PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 191 (6169) TRST, petek 13. avgusta 1965 PO URO IN TRIČETRT TRAJAJOČEM^ RAZGOVORU Kralj Konstantin je dokončno zavrnil Papandreujeva predloga Razgovor se je vršil v napetem ozračju - V Atenah demonstracije delavcev in študentov - Zaostritev položaja ATENE, 12. — Kralj Konstantin je ob 19. uri sprejel Papandreuja, s katerim je govoril uro in tri četrt. Po razgovoru je dvor uradno sporočil, da je kralj zavrnil predlog, da imenuje Papandreuja ponovno za ministrskega predsednika, kot tudi predlog, da se razpišejo volitve. Po razgovoru, ki se je vršil v napetem ozračju, je Papandreu izjavil novinarjem: «Obrazložil sem kralju, moja dva predloga: ali mi zaupa sestavo vlade, ali razpiše nove volitve. To bi onemogočilo ponovno sprožitev vprašanja režima, odnosno da bi se začela ustvarjati na bazi ljudska fronta. Če bi bili moji predlogi uresničeni, bi se zmanjšali tl dve nevarnosti Sedanja kriza je ošibila ugled krone in Parlamenta. Kralju Konstantinu sem obrazložil razloge, zaradi katerih v sedanjih okoliščinah odgovarjata samo ta dva Sjoja predloga težnjam večine ljudstva in sta v interesu krone. Protestiral sem proti novim po- skusom kraljevih svetovalcev, da se ustvari tretji razdor v moji stranki, kar je povzročilo ogorčenje v demokratičnem svetu. Kralju sem tudi dejal, da sem menil, da je moja dolžnost kot ljudskega voditelja, da naredim ta zadnji obisk. Časi so postali kritični in vsak mora izpolniti svojo dolžnost pred ljudstvom in pred zgodovino.. ' Uradno poročilo dvora pa pravi: «Papandreu ne razpolaga več z večino v parlamentu. V kolikor bi mu bila poverjena sestava vlade, se bi približali novim volitvam. Papandreu je povsem izključil, da se poveri mandat neki drugi osebnosti «Zveze centra«, pa čeprav bi ta osebnost lahko obnovila enotnost stranke Zato se lahko žal ugotovi, da se položaj ni izboljšal«. N»Ul|||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||tiU|||UlllllllllllltlllMllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||| Razorožitvena konferenca v Ženevi Tudi indijski delegat za Fanfanijev moratorij» Obrazložil je izvajanje moratorija v dveh fazah, kar bi omogočilo dosego popolnega sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja ŽENEVA, 12 — Na današnji seji JJzorožitvene konference je govo-drugi predstavnik nevezanih dr-— indijski veleposlanik Triveli. Obravnaval je predvsem omejitev Sirjenja jedrskega orožja in prepo-Yed vseh jedrskih poskusov. Dejal J*, da se glede tega strinja s švedsko delegatkinjo Myrdhal, ki je govorila na zadnji seji. Glede prepovedi širjenja je dejal, da se tiče tako jedrskih kot nejedrskih držav, “kto mora bodoči sporazum vsebovati prepoved nadaljnje izdelave atomskih bomb in ustreznih sredstev, določati pa mora tudi istočasno uničenje vseh obstoječih skla-bisč jedrskega orožja. Ne gre torej samo za enostavno Preprečitev širjenja razširitve tako unenovanega atomskega kluba od oveh na sedanjih pet držav. Indija jr je že s svoje strani enostransko odpovedala atomskemu orožju r* sedaj zahteva mednarodni sporazum, ki bi bil torej v tem smi-?‘u uravnotežen z obveznostmi, ki j sPrejele obe strani. Triveli ie. ualje poudaril nujnost, da je Potrebno sestaviti hkrati tudi program za dezatomizacijo s strani tiskih držav in s tem v zvezi ie_ Indijska vlada mnenja, da Je Predlog o moratoriju« italijanske-5r. zunanjega ministra Fanfanija TOio dober. Za ta predlog je Tri- DANES Včeraj sta se sestala grški kralj onstantin in Papandreu in sta go-°rila uro ter tričetrt o možnosti onrpromisne rešitve. Razgovor pa Ve Privedel samo do nove zaostrit-. ^er kralj ni sprejel nobenega ur' , Pandreujevih predlogov in ni .J™1 al* na imenovanje Papan-k»eUJa za m*nistrskega predsedni-ie V*!* razP's volitev. S tem se bi v*1 M V ^rrij* še zaostrila in do-krJn Yedno bolj ustavni značaj, saj n ■* 'zgublja ugled in postaja ved-*nanj priljubljen. To prihaja do teris* me<* manifestacijami, na ka-vzkm,-Se vedno bolj pogosto čujejo ,.)ki Proti kraljici-materi Fride-t0 j"I k nemškega rodu in kate-ne« °IŽC’ da ^ v ozadju kraljevih Popustijivih odločitev, mir * Nobelovih nagrajencev za jjj ’ 8 katerimi sta dala izjavo so-jen^T,ostt še dva Nobelova nagra-dUni* Za m'r’ Je postalo vsem vo-vsetn dr^avn'kom na svetu, predaj P* zainteresiranim voditeljem Poziv’ W.Se hoju^jo v Vietnamu, začne’- naj Prek*nejo sovražnosti in rečitvJ° P0Sajanja za dosego mirne vsi _e krvavega spopada, ker prav i,iai ®0vor*J°> da se v bistvu strice. * načeli ženevske konferen-lSljL Predsednik Gane Kvarne c|ru*Jrnan Pa je poslal včeraj že s n Poslanico Johnsonu v zvezi Predin^'’ ker mu je slednji na vern naj se bombardiranje Se-bo n*'* y*etnama preneha dokler odeovn ?,blsku v Hanoju, negativno secil ™- — Po skoraj enem me-Huc' r°dkar je vladna postojanka ra* n ° 0.bkoljena. so komaj vče-no irni°rtrb do "je z močno oklep-no oh °"°- Postojanko je takoj oseb-vseh **ca*. sam vrhovni poveljnik 2Unan'er'ških čet v Vietnamu. *aPur ^ minister neodvisnega Sin-neo(iva v*eraj izjavil, da nova Pakta lS^a država noče biti orodje •tajanj- in da bo med po- o hnjl za. n°vo zadevno pogodbo dal, a nsk'k oporiščih, jasno pove-oporiš* 1)0 njeB°va vlada dopustila če ne h le v obrambne namene in nja v hodo Predstavljala vmešava-uotranje zadeve Singapura. veli dejal, da gre za «zelo koristno pobudo, ki zasluži največjo paž-njo«, in sicer «ne samo zato, ker ga predlaga velika država, temveč tudi zato, ker bi se lahko spremenil v zadovoljive in razumne sporazume.« Po Trivelijevem mnenju bi se Fanfanijev predlog lahko uresničil takole: 1. V prvi lazi bi se jedrske države obvezale, da ne bodo nadaljevale poskusov z jedrskim orožjem in da bodo sprejele sklepe o jedrski razorožitvi, kar bi že samo po sebi predstavljalo delni sporazum o omejitvi širjenja jedrskega orožja; 2. v drugi fazi bi nejedrske države sprejele točne obveznosti. Fanfanijev predlog bi se torej vključil v ta postopek, ki bi bil časovno pogojen in podrejen določenim zahtevam ter bi tako služil kot pritisk in spodbuda za dosego popolnega sporazuma. Italijanski delegat Cavalletti se je zahvalil indijskemu in švedskemu delegatu, ker sta podprla Fanfanijev predlog in ker sta ga ((korektno razlagala«. Danes je na seji govoril tudi britanski delegat lord Chalfont, ki je zavrnil trditve sovjetskega delegata, ki je dejal, da nameravajo zahodne države razdeliti jedrsko o-rožje znotraj atlantskega pakta. Rekel je, da britanski predlog o večstranski sili ne pomeni širjenja jedrskega orožja, temveč da ta predlog vsebuje «veto» glede njegove uporabe. Britanski delegat je tudi branil bonsko vlado pred sovjetskimi obtožbami revanšizma. Sinoči umrl pri Glasgovvu VVilliam Gallacher GLASGOW, 12. — Nocoj je u-mrl v starosti 83 let Wiilliam Gallacher, bivši predsednik Komunistične partije Anglije. Rodil se je leta 1881 na škotskem. Bil je kovinarski delavec in leta 1904 je postal član socialdemokratske federacije. Leta 1914 se je boril proti vojni in organiziral vrsto velikih stavk. Med letom 1917 in 1918 je bil 15 mesecev zaprt. Zapirali so ga tudi pozneje v letih 1921 in 1922. V letu 1920 je bil voditelj skrajnega krila v stranki, kar je Lenin kritiziral v znani brošuri ((Ekstremizem«. Predsednik KP Anglije je bil od leta 1956 do 1963, njen član pa od leta 1920. Bil je prvi komunistični poslanec v angleški poslanski zbornici, in sicer od leta 1935 do leta 1950. Bil je edini član parlamenta, ki je v poslanski zbornici dvignil glas proti odhodu Chamberlaina v Muenohen leta 1938. Gallacher je zbolel v mesecu februarju lani in je umrl v svojem domu v mestu Paisley pri Glasgovvu. 35 mrtvih med v neurjem v Čilu SANTIAGO (čile), 12. — 35 oseb Je izgubilo življenje med strahotnim orkanom, ki je v nedeljo pustošil po Čilu. Močan veter še vedno piha In se boje, da bo lahko posta', še hujši in povzročil nadaljnjo škodo. Računajo, da Je neurje do sedaj porušilo 5 tisoč stanovanjskih zgradb. Zveze med raznimi mesti in z obsežnimi področji so zelo težavne. FRANKFURT, lz.. — Zahodno-nemška narodna banka je sporočila, da se bo od jutri dalje obrestna mera povečala od 3,4 na 4 odst. Po neuradnih vesteh iz dvomih krogov je bilo vse pripravljeno, da se kralj in Papanareu sporazumeta in so prijatelji pripravili načrt, da bi kralj pristal na volitve, vendar oddaljene v času. Papandreu pa na sestavo vlade, ki bi ji predsedovala osebnost izven parlamenta. Po teh vesteh je Papandreu zadnj- trenutek« spremenil stališče« in se ga istočasno obtožuje, da je govoril s kraljem «v tonu ultimata«, nato pa je objavil izjavo, ki «ni bila primerna«. Kralj je povsem zavrnil Papandreujeve predloge ter je razdor med kraljem in Papandreujem popolen. Po nekaterih vesteh, Ki izvirajo iz desničarskih krogov in ki so se razširile še pred uradnim dvornim sporočilom, namerava kralj ustanoviti poslovno vlado, ki naj razpiše volitve čez osem mesecev. Takoj po razgovoru s Papandreujem se je kralj sestal z Novasom. V Atenah sta bili dve demonstraciji proti Nbvasovi vladi, ki je bila sicer poražena v parlamentu, ki pa še vedno upravlja Grčijo. Okoli tritisoč delavcev se je zbralo v nekem gledališču, kjer so govorili sindikalni predstavniki. Delavci so nato v povorki hodili po mestu in vzklikali: «Amerikanci ven iz dežele«, ((Fašizem v Grčiji ne bo zmagal«. Kasneje so se pred univerzo zbrali študentje, ki so nosili napise: ((Papandreu mora ponovno postati prvi minister«, «Nem-| ka mora odpotovati« (Nemka je kraljica mati Friderika, ki jo ob-dolžujejo, da je v ozadju kraljevih nepopustljivih sklepov). Obe demonstraciji sta bili sicer dovoljeni, vendar samo v zaprtem prostoru v skladu z včerajšnjim proglasom notranjega ministra Tumbasa. Vendar pa med demonstracijami ni prišlo do incidentov. List «Ethnos» piše o temeljitih izpremembah v vojski, ki so bile izvedene med vladanjem ilegalne Novasove vlade. Tako Je bil v zadnjih dneh odstavljen načelnik generalnega štaba vojske general Ve-nimaas, do novih izprememb pa Je prišlo med grškimi četami na Cipru, kjer so zamenjali načelnika štaba polk. Mourghelo s polk. Pe-rivaliotisom, ki mu je pred nedavnim Grivas poveril raziskavo o organizaciji «Asplda» in o katerem ni obvestil takratnega ministrskega predsednika Papandreuja. Iz Soluna poročajo o prvi demonstraciji, ki naj bi bila uperjena proti Papandreuju in na kateri naj bi vzklikali desničarska gesla v podporo Novasovi vladi. S svojim sklepom je kralj torej odločno odbil vsako možnost kompromisa z večino «Zveze centra« in se je postavil na stališče absolutnega monarna, ki mora imeti pri upravi države odločilno besedo. Sedaj obstajata dva verjetna poskusa sestave vlade: Po eni plati se govori o socialdemokratskem poslancu Tsirimocosu, ki pa je tovrstne kraljeve predloge v uradni izjavi zanikal. Istočasno pa je obžaloval napade nekaterih listov, ki so blizu Papandreuju. Levičarski list «Avghi» pa v tej zvezi objavlja oster napad na socialdemokratskega poslanca, istočasno pa ugotavlja, da se ne bo upal «izdati svojih političnih prepričanj, ker bi v takem primeru izginil iz grške politične pozornice«. ZMEDEN POLOŽAJ IN NASPROTUJOČE Sl IZJAVE V Kašmirju trajajo že štiri dni spopadi med indijskimi in pakistanskimi vojaki Pakistan trdi, da gre za osvobodilno vojsko lokalnega prebivalstva; Indija pa dokazuje vdor pakistanske vojske ■ Spor glede letal ZDA za Pakistan KARAČI, 12. — Tajna radijska postaja «Glas Kašmirja« je danes poročala o hudih spopadih med ((prostovoljci za svobodo« in indijskimi četami v bližilni Shrinagarja, prestolnice Kašmirja. Pakistanski radio pa je citiral vesti tajnega oddajnika in poročal, da so bile napadene policijske postojanke in da so imeli branilci hude izgube. Tudi po vesteh iz indijskih virov je danes prišlo do novih spopadov in to na treh sektorjih Kašmirja. Predstavnik indijska vlade je izjavil, da je bilo danes ubitih 25 Pakistancev, e-den ranjen in 14 ujetih, indijska vojska pa je imela 12 smrtnih žrtev Spopadi trajajo že štiri dni in je bilo med njimi po indijskih vesteh ubitih 109 Pakistancev, 151 ranjenih, 36 ujetih, Indijci pa so imeli 41 mrtvih in 29 ranjenih. Odkrili so skladišča municije v bližini Shrinagarja. Celotno operacijo so pripravili že maja v kraju M-uree, kjer je sedaj pripravljenih 30 oddelkov po 110 mož. Predstavnik indijske vlade je odločno zanikal vesti, da sta »revolucionarni svet Kašmirja« in tajna radijska postaja na indijskem ozemlju. Odbil je predloge, da bi o spopadih razpravljali pred OZN. Dodal je, da se je Indija obrnila na OZN pred 18 leti, ko so nekatera plemena vdrla v Kašmir in je od takrat problem ostal nerešen. Zato menijo, da je najboljša rešitev v tem, da uničijo Pakistance, ki so se vtihotapili v Indijo. Zunanji minister Pakistana Ali Bhuto pa je dejal, če hoče Indija rešiti vprašanje Kašmirja v ozračju pravičnosti in mednarodnega prava, ne bo zaman čakala na pakistanski odgovor. Nato je zanikal pakistansko odgovornost za incidente in dodal, da je Pakistan vedno pripravljen izpolniti sklepe OZN. Izrazil je upanje za mirno rešitev spora in simpatije vlade • ljudstvu, ki se bori za svojo svobodo«. Po vesteh iz ameriškega »Pentagona« je Pakistan obvestil ZDA, da bo pričel razgovore s SZ, v kolikor v šestih, sedmih mesecih ZDA ne bodo zamenjale zastarelih letal »F-86« z novimi letali. V takem primeru bodo prosili SZ za dobavo letal. Letalski krogi Pakistana pravijo, da je 100 letal že povsem izrabljenih in da jih je treba takoj zamenjati z nadzvočnimi letali »F-104«. Pakistanska zahteva spravlja ZDA v resno zadrego, saj morajo misliti tudi na odnose z Indijo, zato skušajo priti do kompromisa s pomočjo ekonomskega pritiska ZDA so odobrile Pakistanu gospodarsko pomoč 300 milijonov dolarjev za letošnje finančno leto, ki se je pričelo julija in groze, da bodo ukinili vsakršno pomoč, v kolikor bi se okrepile nevtralistic-ne težnje v Pakistanu Vendar pakistanski krogi poudarjajo, da politika prijateljstva s Kitajsko in SZ ni v nasprotju s politiko prijateljstva z ZDA in da so priprav- ljeni odpovedati se gospodarski pomoči, v kolikor bi bila pogojena s političnimi zahtevami. 19. avgusta. Astronavta Gordona Cooperja in Charlesa Conrada bodo postavili na krožno pot okoli Zemlje, ki bo trajala osem dni in bo torej dosedaj najdaljša. Astronavta bodo izstrelili z raketo Titan 2» in bosta naredila 121 orbit v 191 urah in 35 minutah. Cooper je že bil v vesolju 34 ur maja pred dvema letoma. Ta vesoljski poskus je etapa v prlpravan poleta na Luno in med njim astronavta ne bosta izstopila iz kabine. Opravila bosta sedemnajst novih poskusov in med njimi bo najbolj zanimiv poskus približanja manjši vesoljski ladji, ki jo bosta najprej sama izstrelila. Po prvih sedmih urah poleta bosta namreč izstrelila manjšo ladjo, od katere se bosta z zapletenimi manevri oddaljila 80 km in nato ponovno približala na razdaljo nekaj metrov. Gre za poskus, ki naj pomaga do praktičnih izkušenj za sestavljanje raznih delov v vesolju. n...m.........................................................................................................................................ihiihih katerim je Singapur ^dosegel svojo neodvisnost od Malezije, če bodo oporišča ((izključno obrambna« in če bo popolnoma Jasno, da ta oporišča ne pomenijo vmešavanja v notranje zadeve nove države. Rajaratna je tudi izjavil, da Je pripravljen posredovati med Malezijo in Indonezijo po priznanju Singapura s strani Indonezije. Visoki britanski komisar v Maleziji lord Head pa je včeraj izjavil, da «vamostni pakt« glede oporišč dejansko ni več veljaven ter bodo morali nov sporazum skleniti s Singapurom in z Malezijo posebej. Predsednik vlade Singapura pa je dejal, da je pripravljen na pogajanja z indonezijskimi voditelji, «da bi se mir vrnil v Jugovzhodno Azijo«, ker predvideva, da se bo Malezija ponovno zedinila. Dodal pa je, da ne more obiskati Djakarte, dokler ga indonezijska vlada zmerja, da je imperialistični hlapec«. Singapur nače biti orodje SEATO SINGAPUR, 12. - Rajaratna, zunanji minister nove neodvisne države Singapur je dal danes zelo važno izjavo o odnosih Singapuia do sporazuma o Jugovzhodni Aziji SEATO. Med drugim Je dejal: ((Stališče Singapura do SEATO ni stališče razumevanja niti simpatiie in Singapur bo dovolil Veliki B-l-taniji, da se poslužuje vojaških oporišč za namene SEATO samo, «če bodo interesi Singapura in SEATO istovetni.« Rajaratna Je dodal, da bo njegova vlada v novih pogajanjih za obrambni sporazum z Veliko Britanijo točno povedala, aa Singapur ne narrterava biti orodje politike SEATO. Poudaril je da je Singapur pripravljen dovoliti, da Velika Britanija zadrži svoja oporišča na PROTI VOJNI V JUŽNEM VIETNAMU Osem Nobelovih nagrajencev poziva na prekinitev sovražnosti in pogajanja v Oklepna kolona vladnih čet je končno dospela do obkoljene postojanke Duc C0 * Se en ameriški bombnik sestreljen s sovjetskim izstrelkom nad Severnim Vietnamom? Nove protivojne demonstracije v Kaliforniji Druga Nkrumahova poslanica Johnsonu LOS ANGEiLES, 12. — Nobelovi nagrajenci za mir — Albert Schweitzer (1952), pater Pire (1958), Martin Luther King (1964) dr. Linus Pauling (1962), Philip Noe! Baker (1959) in Albert Lu-thuli (1960) — so podpisali po- ziv za prekinitev sovražnosti v Južnem Vietnamu in za začetek pogajanj. Foziv so poslali vsem vodilnim državnikom na svetu. V pozivu je rečeno: «Vojna v Vietnamu je izzivanje vesti vsega sveta. Nihče od nas ne more čitati vsak dan poročil o mučenju, o ranah in o požarih, ne da bi se pridružil pozivu, da. se to nečloveško početje preneha. Naš namen ni pripisovati odgovornosti tej ali oni strani. Mi samo zahtevamo, da se konča zločin proti vsemu, kar je v človeštvu civiliziranega. Mir je možen. Obe strani trdita, da priznavata bistvena načela ženevskega sporazuma. Mi, Nobelovi nagrajenci za mir, naslavljamo poziv vsem vladam in vsem, ki pri spopadu sodelujejo, naj takoj ukrenejo vse potrebno, da se sovražnosti prenehajo in da se s pogajanji doseže konec tega tragičnega spopada.« Poziv so poslali med drugimi predsedniku Johnsonu, Kosiginu, de Gaullu, Maocetungu, Hočimin-hu, papežu Pavlu VI., U Tantu Wilsonu in predsedniku Južnega Vietnama ter prezidiju narodnoosvobodilne fronte v Južnem Viet namu. Pri Berkeleyu v Kaliforniji so se danes ponovile demonstracije proti vojni. Več sto demonstrantov iminimiiiiiiiiiHmimiiimimHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiinimimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Novi volivci v ZDA 19. avgusta izstrelitev «Gcmini 5» WASHINGTON, 12. — NASA je danes sporočila zadnje priprave za izstrelitev satelita nGemini 5», ki bo WASHINGTON, 12. — Po vstopu v veljavo volilnega zakona, ki ga je pred kratkim podpisal predsednik Johnson, se črnci množično vpisujejo v volilne imenike, ker je zakon odpravil izp’te za vpis in plačevanje dosedanjih visokih davkov, ki jih večina črncev ni mogla plačati. Danes je ameriški minister za pravosodje izjavil, da je treba postopoma« vpisati okrog en milijon črnskih volivcev. Minister je priporočil postopno vpisovanje, da ne bi povečali napetosti, ki vlada v južnih državah«. Prejšnjo noč je namreč v Los Angelesu, glavnem mestu Kalifornije, prišlo do hudih neredov, med katerimi so bili ranjeni trije novinarji in dvajset policajev. Nerede je povzročila aretacija nekega črnca z izgovorom, da Je v pijanem stanju vozil avto. Guverner Južne Caroline Robert McNair pa je izjavil, da bo sam ali pa s pomočjo ostalih južnih držav začel akcijo, da se novi volilni zakon proglasi za neustavnega. Država Louisiana je že začela v tem smislu sodni postopek. je ustavilo vlak, ki je vozil vojake za Vietnam. Dve demonstrantki, ki sta poskušali stopiti v odhajajoči viaK, sta bili laže ranjeni. Po dobne demonstracije so bile že prejšnji teden. Lester Pearson, predsednik kanadske vlade in Kalph Bunche, podtajnik OZN, ki s: a oba Nobelova nagrajenca, sta sporočila, da se pozivu ne moreta pridružiti zaradi svojih uradnih funkcij; toda poudarila sta, da to ne pomeni, da se s pozivom ne strinjata. S pozivom se torej strinja osem Nobelovih nagrajencev za mir. Iz Sajgona poročajo, da je ameriško poveljstvo sporočilo, da je dolga oklepna kolona vladnih čet, ki že več dni prodira po cesti iz mesta Plejku, da bi dosegla že skoraj en mesec obkoljeno postojanko Duc Co, danes končno prišla v stik z obkoljenimi vojaki. Kako veliko važnost pripisuje ameriško poveljstvo tej akciji, pa dokazuje prihod samega vrhovnega poveljnika ameriških čet v Južnem Vietnamu gen. VVestmorelanda. Poveljnik je prišel v Duc Co že danes zjutraj. Ko je čez nekaj ur odpotoval, so enote osvobodilne vojske ponovno začele napadati letališče z minometalci. Napadle so tudi ameriške padalce, ki so Iz mesta Plejku prodrli okrog 30 km daleč, da bi ščitili južnovietnamsko oklepno kolono. Zahodni dopisniki poročajo, da so vladne čete ujele nekega severnokorejskega vojaka pred postojanko Duc Co, ki je baje izjavil, da pripada 365. severnokorejski diviziji, ki ima svoj glavni štab v Kambodži. Sedaj poudarjajo, da je to prvi dokaz, da v Južnem Vietnamu operirajo tudi sevemovietnamske enote, za kar doslej dokazov niso imeli. Poročajo tudi o spopadih blizu Sajgona ter okrog ameriškega oporišča Danang, kjer so imeli «mari-nesi» lažje izgube ter ujeli osem gverilcev. Ameriška letala z letalonosilke «Midway» so danes zjutraj napadla Severni Vietnam. Lovski bombnik «Skyhawk» iz te skupine je bil sestreljen z izstrelkom zemlja-zrak. Z njim so bila Se tri druga letala, od katerih je bilo eno poškodovano, tako da se je le s težavo vrnilo na letalonosilko. Bombnik je bil sestreljen okrog 80 km jugozahodno od Hanoja, kjer doslej Američani niso ugotovili oporišč za izstrelke. Ob tej priliki se poudarja, da je bil s podobnim izstrelkom sestreljen neki ameriški bombnik prvič 24. julija letos ter da so takrat ugotovili, da gre za sovjetski izstrelek iz oporišča 65 km severozahodno od Hanoja. Iz Moskve poročajo, da «Komso-molskaja pravda« piše o številnih sovjetskih mladincih, ki se prostovoljno javljajo za vojno v Južnem Vietnamu. Ponudbe prihajajo mladinskim organizacijam. SZ je lani sklenila, da bo poslala prostovoljce v Vietnam le v primeru, če se bodo ameriške akcije povečale in če bo sovjetska vlada prejela v tem smislu poziv. Iz Washingtona poročajo, da je danes položil prisego novi ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge. Ob tej priliki je Johnson ponovil vzroke, zaradi katerih vodijo ZDA vojno v Vietnamu ter dejal, da so sicer ameriške obveznosti »postavljene na hudo preizkušnjo«, toda njegova »vlada bo držala besedo«. Se prav posebej pa je poudaril, da »ZDA ne bj delale žrtev v Vietnamu, če njihova pomoč ne bi bila nujna in izrecno zahtevana«. Na ta na- čin je ameriški predsednik podprl včerajšnje zanikanje izjave Cabo-ta Lodgea da bi ZDA obdržale svojo vojsko v Južnem Vietnamu, tudi če bi sajgonska vlada temu nasprotovala. Johnson je še dodal, da so ZDA pripravljene pomagati vsakomur, ki zahteva njihovo podporo in izpolniti svoje obljube. Zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da odslej ameriška vlada načelno ne bo ne potrdila ne zanikala in tudi ne komentirala novic o razporeditvi oporišč za izstrelke zemlja-zrak v Severnem Vietnamu. Ta sklep so sprejeli zaradi »zelo delikatnega in zaupnega značaja teh vesti«. Iz Akre pa so nocoj sporočili da je predsednik Gane Kvarne Nkrumah poslal Johnsonu novo poslanico o Vietnamu Poslanica vsebuje odgovor na Johnsonovo pismo, ki ga je poslal po ganskem zunanjem ministru Alexu Sackey-ju. Kot je znano, je Nkrumah v svoji prvi poslanici predlagal, naj se preneha bombardiranje Severnega Vietnama, medtem ko bi on obiskal Hanoj, da bi dosegel za četek pogajanj. Johnson mu je takrat odgovoril negativno. Urguplu o rezultatih razgovorov v Moskvi MOSKVA, 12. — Po uradnih razgovorih, ki jih je vodil pred sednik turške vlade Urguplu s sovjetskimi voditelji, je danes na sprejemu v Kremlju izjavil med drugim, da so med razgovori dosegli »popolno enotnost stališč« in da je bil njegov obisk »povsem pozitiven«. Ponovil je besede Ko-sigina, da je turško-sovjetska meja •— »meja miru in prijateljstva«. Dodal je, da med Turčijo in SZ »morejo in morajo biti: mir, prijateljstvo, spoštovanje in medsebojno zaupanje«. Končno je dejal: »Dosegli smo podlago za medsebojno razumevanje, kot sta jo dosegla nekoč Lenin in Ata turk.» Boji v Peruju LIMA, 12. — Na področju Pu-cuta v Peruju, v osrčju Srednje Sierre, je v teku velika o-fenzlva proti gverilcem V ofenzivi sodeluje več tisoč vojakov, lovskih letal in bombnikov. Poročila poudarjajo, da so boji zelo trdi, celo bolj kot pred dvema mesecema, ko so se začeli. Danes so pripeljali v Limo 18 ujetih gverilcev, ki so večinoma visokošolci in sindikalni voditelji. TEL AVI V, 12. — Okrog pet tisoč demonstrantov Je danes demonstriralo ob prihodu prvega za-hodnonemškega poslanika v Izraelu Rolfa Paulusa. Na napisnih tablah je pisalo: ((Nikakor ni dobrodošel!« in «Ne more biti prijateljstva med Nemčijo in 2idi» POLEMIKE O ODBORU V AOSTI Pričetek množičnega odhajanja na počitnice in cestni promet Poostreno nadzorstvo prometne policije in pozivi za pazljivo vožnjo . Strahotna nesreča; v avtu zgorelo 5 oseb RIM, 12. — Nadaljuje se polemika o občinskem odboru v Aosti, saj je «Avanti» objavil danes nov krajši komentar, v katerem poudarja, da gre za lokalno vprašanje. Demoknstjanski «11 Popolo« pa bo jutri v uvodniku polemiziral s tem stališčem, češ da m prepričljivo sklicevanje na lokalne okoliščine, temveč gre za lokalne uprave, ki odražajo določen politični razvoj. Namestnik tajnika PSDi------------- Cariglia pa pravi, da je tajniš- tvo PSI naredilo vse, da bi prišlo do drugačnega rezultata, da pa ta primer slabo kaže za socialistično združevanje in povzroča nezadovoljstvo med člani PSDI. Po nepotrjenih vesteh naj bi tajnik KD Rumor predlagal o-stalim tajnikom strank levega centra, da se sestanejo ob koncu meseca aii v začetku prihodnjega meseca in razpravljajo o lokalnih upravah, kjer je levi center v grizi. Takih primerov je več in so najpomembnejši na Sardiniji, v Neaplju, Firencah in Genovi, poleg tega pa je prišlo do težav tudi v Potenzi, Campobassu, Tagliacozzu in v Astiiu. Po vsej Italiji se je pričelo »množično preseljevanje« zvezano s prazničnim vzdušjem in predvsem seveda z letnimi dopusti. Iz vseh krajev poročajo o natrpanih cestah, istočasno pa tudi o zamrt-ju kakršne koli dejavnosti. Meteorološka služba vojaškega letalstva sporoča vremenska predvidevanja za veliki šmaren in pravi, da so splošne značilnosti vremena normalne. Prišlo pa bo do nestalnega vremena in lokalnih neurij na področjih severne Italije in zlasti Apeninov in vzhodnem delu Jadranskega morja. Temperatura bo za nekaj stopinj nižja, kot je običajno v tem razdobju Danes je pričel delovati sistem posebnega cestnega nadzorstva, ki ga vsako leto uveljaviio na italijanskih cestah in ki je letos se posebej izpopolnjen. Tako bodo u-porabilt za nadzorstvo nad cestami med drugimi sredstvi kar šest helikopterjev, s katerimi bodo najlaže ugotovili, kje je prišlo do zastojev in po radiu poslali prometne patrulje. Prometne patrulje bodo strogo pazile na gume in na izvajanja novega zakona, ki določa, da mora imeti avtomobilska guma najmanj 1 mm debelo plast gumija Istočasno opozarjajo organi notranjega ministrstva in prometne policije vse avtomobiliste na izredno pazljivost, da ne bodo počitniškega razpoloženja prekinile resne prometne nesreče. 2al pa so predvidevanja pesimistična. o čemer priča tudi strahotna nesreča, med katero je kar pet oseb zgorelo v avtomobilu Fiat 600. Do nesreče je prišlo na državni cesti pri jezeru Trasimeno in to na povsem ravnem odseku. Avto je vozil 31-let'ni Corridonia Valentini, poleg njega je sedel njegov 66-letni oče, za njim pa žena Liliana Tieri, petletni sinček Marino in 10-mesečna hčerkica Va-lentina. Valentini je verjetno za trenutek zadremal, saj je vozil ie od 2. ure ponoči in je zavozil proti nasproti vozečemu taksiju, trčil vanj, nato pa zapeljal s ceste, kjer se je avtomobil vnel. Sindikalisti so zaključili prvi del zasedanja za «okroglo mizo« posvečen sindikalnim vprašanjem na ™ .-. *-železnici. Prisotni so bili predstav- > poslenih. niki vseh sindikalnih organizacij in so sklenili z razpravo nadaljevati, da do konca meseca sestavijo skupno stališče. V uvodu je poročal tajnik sindikata železničarjev CISL Costantim. ki je podčrtal, da je treba na vsak na- in izvajati pravico do stavke, da pa je umestno uvesti notranji pravi,-nik, ki naj predstavlja jamstvo /a delavce, omogoči normalno obratovanje železnici in varuje železniško premoženje. Na tej osnovi so razpravljali o treh resolucijah m med drugim tudi o predlogu železniške uprave, da Je treba vsako stavko najaviti 8 dni prej. S.o-dikalnl predstavniki so mnenja, da je o tem predlogu mogoče razpravljati. vendar pa je treba Istočasno omogočiti tudi sindikalistom, da v tem razdobju na delovnih mestih obrazlože uslužbencem, zakaj se stavka Vse je kazalo, da se bo ured'l dolgotrajni kritični položaj 9700 delavcev tekstilnih pori leti j Dei-l'Aqua in Valle dl Suša. vendar se včeraj ni javil v Rimu na sedežu IMI največji lastnik Feliee Riva, kt je raje še' na veselo Kiižarjeme s svojo Jahto okoli Sardinije Rlvo, ki Je širokemu občinstvu bolje poznan kot predsednik nogometnega kluba Milan, je prefektura obvestila, da je na sedežu IMI že na razpolago 18 milijard lir ugodnega posojila, da se Izplačajo delavcem zaostalt prejemki In ponovno prične s proizvodnjo Velekapitalist pa na to noče pristati, ker bi moral posojilo kriti s svojim ostalim premoženjem Istočasno (Istočasno Je lastnik tudi podjetja Chattllon In drugih tovarn) in raje pusti, da tekstilne tovarne propadejo In da se Jih sodno likvidira, ne oziraje se sodno likvidirajo ne glede seveda na položaj skoro deset tisoč za- Vreme včeraj: najviSja temperatura 26.4, najnižja 17.2. ob 19. uri 23.2, zračni tlak 1019.9 stanoviten, vlaga 58 odst., veter 12 km zahod-nik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.2 stopinje. Tržaški ditevn Danes, PETEK, 13. avgusta Lilijana Sonce vzide ob 5.01 in zatone ob 19.17. Dolžina dneva 14.16. Luna vzide ob 20.16 in zatone ob 5.42 Jutri, SOBOTA, 14. avgusta Demetrij UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST V GOSPODARSKIH KROGIH DEŽELE Vlada ne sme zanemarjati nujnosti gradnje avto ceste Videm-Trbiž Del denarja, ki je bil svoj ias namenjen za gradnjo, je sedaj vlada določila za druga javna dela ■ Posredovanje deželne uprave Včeraj smo poročali o sestanku podpredsednika deželnega odbora prof. Dulcija s podtajnikom na ministrstvu za Javna dela Romito, na katerem sta razpravljala o nujnosti razširitve in modernizacije državne ceste Štev. 13, t.j. tako imenovane «pontebske ceste», ki gre od Vidma čez Pontebo in Trbiž do italijansko-avstrijske meje pri Coc-cau Do sestanka Je prišlo zaradi tega, ker so deželne oblasti zvedele, da je vlada namenila drugim javnim delom del denarnih sredstev, ki so bila prvotno določena za ureditev trbiške ceste na odseku med Karnijo in Klužami (Chiusaforte). Jasno je, da bi prekinitev dela na cesti vzdolž železne in Kanalske doline pomenila veliko škodo za deželo Furlanijo — Julijsko krajino in v dobršni meri tudi za samo tržaško pristanišče, zlasti v tem času, ko blagovni promet po cesti čedalje bolj narašča in ko se tudi na avstrijski strani pripravljajo na. ureditev cestnega omrežja, in sicer z obširnimi načrti, kar bo dovedlo do splošne izboljšave cestnih relacij po vsej srednji Evropi, Kakor znano. Je zdaj v gradnji na področju dežele Furlanije — Julijske krajine nova avto cesta, ki bo povezovala Trst in Benetke. Pri Palmanovi se bo odcepil del ceste, ki Jo bodo speljali do Vidma in ga povezali z državno cesto štev. 13 (Pontebsko) nekoliko izven mesta. Načrt za razširitev in modernizacijo pontebske ceste je tudi že pripravljen, pred časom pa ga je proučila skupina strokovnjakov, ki sodelujejo s podjetjem «Autovie Venete«, ki bo po vsej verjetnosti zgradila tudi odseke na relaciji Videm-Coccau, ki še čakajo na u-strezno financiranje. Načrt za novo avto cesto je izdelal Inž. Maternim. načelnik inštituta za ceste in prevoze na tehnični fakulteti tržaškega vseučilišča. Gre za načrt, kt se jo uveljavil v konkurenci med šestimi, ki so jih izdelali domači in tuji strokovnjaki, in ki se med seboj razlikujejo po nekaterih variantah. Vse kaže, da bo načrt profesorja Materninija prodrl tudi kar se tiče predvidene višine gradbenih stroškov, saj kaže najbolj racionalno rešitev tega pomembnega vprašanja ln jamči obenem najkrajšo zvezo do italijansko-avstrijske meje. O načrtu se je pozitivno Izrazi! tudi predsednik beneške trgovinske zbornice inž. A. Usigli, ki je hkrati tudi član upravnega odbora podjetja «Autovie Venete«. Skozi mejni prehod pri Coccau, ki ga nazivajo tudi «najožja vrata«, ki vodijo lz Italije odnosno v državo, gre danes približno po tri milijone ton raznega blaga ter nekaj čez 800.000 potnikov na leto. Statistični strokovnjaki so izračunali, da se bo blagovni promet skozi ta mejni prehod povečal do leta 1970 na 4,2 milijona ton blaga in na milijon potnikov; do leta 1975 pa naj bi se blagovni promet dvignil celo nad 4,5 milijona ton, število potnikov pa na 1,5 milijona. Iz vsega tega jasno sledi važnost dokončne ureditve te prometne žile, ki bo povezovala ne le severno in srednjo, temveč tudi južno Italijo s cestnim omrežjem na avstrijskem državnem ozemlju, z avto cestami v južni Nemčiji in drugimi srednjeevropskimi državami in ki bo hkrati pomenila delno realizacijo tiste mednarodne avto ceste, ki jo predvideva glavni načrt Združenih narodov, in ki so Jo svoj čas v Ženevi označili s siglo «E 7» ali «avto cesto «Rim—Varšava«. Po Ma temini j evem načrtu bi se nova avto cesta odcepila od avto ceste Trst—Benetke ter bi najprej tekla mimo Pušje vasi do Karnije. Ta prvi del avto ceste v dolžini 14 km, bi zahtevala dve leti dela ln nekaj čez 16 milijard lir. Drugi odsek, t.j odsek od zaselka Karnija do Coccaua na italijansko—avstrijski meji v dolžini 56 km, bi pa zahteva! čez štiri leta dela in okoli 47,5 milijarde lir. Nova avto cesta bi se na tem odseku skoraj povsod držala današnje državne ceste štev. 13. Nova cesta proti Avstriji bi bila v vsem podobna avto cesti, ki Jo zdaj podjetje «Autovie Venete« gradi med Benetkami in Trstom: v širino bi merila 24 m, razdeljena pa bi bila na dve ločeni cestišči, med katerima bi tekla živa meja, ki bi bila povprečno tri metre visoka. Drugi odsek nove ceste bi bil občutno dražji od prvega zlasti zaradi tega, ker bi morala cesta od Karnije navzgor na sever premagovati številne naravne ovire, tesni, vzpetine, itd., kar bi seveda zahtevalo gradnjo mostov. Izkop številnih predorov itd. Upati je, da bo nastop deželnega odbornika za prevoze in turizem prof Dulcija pri podtajniku Romiti doživel uspeh, da bodo namreč denarna sredstva, ki so bila določena za gradnjo avto ceste na odseku med Karnijo ln Klužami resnično uporabljena v ta namen, ln •nimiiiiiMiiiiiiiiiiiiviiiniiftMMittumiiiiriiiumfiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiuiitiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiit OKREPITEV ZVEZDOZNANSKEGA OBSERVATORIJA Pri Bazovici nova sodobna teleskopa V sedanjem sedežu v Trstu že sedaj gradijo elektronski laboratorij V ospredje tržaškega znanstvenega dogajanja se spet postavlja vprašanje krepitve zvezdoznanske-ga observatorija. O tem vprašanju smo svoj čas obširno pisali, in sicer tedaj, ko je ravnateljsko dolžnost observatorija zasedla profesorica Margherlta Hach. že tedaj je nova voditeljica observatorija na tiskovni konferenci začrtala glavne smernice svojega delovanja v prihodnjih letih. Najvažnejše pa je bilo vprašanje decentralizacije observatorija, šlo je v glavnem za izgradnjo novega opazovalnega središča na bližnjem Krasu, ker je stari observatorij v mestu nesposoben, da uspešno zasleduje dogajanja v vesolju zaradi prevelike svetlobe, ki vlada v mestu Zelo bolj primerno je za te namene kraško nebo, ki je vedno bolj čisto in umito, brez primesi dima, prahu itd,- Zvezdoznanskl observatorij je torej napregel vse svoje sile, da bi prišlo čimprej do gradnje novega observatorija. Pri tem pa so pobudniki naleteli na vrsto težav. Najprej je bilo treba najti primerno zemljišče, ki bi ustrezalo vsem potrebam in na katerem bi zgradili observatorij. Predvsem so prihajala v poštev razna državna zemljišča. ali pa zemljišča raznih krajevnih uprav, ker bi bil v tem primeru strošek za nakup zemljišča precej nižji. Ker se je glede tega vprašanja dolgo časa tavalo v temi, so prizadeti v določenem trenutku sprožili zamisel, da bi začasno namestili nove naprave v ustanovi «Villaggio del fanciullo«. Pozneje pa je ta varianta odpadla, ker so odgovorni voditelji observatorija spoznali, da bi bilo škoda uresničiti neki začasen opazovalni center ter tako drobiti že itak pičla finančna sredstva. Spričo tega so usmerili vse svoje napore za odkup nekega državnega zemljišča na področju Bazovice. Kadar bodo zaključena pogajanja ter seveda zagotovljena potrebna finančna sredstva, potem bodo takoj začeli graditi observatorij. Predvidevajo, da bodo v novo zgradbo postavili dva teleskopa. Eden bo imel 50 cm premera, a drugi 30 cm. Oba bosta sodobna ln zelo natančna. V stari mestni sedež observatorija pa bodo namestili elektronski laboratorij, ki bo razpolagal tudi z radlo-teieskopom, katerega antena bo imela premer 4 metrov Dela za Izgradnjo elektronskega laboratorija so že v teku. Člani observatorija so doslej pokazali precej dobre volje, da bi okrepili to zelo važno znanstveno ustanovo v Trstu, žal pa jim primanjkuje finančnih sredstev in prav to je eden izmed vzrokov, zakaj dela napredujejo zelo počasi. Finančna sredstva, ki Jih prejemajo iz osrednjih državnih organov, so zelo pičla ter zato upajo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa pri de-želnin oblasteh, ki bi morale čimprej ukrepati glede dodelitve naj-nuinejše pomoči za okrepitev te važne In edine ustanove v deželi. S S Pokrajinska uprava razpisuje natečaj za dodelitev štipendije «Dott. Giulio Cleva« v znesku 40.000 lir potrebnemu in pridnemu dija- ku, ki obiskuje eno izmed naslednjih šol: »Istituto tecnico commer-ciale«, «Istituto tecnico nautico« ter «Liceo scientifico di Triest.e«. Prosilec mora bivati v eni izmed občin tržaške pokrajine ter ne sme uživati kake druge štipendije. V poštev bodo vzeli prošnje tistih dijakov, ki so v zadnjem šolskem letu imeli povprečno oceno sedem desetin. Prošnje, napisane na posebnem formularju pokrajinske u-prave, je treba dostaviti upravi do 12, ure 15. septembra. Hude posledice prometne nesreče Cestna nesreča, katere žrtvi sta postala 59-letni delavec Carlo Bencina iz Ul. San Lorenzo in Selva 24 ter njegov 31-letni tovariš Clau-dio Cerchl iz Ul. del Šale 2, ponoči 7.m. je imela hujše posledice, kot se je prvotno zdelo Poročali smo že, da sta se omenjena delavca ponesrečila, ko sta se vozila na motorju TS 11954 po Obrežju Ottaviano Augusto. Motor je vozil Bencina, ki je nenadoma iz neznanih razlogov Izgubil oblast nad motorjem. Posledica tega Je bna, da sta se oba tovariša prevrnila. Tedaj so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Cerchiju nudili prve pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh zaradi več lažjih ran po levi roki in podlakti. Tedaj so Benčino sprejeli na opazovalni oddelek, ker se je pri padcu z motorja rani! po levem sencu, rami in roki. Bencina bi se bil moral zdraviti 7 dni, toda nekaj dni pozneje so ga odslovili iz bolnišnice. Komaj je prišel domov pa ga je začela močno boleti glava, da je moral zaprositi za pomoč pri zdravnikih INAM. Tl so Benčino rentgensko pregledali in ugotovili, da ima nesrečnik prebito lobanjo. Ne modoma so uredili vse potrebno za takojšnji sprejel v bolnišnico, kamor je Bencina prišel sam. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Bencina si je hudo poškodbo povzročil pr' padcu z motorja prejšnjo soboto ponoči. S steklenico je udaril gostilničarko po glavi Karabinjerji vodijo preiskavo v zvezi z dokaj čudnim obnašanjem nekega 41-letnega Giuseppa Verze iz. Domus Civica 11, ki je včeraj zjutraj, meni nič tebi nič, razbil steklenico na glavi 49-letne gostilničarke Marie Miscenic por. Puhar iz Ul. Settefontane 11 v gostilni na Stari istrski cesti 86. Verza je sedel pri mizi gostilne in naročil kozarec vina in oran-žado. Ko mu je Misceniceva prinesla pijačo na mizo, je ta vstal, šel za točilno mizo, pobral prazno steklenico in z njo udaril gostilničarko po glavi ter jo ranil. Po napadu se je Verza oddaljil iz gostilne, Miscenicevo pa so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi u-dareev po glavi ter rezov po sencih, čelu, rokah in nogah. da ne bo realizacija tega važnega načrta utrpela zamude. Na dnevni red pa naj bi prišlo čimprej tudi celotno vprašanje nove cestne zveze z Avstrijo, ki je prav tako potrebna deželi in tržaškemu pristanišču kakor avto cesta Trst—Benetke. Zborovanji KPI Tržaška federacija KPI sporoča, da bo v soboto ob 20. uri na trgu v Saležu govoril občinski svetovalec Franc Gombač o sedanjem političnem položaju v zvezi z levim centrom v Trstu. Na trgu v Gropadi pa bo v soboto ob 20.30 govorila pokrajinska svetovalka Jelka Grbec o potrebi po enotnosti antifašističnih sil in o nujnosti nove večine. KRASIVA PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU Madrigalisti Chapman Collegea so osvojili številno občinstvo Poleg pesmi v raznih jezikih so eno zapeli v slovaščini Med občinstvom je bilo zlasti mnogo mladine Sredi najbolj «mrtve» sezone za prireditve na zaprtem, ko je veliki del tako imenovanega stalnega občinstva na počitnicah, je skoraj nekoliko tvegano prirejati koncert, ki je namenjen — lahko rečemo — najbolj resni publiki in že pravim poznavalcem glasbe. Spričo včerajšnjega obiska se pa moramo vendar kar zahvaliti dovolj številnemu občinstvu. Naravnost bodrilno pa je bilo dejstvo, da je bila mladina mogoče celo v večini. Zbor madrigalistov, ki smo ga včeraj slišali, je vreden občudovanja in pohvale. Sedemnajst pevcev — 8 žensk in 9 moških — sestavlja iztedno zlit ansambel; in ne da bi posamezniki kako izstopali, je vendar opazna lepa barvanost glasov vseh pevcev; še posebej bi v tem pogledu pohvalili ženske. Pri tem je treba poudariti, da gre za mla- de pevce, amaterje, ki so še študenti Chapman Collegea in so sedaj na svoji evropski turneji. Kar novo nam je bilo, ko smo zagledali na odru za mizo zbran an-sumbel, tako da je polovica pevcev sedela in polovica stala; razen tega so bili moški in ženske v obeh vrstah pomešani. In novo nam je bilo tudi, da dirigent sedi. Gostje so iz svojega obširnega repertoarja izbrali za prvi del stare madrigale raznih mojstrov (O. Vec-chi, G. de Wert, L. Marenzio, J. des Preš, O. do Lasso. P. Certon, P. Fcurl, T. Weelkes), toda v njih družbi je bil tudi Ralph Vaughan Williams (umrl 1958), ki se je s stojo skladbo na najlepši način vključil v ostali program. Ansambel je občinstvo vžgal že s svojo prvo pesmijo, posebno pa je navdušil z Weelkesovim madrigalom, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČENA DRAŽBA PRVIH VELIKIH DEL ZA NAFTOVOD Tri velika milanska podjetja bodo zgradila petrolejski pomol Gradnja mostiščnega pomola bo stala 3 milijarde lir - Ob njem bodo lahko hkrati pristale štiri ladje po 100 -160.000 ton Na natečaj za izgradnjo mostišč-nih pomolov, ob katerih bodo pristajale petrolejske ladje, ki bodo dovažale v Miljski zaliv surovi petrolej za naftovod iz Trsta v In-golstadt v južni Nemčiji, in ki so ga pred časom razpisale velike mednarodne petrolejske družbe, se je prijavilo več podjetij, med temi pa so zmagale tri milanske družbe, in sicer družba «Da!mine», družba «Micoperi» in družba edntercon-sult«. Pri vseh treh gre za tehnič-no-gespodarske organizacije, ki imajo širok delokrog po vsej Italiji in katerega delovanje je razširjeno tudi v tujini. Zlasti «Interconsult» se jc v zadnjih letih specializirala v projektiranju velikih gradenj na raznih področjih, prav tako je dobro znana tako na domačem tržišču kakor tudi v številnih tujih dr-, drp3hSk-,«Palmine», ki se je uveljavila zlasti v gradbeništvu. Vsaka izhietTtreh omenjenih družb bo poskrbela za uresničitev določenega dela celotnega načrta o gradnji novega pomola: družba «Inter-consult« bo pripravila podroben načrt celotnega pomola s pritiklinami in pomožnimi napravami, družba «Dalmine» bo dobavila potrebne jeklene konstrukcije, družba «Mi-coperi« pa ga bo končno zgradila. Kakor je razvidno iz vsega tega, se tržaška podjetja pri tem natečaju niso znala uveljaviti v konkurenci s podjetji iz notranjosti države, zato Jim preostane zdaj samo še možnost, da sodelujejo pri gradnji naftovoda le pri delih za postavitev velikih rezervoarjev na za to določenem prostoru pri Dolini, ter pri polaganju cevi v jarek, ki bo tekel od Doline čez Ključ na Kraško planoto in dalje proti Tržiču v Furlanijo in naprej v Karnijo. Strokovnjaki pravijo, da bo gradnja mostiščnega pomola stala okoli 3 milijarde lir. Načrt predvideva popolno preureditev sedanjega pomola, ki sega za nekaj metrov v Miljski zaliv pod Sv. Soboto. Pomol bodo podaljšali z železno konstrukcijo, ki bo dolga 470 metrov in ob katerem se bosta odcepila dva vzporedna mostiščna pomola, ki bosta dolga po 455 m. Hkrati bodo ob pomolih lahko lztovarjali surovi petrolej 4 veliki tankerji po 100—-160.000 registrskih ton. Po mnenju strokovnjakov, ki so izdelali načrt, naj bi gradnjo mostiščnih pomolov zaključili že pred koncem prihodnjega leta. Vendar nas izkušnja uči, da upravni postopek, ki botruje uresničitvi vsakega tehničnega načrta, toliko bolj ko gre za večje zami- sli s sodelovanjem mednarodnega kapltaia, v večini primerov lahko močno zavre delovanje še tako podjetnih operaterjev. Preden bodo pričel' z delom za gradnjo mostiščnega pomola, morajo namreč prejeti iz Rima ustrezno dovoljenje. Do tega trenutka pa kaže upravna pot sedaj naslednje etape: trenutno proučuje načrt tržaški tehnični urad; ko bo ta potrdil načrt ga mora potrditi še višji tehnični urad v Benetkah, v katerega pristojnost spada tudi Tržaško ozemlje. Ko bo tudi ta formalnost opravljena, se bo o načrtu izrekla tržaška pristaniška uprava, na-Kar bo ta zbrala celotno dokumentacijo in jo poslala v Rim v dokončno odobritev. V Rimu morajo poleg tega izdati italijanski družbi za izgradnjo čezalpskega naftovoda SIOT dovoljenje tudi za zasedbo "državnega' zemljišča ob Milj-skem zalivu. Predvidevajo, da bodo upravne formalnosti v Trstu ln Benetkah kmalu pri kraju, vpra Sanje pa je, koliko časa bo pote klo, preden bodo prizadeta mini strstva v Rimu izdala vsa potreb na dovoljenja za gradnjo mostišč nega pomola in samega naftovoda proti južni Nemčiji. Od tega bo namreč v veliki meri odvisno, kdaj bodo lahko iz našega mesta dobavili prve tone surovega petroleja bavarskim čistilnicam. Še vedno nerešeno vprašanje delovne pogodbe kamnosekov Kot smo svoj čas poročali, je bil 30. julija letos v Rimu sestanek med sindikalnimi predstavniki delavcev kamnarske stroke in delodajalci. Sestanku je prisostvoval tudi višji funkcionar ministrstva za delo. Ker ni bilo mogoče doseči enotnih stališč, so sestanek odložili na 7. september ter se bo vršil na sindikalnem sedežu. Vsedržavna stavka kamnarskih delavcev, ki je bila 19. junija, je dosegla posebno v naši pokrajini in sploh v deželi popoln uspeh. Stavka je dobro uspela tudi v Carrari, medtem ko se je izjalovi- NA MORJU JE LEPO, TODA BHEZ DENARJA... Hotela sta letovati na račun tuje lastnine Njunim podvigom so napravili konec karabinjerji in ju prijavili sodišču Dva mlada Tržačana sta sl v tem času počitnic izmislila nov sistem, kako preživljati te vroče dneve ob morju, ne da bi dala niti beliča od svojega. Zato sta kradla kolesa in razne stvari iz notranjosti avtomobilov. 15-letnl S.L. iz Trsta ln njegov tovariš 25-letni Dario Gigli-Fand tudi iz Trsta sta se hotela naužiti sonca pri morju in se podala v Gradež. Izbrala sta obljuden turistični kraj, kjer sta upala, da bosta s tem precej pridobila. Toda pred nekaj dnevi so ju zasačili karabinjerji s postaje v Ul. Dandolo v Gradežu in oba tatiča preživljata sedaj svoje «počltn1ce» v celici. Na omenjeni karabinjerski postaji se je v preteklih dneh zglasil 24-letni Giannantonio Marin iz Gra-deža in prijavil tatvino kolesa. Nekaj dni pozneje je Maria Badaloni tudi iz Gradeža prijavila, da je iz njenega avtomobila izginil jopič in posoda iz plastike. Karabinjerji so uvedli preiskavo in osumili oba tatiča. Sledili so Jima ln nekoč so opazili, da je Gigll-Fanb nosil posodo iz plastike. Prijeli so ju in odpeljali na zaslišanje, kjer Je prišla resnica na dan. GlgU-Fanč Je o-kradel Badalonijev avto, S.L. pa je ukradel kolo, s katerim se je odpeljal v kraj Rotta-Primero in nameraval krasti v baru «Rosa». Pod- vig pa mu ni uspel, ker je lastnik bara, ki je zaslišal rooot, prižgal luč in S.L. jo je urno odkuril. S.L. se je nato odpeljal v kraj Pineta, kjer je vlomil v neki turistični urad m odnesel vrsto orodja v vrednosti 200.000 lir. Plen Je nato skril v gozdiču, kjer so ga karabinjerji našli in vrnili lastnikom. Oba tatiča so karabinjerji prijavili sodišču zaradi tatvin z obteže-valnlmi okolnostmi. la v Lucci. Spričo neuspeha so tamkajšnji delodajalci postali nepopustljivi ter niso hoteli sprejeti nobene zahteve predstavnikov delavcev. Izgovarjali so se, da bodo odgovorili na postavljena vprašanja šele potem, ko se bodo sestali na občnem zboru člani njihovega združenja. Tako je po krivdi industrijcev iz. Lucce začasno propadla možnost hitre rešitve spora. To je bilo tem bolj nerodno, ker se je zvedelo, da so bili delodajalci iz Carrare (kjer je relativna večina kamnarskih delavcev Italije) pripravljeni, da se začnejo razgovori o novi delovni pogodbi, da se povečajo mezde in plače za 5 odst. ter da se razpravlja še o raznih drugih vprašanjih normativnega značaja. enim izmed sedemindvajsetih, posvečenih kraljici Elizabeti I. Svojo veliko sposobnost je zbor pokazal z Bachovo kantato ob spremljavi čembala. Sledile so nekatere nabožne pesmi. Zanimivo je, da sta v skupini petih božičnih pesmi, ki jih je priredil John La Montaine, tudi dve priredbi po čeških pesmih. Se posebej je nadalje ugajala «Pesem bobna«, ki je prav tako prirejena po češki božični pesmi. Ce potem upoštevano, da je zbor v originalu zapel slovaško pesem iiKje so moje krave» (Kde su kravy moje), bi lahko sklepali, da ima morda dirigent kake zveze z ameriškimi Cehi. Razumljivo je, da je bilo občinstvo zlasti prijetno presenečeno in navdušeno ob slovaški pesmi. Tudi dirigent sam se je predstavil kot skladatelj. Njegova pesem o deklici, ki prosi rdeč trak za lase, se jc docela uskladila s stilom pesmi, ki jih zbor poje. Po dolgotrajnem aplavzu na koncu koncerta so gostje dedali še spiritual, pesem o žalosti matere, ki je izgubila sina. Na koncu samo lahko poudarimo, da je bil včeiajšnji koncert prireditev, s katero smo lahko več kot zadovoljni. Posebno pa nam je všeč, da je ta ansambel s popolnoma internacionalnim sporedom prišel prav v naš Kulturni dom. Julri zvečer na trgu v Miljah vokalni koncert Po prvem koncertu na Trgu Marconi v Miljah, ki je bil preteklo soboto, Pokrajinska ustanova za turizem pripravlja za jutri ob 21.15 na isteni trgu drugi koncert. Nastopili bodo sopranistka Morisa Roiazzi, tenorist Luciana Maz-zaria in basist Vito Susca. Izvajali bodo odlomke in duete Bellinija. Bizeta, Donizettija, Gounoda, Magerberja, Puccinija, Thomasa in Verdija; za zaključek pa »O sole mio» in "Visione veneziana*. Pevce bo spremljala pri klavirju Li-uia D’Andrea Romanelli. Maria Loredana D’Andrea in Sergio Co-lini pa bosta nastopila z zabavnim prizorčkom v narečju •»*»««.». smo; 19.15 Ital. periodični tisk; l„_ talavhnn 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 *a9‘ }VWV"J“ Revija revij; 20.40 Berliozova »Kleopatra«; 21.20 Bartonovo dvo-dejanka «Prnzna krona«. Slovenija 7.15 Iz oper J. Masseneta; 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 «Stari časi«, v 18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Gobe; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Večerni zvon — narodna glasba; 19.45 Turistične razglednice; 20.00 Dnevnik; 20.30 Sonce v očeh — francoski film; 22.00 Obzornik. kladi 102 milijona izvodov. Približno v enakem številu knjig so izšla dela Leona Tolstoja v ruščini in v 82 drugih jezikih s skupno naklado 110' milijonov izvodov. Avtor «Tihega Dona» Solo-hov je .prav tako zelo upoštevan. Njegova dela so bila prevedena v 72 jezikov. Jack London je bil v Sovjetski zvezi tiskan v raznih prevodih v skupni nakladi 27 milijonov izvodov. 400 knjig Victor-ja Hugoja je izšlo v skupni nakladi 16 milijonov izvodov. Lansko leto se je zaključila publikacija vseh del Charlesa ‘Dickensa v 30 zvezkih in v prednaročilu s- je za zbirko javilo nad pol milijona naročnikov. V zadnjih 46 letih so bile v Sovjetski zvezi tiskane knjige v 138 jezikih, med katerimi je 49 jezikov, ki jih v Sovjetski zvezi ne govorijo, to se pravi v 49 tujih jezikih. Po računih sovjetskih založb izide - povprečno iz sovjetskih tiskarn 3 milijone knjig na dan, za kar poskrbi 250 založb, med katerimi je 36 tako imenovanih osrednjih založb. Odnosi med avtorjem in založbo se v zvezi s publikacijo, ponovno publikacijo, razpečevanjem ter z drugimi uporabami literarnih, znanstvenih in umetniških del, urejajo po sovjetskem zakonu o avtorskih pravicah, ki zagotavlja domačim avtorjem ustvarjalno dejavnost, jamči njihovo možnost svobodnega razpolaganja z lastnimi deli in ščiti materialne interese avtor ja. Predolg bi bil opis, kako se to praktično ureja, zato bomo prešli na nekatere druge podatke samo v zvezi s honorarji, ki jih pisatelji dobijo za svoja dela: honorar za «polo» znaša v slovstvu ali znanosti, pa tudi za prevode od 100 do 600 rubljev za dela, ki izidejo v nakladi do 10 tisoč izvodov. Pesniki pa dobijo od 40 kopejk pa do 2 rublja za posamezno vrstico odnosno verz. O razširjenosti knjige v Sovjetski zvezi nam bodo povedali naslednji podatki: nad dve tretjini knjig se prodata v zelo razširjeni mreži knjigarn in kioskov, ki jih je v Sovjetski zvezi v celoti 37.000. V zadnjih letih pa se začenja uveljavljati še nov način razpečevanja knjig, revij in časopisov, v tako imenovanih ljudskih trgovinah ali kioskih, ki jih imajo v tovarnah, kolhozih, sovhozih, na šolah in drugod, in kjer vršijo vlogo prodajalcev sami delavci, kmetje in študenti v svojih prostih urah. Gre za pravo vojsko prostovoljnih razpečevalcev tiska, ki šteje v svojih vrstah nad 300 tisoč oseb. Seveda dobavlja Sovjetska zveza knjige tudi iz tujine. To opravlja preko ustanove «Eksportknji-ga», preko katere tudi izvaža ruske knjige v tujino. Zelo veliko Sovjetska zveza uvaža znanstvenih del iz tujine. Eno tretjino knjig, ki se v Sovjetski zvezi tiskajo, založbe razdelijo brezplačno. Gre v tem primeru za brezplačne «obveznosti» založb do javnih bibliotek, študijskih knjižnic in podobnih ustanov, ki jih je v Sovjetski zvezi v celoti 400.000. Na osnovi zadnjega uradnega štetja je bilo 1. januarja 1961 (ta štetja se vršijo vsakih 5 let) v sovjetskih bibliotekah ena milijarda 890 milijonov knjig. Knjigarne in knjižnice, pa tudi drugi razpečevalci knjig vršijo med ljubitelji knjig nekakšno anketo, katere namen je, zvedeti za želje bralcev. Na osnovi zbranih podatkov se določajo naročila, skupno z založbami pa tudi naklade posameznih del. Publikacije v več zvezkih, kot so n.pr. celotna dela posameznih pisateljev, enciklopedije, študijska dela določene panoge in podobne zaokrožene publikacije, se v pretežni meri razpečavajo v obliki prednaročil — abonmajev, ki dejansko odločajo o nakladi posamezne zbirke, posameznega dela. Do tu smo govorili o izrednih nakladah, o zelo razširjeni mreži knjigarn, kioskov in knjižnic. To-dc. to še niso vsi razlogi, zakaj je v Sovjetski zvezi knjiga tako razširjena. Eden izmed razlogov velikih naklad in izrednega raz-šiijenja tiska so tudi — cene. Pri formiranju cene knjigam se upošteva sovjetski državni krite-' rij za cene, pa tudi format- knji-. ge, vtem ko cena papirja, poligrafske reprodukcije in drugi proizvodni stroški ne vplivajo veliko na ceno knjige, ki se razlikuje le v vrsti slovstva, vendar pa je, v primerjavi s publikacijami v ostalem svetu, vedno zelo nizka. Cena knjigi je v Sovjetski zvezi tako nizka, da je resnično dostopna vsakomur. Nekaj primerov: 3 učne knjige za drugi razred osnovne šole stanejo 40 kopejk (v našem denarju okoli 300 lir), 4 knjige za tretji razred stanejo 50 kopejk. Cena povprečne politične, ekonomsko ali znanstvene knjige, ki obsega 250 do 300 tiskanih strani, znaša od 50 kopejk do enega rublja. Utrujeno dekle na sliki je Ann Sidney, ki je 1. 1964 bila izvoljena za miss sveta. Posneta je bila kmalu potem, ko je na neki modni reviji v dobrodelne namene, v Milanu, več ur kot manekenka prikazovala razne modele. Sodeč po njenem izrazu in drži, tudi poklic najlepše na svetu ne more biti prav prijeten iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lotite se sestave ustreznejšega programa. Sorodniki vam bodo omogočili rešitev zapletenega vprašanja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pokažite vseh svojih sposobnosti, da ne bi zbujali zavisti. Na čustvenem področju boste naleteli na nekaj manjših zanrek. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Osredotočite svoja sredstva samo na do-bičkanosne posle in varčujte s svojimi močmi. Utrdilo se bo neko prijateljstvo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Opustite trenutno vsa tvegana dejanja. Neko novo poznanstvo vas bo izpolnilo z zadoščenjem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite HOROSKOP pozorni na sleherno kretnjo svojih nasprotnikov. Napeto vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z dobro premišljenim finančnim ukrepom bi si utegnili bistveno popraviti svoj gospodarski položaj. Deležni boste simpatične pozornosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izvrstne možnosti izrednega uspeha za dinamične osebe s trgovinskega področja. Držite se bolj doma. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ko imate opravka s številkami, bodite bolj zbrani in natančni. Ugotovili boste, kdo vas resnično ljubi STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugledne osebe vas bodo brezpogojno podprle. Preizkusili boste neko prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce boste preveč silili v ospredje, bo prišlo do ostrih sporov. Vzemite v roke tudi kako dobro knjigo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Upoštevanja vreden trenutek za vse, ki so izpolnjeni z določenimi ambicijami. Podprli boste nekega neodločnega člana družine. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V finančnem pogledu bo sreča zdaj dalj časa na vaši strani. Ne sanjajte z odprtimi očmi. bilo treba ustvariti, da bi spet pritegnili na našo zemljo vsaj del tiste množice, ki je zapustila svoje domove v zadnjih dvajsetih letih? Kmetijstvo je v Italiji «veliki bolnik«, kot ga imenujejo celo uradni krogi, in če je «veliki bolnik« po drugih krajih Italije, kjer niso pogoji za obdelavo zemlje tako trdi kot pri nas, potem je naše kmetijstvo že skoraj «mrlič». Teda mi mislimo, da bi ga z dobrimi »injekcijami« lahko še spravili k življenju. Kot prvo stvar bi bilo treba spremeniti celotno našo agrarno strukturo. Nujna je tudi sprememba kultur, uvedba strojev in mehanizacije. Treba je dati konkretno podporo zadružništvu in agrarnemu šolstvu, da bi se naši ljudje naučili modernega in racionalnega kmetovanja. Tudi če bo vse to napravljeno, ne mislimo, da bi moglo kmetijstvo preživljati vse tiste ljudi, kot jih je nekdaj. Misliti na to bi bila prava utopija. Moderni časi zahtevajo svoje. Tudi naše ljudstvo ima sedaj več zahtev, kot v preteklosti. Kmetijstvo, pa če bi bilo še ne vem kako moderno, bi ne moglo zadovoljiti vseh zahtev. Treba je, torej, ustvariti še nekaj novega. Tu mislimo spregovoriti še nekaj o živinoreji, ki jo, čeprav je nerazdruž-ljiva od ostalega kmetijstva, želimo posebej obravnavati. Živinoreja bi lahko preživljala vsaj še toliko ljudi, kot jih preživlja danes. Ce smo imeli pred več kot sto leti nad deset tisoč glav goveje živine, ko je bilo še mnogo površine naše zemlje pod gozdovi in robido, ko še ni bilo umetnih gnojil in drugih pripomočkov, ko kmetje niso poznali druge krme, razen sena in listja, ko niso poznali koristi modemih mlekarn, bi lahko danes z lepo urejenimi pašniki, z zadružnimi hlevi, s senom, ki bi ga pokosili, in drugo krmo lahko redili vsaj 4vajset tisoč glav živine, kar bi predstavljalo že samo po sebi velik kapital. Torej, pašnike, pašnike in pašnike! Od Kolovrata do Mužcev bi lahko uredili na stotine pašnikov, na katerih bi se lahko pasla živina, tako tista za mleko, kot ona za klivnico, za meso. Na pašnikih, kjer se živina pase, ni treba kositi sena in tako odpade mnogo truda. Zmanjšano je delo in proizvodni stroški. En primer: Po današnji strukturi naše živinoreje je 50 krav razdeljenih povprečno na 25 kmečkih posestev. To se pravi, da 25 ljudi zamudi vsak dan, zjutraj in zvečer, po štiri ure za govedarjenje, kar z drugimi besedami pomeni, da se ukvarja 12 delavcev po cel dan (8 ur) s 50 kravami, oziroma opravlja delo, ki bi ga lahko opravil en sam ali največ dva delavca. Poleg tega, da imamo zaradi neskupnega, nevzajemnega, nepovezanega ali nezadružnega dela nekoristno trošenje delovnih ur, imamo raztresen tudi proizvod, za katerega spravitev v skupno enoto, če obstaja (mlekarno), imamo drugo trošenje neplačanih ur. Kjer zamuja 12 delavcev dnevno za nego in oskrbovanje 50 krav, bi na lepo urejenem pašniku lahko opravljal to delo en sam ali največ dva delavca. (Ce se pasejo krave za zakol, je dovolj en sam, če pa molzne krave, morata biti dva). Tako mlečni proizvodi ne bi bili razpršeni. Lahko bi se jih predelovalo na kraju samem, pa tudi prevoz v center bi ne stal toliko, kot sicer. Torej lepo urejeni pašniki so nam nujno potrebni. Poleg pašnikov bi se morali zgraditi, povsod, kjer se to da, zadružni hlevi, po središčih pa moderne mlekarne. Za prodajo odvečnih mlečnih izdelkov, bi ne bil noben problem, ker je znano, da so ti naši mlečni izdelki najboljši v celi deželi. SADJARSTVO Glede sadjarstva bi morali urediti modeme in racionalne sadovnjake, predvsem pa zagotoviti kmetom, da bodo lahko prodajali sadje po pošteni ceni. Zgraditi bi se morala vsaj ena tovarna v središču Beneške Slovenije za predelavo sadja v marmelado in v sadne sokove. Ustanoviti bi se morale zadruge s primernimi skladišči, opremljenimi s primernimi aparaturami, kot je hladilnik in drugo, da bi se sadje ohranilo, kenserviralo in da bi se te zadruge lahko postavile po robu špekulantom. TURIZEM Dober razvoj turizma bi prinašal lepe dohodke našemu gospodarstvu. Naša dežela ima več lepih turističnih točk in mnogo naravnih lepot. Z zgraditvijo in asfaltiranjem cest in vsaj nekaj modernimi gostišči bi lahko spravili na noge turizem pri nas. Kajti za pritegnitev zahtevnega turista ni dovolj samo lepa in privlačna narava. Treba je še kaj drugega! INDUSTRIJA Nekaj majhnih tovarn po naših dolinah bi rešile gospodarsko stanje Beneške Slovenije. Lahko bi postavili na noge tovarno za predelavo cementa, kot je že obstajala v Sv. Lenartu, kjer ne manjka surovine za to panogo industrije. Spraviti bi morali k ponovnemu življenju tiste kamnolome, ki so jih zaprli po naših dolinah in v katerih je bilo zaposlenih več sto delavcev, in odpreti nove. Lesna industrija bi tudi prišla v poštev, saj imamo sedaj več gradbenega lesa po naših gozdovih, a računalo bi se lahko tudi na uvažanje iz drugih krajev. Nekaj takšnih tovarn, kjer bi izdelovali stroje in drugo pohištvo, bi lahko delovalo in se razvijalo v naših dolinah, saj vendar nismo tako daleč od središča! V boljši gospodarski konjunkturi bi se lahko zaposlilo več naših ljudi v industrijski coni Manza-na in okolice. Treba bi bilo uvesti nove avtobusne proge, kot je bilo to storjeno pred sedanjo gospodarsko krizo. Končno bi v Čedadu morali zgraditi vsaj eno veliko tovarno in riaktivirati tiste, ki so bile zaprte. Tam bi našla zaposlitev tista naša delovna sila, ki bi je ne mogla absorbirati domača industrija. Prepričani smo, da bi se, če bi se to napravilo, vrnila iz tujine večina naših ljudi, kajti naš človek je tak, da rajši dela doma za polovico plače, kot jo dobiva v tujini, ker ljubi svojo zemljo in svoj dom. Prepričani smo tudi, da ne zahtevamo nemogočih stvari in da se to, kar smo zgoraj našteli, da zlahka napraviti. Vemo pa, da posamezniki ne bodo nikdar tega napravili. Potrebna je prisotnost in pomoč države in dežele. V proračunu dežele za finančno leto 1965 je predvidenih 600 milijonov lir za vzdrževanje javnih bcnifikacijskih del, za bonifikacijo hribovskih bazenov ter za razvoj gospodarstva gorskih predelov. Za razvoj živinoreje, svilopreje, čebelarstva, ribolova v notranjih vodah, za lov in za obrambo divjačine predvideva proračun 700 milijonov lir in na teh postavkah proračuna smo mi najbolj zainteresirani. Za prispevke, razpise in premije za intervencije v korist hribovskega gospodarstva je predvidenih nadaljnjih 350 milijonov lir. Tu imamo, poleg drugih postavk proračuna, ki smo na njih ravno tako zainteresirani, kot drugi kraji dežele, še 950 milijonov lir, ki so določeni izrecno za razvoj gospodarstva goratih predelov. Druge postavke proračuna, kot so v glavnem: propaganda in publikacije za razvoj turizma, pašniki, gozdarstvo, melioracije v kmetijstvu, kmetijsko zadružništvo in drugo, se nas ravno tako tičejo, kot drugih krajev dežele Furlanija-Julijska krajina. Ne bomo se spuščali v polemiko s sestavljalci proračuna in jim očitali, da so premalo upoštevali naše potrebe, želeli bi samo vedeti, koliko bo od tega dobila Beneška Slovenija, namreč od tega, kar je bilo določeno za razvoj gospodarstva celotnega goratega področja. Mislimo, da ni potrebno posebej poudariti, da smo mi najbolj potrebni pomoči, želeli bi vedeti tudi, kaj bomo dobili od drugih postavk proračuna, na katerih smo zainteresirani. Pravzaprav smo prav zaradi tega tudi napisali to razpravo. Napisali smo jo, da bi predočili odgovornim organom dežele, kakšno je naše dejansko gospodarsko stanje in da je to stanje pripeljalo našo etnično skupnost na rob propada. Nad 15.000 Slovencev videmske pokrajine se mora boriti za vsakdanji kruh v nepopisno težkih fizičnih in moralnih razmerah, daleč od doma, skoraj po vseh deželah sveta. Ali bodo ti odgovorni organi sedaj razumeli, da je nujno potrebno nekaj storiti, da se reši, kar se rešiti da? Ni naš namen, da bi tu obtoževali kogarkoli zato, ker smo bili stoletja zapuščeni in zanemarjeni, zato, ker se ni v preteklosti nič napravilo za naše vasi. Ni časa ne za obtoževanje ne za izgovarjanje. Cas je zavihati rokave in se lotiti dela, da bi se kaj koristnega napravilo za nas in za druge. Upamo, da bodo odgovorne oblasti to razumele in upoštevale. Prav tako upamo, da se bodo našli v deželnem svetu prijatelji, ko se bo govorilo o posameznih postavkah proračuna, ki bodo, tudi s pomočjo teh naših neizpodbitnih podatkov, dvignili svoj glas v našo o-brambo. Ce se trdo našli takšni ljudje, ki bodo o naših obupnih razmerah po eni strani pogumno spregovo-ri‘i. po drugi strani pa, da bodo odgovorni činitelji te naše prijatelje pozorno poslušali in jih razumeli in tudi primerno ukrepali, potem se nam bodo, vsaj delno, popravile stoletne krivioe. S tem bo tudi naše pisanje in dokazo- IZIDOR PREDAN (Nadaljevanje na 4. straniJ <«ori$k»-lM‘neški dnevnik MEDTEM KO SO DELAVCI NA KOLEKTIVNIH POČITNICAH Zaskrbljujoče vesti o krizi v Safogu zaradi neuspeha nove avtomatske statve V nasprotju z izjavami ministra Boja in drugih visokih funkcionarjev je deželni odbornik odv. Marpillero priznal neuspeh nove statve, ki so za njeno proizvodnjo potrošili ogromne vsote denarja Kovinarji livarne Safog so na kolektivnih počitnicah. Proizvodnja Je ustavljena, s tem pa se niso prenehale njihove skrbi. Podjetje namreč že več let ne proizvaja z vsemi zmogljivostmi ter preživlja hudo krizo zaradi pomanjkanja naročil. Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je še do nedavnega delalo po skrajšanem delovnem času 240 delavcev, v mesecu juniju pa se je število znižalo na 100. Padec tega števila pripisujejo pogodbi z nekaterimi tujimi državami za dobavo statev, ki jih podjetje izdeluje. Okoli statev obstaja že dalj časa zanimiva, pa tudi zelo zaskrbljujoča polemika. Safog je takoj za podgorskim tekstilnim obratom največja tovarna v Gorici ter tretja (prva Je ladjedelnica CRDA) po številu delavcev v goriški pokrajini, zaradi tega delavcem ne more biti vseeno, kakšna bo njena nadaljnja usoda Na predlog poslanca Franca, naj se v Safogu uvede preiskava zaradi neuspeha z načrtom nove statve, je minister Bo odgovoril, da podjetje projektira nov avtomatski tip statve, ki bo prav gotovo dosegel Na goriški kolodvor prihajajo Vsak dan nove pošiljke živali iz vzhodnih držav, namenjenih italijanskemu trgu. Poleg govejih živali in drobnice prihajajo tudi prašiči. Zaradi hude vročine in dolgega potovanja so živali izčrpane in obtolčene. Pogostoma morajo za klati več živali, ki so sl med vožnjo polomile noge. Prejšnji dan se Je na vagonu s svinjami dogodil še hujši primer: živali so se spopadle ter popolnoma raztrgale eno svinjo. Kakor smo že poročali, bo po vsej verjetnosti goriški kolodvor sprejemal živali, namenjene italijanskemu trgu, še ves mesec avgust, kolikor časa bo predvidoma trajala karantena na proseškem kolodvoru, ki so ga zaprli zaradi slinavke in parkljevke. Kljub hudemu navalu živine so carinski funkcionarji dovolj hitro opravljali vse formalnosti ter od-premijah živali dobaviteljem. S tem v zvezi se pojavljajo predlogi, da bi se trgovinska zbornica pozanimala in preskrbela za naš kolodvor, da bi'mogel uvažati živino kot Jo uvažajo preko Proseka in Pon-tebbe. S tem bi se določena količina živali lahko uvažala kar preko železniškega prehoda Nova Got!-ca — Gorica Od tega bi imelo naše gospodarstvo nedvomno določene koristi Vrhu tega Je naš železniški kolodvor tako obsežen, da bi takšno funkcijo zmogel brez velikih težav. Izjava SDZ v Gorici Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici nam je v zvezi z včerajšnjim člankom o pogajanjih med tremi strankami levega centra na Goriškem poslalo sledečo izjavo: • Primorski dnevnik z dne 12. avgusta 1965 prinaša na goriški strani sledečo vest: «Iz uradnih virov se je izvedelo, da Krščanska demokracija podpira •stališče gori- uspeh na mednarodnem tržišču. Predsednik «Finmeccanica» Magri Je na vprašanje istega poslanca odgovoril celo z grožnjo, češ da gre za konkurenčno podtikanje, kadar se namiguje na neuspeh nove statve. Ravnatelj Safoga jo, je označil za najbolj popolno, kar jih je sedaj v proizvodnji. Na pomoč mu je priskočil tudi minister Bo, po katerem naj bi se za njo zanimala številna tuja podjetja, ki so jo videla na mednarodni razstavi tekstilnih strojev v Hannovru. Vsem tem optimističnim izjavam je pred nedavnim sledila treznejša ocena nove statve, ki je stala podjeje veliko denarja, preden so jo začeli proizvajati v serijah. Deželni odbornik za industrijo odv. Marpillero je o njej dejal, da v Italiji ni dosegla uspeha in da Je neprimerna za izdelovanje bombažnih tkanin, za katere se zahtevajo popolnejši tipi statev. Kovinarjem Safoga seveda ni vse. eno če doživlja proizvodni program podjetja neuspehe, ker jih plačujejo iz lastnega žepa. Želeli bi, da bi državno podjetje, kakršno je Safog, bilo na čelu italijanske proizvodnje tekstilnih strojev, ške Slovenske demokratske zveze«, da se v občinski odbor v Gorici, kakor tudi v pokrajinski odbor ne vključi noben Slovenec izvoljen na listi PSI». Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici izjavlja, da omenjena vest ne odgovarja resnici.« Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik trgovin za veliko-šmarenske praznike: Jutri, 14. avgusta: vse trgovine lahko zaprejo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, in sicer od 17. do 20. ure, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan; isto velja tudi za mlekarne V nedeljo, 15. avg. razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13. ure, bodo vse ostale trgovine brez izjeme zaprte ves dan. V ponedeljek, 16. avg: v dopoldanskih urah bodo do razprodaje kruha in mleka odprte mlekarne in pekarne, mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, vse ostale trgovine, vštevši cvetličarne, bodo zaprte ves dan Potovalni agenciji APPIANI in IOT bosta zaprti v soboto popoldne ter v nedeljo in ponedeljek 15 in 16. avgusta. Zgornji poslovni čas trgovin velja v vseh občinah goriške pokrajine razen v kopališkem področju Gradeža. Pokriti trg v Gorici bo jutri odprt do 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bo ves dan zaprt. Občinsko kopališče bo jutri odprto do 20. ure, v nedeljo 15., ponedeljek 16. in torek 17. pa zaprto ves dan. Mestni avtobusi bodo v nedeljo 15 avgusta vozili po nedeljskem urniku, v ponedeljek 16. avgusta pa kot običajno ob delavnikih. ne pa na repu. Popolnoma naravno je, da se s takšno politiko podpira zasebna iniciativa v škodo državne. Kdor od bliže pozna razmere v Safogu bo hitro ugotovil, kako se je to zgodilo. Med vodilnim kadrom ni sposobnih ljudi, ki bi se znali uveljaviti na tem specifičnem sektorju. Sam generalni ravnatelj je inženir kemije ne pa strojegradnje, kakor bi bilo zaželeno. V teh poletnih dneh, ko so kovinarji na počitnicah, imajo dovolj časa za razmišljanje o nevzdržnih razmerah, v katerih se nahaja tovarna. Nanje pa naj pomislijo tudi odgovorni ljudje na vrhu. Tovarna s tolikšno tradicijo in specializirano delovno silo nikakor ne sme shirati, ker daje kruh stotinam družin v Gorici in ker mora kot državno podjetje biti na prvem mestu po svoji proizvodnji in še prav posebno po svoji vlogi v našem družbenem sistemu. IZ ČEDADA Merjasci orjejo njive s koruzo V bližini Čedada so se znova pojavili merjasci. Prejšnjo noč so razrili več njiv posejanih s koruzo. Po sledeh, ki so jih pustili na njivah, Je mogoče sklepati, da so 1 se zatekli v Staro goro, kjer jim gošča nudi varno zavetje. Merjasci pogostoma obiskujejo predele v količi Čedada ter povzro-I čajo občutno škodo. Prejšnji mesec pa so se priklatili tudi škorci, ki so se v mnogoštevilnih jatah spuščali predvsem na sadovnjake ter uničevali sadje. Lovci so sklenili, da jih bodo začeli preganjati z orožjem. Poslovanje uradov CIFAP Središče za pokheno vzgojo CI FAP na Korzu Italia 65 sporoča, da bodo njegovi uradi zaprti med sedanjimi prazniki, in sicer do 23. avgusta. Vsako sredo in petek bo urad odprt od 17.30 do 19. ure za vpis novih šolarjev. *IU * • ' Trgovinska zbornica v ponedeljek zaprta Uradi trgovinske zbornice v Gorici bodo v ponedeljek 16. avgusta ves dan zaprti. V soboto pa bodo uradi odprti od 9. do 12. ure. Denarna sredstva za Doberdob in Števerjan Na zadnji seji upravnega sveta državne hranilnice in posojilnice so izplačali večje denarne zneske občinskim upravam na Goriškem. Med drugimi Je občina Doberdob prejela 7.5 milijona lir za ureditev cest, občina števerjan pa 18 milijonov za šolske gradnje. Padel je v klet in si opraskal uhelj Včeraj ob 11. uri so v goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh 38-letnega Eugenia Grigottija iz Gorice, Ul. Don Bosco 1. Ponesrečil se je na gradbišču v Ul. Silvi > Pellico, kjer podjetje Caselgrandi gradi stanovanjsko poslopje. Ko je Grigotti stopal po stopnišču iz pritličja v prvo nadstropje, je zgubil ravnotežje ter padel v klet. Imel pa je srečo, ker si je samo opraskal uhelj. IZKUŠNJE ZADNJIH DNI Goriški kolodvor naj služi za uvoz živali iz vzhodnih držav Nadaljuje »e uvoz živali - Mnoge morajo pobiti, ker so bolne ali ranjene KAJ BI BILO TREBA STORITI (Nadaljevanje s 3. strani J vanje razmer doseglo svoj cilj. Poplačana nam bosta trud in skrb za ta skromen prispevek. Preden končam, naj navedem še en podatek, morda najznačilnejši za označitev nenavadno težkih okoliščin življenja, ki so jim izpostavljeni moji rojaki na splošno, a še prav posebno oni, ki morajo s trebuhom za kruhom v tujino. Kako je z njihovim zdravjem? V času od 1945. do 1955. leta se jih je največ izselilo v Belgijo, kjer so se zaposlili v tamkajšnjih premogovnikih. V teh rudnikih je izgubilo življenje nešteto naših fantov in mož. Vsi oni, ki jih ni doletela tako strašna usoda in so ostali pri življenju, pa so več ali manj načeti od silikoze. Računa se, da boleha 20 odstotkov naših moških od 30. do 60. leta starosti za silikozo. Samo lansko leto je na svojih domovih v naših dolinah umrlo 16 rudarjev, ki še niso dosegli 50. leto starosti. Do 1. 1965 je v raznih rudnikih v inozemstvu zaradi nesreč in bolezni umrlo 412 moških iz Beneške Slovenije. Si-likoza pobere pri nas več ljudi, kot katerakoli druga bolezen. Tudi ob tem se je treba zamisliti. IZIDOR PREDAN CORSO. 17.30: «Normandia anno ’43», G. Morgan in J Rees; angleški čmobeli film. VERDI. 16.30: «1 quattro dl Chicago«, F. Sinatra in Dean Martin, ameriški barvni kinemaskopski film. MODKRNISSIMO. Zaprto do 18 avgusta. VITTORIA. 17.00 La ragazza me-ravigliosa«, R. Durcal in F. Mo-roni; italijansko-španski barvni film. CENTRALE. 17.00: «Appuntamento col cadavere«, J. Conte in D Lynn; ameriški čmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna KUERNER Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VCERA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25,2 stopinje ob 15 uri, najnižjo 13 stopinj ob 4.50; povprečne dnevne vlage je bilo 71 odstotkov. ■BI. Evropski pokal Reprezentanci Poljske in Švice Na tekmovanju bodo nastopili še Italija, ČSSR, Z. Nemčija in Bolgarija RIM, 12. — Po prijavah Češkoslovaške, sta danes tudi Poljska in Švica prijavili atletski reprezentanci, ki bosta 21. in 22. t.m. nastopili v polfinalu evropskega pokala na olimpijskem stadionu v Rimu. Na tem tekmovanju bodo nastopile tudi Nemčije in Bolgarije. Reprezentanci Poljske in Švice bosta sestavljeni kakor sledi (v o-klepaju letošnji najboljši časi in znamke): POLJSKA 100 m — Maniak (10”2) 200 m — Dudziak (21”1) 400 m — Badenski (46”1) 800 m — VVojcik (1'48”6) 1500 m — Baran (3’41"2) 5000 m — Boguszewicz (13’51”4) 10.000 m — Zimny 110 ovire — Wodzynski (14”2) 400 ovire — Skorupinski (52"5) 3000 zapreke — Szklarczyk <8’47”4) Višina — Czemik (2,15) Daljina — Stalmach (7,75) Troskok — Szmidt (16,74) Palica — Osinski (4,75) Krogla — Sosgornik (18,84) Disk — Begier (60,49) Kopje — Sidlo (85,50) Kladivo — Rut (65,09) 4x100 — Zielinski, Maniak, Folk, Dudziak (39”2) 4x400 — Gredzinski, Ncmakovski. Liponski, Badenski (3'05”3) ŠVICA 100 m — Barandun (10”3) 200 m — Oegerli (21”7) 400 m — Descloux (47”4) 80C m — Bom (1'50"2) 1500 m — ICuill <3’46”) 5000 m — Dossegger (14’20”) 10.000 m — Friedli (30’33’’6) 110 ovire — Marchesi (14”6) 400 ovire — Conconi (53”5) 3000 zapreke — Schild (9’07”4) Višina — Maurer (2,06) Daljina — Zuberbuhler (7.38) reprezentance Italije, Zahodne Troskok — Stierli (14,78) Palica — Duttweiler (4,40) Krogla — Hubacher (16,91) Disk — Mehr (49,40) Kopje — Von VVartburg (81,62) Kladivo — Amman (63,20) 4x100 — Barandun, Hoenger, Oegerli, Martin (40”5) 4x400 — Descloux, Haas Keller, Mumenthaler (3'07”) OBVESTILI BORA Kot vsako leto bo Sz Bor tudi letos priredilo tradicionalni športni teden ob običajnem datumu. Da bi se izognili pripravam v zadnjem trenutku za ta naš največji zamejski športni dogodek poziva prireditelj vsa društva, ki se nameravajo ude-leiiti te prireditve naj pravočasno določijo svoje reprezentance, tako da bo mogoče začeti z vpisom prej kot prejšnja leta, da bi se tako izognili hudim težavam, na katere je naletel prejšnja leta prireditelj vsled kratkega prijatnega roka in velikega števila udeležencev Prireditelji prav tako pozivajo vsa društva, da v okviru svojih možnosti nabavijo za vse svoje tekmovalce (v tistih disciplinah, kjer je to običaj,) enake športne drese ter tako ne le olajšajo delo sodnikom in organizatorjem ampak tudi prispevajo k lepšemu koreografskemu uspehu športnega tedna in seveda tudi ugledu lastnega društva Razen tega svetuje prireditelj, naj začno tekmovalci in ekipe pravočasno trenirati in se pripravljati na tekmovanja, tako, da bodo prispeli na igrišče tudi tehnično dobro pripravljeni. * * * Šz Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 16. t. m. na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7, sestanek predstavnikov vseh tistih društev, ki bi se letos rada udeležila nogometnega turnirja ob priliki športnega tedna. Sestanek bo ob 20.30. Sz BOR IIIHmillllllllllllllMUllMllimillllllimilllllllllllMIIItlllllllllllllllllllllllllllMIMIMUllllIMMHHIIIIIIMMMIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIMIIIIMIIIIIlieMiee IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA NA PRIMORSKEM V nogometnem klubu Koper zopet urejene razmere Plavalci Kopra tretji v slovenski ligi iiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiHiittimiiiiitiiiiiiMiniiiHiiiiMimumiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniinmiiiii IIISI; Med britanskim prvenstvom Razmere v nogometnem klubu Koper so se povsem uredile. Treninge je prevzel nekdanji trener Kopra Jože Turčinovič. Klub ima na razpolago nad 20 kvalitetnih igralcev, med katerimi je tudi nekaj okrepitev iz hrvatskih in srbskih klubov. Tolikšno število igralcev je nujno potrebno, saj pričakujejo ostre tekme in seveda tudi poškodbe, bolezni, službene odsotnosti itd. Sedanji treningi so dokaj ostri in moštvo računa, da bo povsem pripravljeno do prvega srečanja, ki bo v začetku septembra z Muro, v Murski Soboti. Koprčani so si tudi oskrbeli okrog 2 in pol milijona denarnih sredstev, tako da so vsaj glede prvega dela prvenstva brez skrbi. KOŠARKA Koprski plavalci so gostovali v Radovljici v okviru plavalne lige Slovenije Premagali so tamkajšnji klub z rezultatom 13.473 •< 11.388. Na sporedu Je bilo 18 disciplin in Ko- Goriziana 21. in 22. t. m. v Ljubljani Goriška košarkarska ekipa Goriziana bo sodelovala 21. in 22. t.m-na mednarodnem turnirju v Ljubljani. Na turnirju bodo nastopi'* tudi tri zelo močne ekipe in sicer Slovan, Lokomotiva ter neka slovaška ekipa. Jutri zvečer pa bo jč' nlorska ekipa Goriziane odpotovala v Tolmin, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo s tamkajšnjo P®‘ torko. ZA UNIVERZITETNE IGRE V BUDIMPEŠTI Sergij Veljak v ekipi italijanskih odbojkarjev Svetovni rekord Kanadčana D. Sherryja na 110 j. metuljček Nov rekord Američanke Caretto na 1500 m prosto BI.ACKPOOL, 12. — Med britanskim plavalnim prvenstvom je Kanadčan Dan Sherry Izboljšal s časom 58”I svetovni rekord na 110 jardov metuljček. Prejšnji rekord — 59” — je pripadal avstralskemu Sami «asi» v atletski in plavalni reprezentanci RIM, 12. — Univerzitetnih iger, ki bodo od 20. do 29. t.m. v Budimpešti, se bo udeležila tudi močna reprezentanca italijanskih študentov. V odbojkarski reprezentanci je tudi bivši član Bora Sergij plavalcu Kevinu Berrjyu. * * * TOLEDO. 12. — Med ameriškim plavalnim prvenstvom, ki je v Toledu v državi Ohio, Je Američanka Patty Caretto izholjfala lastni svetovni rekord na 1.500 m prosto. Prejšnji rekord, ki ga je Caretto-va dosegla 30. julija lani v Los Al-tos je bil 18’30”5, novi pa 18’23”7. Patty Caretto je stara komaj 14 let in je študentka v City of Commerce v Kaliforniji. Na isti progi Je njena rojakinja Sharon Finneran, ki je prispela druga na cilj, dosegla čas 18'29”2, kar je 1”3 boljši od prejšnjega rekorda Carettove. * * * MARSEILLE, 12. — V prijatelj-skem plavalnem dvoboju med marsejsko izbrano ekipo in ekipo Fiata iz Turina so zmagali domačini v razmerju 62:61. V moški konkurenci je Bruno Bianchi zmagal na 100 m prosto, kjer je zabeležil čas 55"3. To je b:l novi italijanski rekord, katerega pa mu ne bodo priznali, ker ga Je dosegel v manjšem, 25-metrskem, bazenu. Bianchi Je osvojil prvo mesto tudi na 400 m prosto. Na 100 m prsno je zmagal Francoz Adourd pred Italijanom Robertom Lazzarijem, na 100 m hrbtno pa Rora. V štafetah 4x100 m prosi o in v štirih slogih je zmaga pripatT la turlnski ekipi Med dekleti Je Schiezzanjeva brez težave zmagala na 100 m prsno. Na 100 m hrbtno Je zmaga pripadla Francozinji Montetovl. Francozinje so prva mesta osvojile tudi na 100 m metuljček, na 100 m prosto ln v štafeti 4x100 m v štirih slogih. prčani so zmagali v desetih. Zanimivo je, da Je Koper nastopil z nekaterimi mlajšimi plavalci ter jim dal s tem možnost, da si pridobijo nekaj izkušenj. Poteza trenerja Dušana Brozoviča je bila povsem umestna, saj so se pionirji odlično odrezali. Tako je 15-letni Bertok preplaval 1500 metrov v času 23 minut in 11 sekund, 400 metrov pa v času 5 minut in 41 sekund. Plavalni klub Koper je zasedel v končni razvrstitvi tretje mesto v Sloveniji. To Je vsekakor posledica dokaj zgodnjih terminov, kajti obalni plavalci so začeli zelo pozno s pripravami, če bi bili plavalni termini pomaknjeni v drugo polovico avgusta, ko so koprski plavalci na višku forme, bi zasedli najmanj drugo mesto, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi bili morda celo prvi. * * * Izola slavi letos desetletnico delovanja odbojkarskega kluba. Poročali smo že o velikih uspehih odbojkarjev, ki so jih dosegli v letošnjem jubilejnem letu Naj omenimo samo podatek, da je klub odigral letos 36 prvenstvenih in prijteljskih tekem in da je zabelp-žil le dva poraza. Moštvo Izole trenira trikrat tedensko pod vodstvom znanega odbojkarja Kržišnika, Ki tudi nastopa kot igralec. Moštvo se bo v kratkem še bolj okrepilo, ko se bodo vrnili z opravljanja vojaške dolžnosti štirje igralci. Ena glavnih prihodnjih nalog bo ustanoviti močno mladinsko ekipo, zanimiva pa je tudi pobuda, da bi učitelji telesne vzgoje vključili odbojko v šolski program. Veljak. Najmočnejšo reprezentanco bodo imeli Italijani v atletiki, kjer bodo nastopili poleg drugih znanih tekmovalcev tudi Berruti, Ottoz, Frinolli, Gentile in Cornacchia. Vsi ti bodo branili prejšnji naslov, ki so si ga osvojili pred dvema letoma v Portu Allegre. Plavalcev bo malo odpotovalo v Budimpešto, a ti spadajo med elito, zaradi česar smemo od njih precej pričakovati. Tokrat ne bo udeležencev turnirja v vaterpolu, medtem ko so košarkarsko reprezentanco sestavili izključno iz mladih Igralcev, ki si bodo lahko nabrali precej izkušenj. Italijo bodo v posameznih panogah zastopali naslednji: ATLETIKA: ARESE 1500 m; DALLA PRIMA met diska; DEL BUONO 1500 m; DE PALMA 5000 m; FERRINI met diska; MONTA-NARI štafeta 4x100; PARISOTTO štafeta 4x100; PICCOLO deseteroboj; REGG1ANI 800 m; SICARI 800 m; TREVISAN štafeta 4x400; BERRU Tl 100 in 4x100 ; BELLO 400 in štafeta 4x400; BIANCHI B. 400 m 4x400; BOGLIATTO skok v višino; FRINOLLI 400 ovire ln 4x400; GENTILE troskok; GIANI 100 in 4x100; IRALDO štafeta 4x400; OTTOZ 110 ovire; RISI 5000; RODIGHIERO met kopja. Od deklet bo nastopila samo Mazzacurati v metu kopja. ODBOJKA: Bondi, Colombo, P® Angelis, Fangaresi, Furlattini, Gril' lenzoni, Mattioli, Mescoli, Nannl*’ Scotti, Veljak. Zanetti. SABLJANJE: Astrua, Cavalli, F*1' dini, Fissore, Vigliani, Albanes*> Beonio, Camanchini, Calbiani, c’ priani, La Ragione, Mannino, tano, Pavese, Pirrone, Salvador« Santi, Vecchione. PLAVANJE: BIANCHI B. 100 P^' sto; BOSCAINI 100 prosto; FO»-SATI 100 metuljček; DELLA S*! VIA 100 hrbtno, GROSS 100 in prsno; SPANGARO 400 prosto. TENIS: Gobbo in Riedl, GaudeO' zl in Maioh. KOŠARKA: Bovone, CosmelU, Pftl Pozzo, Granucci, Krainer, LonlP1’ Medeot, Merlati, Ongaro, Pizzi«1 ni, Raffaele, Rundo. ATLETSKI DVOBOJ ZDA 142 točk Z. Nemčija 91 AUGSBURG, 12. - Atletski dvo^ med Zahodno Nemčijo in ZDA je danes zaključil z zmago ain® Skih predstavnikov v razni®" 142:91. ^ Na dvoboju se Je najbolj Američan Bill Mills, ki je 10-000 g. dolgo progo pretekel v času n° ga ameriškega rekorda 28T7”6- C ILJA ERENBURG Odjuga 19. (roman) . Lena ga je pogledala in se nasmehnila: čudovit človek! Vendar je zelo bolan, Vera Grigorijevna ji je pripovedovala, da ne sme ničesar delati, da bi vlekel Še leto ali dve, toda ne ravna se po navodilih. Pripovedovala ji je, da je njegova bolezen mučna, toda ne žalosti se in jo skriva pred vsemi. Zdaj je srečen zato, ker so sprejeli Kostjo na institut. Zdaj šele razumem, kakšni ljudje so napravili revolucijo. Da bi se le mogla pri njem kaj naučiti. 2e iti skupaj z njim — že to samo dejstvo dviga človeka... «Zdaj stopim h Kostji, da d ečka malo razveselim. Neki njegov tovariš mu je dal zavetje, Sani kov. Prav tako moj bivši učenec, sobo ima na Leninski ulici». Lena se je vznemirila: «Andrej Ivanovič, do Leninske ulice Je daleč, ne smete toliko hoditi. Bolje je, če ga jaz k vam pripeljem.« «Toda zakaj? Prišel bom nenadoma ln hkrati pogledal, kako si Je uredil Sanikov. Ne glejte na mene kakor na invalida — te bom malo škripal... Ko so ml danes prinesli odgovor, sem se pomladil za deset let, bodite prepričani. Odkrito povedano, kaj malo sem upal na uspeh. Mislil sem si, sprejeli so moje pismo in ga poslali na institut kot se to pač pogosto dogaja. In glej, rešili so zadevo... Neverjetna sreča!« Previdno je korakal ta zdelo se je, da z nogami tiplje po tleh, četudi je imel še dober vid, od časa do časa se je ustavil ln se delal, kakor da motri v izložbi gnjat iz plastične mase ali pa stari lepak. Gotovo težko hodi, je v strahu pomislila Lena in ga vzela pod roko. Zasmejal se je. «Pravim vam, da sem se pomladil kakor Faust. Glejte, saj grem z mlado žensko pod roko...« Bil je v čudovitem razpoloženju, šalil se je, smejal in za-res je njegov obraz izgledal mlajši. Ko se je Lena vračala domov, je ves čas mislila na Puhova. Običajno se je na poti domov vznemirjala, gledala na uro ta ugibala, ali Je 2uravljev odšel ali ne. Zdaj pa ni niti pomislila, da je še zgodaj in da Je mož doma. Ivan Vasiljevič je sedel v naslanjaču pod lučjo. Prikimal Je z glavo: «Dobro je, da si prišla. Mislil sem sl, ali bom moral zopet sam obedovati.« Lena je obstala kot okamenela, ni odšla v kuhinjo in ničesar ni spregovorila. 2uravljev jo je strme vprašal: «Kaj je s teboj?« Sedla mu Je nasproti ta mu zelo mimo odgovorila: «Nič... To je. da se moram nujno pogovoriti s teboj. Dobro Je, da sem naletela nate. 2e dolgo sem se pripravljala, da tl povem in vedno sem odlašala... Midva nisva drug za drugega. Ne jezi se... Prepričana sem, da tudi ti tako misliš... Zelo dolgo sem kolebala — zaradi Šuročke, zdaj pa vidim, da tako ne morem več naprej. Ali razumeš?« Za trenutek se ji je glas pretrgal, toda takoj se je obvladala in znova mimo dejala: «VerJemi mi, vse to Je zelo težko, toda jaz sem vse premislila in ne morem več. Z moje strani bi bilo to nesramno...« Ivan Vasiljevič Je sprva pomislil, da uganja Lena norčije. Imel jo je za neuravnovešeno in v sebi ji je marsikdaj pripisoval histeričnost. Skušal Je zakričati nad njo, toda Lena je rekla, da ni lepo delati scen, da je treba drug drugega razumeti in se ločiti v miru. Molče sta pokosila. Zuravljev je rekel, da ne gre v tovarno, ker mora delati nad Brajninovim načrtom. Seveda, Lena se je v nekoga zaljubila. Ves poslednji čas je bila zelo redko doma. Jasno — našla si je kavalirja. Lahko, da je to mladi Puhov? Z njo se je vedno tako intimno razgovarjal. Takšen je imel v Moskvi na stotine frkelj, o tem ni dvoma. Sploh pa sem malo preveč spodoben človek in preveč vsem verja mem. Kar predstavljam si, kako se Je norčevala iz mene! Lena se je vrnila zelo pozno zvečer. Zuravljev jo je počakal in jo vprašujoče gledal. Lena ni zdržala pogleda in se je obrnila stran. Naravnost od njega je prišla, je pomislil Ivan Vasiljevič. Zahotelo se mu je, da bi jo užalil, da bi ji rekel nekaj ostudnega, toda vzdržal se je — v eni sami stvari ima prav, zares neumno bi bilo delati scene. Spokojno, skoraj mehko Je rekel: «Lena, morda pa si se ti v nekoga zaljubila?« Lena je planila iz sebe: «Kaj pa misliš? To nima nikakršne zveze... Naravnost sem ti povedala: ne morem živeti s teboj. Trudila sem se, pa ne morem. Ne zato, ker bi bil nekdo drugi... S teboj ne morem, razumeš?« «Ne razburjaj se... Vprašanje je zelo resno. Jutri se bova pogovorila, to pa, da pričneva oba kričati drug na drugega, ne bi prav nič koristilo...« Razgrnil Je spet papirje po mizi in zroč na njih pričel misliti, kako naj ukrepa. Ni več dvomil, da ima Lena ljubimca. Prava vrtavka je, o tem ni dvoma. Toda jaz sem si jo sam izbral in čemu kriviti koga drugega. Nasploh pa v vsem tem m ničesar presenetljivega: vzgoja je slaba in nič več ne vte- UREDNI8I VO: TRST četrtletna 2 250 Ur, polletna fon 22-207, tekoči račun pri - UL MONTECCH1 6, II TELEFON 93-808 ln 94 638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l II. Telefon 33 82 - UPRAVA TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telelon 37-338 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — Socialistična federativna republika Jugoslavija: v tednu ln v nedeljo posamezna številka 50 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lit beseda - Oglasi tržaške — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst pajo v glavo ustaljenih pravil. 2ivljenje tu je dovolj do'g£ časno, daleč je do mesta, pa tudi v mestu je kaj malo i®0 ve. Seveda, tudi žena Hitrova ima svoje delo, dom, toda na ženska je, Lena pa — vrtavka Nisem imel sreče... se je neumno. Hčer imam. Kako bi pustil Suročko brez °c* ta? Takšne nesreče sl sploh ne morem predstavljati... Vstal je in šel v sobo. kjer je spala Suročka Dolg0 Je sklanjal nad njo in z rokavom otiral potna viseča in glasno žalostno dihal. Jemljejo mu hčerko... Vso noč ni spal. zjutraj pa Je rekel Leni: . «2ivi kakor hočeš Ne bom ti napoti. Toda nikar se ne lcr čiva. treba je misliti na Suročko.« w Lena Je odgovorila, da je ves čas razmišllala o Sur°£ 2uravljev lahko prihaja k njej ali pa jo vzame k sebi. s« Lena ne bo pustila, nikamor ne bo odšla in potrudila se najti sobo v delavskem naselju. ,e 2uravljev je obmolknil, šel Je na delo, toda ves dah > razmišljal samo o Leninih besedah Zares je znorela: boj' * ločiti od svojega ljubčka. To Je že škandal: direktorjeva *en je šla stanovat k ljubimcu Norčevali se bodo iz mene in kun no, pri nas na vrhu ne marajo takih stvari, sploh ne maraj0--Skušal je spraviti Leno k pameti: - «Ko sem bil še deček, so hodili na matični urad kot n pošto — danes so se poročili, jutri pa so zahtevali 10®*- j Zdaj pa gledamo na to drugače. Zakoni so drugačni- ” takimi se pri nas zgledujejo in pravijo: kako potem m0 sploh vzgajati otroke? Ne mislim samega sebe Član Partl* sem in stojim na čelu velikega podjetja. Čustva čustvom, da tudi ob tem je potrebno razmisliti...« Lena Je molčala. jj Naslednjega dne se ril več vračala na ta pogovor M Je teden dni in 2uravljev še je nekoliko pomiril: zdelo s® ( da se je spametovala, da je spoznala, da so še nekatere nota tUt naduivuie> _ vnapf®^ - NAROČNINA: mesočna 6(16 lil ADIT. DZS Ljubljana, in goriške pokrajine se naročajo pri tel®- uprav*-