Leto LXX Štev. 160 a V Ljubljani, ¥ sredo, 15, ]uH|a I942-XX pS^JuS«.^^^ Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo SO Lir Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica] Novo mesta VENEC Izhaja vsak dan ijotra| razen p onedelfka In dneva po praanOro. = Uredništvo to opravai Kopltarlava 6, L|abl|ara. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | • Redazione, Ammlnlstrazlonai Kopltarlava 6, Lnbiana. izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. | Telefon 4001—4005. Abbonamentl: Met« 18 Lire; Estcro, mete 20 Lira, bdiziooe domenlca. inoo 34 Lira, Estero 50 Ure C. C. fj Lubiana 10 650 pet gll abbo-namentii 10.349 per la Inierzioni. Pllialel Novo me« t o. Concessionaria esclnsiva per la pnbblicitft di proventenza Italiana ed estera: Unione Pabblicitd Italiana S. A. Milana n BoIIettino No 777 | Le lotte sul fronte egiziano continuano con successo Numerosi prigionieri — La cattura di un comando di battaglione 20 velivoli inglesi distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte egiziano atlacchi di reparti di ita-liani e ledesehi hanno ronseguiln huoni risultati; sono stati presi numerosi prigionieri e catturato un comando di battaglione. Intensa J> stata anehe ierl 1'attivita aerea: i cacciatori germanici hanno abbattuto nore »Spit-liro«, i nostri uno quadrimotore del tipo »Libera-tor«, due altri apparecchi britannici sono preripitati in mare colpiti dalle artiglierie della piazza di Tohruk, dove incursioni nemicbe hanno uriso alcuni arabi e rausato limitati danni. La difesa contraerea di Bengasi ha centralo e distrutto un velivolo avversario portando cosl a 100 il numero degli apparecrhi abhattuti. L'aeroporto di Ta Venezia 1» stato attaceato da formazioni di hoinhardieri delPasse; nel corso di qucste azioni la RAF perdeva sette aerei ad opera della carria italiana e due di quella tedesca. Sei nostri aeroplani non sono tornati alle basi delle operazioni svolte nelle ultime due giornate. Razširjen prodor proti jugu Na južnem odseku so nemške čete razširile prodor proti jugu in prodrle globoko v sovjetske postojanke Pri Volhovu je bil ujet poveljnik 2. sovjetske armade general Vlasov Berlin, 14. jul. Izvleček iz današnjega nem- | vzročena v stanovanjskih četrtih v D 11 i s b u r g u. škega vojnega poročila: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemške in zavezniške čete razširile prodor proti jugu in prodrle globoko v sovjetsko utrjeno črto. Letalstvo je uspešno in neprestano podpiralo borbe na zemlji ter uničevalno zasledovalo umikajočega se nasprotnika. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo več sovjetskih napadov odbitih. Obroč okoli obkoljenih sovjetskih oddelkov se vedno bolj zožuje. Na bojišču pri V o 1 h o v u je bil med drugimi ujet tudi vrhovni poveljnik 2. sovjetske armade general Vlasov. Na palestinski obali je nemška podmornica z 2 torpedi zadela veliko sovražno pe-trolejsko ladjo. V Egiptu jc bilo samo krajevno delovanje pri E! Alameinu. Na Malti so skupine nemških in italijanskih bombnikov stalno napadalo letališče. Na južni angloški obali so nemški lahki bombniki potopili eno angleško spremljevalno ladjo. Angleški bombniki so zadnjo noč napadli več inost v zahodni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom jc bilo nekaj žrtev. Škoda je bila po- Bitka na egiptovskem bojišču se uspešno nadaljuje Prijetih je bilo mnogo ujetnikov ter poveljstvo nekega bataljona 20 angleških letal sestreljenih Vojno poročilo št. 777 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na o g i p t o v s k c m bojišču so napadi italijanskih in nemških oddelkov rodili dobre uspehe: prijetih jo bilo mnogo ujetnikov in ujeto je bilo tudi poveljstvo nekega bataljona. Letalsko delovanje je bilo tudi včeraj močno: nemški lovci so sestrelili 9 Spitfirejev. naši pa šti-rimotorno letalo vrste »Liberator«; dve drugi angleški letali sta treščili v morje, zadeti od topništva v Tobruku, kjer so bili pri sovražnem napadu ubiti nekateri Arabci ter je bilo prizado-jane nekaj škode. Protiletalsko topništvo v B e n g a z i j u je zadelo in sestrelilo eno nasprotno letalo: s tem znaša število nad Bengazijem sestreljenih letal 100. Skupine osnih bombnikov so napadle letališče Ta V e n e z i a. Med tem napadom je zgubila RAF 7 letal in sicer so jih 5 sestrelili italijanski lovci, 2 pa Nemci. Zadnja dva dni se ni vrnilo šest naših letal. Nekje na bojišču, 14. julija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani jioroča: Včeraj so italijanski lovci, ki so spremljali skupine italijanskih in nemških bombnikov v Sredozemlju, sestrelili pet sovražnih letal, šesto angleško letalo je bilo verjetno sestreljeno, druga pa eo bila poškodovala. Rim, 14. julija. AS. Italijanski tisk poudarja, da je sovražnik zadnje dni na afriškem bojišču obnovil svoje poskuse, zmanjšati pritisk osnih sil. Napadi, katere so izvedle angleške čete in ki so bili posebno siloviti na obrežnem odseku, 60 se vsi zlomili ob trdem odporu italijanskih in nemških čet. Mina posledica teh napadov je bila, da je angleška osma armada zgubila veliko število ljudi m znatno količino vojnega gradiva. Osno letalstvo, ki je zasedlo nova letališča, mnogo bližja bojišču, lahko zdaj zelo izdatno in še močneje nastopa. Pri El Alameinu, kjer se nahajajo ostanki osme armade in kamor prihajajo okrepitve z bližnjega vzhoda, eo osne čete pripravljene zlomiti zadnje in brez dvoma najtrdnejše sovražne obrambne črte. Ženeva, 14. julija. AS. »Journal de Geneve«, ki razpravlja o položaju v Egiptu, pravd, da se Egipt nahaja v paradoksnem položaju, ko pasivno prisostvuje srditi borbi na 6vojem lastnem ozemlju. Navzlic angleškemu pritisku hoče Egipt ostati izven spora. Halijansko-nemški uspehii so brez dvoma okrepili upanje nacionalistov, ki zahtevajo ogiptsko neodvisnost. Notranja egiptska politika jo na odločilnem preobratu, kar dokazuje dejstvo, da se je Nahas paša ločil od 6vojega starega sodelavca Makreim Ebid paše, ki jo bil tudi izključen iz vafdistične stranke. Pet napodajočih letal jo bilo sestreljenih. Berlin, 14. jul. AS. Iz vojaških virov se je zvedelo, da so nemška vojna letala včeraj v spremstvu lovskih letal uspešno napadla pristaniško naprave v Rostovu in povzročila številne požare. Berlin. 14. julija. AS. Iz nemških virov 6e je izvedelo, da je nemško letalstvo včeraj nadaljevalo z napadi na sovjetski preskrbovalni promet na južnem odseku vzhodnega bojišča. Zadeti so bili mnogi vlaki, ki so prevažali vojno gradivo, vojaštvo in avtomobile. Rusi so na tem ltojišču zgubili 35 letal. Berlin, 14. julija. AS. »Zvvolf Uhr Blatt« prinaša brzojavko svojega posebnega dopisnika na vzhodnem bojišču, ki pravi, da uporabljajo Sovjeti v bojih, ki so se začeli 5. julija severno od Orla, 34 tonske tanke, na katerih so nameščeni metalci 0"gnja. Ti tanki pa niso rodili uspehov, na katere je računalo rdeče poveljstvo, kajti Nemci so jih onesposobili po večini z ročnimi in d ina milnimi bombami, ostalo pa jo uničil koncentrični ogenj protitankovskega topništva, proden so lahko dospeli na bojišče, kjer je bila nemška pehota, proti kateri bi lahko uporabljali te metalce ognja. Berlin, 14. julija. AS. DNB poroča, da so angloški bombniki zadnjo noč spuščali razdiralno in za-žigalno bonvhe na nekatere krajo v zahodni Nemčiji. Na vojaških ciljih ni bilo nobene škode. Mnogo civilistov je bilo ranjenih. Po doslej prispelih poročilih sta bili sestreljeni dve napadajoči letali. Berlin, 14. julija. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da jo nemško letalstvo tudi včerajšnji dan podpiralo kopenske bojo na južnem odseku vzhodnega bojišča ter izvajalo množične napade na razne cilje v pokrajini okoli Rostova. napadalo pa je tudi vso postojanko, kjer so je zbiralo vojaštvo. Po dosedanjih poročilih jo bilo v z rajnih bojih zbitih šest sovjetskih letal. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo na- padalo nasprotnikove zveze in napadajočo sovražno oddelke, ki jim jo zadalo znatne izgube. Pet sovjetskih letal jo bilo na tem odseku sestreljenih. Beril, 14. julija. AS. Brzojavko, ki jih pošiljajo severnoameriški dopisniki iz Moskve, priznavajo, da je bil sovjetski odpor na tiojišču pri Voronežu strt ter dodajajo, da se rdeče čete še naprej bore med umikanjem in si prizadevajo, da bi se izmaknilo nemški obkolitvi. Stockholm. 14. julija. AS. Londonski list »Eve-ning Standard« dam« zjutraj takole piše o položaju na vzhodnem bojišču: Nismo še čisto obupali, toda zadnjo bitke eo jasno pokazale, da so Nemci popolnoma sposobni vsiliti sovražniku premikajočo so bojišče pod pogoji, kar najbolj ugodnimi za Nemce. Angleško upanje o stalnosti ruskega bojišča je bilo slabo utemeljeno. »Dailv Tolegraplu pa pripominja s svoje strani tole: Nemški uspehi na l>o-jišču pri Donu. ki so omogočili zasedbo hoiiato pokrajino in velikih živilskih zalog, nns navdajajo k temu, da zopet uporabljamo besedo »nevarnost«. V Londonu se zavedajo resnosti položaja Ženeva, 14. julija. AS. Dopisnik lista »Journal de Denevo« poroča iz lx>ndona, da angleški uradni krogi priznavajo skrajno resnost položaja. Dočim Japonci nadaljujejo ofenzivo v pokrajini Cekjang, 60 pripravljajo novi udarci v Egiptu. Položaj na tem liojišču najbolj skrbi pristojne angleške kroge. Moskovski dopisniki londonskih listov poročajo, da položaj na vzhodu od začetka vojne nikdar ni bil tako težak kakor zdaj. Dopisnik »Daily Telegra-pha« javlja, da bodo kmalu zvezo s sovjetsko armado pretrgane, dočim »Times« govori o okrepitvah, ki so jih dobili Nemci zlasti v letalstvu, ki mu je tudi pripisati velike uspehe nemških sil pri zadnjih bojih. Osna ofenziva na morju - nevarna Rim, 14. jul. AS. »Daily Express« piše v svojem uvodniku, da je položaj angleške trgovsko mornarice zelo težak in da so na vsak način mora rešiti vprašanje razliko med potopljenimi in novozgrajenimi ladjami, ki iahko postane eno naj-kritičnejših in najusodnejših vprašanj cele vojne. Ne samo — tako pišo uvodničar — da ni le oslabljena naša napadalna moč, marveč celo možnost nadaljevati vojno. List zahteva na koncu, naj angleška vlada začne objavljati seznam potopljenih ladij. Neki drugi londonski list pa s svojo strani piše o vladni nameri, da bo prihodnja debata o potopitvah zavezniških ladij v spodnji zbornici tajna in pravi: Res da bo tajna, vendar pa bo vsaj nekaj dejstev objavljenih občinstvu. Ljutlstvo ima pravico zvedeti za naše pomorske izgube, če to ni v korist sovražniku. »Daily Mail« pa pravi, da je glavna namera o tajni debati glodo pomorskih zmag bojazljivost. Vsekakor bo treba nekaj storiti, da bo javnost spoznala strahotno težo udarcev, ki jih mora prenašati trgovska mornarica in za katere javnost šo no ve. Velika osna ofenziva na morju ni manj nevarna kakor ofenziva v Rusiji ali Egiptu, čeprav so njeni uspehi manj znani. Kajti, če bomo zgubili bitko za morje, bomo izgubili vojno, pa naj se zgodi kar koli v Rusiji, v Egptu ali na drugih bojiščih. Prebujenje povojne Italije Finski list o Duceju kot obnovitelju slavnega rimskega imperija Helsinki, 14. julija. AS. Politični finski tednik | viške zveze bo italijanski triumf nad Anglijo tudi »Svenskabotten« prinaša članek o prebujenju povojne Italije pod genialnim in daljnovidnim vodstvom Benita Mussolinija ter našteva odlične zasluge fašističnega režima na vseh področjih, v vojski, mornarici in letalstvu, v civilizaciji, v bo-nifikacijskih delih, v umetnosti, znanosti in na raznih dragih področjih, kjer je to obširno delovanje piostavilo Italijo na prvo mesto med narodi. Italijanska vojska, mornarica in letalstvo sta v sedanji vojni zadivili svet; zlasti so pa zadivili zadnji tedni neprestanih uspehov, junaštev in žrtev vseh vršit italijanskih oboroženih sil v Sredozemlju, v tistem Sredozemlju, ki je bilo in po pravici spet postaja edinstvena slava rimskega imperija. Italija nam je pokazala s svojo smelostjo in odločnostjo, kako je treba iti proti zmagoviti bodočnosti. Na stotine konvojev z italijan-sko-nemškimi četami jo bilo varno prepeljanih preko morja, nešteto zmagovitih bitk je bil iz-vojevanih proti mogočni angleški mornarici, pomembna pomoč je bila dana tudi nemškim tovarišem v peščeni puščavi. Poleg triumfalnih starih imperialnih cest je Mussolini dodal novim rimskim legionarjem nove cesarske varne ceste. Od boljševiškega bojišča do puščave najdete povsod zmagujočega italijanskega vojaka, ki se bori za gotovo zmago pravice in civilizacija proti nasilstvu in barbarstvu. Italijanskemu ljudstvu, ki se bori na našem lastnem bojišču proti boljševizmu, želimo sijajno zmago in dosego vseh njegovih ciljev. Dočim je glavni sovražnik Italije Anglija, je glavni sovražnik Finske Sovjetska Rusija, toda zaradi angleško-boljše- Še ena švedska ladja potopljena Stockholm, 14. julija. AS. Švedska jadrnica /Hanna«, ki je vozila vzdolž švedske obale proti Kalmarju, je bila potopljena v švedskih obrežnih vodah. Domnevajo, da jo je potopila sovjetska podmornica. v dobrobit Finski. Sledimo koraku italijanskega vojaka s hvaležnim srcem in z navdušenjem, kakor ga je kazala Italija tako ganjeno za nas, kadar smo se v prejšnji vojni sami borili proti premočnemu boljševiškemu napadalcu. Novo nemško letalo Nese čudovito velik tovor in lahko pristane na majhnem prostoru Rim, 14. jul. AS. Posebni dopisnik lisla »Po-polo di Roma« poroča z bojišča ob Donu, da Sovjeti nimajo časa za reden umik in pred prihodom nasprotnika vse uničijo. Ta položaj je posledica bitke pri Harkovu, v kateri so bile najboljše Timo-šenkove sile uničene. Nemci so to leto spremenili svojo strategijo. Namesto prejšnjega največjega pri-tisKa na srednjem odseku vzhodnega bojišča in stranskih pritiskov, so se letos vrgli samo na eno točko z namenom presekati zveze med Moskvo in Kavkazom. Dopisnik nato poroča, kako je opazil med napredovanjem proti Donu novo vrsto transportnega letala in novo vrsto avtomobilov. Novo letalo ima nekam čudno zunanjost ter značilen zvok motorjev. Ta letala lahko pristanejo na majhnem prostoru in skoro navpično ter lete po zemlji lo nekaj desetin metrov, ko so se vsedla na tla. Nosijo lahko čudovito velik tovor. Dopisnik je videl, ka- Vzrok Timošenkovih umikov »Pravda« piše, da so Nemci vrgli v boj dva milijona mož, 20 oklepnih divizij in 700 letalskih eskadril — Nedič je prepričan, da bodo zmagale osne sile in njihovi zavezniki Trieste, 14. julija. Znani časnikar Taulero Zul-berii objavlja v današnjem »Piccolu« poseben članek o velikih Timošenkoviih umikih. Iz njega posnemamo naslednje zanimive odstavke: Resnica je, da prostor lahko postane orožje, toda lo za tistega, ki je zmožen iztrgati nasprotniku pobudo in jo obdržati. Dejstva dokazujejo, da za osne sile in Japonsko prostor ni nikakšon problem. Glede morja dejstva to vsak dan dokazujejo. Italijanske, nemške in japonske podmornice nastopajo po vseh morjih sveta. Londonski list, ki je dal sovjetskemu maršalu svoje nasvete, bo lahko kmalu spoznal uspeh tega nasveta. Timošenko se mora postaviti po robu z osuplo številčno premočjo, in to mora storiti v največji meni — pripominja zamiizni strateg onstran Rokava — verjetno s tveganim splošnim umikom. Zadoščenje pa bo skaljeno z načinom, h kateremu se bo skušalo sovjetsko vrhovno poveljstvo zateči kot k zadnjemu, to je k prostoru. Tudi preteklo poletje so poskušali po vsaki gigantski uničevalni zmagi na isti način opravičevati 6voj neizogibni poraz. Sedaj so že začeli objavljati številke. »Pravda« je danes zjutraj sporočila, da so Nemci vrgli v boj 2 milijona mož, 20 oklepnih divizij in 700 letalskih eskadril. To oko- liščino so takoj sprejeli v Londonu in Washingtonu, kjer je zelo značilno odjeknila. Je res, da se je nemška vojna sila navzlic veliki zaposlenosti in strašnemu preaimovanju zadnjo zimo zelo pomnožila? Ali je torej zagotovo res, da se je sovjetska vojna moč zmanjšala in da v zimskem odmoru niso dovolj nadomestili izgub iz prejšnjega poletja? Če je tako, potem je položaj zelo težak in smo priče borbi, ki se bo katastrofalno razvijala. Na dan, ko je »kralj Peter« sporočil iz Kaira, da je premestil glavni stan srbskih olx>roženih sil i i Egipta v srbske gore i,n da je imenoval generala Mihajioviča za poveljnika glavnega stana, je predsednik srbske vlade, general Nedič, podal v Bei-gradu naslednje zanimive izjave: »Kdo bo zmagovalec? To je čisto jasno. Hitler sam je to povedal in kar on pove, je stoodstotna resnica. Nemčija bo zmagala in z njeno zmago se bo začela nova doba miru in blagostanja za vsa evropska ljudstva.« V pojasnilo teh izjav piše »National Zeitungc »Skozi usta svojega najuglednejšega voditelja je srbsko ljudstvo še enkrat pokazalo svoja čustva in namene, ki ga navdajajo. Srbsko ljudstvo ve, da bodo zmagalo osno sile in njihovi zavezniki in da ima lahko tudi ono od te zmage znatno korist.« ko so iz enega samega letala iztovorili celo poljsko pisarno in eno radijsko oddajno postajo. Druga letala so pripeljala veliko količino bencina ter mnogo strojnic z orožjem vred. Vsako letalo lahko nese šest do osem tisoč ton težko breme in ima pred drugimi šo te prednost, da lahko pristane na manj kot 100 molrov dolgem prostoru in jo velikega pomena za zalaganje kolon, ki napredujejo po sovražnem ozemlju. Na bojišču pri Donu jo neko tako letalo v enem jutru prepeljalo 20 poljskih topov z orožjem. Rim, 14. juli ja. AS. V angleških vojaških krogih posvečajo veliko pozornost in zanimanje novi vrsti nemškega lovskega letala »Focker Wulf 100-, ki so ga zadnje dni uspešno uporabljali tudi za bombardiranje angleške jugozahodne obale. Kakor piše neki angleški strokovnjak, jo pokazala povzročena škoda, da jo to letalo zaradi svoje izredno gibčnosti eno najboljših letal na svetu. Poziv nemškim industrijcem Berlin, 14. jul. AS. V pozivu voditeljem nemške industrije je nemški minister za orožje in strelivo Speer [jredočil, kako je potrebna mobilizacija železnih rezerv, da bo lahko dosežena šo večja količina orožja. Pomnožitev proizvodnje orožja, ki jo je zapovedal Hitler nemški industriji, pravi minister Speer, zahteva nujno prav takšno pomnožitev proizvodnje jekla; zato som predlagal Hitlerju široko zbiranje železa za zalaganje nemške vojne industrijo s tolikšno zalogo, ki bo lahko krila kakršno koli povečanje proizvodnje v oboroževalni industriji. S Hitlerjevo odobritvijo in po naročilu maršala Nemčije sem torej izdal odlok za povečanje železnih rezerv. Oboroževalni minister se nato obrača na rodoljubnega duha indu-strijcev in delavcev, pripominjajoč, da bo odločitev borbe, ki se zdaj bije, odvisna tudi od količine orožja in vojnega gradiva, ki ga z vsako tono jekla dobivajo junaški borci na bojnih poljanah. Angleški napad na Dansko Kopenhagen, 14. julija. AS. Angleški bombniki so predsnočnjim napadli dansko mesto tiinder v južni Jiitlandiji ter povzročili škodo zasebni lastnini. Med prebivalstvom je bilo pet mrtvih in več ranjenih. Eno letalo jc bilo sestreljeno, dva pilota sta bila ob življenje. Čangkajšek prosi pomoč Šanghaj, 14. julija. AS. Iz Čimgkinga poročajo, da je žena maršala Čangkajškn odpotovala v Združene države, kamor gre, d« bi prosila pomoči, ki jo Kitajska nujno potrebuje zaradi resnega vojaškega položaja, ker se ta trenutno razvija slabo zanjo. Vrhnika, nekdaj važno prometno središče Jazon in njegovi fantje Argonavti so Vrhničanom dobro znani Zgodovinarju je znano, da ie bila Ljubljanica v starem veku plovna reka, ki ie imela važno vlouo v prometu med Adriio in spodnjim tekom Donave, zlasti v dobi rimskih cesarjev. Že v davni Grčiji ie bilo znano, da ie moči priti od Črnega morja po Istru (spodnji Donavi), po njenem južnem dotoku (Savi) in po nekem pritoku tega dotoka (to ie po Ljubljanici) na adrijsko carsko ozemlje. Na podlagi take zvezne poti, ie nastala tudi bajka, po kateri je grški junak Jazon, vodnik argonautske odprave, ki je mitološko sporočilo postavlja v sredo trinajstega stoletja pred Kristusom, na svojem begu iz Kolhisu. mesta ob Črnem morju, kjer si je pridobil zlato runo. prišel po Istru v Savo in odtod v Nauportus (sedanjo Ljubljanico). Dalje pravi bajka, da je Jazon spravil svojo ladjo Argo s pomočjo ondotnih prebivalcev čez hribe v neko onstransko reko, ki se je izlivala v Adriio. Očividno je tu govor o neki, v starem veku iako uporabljeni prometni zvezi. O tem priča že ime Nauportus. to je: nosilec ladje, kot ime neke reke. po knteri so večkrat plule ladje. Odlična prometna lega ie že v davnih časih kar vabila, da bi nastala ob reki Nauportus človeška bivališča. Najvažnejša kraja na tem ozemlju sta bila: Emona (Ljubljana) in Nauportus (Vrhnika), ki je dobila ime po istoimenski reki. Nauportus je bilo glavno naselje Tavriskov, nekega keltskega plemena, ki ie tvorilo v Norikuinu jedro ondotnega prebivalstva. Naselje se je pod rimsko nadvlado takv razcvetelo, da ga je Cornelius Tacitus, največji rimski zgodovinar (50—16(1 po Kr.) imenoval »municipittm«, mesto z lastnimi postavami in lastnimi oblastmi. S t rabo, slavni grški zemljepisec (63 pred Kr. — "20 po Kr.). ki je v 17 knjigah svoje • Geographike« opisal vse dežele tedanjega sveta, je navedel tudi podrobnejše podatke o legi davnega Nnuportusa. Strabo poudarja velik pomen tega mesta glede na promet in navaja, da prevažajo s tovornimi vozovi vsakovrstno blago iz Akvileje v Nauportus. odtod pa z ladjami in s čolni v spodnji del Donave in dalje v sosednje dežele. Ker so v Nauportusu preložili vse došle tovore, ie postalo mesto sčasoma iako imenitno, saj je bilo tu zbirališče rimskega in grškega blaga. Strabo poroča dalje, da so prebivalci tistih krajev kupčevali z medom, voskom in smrekovim lesom, in da v teh krajih uspeva tudi vinogradništvo. Za vse te proizvode, ki so jih potem prevažali na vzhod z ladjami, v Akvilejo pa z vozovi, je bil Nauportus važno prekladališče. 7.o pred Strabonom je grški zgodovinar P o I v b i o s (200—120 po Kr. r.) omenjal, da je v deželi Tavriskov, kjer so najdišča zlata, važno prometno in trgovsko središče Nauportus. Po vsem tedanjem svetu ie dalje slovelo no-riško jeklo, ki so an pridobivali nedaleč od Nauportusa. Razni staroveški pisci so tudi omenjali. da sta pri prebivalcih Norika in Ilirije zelo razvili poljedelstvo in živinorejo in da ondj pridobivajo zbilo in jeklo in da ie zlasti dosti žita, dalje živine, da strojijo kože in izdelujejo sir. Le pametno sončenje koristi Ljubljana, julija 19-12. To Ljubljani vidimo sedaj žc vse polno ogorrlih obrazov in marsikdo se rad pohvali, da je oporel po vsem tc to predsedstvo imelo lormalen pomen, ker si je vsaka članica ohranila vso pravico samostojnih predlogov. Toda Bavarska in Wiirtemberška sta kmalu začeli dvigali gla vo; Bavarska je menila, da se ne sme odreči nobenim pravicam suverenosti, Wiirtemberška pa je zagovarjala naziranje, da se ne sme odreči ničemer in da ne sme dopustiit nobene omejitve svojih pravic suverenosti. Rusija je takoj sporočila, da odobrava načrt o konfederaciji, kakor ga zagovarjata Avstrija in Prusija in da je pripravljena braniti jo >s svojim posegom«, če bi to bilo potrebno. Bolj nevarna pa je bila zveza, ki so jo sklenile nemške dežele druge vrste, ki niso bile pripuščene v odbor in so po določbah načrta bile prisiljene sprejeti vse sklepe konfederacije, ne da bi imele glasovalno pravico v vodstvu. V tej zvezi sta bila nadvojvodi Badenskj in Hessenski, vojvode Nassauski, Brunsviški, Mecklenburg-Strelitz, Anhalt in še okrog 15 manjših knezov in baronov s pravicami suverenositi, zastopniki svobodnih mest Ltibeck, Bremen, Hamburg in Frankfurt, ki so se priključili princem in knezom druge vrste. Delo teh zastopnikov je zelo zavrlo delo v odboru. Trudili so se, da bi mogli vstopiti v odbor in ta odbor bi naj postal nekak ožji dunajski kongres. Toda njihovih želja jim niso uslišali in v odbor so jih pustili šele ob koncu dunajskega kongresa, ko so nenadni dogodki narekovali hitro zaključitev vsaj v glavnih vprašanjih. Precej težavno je bilo tudi vprašanje organizacije švicarske konfederacije. Posamezni švicarski kantoni so se še vedno hudo prepirali med seboj. Na mednarodnem polju pa bi bilo treba dati mednarodni okvir na&elu o švicarski nevtralnosti, slovesno priznati njeno svobodo in neodvisnost in vici povrh lega še zboljšali njene meje. Avstrija bi morala biti po dunajskem kongresu povečana in okrepljena. Povrnjene bi dobila vse pokrajine, ki so jih ji odvzele pogodbe, ki so bile sklenjene v Campoformiju, Lunevilleu, Požtmu in drugod. Avstrija bi dobila nazaj Istro, Dalmacijo, beneške otoke na Adriatskem morju, Kotor, Benetke, vojvodini Milan in Mantovo, kneževini Bressanone in Trento, Tirolsko, Predarelsko, i Koroško, Hrvatsko in področje na desnem bregu Save. Mnogo si je Avstrija prisvojila na italijanskem svetu. Tedaj se je Metternich o Italiji izražal: »Italija ni nič drugega kakor zveza neodvisnih držav, ki jih veže samo skupen zemljepisni pojem.« Ta cinična ugotovitev, ki ni prav nič računala z narodnostnim načelom, je nazadnje Avstrijo še mnogo veljala. Vsa Italija bi morala preiti v okvir avstrijskega vpliva. Francija se je temu upirala, toda Avstrijo je v tem oziru podpirala Anglija, ki je sklenila upreti se slehernemu francoskemu vplivu v Italiji. Avstrija bi gospodarila nad Lombardijo in Benečijo, posredno pa bi gospodarila tudi nad področjem južno od Pada. Parmo, Piacenzo in Guastalo bi morala dobiti Marija Luiza, Napoleonova soproga. Franc IV. avstrijski bi dobil Modeno in Reggio s Carraro in Masso. Kraljevino Neapeljsko bi moral dobiti Ferdinand IV., Murat pa bi se moral umakniti, ker je neapeljski prestol prejel od Napoleona. Toskano bi dobil Ferdinand III. Habsburški in sicer proti zahtevam infantke Marije Luize, katere koristi je na kongresu branil španski zastopnik Labrador. V tem razdeljevanju svetnih dobrin sta se rešila sardin,jsko kraljestvo, ki se je povečalo z genovsko deželo in papeževa država. Priposestvovanje Parme, Toskane in drugih dežel ni bilo tako lahko. Te dežele je zahtevala zase Marija Luiza Burbonska. Neapelj je bil po pogodbi med Avstrijo in Muratom dolžan ostati pod Muratom, Avstrijo pa so vezale tudi obljube, ki jih je Metternich dajal svoji znanki iz Pariza, kraljici Karolini. 0 vsem tem so se razvijali neskončni spori in razgovori. (Dalje.) te novice Nagrada za rojstvo dvojčkov i Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema G o r e n č i č Franc in Frančiška, Dešeča vas 14, občina Žužemberk, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Koledar Sreda, 15. julija: Henrik I„ cesar; Vladimir, kralj; Bonoza, mučenica; Judita, muče-nica; Antijob, mučenec. Četrtek, 16. julija: Karmelska Mati božja; Rajnelda, devica in mučenica; Favst, mučenec; Evstahij, škof. Novi grobovi t V Ljubljani je umrl akademik - jurist g. K o v i č Aleš, Gornji Dolič, star 30 let. Pogreb bo v sredo. 15. t. m. ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. V ponedeljek sta se poročala v Ljubljani učiteljica gdč Marin Berger in rudarski inženir g. Sreten Gadžit. Bilo srečno! Naš duhovni zaklad so dela AleSa Uieničnlka Imate že kniigo o Življenji Broširana Lir 20'—, kart. Lir 27 — filozofski slovar Broširana Lir 10—, kart. Lir 16 — in njegovo najnovejšo prireditev Tomaža Kempčana nOJA L\ KRISIUSOI1 Vezana Lir 22'—, tiskano na finem papirju Lir 30 — Založba LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 in Miklošičeva cesta 5 — Hladno vreme. V ponedeljek je vse dopoldne lahno in rahlo deževalo. Dež je bil res blagodejen za vsa polja in razne nasade. Ze pred 7 je lahno rosilo, a kmalu nato je brez prestanka deževalo do opoldne, ko se je pričelo pačasi jasniti in vedriti. V ponedeljek je padlo do opoldne 8.8 mm dežja. V torek zjutraj in še dopoldne je bilo močno megleno in zelo hladno. Julija meseca že kmalu ni bila tako nizka dnevna, niti ne jutranja temperatura. V ponedeljek je bil popoldne dosežen temperaturni maksimum +15.0 C, kar je navadna dnevna temperatura tako-le meseca marca in aprila. V torek pa je bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura +10.2 C. Tudi prav nizka temperatura za mesec julij! — Starši! Za sprejemne izpite na srednjo šolo se po novih predpisih zahteva znanje osnov računstva, slovenščine, zgodovine, zemljepisja, prirodo-pisja in risanja. Zato se bodo Vaši otroci, ki jih boste jeseni vpisali na srednjo šolo, najbolje pripravili iz vseh teh predmetov, če jih prijavite k zasebnemu pripravljalnemu pouku. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva ulica 2?. Nudijo se istotam instrukcije za popravne izpite. — Lepa ročna dela iz lesnih odpadkov. Iznajdljivost naši hljudi je včasih prav čudovita, kar imamo skoraj vsak dan priliko spoznati. Tako so se pojavili te dni dni po mestu razni mladi prodajalci, dečki in deklice, ki za nial denar ponujajo na prodaj prav lične ročne izdelke iz lesnih odpadkov, po večini iz oblancev. To so prav lepe male košarice, nekakšne bonbonijere, zelo pripravne za recimo godovna in sliona darila, za razne čestike, pa tudi za mizne okraske. Dalje ti mladi prodajalci ponujajo na prodaj tudi male slamničke za otroške lutke, razne pentlje, umetne cvetlice, vse iz oblancev ali iz drobnih koščkov lesa zbite. Vse je tako spretno izdelano, da bi človek skoraj verjel, da je to delano na kakšen fin stroj, ne pa na roko. Na vprašnje, kdo dela te izdelke, odgovarjajo ti prodajalci, ali sami ali pa njihovi bratje, sestre, matere itd. S tem delom j so si pač našli ljudje v revnih predmestnih hišah skromen vir dohodkov . — Kupčije z zemljišči in hišami. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani je v prvih desetih dneh meseca julija zaznamovala 14 kupnih pogodb za vrednost 275.140 lir. Od 4. julija, ko so bile uradno objavljene določbe o prometu z nepre- KULTURNI OBZORNIK Razprava o apostolskem pojmovanju Cerkve J. Orožem: Nauk Apostolskih del o Cerkvi. Inavguralna disertacija, str. 71, 1942. Prof. dr. Jauez Oražem, znani liturgični pisatelj, je vzel za snov svoji inavguralni disertaciji natančno preiskavo nauka o Cerkvi, kakor je obsežen v Apostolskih delih, kar naj v konkretnem pokaže apostolsko pojmovanje Cerkve. Tako posega s to razpravo v osnove cerkvene organizacije ter prinaša za naš čas zanimivo in trdno podkrepljeno apologijo poslanstva Cerkve, kot božje ustanove. V uvodu v razpravo analizira izjave o Cerkvi v Apostolskih delih ter jih označi kot težnjo po kraljestvu božjem, ki naj bi bilo 1. poslednje, 2. notranje, 3. vesoljno in 4. naj ima na zemlji svojstveno socialno obliko, kar naj bo kot priprava za enostransko božje kraljestvo, ki bo absolutno poslednje. Če je vsebina evangelija ideja božjega kraljestva, pa je v osnovi Apostolskih del historična realizacija božjega kraljestva na zemlji, prve konkretne oblike cerkvene družbe, cerkvenega vodstva in dejanska rast Cerkve. In tako se mu je pri razbiranju dokumetov o tej prvi apostolski Cerkvi razdelila razprava v naslednja tri poglavja: Prvo poglavje podaja pojav Cerkve v Apostolskih delih sploh, ki se je že od vsega začetka pokazala kot vidna in samostojna družba zlasti na tri načine: a) v lastni notranji samostojnosti, ki se kaže v posebnem nauku, bogoslužju in mičninami, je potrebno, da mora biti vsaka kupna pogodba ali njej slična listina, s katero je zvezan prenos lastninske pravice kake nepremičnine, poprej odobrena od Visokega komisarja, nato je šele na sodišču mogoče izvesti prepis prodane nepremičnine na kupca. Med večjimi kupčijami naj omenimo, da sta Irma in Jože Tomšič, posestnika v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 23, prodala Frančiški Debevčevi, posestnici v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta št. 4, nepremičnino parcelo št. 95/2 kat. občine Krakovsko predmestje v izmeri 320 m' z na njej stoječo enonadstropno hišo za '200.000 lir. Drugače je bilo prodanih nekaj zemljiških parcel, tako gozdov, travnikov in njiv v vrednosti od 1000 do 16.000 lir. Gozdne parcele so v splošnem poceni, le neka gozdna parcela v k. o. Rudnik je bila prodana po 12 lir kvadratni meter, kar je razmeroma visoka cena. Nekoliko zmanjšalo se je zanimanje za stavbne parcele. Letošnja stavbna sezona se še no razvija v polnem in povoljnem ohr ">gu. Ljubljana Karmel na Selu V tetrtek, 16. julija, na prazaik Karmelske Matere božje bo v karmeličamski cerkvi na Selu pri Ljubljani: ob pol 6 tiha sv. maša; ob 0 slovesna ev. maša; nato vsake pol ure do 11 tiha sv. maša. Popoldne bo od pol 5 do 6 izpostavljeno Najsvetejše. Ob 6 pridiga. Govori g. svetnik Franc Hohnjec; nato pete Mani je Matere božje z blagoslovom. 2e na predvečer, to Je v aredo popoldne, bo izpostavljeno Najsvetejše od pol 5 do pol 7; ob pol 7 bodo litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Kdor obišče karmelifansko cerkev od 15. julija opoldne do 16. julija opolnofti, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek kakor o porcijunkuli, kolikorkrat obišče cerkev. ♦ 1 Duhovne vaje za kongeegacijo gospodifeu in kongreeijo učiteljic pri sv. Jožefu »c prično v sredo 15. julija ob 7 zvečer ter trajajo do nedelje 19. julija. Govori bodo v kongregacijski kapeli, in sicer zjutraj ob pol 7, zvečer pa ob 7. Poleg članic so iskreno vabljene tudi druge gospodične, ki žele opraviti duhovne vaje. 1 Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemSčine za zavetnike in spretnejše, za odrasle posebej, ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov (kot n. pr. za gospodinje, obrtnike, pomočnike (-ce) itd.), ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg. Prijavljanje dnevno od 9—12. Tudi Gregorčičeva ulica 27, pritličje. 1 Knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografijo in vse trgovske predmete poučujemo (dvomesečni tečaj). Prijave vsak dan od 9 do 12. Trgovski dom. Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Priporočljivo posebno za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo, kot tudi za one, ki žele razširiti svoje znanje. 1 Sjjrejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vsi, ki se zele temeljito pripraviti za izpit po novih predpisih, naj se vpišejo v tečaj, kjer bodo poučevali gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Tečaj prične 1. avgusta. Vpis in informacije: Zrinjskega cesta 7-11 dnevno od 10—12. 1 Novo stebrišče bo dobilo terazzo-tlak. Te dni so začeli na betonu, s katerim je bilo tlakovano stebrišče od trimostja do novih mesarskih tržnic, delati tako imenovani terazzo-tlak. Vse stebrišče bodo prekrili s polji iz tega tlaka in jih nato zbrusili. To je zadnje delo, ki še čaka na dokončno ureditev na stebrišču, medtem ko je cvetlični paviljon v glavnem že končan in čaka le še na notranjo ureditev in opremo. Vzporedno s temi deli se dokončujejo gradbena dela v ribarnicah. Sedaj so začeli ulivati velike kadi iz umetnega kamna za žive ribe. Takih kodi bo vsega skupaj šest. Približno ob istem času bodo zaključena dela na stebrišču in tudi v ribarnicah, kjer bo treba ipoleg del iz umetnega kamna dokončati le še pol-asto stopnišče in vstavili okna ter urediti druge malenkosti. 1 Kot predstavo izven abonmaja bodo uprizorili prvič v soboto Dario Niccomedijevo igro: »Učiteljica«, v režiji Jožeta Kovica. 1 Luigi in Federico Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastično-komična opera v osmih slikah. Prevod: Niko Štritof. Peli bodo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan, Contina — Lipušček, Bortola j — Simončič, Aneto — Mlejnikova, botro — Golo-: bova, Lizetto — Barbičeva. Dirigent: Anton Nef-i fat. Režiser: Robert Primožič, zborovodja: Rado ISimoniti, inscenacija: R. Primožič. 1 Strah pred cepljenjem zoper tifus se je po vodstvu; b) v samostojnosti navzven, ki se razodeva v dejanskem odnosu do judovske verske organizacije in c) v samostojnih imenih za članstvo in družbo samo. Pod temi vidiki govori o začetkih cerkvene organizacije, ko raziskuje njeno zvezo s Sinagogo ter odločno poudarja neodvisnost od nje, ki je bila slovesno proglašena s Petrovim načelom svobode in Jakobovimi klavzulami v posebnem dekretu, ki so ga delegati raznesli posameznim cerkvam. V razboru imen, ki so jih prvi kristjani upotrebovali med seboj, se vidi tudi, da so se zavedali samostojnosti. Imenovali so se: bratje učenci, verniki, drugi so jih imenovali nazarejce; za celotno občestvo pa so imeli izraz: množica in cerkev. Zadnja ima najprej pomen konkretne občine vernikov enega mesta, pozneje pa dobiva vesoljni značaj. Nastajajo pa te cerkve vse iz jeruzalemske prvotne cerkve ter ohranjajo zvezo z njo, učeč isti nauk, imajoč isto bogoslužje in priznavajoč isto apostolsko avtoriteto. To so osnove nove Cerkve. Drugo poglavje govori o prvih temeljih te nove združbe vernikov, kakšno je njeno ogrodje in njena razčlenjenost. Iz dokazov se jasno vidi Petrov primat v prvi Cerkvi in v zboru apostolov. V duhovniški službi je bil sicer enakovreden drugim apostolom, imel pa je prvenstvo v učiteljstvu in vladarstvu, to je: pravno prvenstvo, ki vsebuje vrhovno zakonodajno, sodno in kaznilno oblast. Ta je najbolj očitna iz Apd. Posebno primera s Pavlom potrjuje, da je bilo Petrovo prvenstvo splošno priznano dejstvo v prvi Cerkvi. Nadalje pisatelj opredeljuje vlogo in značaj apostolata, najprej apostolata »dvanajsterih«, ki imajo trojno poslanstvo: učiteljsko, duhovniško in vla-darslto. Za ap. Puvla in Barnaba pa se odloči, pojasnilih, objavljenih v dnevnikih, pri osebju mesarskih in gostilniških obratov naglo poleRel, da so mestni zdravniki v Mestnem domu žo drugi dan imeli dosti opravka. Tudi v Ljubljani jo namreč že popolnoma dokazano, da cepljenje proti tifusu ne vpliva slabo na prav noben telesni orgau. Za pričo je 800 laui z uživaujem tablet cepljenih mlekaric in peric, saj prav nobena med njimi ne more povedati kakih slabih posledic. Ta način cepljenja zoper tifus ni škodoval niti naj-nežnejšim in najbolj občutljivim ženam, saj niso občutile prav nobenih slabosti niti noseče žene, enako se pa niso pojavile nobene slabe posledice pri onih, ki so pozneje zanosile. Lani cepljene perice in mlekarice sedaj upravičeno zafrkujejo one korajžne možake, ki so v svoji lahkovernosti trepetali pred uživanjem zaščitnih tablet, namesto da bi se veselili, ker jih bo cepljenjo zanesljivo obvarovalo pred nevarnim tifusom. Lani je bilo pa cepljenih tudi dosti mlekarjev in lastnikov molznih krav, prav tako pa tudi vse moško osebje pralnic, ki letos ne morejo verjeti, kaj naj bi bilo mesarsko in gostilniško osebje oplašilo pred zaščitnimi tabletami, ker vendar tudi lani cepljeni moški niso občutili nobenih slabosti ali sploh neprijetnih posledic. Pa ne samo zaradi obvarovanja lastnega zdravja, temveč tudi zato, da bi necepljeno mosarsko In gostilniško osebje ne razširilo tifusa na druge, ko hi se moral mesarski in gostilniški stan zavedati, da je cepljenje zoper tifus stanovska dolžnost slehernega, ki imajo opravka z živili. Cepljenje osebja teh dveh stanov bo trajalo ves ta teden, zato je pa tudi šo v sredo, 15. i. m. čas, da zamudniki pridejo k prvemu zauži-vanju zaščitnih tablet, seveda pa že ob 7.30, ker cepljenje traja samo do 9. ure. Ne po/.ubite prinesti .kozareov za vodo s seboj! Prihodnji teden pridejo na vrsto prodajalci in prodajalke drugih živil, ker moramo Ljubljano ohraniti zdravo ter jo obvarovati pred vsemi boleznimi, ki nam sodobna medicina proti njim nudi učinkovite pripomočke in tako zanesljivo zaščito kot so tableto zoper tifus. 1 Letna solata gre h koncu. Po malih ljubljanskih vrtovih in nasadih že vidimo m ta ču» običajni pojav, da gre domača glavnata solata h koncu in tudi na mizah je sedaj postala kar redka. Le redko katera glavica je šo ostala in za glavnato solato vlada sedaj kar znatno povpraše-vnje, čeprav imamo sedaj že dovolj drugih nadomestil za solato, kakor rdečo peso, kumare in radič. Pri domači solati je v Ljubljani že tako: spomladi jo najprej na vrsti regrat, potem motovileč, nato berivka, vmes je že radič, |>otem glavnata solata, ki drži kake 3 mesece, nato je treba malo počakati na endivijo, nakar je na vrsti zopet jesenski motovileč, ako ga ne prehiti sneg. Kar je glavnate solate sedaj še ostalo, je že precej olese-nela in sili v seme. Se vedno dober pa je domači radič, ki prav sedaj raste najbolj bujno. Naznanila GLEDALIŠČE, »rama: Srodn. 15. julija: zaprto. — Četrtek, iti. julija ol> 17: »Komeo in Julija«. Hed četrtek. — Petek, 17. julija: zaprto. — Sobota. 18. julija oh 17.30: »Učiteljica«. Prva eto.šnja uprizoritev. izven abonmaja. Cene od lj lir navzdol — Nedelja, 1». maja ob 17.30: »Učiteljica«. Izven. Ceae od 15 lir navzdol Opera: Sreda, 15. julija ob 17: »KrUpin in njegova botra*. — Četrtek. 16. julija: zaprto. — Petek, 17. Julija: zaprto — Sobota, 18. julija ob 17: »Krišpin in njegova botra«. Red A. — Nedelja. 19. julija ob 16: »Carmen«. Izven. Znižano cene od 18 lir navzdol. R.\l)IO. Sreda. 15. julija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Operetna glasba — 12.40 Duet harmonik Malgnj — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrliovnrira Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Oaliino - 1.1.50 Simfonič. glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert aopranistke Nado Stritar — 14.45 Poročilo v slovenščini — 17.15 Orirelski koncert Pavla Hančlgaja. sodeluje altistka Kranja Golobova; prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 19.30 Poročila v slovenščini 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 VIII, obletnica ustanovitve Pomorske Topniške Milice: I. prenos slavnostnega eovoro srencrala Anirela Glno-chlerttija. II. godba in zbor IX okraja CC. KS. pod vodstvom dirigenta Oiovannija Orsomnndn — 31.30 Operna ulasba na ploščah — 22 Zanimivosti v slovenščini. LEKARNE. Nočno »lužbo Ima In leVarne: Mr. Ba- karfič. Sv. Jakoba trir 9: mr. Itamor. Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer. Sv. Petra cesta 78. Iz Hrvatske Skrb hrvatske vlade za prehrano ljudstva. Glavno vprašanje, s katerim se trenutno bavijo gospodarski resorji hrvatske vlade, je posvečeno skrbi za prehrano uradništva in ljudstva. V tem pogledu sta važni izjavi, ki sta jih podala hrvatska ministra za gospodarstvo in finance dr. Toth in dr. Kobak. Prvi je govoril na zborovanju zastopnikov hrvatskih kmetov, ki so se zbrali prejšnji teden v Zagrebu ter razpravljali o vseh vprašanjih, ki 6e nanašajo na letošnji pridelek v posameznih hrvatskih pokrajinah. Minister dr. Toth je uvodoma poudarjal, da mora vsaka hrvatska gospodarska politika izhajati iz dveh osnovnih zahtev, namreč iz zahteve po varstvu in čuvanju državne neodvisnosti in iz zahteve po ohranitvi nacionalnega in državnega edin-stva. Gospodarski položaj nove države, ki je nastala 6redi sedanje vojne, še ni povsem urejen ter zaradi tega zahteva najracionalnejše gospodarstvo. Temu zlu lahko odpomore samo sodelovanje najširših ljudskih slojev. Takšno sodelovanje in pripravljenost odstopanja viškov dobljenih pridelkov za da sta v vsem bila enakovredna apostolom, le da nista bila v zboru dvanajsterih. Nato analizira podrejene službe (»sedmerih« in »zbor starešin), ki bi bili diakoni in duhovniki, apostolski pomočniki pri vodstvu in učiteljstvu Cerkve, podrejeni monarhičnim pravicam epi-skopata. Tretje poglavje pa analizira dokaze o božji ustanovitvi te Cerkve ter njeni hierarhični uredbi. Da je Cerkev ros božje delo, se vidi iz čudežev in delovanja sv. Duha ter iz čuda Cerkve same (dokaze za božanstvo tega »moralnega čudeža« je pred kratkim obdelal prof. dr. V. Fajdiga v posebni razpravi, ki je izšla v Bogoslovni akademiji). Nato pa prinaša dokaze, da je tudi pravna ureditev Cerkve od Boga, da je Cerkev torej bož-jepravna organizacija s hierarhično uredbo. Tu govori o izvoru apostolske oblasti ter izvoru Petrovega primata ter o ustanovitvi cerkvene organizacije. Tako je potrdil tudi s vprašanjem primata, ki si ga moremo razlagati le z odločitvijo Jezusovo. Tako je Cerkev, kot jo slika Apd., res Jezusova evangelska Cerkev, in je katolika Cerkev, kot danes obstoji, res prava apostolska — in zato tudi Kristusova — Cerkev. Tako je s svojo zanimivo teološko razpravo dokazal, da je Cerkev že v Apd. pojmovana kot socialno-versko dejstvo že od vsega začetka ler da kot temeljna organizacija sloni na apostolih, ki jim načeluje Peter ter je že v prvih oblikah imela vse tri cerkvene hierarhične stopnje, čeprav zanje še ni bilo nazivov. Dokazal je tudi, da je Cerkev božje delo in božjepravna tudi ureditev Cerkve, kajti vse drugačne razloge ne morejo zadovoljivo razložiti cerkvene organizacije. Lepa apologetična razprava za uobražence našega časa. td. prebrano drugih zahteva čut socialne pravičnosti in pripravljenost na žrtve, ki so v primeri z žrtvami vojakov, ki na bojiščih prelivajo svojo kri, zelo majhne. Fmančoi minister dr. Kušak se je pa v svoji izjavi, ki jo je dal zastopnikom domačega in inozemskega tiska, bavil z vprašanjem ureditve gmotnega položaja državnih uradnikov in upokojencev in njihove preskrbe z živili. Med drugim jo dejal, da zvišanje plač trenutno ne prihaja v po-štev, ker bi novo zvišanje' plač — prvo ohiutno zvišanje je bilo že izvršeno — preveč obremenilo državni proračun Hrvatska vlada bo zato priskočila na pomoč svojemu državnemu uradnižtvu na drug način in to z ustanavlja njem posebnih preskrboval-ni/t uradov, ki bodo vse državne uradnike in upokojence preskrbovali z glavnimi vrstami živil in kurivom po uradno določenih cenah. Ti uradi bodo vsakemu državnemu uradniku in vsakemu članu njihovih družin lahko za dobo enega leta kreditirali nabavo potrebnega blaga v višini 2000 kun. Pre-skrbovalni uradi bodo predvsem nabavili za državno uslužbenAtvo odgovarjajoča količine drv. premoga, moke, krompirja, fižola, masti, olja, zelja in repe. Državnim upokojencem bo pomagano na ta način, da jim v bodoče ne bo treba več odtrgovati od pokojnin raznih odbitkov. Blago bodo pa prav tako lahko kupovali v prenkrbovalnih uradih kakor ostalo aktivno uradništvo. Iz Srb:;a Umaknite« iz prometa bankovcev Nemške kre-ilitni' blagajne. Lista uredb nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji objavlja uredlto. po kateri bo Srbska narodna banka v času od 1. do 15. julija t. 1. umaknila Lz prometu vse bankovce Nemške kreditne blagajne. Po tem roku Srbska narodna banka omenjenih bankovcev ne bo več zamenjavala. 8likar»ka razstava r Belgradu. V prostorih Ko-larčeve ljudske univerze v Belgradu so prejšnjo nedeljo odprli razstavo gojencev slikarske šole Mla-dona Josiča. Na razstavi so zastopani s svojimi d<4i: Vladan šililia, Selunir Burbulovič, Aljošu Jo^ič, Vera Dimitrijevič, Amalija Gučunovič, Todorovič, Duku-nae, Spiridonov.ič, GrujiČ in drugi. Vodja srbske nacionalne sluihe na Inšpekciji. Vodja srbske nacionalne službe dr. Kotur je prejšnji teden obiskal delavne edinicc omenjene organizacije v Mačvi iti Poeavmi. Pri tamošnjih regulacijskih delih re500 kmečkih fantov. Obvezniki delavne služb«' stanujejo v skupnih zdravih prostorih in imajo dobro hrano. Poskrbljeno je ludi za razne telesne vaje in igre ter za zabavo in petje. Ker je delo pri regulaciji omenjenih rek precej naporno, so za vse člane te službe v tamošnjih krajih znižali delovni čas. Razen delovnih edinic v Mačvi in Posavini deluje v bližnjem Obrenovcu tudi obrenoviška skupina le službe. Tn šteje okoli (100 obveznikov, ki izvršujejo razna melioracijska delu ter predvsem obnavljajo vas Skela. Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe* ROM — Besedilo po K. J. F. U B E N U 24. DEBELUHU JE ZAČEL RASTI TREBUH TAKO HITRO, DA STA KOMAJ UBEZALA. PRED NJIM. NAENKRAT GA JE BILO POLNO, KAKOR DA SE JE PRIVALII.A GORA. 25. KO PRIDEJO VSI TRIJE DO SKALNEGA GOROVJA, SREČAJO TRETJEGA ČLOVEKA, KI JE IMEL Z ROBCEM ZAVEZANE Oči. »TO JE NAS TRETJI TOVARIŠ«. REČE DOLGIN. 280. > Mislil sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor. Ali zastonj. Prvi kamen, ki je priletel a strmine, je zadel mene in mnogim drugim je odbila nocoj zadnja ura. Povsod okrog se razlega jok in stok. Kdor ni ubit ali ranjen, je pa zbežal v turški tabor. Mene pa so pustili tu brez pomoči in samega.« 281. Hči izpere očetu rane na glavi in mu jo obveže s krilom svoje obleke. Tako je ustavila kri. »Preden se zdani, morate odtod(« mu reče Almira. »Tudi jaz moram še pred svitom priti v svoje skrivališče. Nihče ne sme vedeti, kje sem bila in da sem govorila z vami. Sicer sva izgubljena oba.« 282. »Vse je izgubljeno, ako mi ti ne pomagaš!* reče Tresoglav. »Tri dni se že bijejo Turki z Rožani nad Gradiščem in niso še uspeli, da ga vzemo. Poveljnik in jaz sva iskala skrivni vhod, ki vodi iz Sveten, pa ga nisva mogla najti. Če mi ga ti ne pomoreš najti, sem izgubljen, tako mi je zažugal turški poveljnik.« ZAHVALA Vsem, ki ste počastili spomin dragega soproga in dobrega očeta, gospoda EMIL MORETA SODAVIČARJA IN TRGOVCA S KURIVOM. izrekamo najtoplejšo zahvalo. Naša Iskrena hvaležnost velja posebej pevcem za občutene žalostlnke. nadalje vsem, kt bo obsuil njegov grob s prekrasnim cvetjem, vsem. ki so nam sočutno stalt ob strani ter končno vsem, ki so se na zadnji Poti poslovili od njega. Ljubljana. dne 14. julija 1942. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA: MORE X Za vedno me je zapustil moj srčno ljubljeni mož, brat, zet, stric in svak, gospod ing. Marjan Kune K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 16. juli ja 1942 ob 3. uri popoldne z Žal. iz kapclice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, dne 14. julija 1942. Žalujoči: Milena Kune roj. Senekovič, žena in ostalo sorodstvo. Za dobro voljo Uspeh šolske razlage. V 4. razredu ljudske šole je učiteljica razlagala, kolikšnega pomena je »vejica« v pravopisju, kdaj in kje se mora postaviti. Nato učenkam razdeli listke, pa jim narekuje daljši sestavek s pozivom, naj same skrbe, da bodo »iločila« (vejice) pravilno postavljena. Ko je končano, vzame v roko listek bližnje učenke, ki je nalogo tako-le pogodila: »Neki človok je stopil v hišo na glavi, je imel 6iv klobuk na nogah, široke rumene čevlje na obrazu, s smehom v roki, palico iz ebenovine v očeh, oster pogled.« L3UBL3ANSKI , KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-deljah In pmnIKIh ob 10.30. 14.30.16.30 in 18.30 Film neomajanega tovarištva, globoke požrtvovalnosti, film iz dijaškega življenja Garifjsterjev sin V glavni vlogi: Jackie Cooper kino slooa - tfl- 27-30_ Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov Ljubi Avguštin PAUL HČRBIGER - MARIA ANDERGAST kino matica - tel. 22-41 Slava in beda slavnega umetnika Strast Barbara Stanwyck. Adolphe Menjou. VVilliam Holden itd kino union - tel. 22-21 Mali oglasi ■ Sebe Ifžinirtll Oddalo: Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4107. s E22E3 Stekleničke od kollnslco aH lasne vode, kupim. Frizerski Balon : Polanc, Kopltarjova ulica. k Pouk Italijanščina za začetnike ln konver-i zacija. Pridem poučevat l tudi na dom. - Ponudbe staviti na upravo »Slov.« | pod »Uspeh« 4108. u Redno poučujem klavir, nemščino, francoščino. Pri v. učit. Aneta Potočnik, Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta 1-1. Prašiči za rejo od 40 do 60 kg teže, so bodo prodajali v sredo na sejmu v Ljubljani, j Pisalni stroj nemški »Mercodes«, ame-rlkanski »Undervvood« ln »Remington« tor ameri-kanskl eeštevalni »Sund-strand«t proda »Torpedo« Miklošičeva 18. 1 Beli luk srebrnjak je naji-anija, zelo čislana čebula. Sejemo jo od Junija do septembra. Prezi-ml brez pokrivanja. V r*.-nl pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del so je porabi v nedozorelem stanju. Kar jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp., Ljubljana. 1 Zahvala Vsem kt ste v dneh trpljenja ko smo izgubili ljubljenega moža, očeta, brata, strica, svaka in zeta gospoda Počivavnik Lojzeta mestnega računskega inšpektorja čutili z nami bol, ga spremili in mu podarili cvetje v slovo, naša najprisrčnejša zahvala Iskrena zahvala častiti duhovščini. Prav posebna zahvala pa bodi Izrečena ck zdravnikom dr. B. Lavriču, dr. Mirko Hribarju in dr. Ahčinu, ki so mu tako očetovsko lajšali trpljenje v težki bolezni. Zahvala naj velja zastopniku ljubljanskega i , ' „. „ načelniku Svetelu in g. načelniku fin. oddelka dr. Grošlu in vsem njegovim ko egomin kolegicam ln vam dragi Matičarji na čelu z g. direktorjem Mirko Poličem, ki Ste mu tako občuteno zapeli v slovo, naša ponovna najprisrčnejša zahvala. Sv 'maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 16. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana dne 14. julija 1942. ŽALUJOČE RODBINE: Počivavnik, Fabjan, Wohinz in Sežun Giovannl Verga: 16 Tone Hevolja Roman. »Lepo življenje mora biti v tistih krajih!« je pripomnil Baraba. »Na levo, vi! Pustite vesla!« je vpil gospodar Tone. »Pri Judeževi krvi! Ženete mi čoln v mreže!« je pričel vreščati stric Cola s krmila. »Ali boste končali s klepetanjem?! Ali smo tu, da bi lenarili ali da delamo?« »Valovanje nas potiska nazaj,« je dejal Tone. »Vrezi jo na tisto stran, prešičji sin,« mu je zavpil Baraba. »S kraljicami, ki ti roje po gtlavi, nam boš uničil dnevni zaslužek!« »Primojduha!« je odvrnil tedaj Tone z dvignjenim veslom. »Če to ponoviš, ti dam z njim po glavi« »Kakšna novost pa je to?« je j>oskočil stric Cola s krmila. »Ali si se tega naučil pri vojakih, da ti 01ovek ne sme reči niti ene besede,« »Grem teda j,« je odgovoril Tone. »Ti kar pojdi, gospodar Fortunat si bo s svojim denarjem že našel drugega.« »Slugi potrpežljivost, gospodarju previdnost,« je dejal gospodar Tone. _ Tone je veslal dalje, godrnjale, ker ni mo-geil oditi peš in boter Rožič, da bi jih pomiril, je dejal, da je čas za zajtrk. V tistem trenutku se je pokazalo sonce in človek je rad izpil požirek vina, zaradi hladu, ki je vladal. Tedaj so onile dečki pričeli delati Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože KramariJ s čeljustmi, s steklenko med nogami, medtem ko je čoln valoval čisto polagoma v širokem krogu plutcev. »Prvi, ki izpregovori, dobi brco v zadnjo štren!« je dejal stric Cola. Da bi ne dobili brce, so vsi pričeli žvečiti kot voili. gledajoč valove, ki so prihajali s širokega morja in ki so se valili brez pen. tiste zelene mehove, ki ti ob sončnem dnevu dajo misliti na črno nebo in na morje, ki je take barve kot šolska tablo. Stric Cola je poskočil: »Gospodar Čebula bo nocoj nekajkrat zaklel, toda ni pomoči. Pri svežem morju ni ribolova.« Boter Rožič ga je najprej brcnil, ker je stric Cola, ki je bil postavili sklep, prvi izpregovori!. nato pa je odvrnil: »Sedaj, ko smo že tu, počakajmo, da izvlečemo mreže!« »Valovanje prihaja s širokega morja in nam je v prid,« je dodal gospodar Tone. »joj!« je medtem mrmrali stric Cola. Sedaj, ko je bil molk prekinjen, je Baraba vprašal Toneta Nevoljo: »Ali mi daš ogorek smetke?« »Nimam ga,« je odvrnil Tone, ne da bi še mislil na poprejšnji spor. »Dail ti bom pa polovico svoje.« Možje na ladji, sedeči na dnu, s hrbtom na klopi in z rokami pod glavo, so prepevali po-pevke vsak zase in čisto polagoma, da^ bi ne zaspali, kajti v resnici so že zapirali oči pred bleščečim soncem. Baraba je tleskal s prsti, ko t da bi bil gosjiorlar Čebula tam prisoten, da bi gledal, kaj delajo in kaj ne delajo. »Vse to zato. da bi on mislil, da brez njega čoln ne more pluti,« je dodal Baraba. »Birič!« »Rekel mu bo potem, da je ribe vlovil on, s svojo spretnostjo, pri vsem svežem morju. Glej, kako se potapljajo mreže, plutcev ni več videti.« »Dečki! Aili naj dvignemo mreže? Ker ce prične valovanje, nam jih iztrga iz rok.« »Ohi! oohi!« je pričelo vpiti moštvo, jioda-jatoč si vrv. »Sveti Frančišek! Kot da ni res da smo ujeji ves ta božji blagoslov ob valovanju!« je vzkliknili stric Cola. Mreže so mrgolele in se iskrile na <=oncu, čim so se pojavile iz vode in vse dno čolna se je zdelo napolnjeno z živim srebrom »Gospodar Fortunat bo sedaj zadovoljen in ne bo nam očital tistih treh karlinov, ki nam jih daje na dan,« je zamrmrnl Baraba, ves rdeč in znojen. »To je nam namenjeno! Da si lomimo hrbet za druge in ko spravimo skupaj nekaj nov-čičev, pride vrag in jih požre!« je dodal Tone. »Nad čem se pritožuješ? Ali ti boter Fortunat ne izplača tvojega dnevnega zaslužka?« mu je dejal ded. Nevolje so se na vse načine napenjali, da bi zaslužili denarcev. Dolginka je jemala v tkanje kak svitek platna in hodila je tudi v pralnico, za račun drugih. Gospodar Tone in nečaki, ki so hodili na dnino, so si pomagali, kot so si znali in če je bolečina v kolku nagibala starega kot kavelj, je ostajal na dvorišču, da bi obnavljal zanke na mrežah, popravljal vrše in urejeval priprave, ker se je spoznal na vsako stvar svoje obrti. Luka je hodil delat na železniški most za petdeset stotink na dan, četudi je njegov brat Tone govoril, da niso zadoščale niti za srajce, ki jih je obrabljal pri prenašanju kamenja s košaro. Toda Luka se za to ni »menil, tudi če si je obrabl jal ramena. Aileš je hodil pobirat rake vzdolž kleči in črvi-če za vabo, ki jih je prodajal jw> deset novčičev zn zvitek in včasih je hodil do Ognine in Mlinskega rta. vračajoč se s krvavečimi nogami. Toda boter Zuppiddo je vsake sobote spravil v žep lepe denarce, da bi z njimi zakrpali .Previdnost' in treba je bilo nič koliko vrš za popravilo, kamenja z železnice, vabe po deset novčičev in platna za beljenje, z nogami v vodi do kolen in s soncem nad gijavo, da bi spravili skupaj štirideset onz! Vsi sveti so prišli in stric Križ ni delal drugega, kot da se je sprehajal |K> uličici. 7 rokami na hrbtu, da se je zdel kot zlovešča ptica. Urednik' Viktor Čenči? (zdaiateli: inž, Jože Sodia