trdno gorivo. Posnetek kaže ponedeljkov preizkus, ki je trajal samo nekaj minut. Takšne rakete, ki merijo v dolžino 96 čevljev (enemu čevlju ustreza 30,48 centimetra), bodo izkoristili za bodoče vesoljske odprave	(Telefoto AP)
Indijska vlada bo lahko pošiljala pomoč Tamilom
Vladi iz Colomba in New Delhija sta se sporazumeli glede pomoči, ki jo bo indijska vlada poslala tamilskim upornikom, ki se na severu Sri Lanke borijo za samostojno državo. Kot znano, sta bili državi pred dvema tednoma na robu vojnega spopada, ker je indijska vlada, kljub izrecni prepovedi srilanške vlade, s padali poslala pomoč tamilskemu civilnemu prebivalstvu na polotoku Jaffna.
Po štirih dneh pogovorov v Colombu, ki sta jih vodila singalski zunanji minister Shahul Hameed in indijski višji komisar J. N, Dbdt, sta delegaciji na koncu pristali na kompromisni rešitvi. Indijci bodo po včerajšnjem sporazumu lahko pošiljali pomoč v hrani tamilskemu civilnemu prebivalstvu, to pa bodo lahko storili le po morju. Pomoč bo predhodno pregledala mešana indijsko-sri-lanška komisija, v kateri bodo tudi člani Rdečega križa. Po mnenju opazovalcev predstavlja včerajšnji sporazum pomemben korak v smeri reševanja tamilskega problema. Pomembno je namreč, da sta delegaciji po prekinitvi pogajanj ponovno sedli za pogajalsko mizo, kar pa pomeni, da bi lahko, s posredovanjem newdelhijske vlade, prenehala državljanska vojna, ki je razklala Sri Lanko v dva dela.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Radllovič > Gale