Leto LXV
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 29. septembra 1937
jtev. 223 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ln dneva po praznika
Obisk pred 50 leti in danes
Zgodovina, pravijo, se ponavlja. Pri obisku, ki ga je Mussolini napravil Nemčiji, lahko trdimo, da se. Leta 1887 je bilo, ko je ustanovitelj in ministrski predsednik nove zedinjene kraljevine Italije Crispi, ki velja v zgodovini za modrega državnika, odpotoval v Berlin na uraden obisk ustanovitelju in železnemu kanclerju nove cesarske Nemčije knezu Bismarcku. Ravno 50 let pozneje, dan seskoraj ujema i dnem, je Crispijev naslednik Mussolini, tudi tvorec in prvi vodja italijanskega imperija, na obisku pri Bismarckovem nasledniku, ki ga slave kot ustanovitelja prenovljenega tretjega nemškega cesarstva.
Ako prebiramo Crispijcve in Bismarckovc spomine, ki nam odpirajo vpoprled v takratno, mnogim med nami še sve/o dobo. bomo v njih točno razbrali vzroke, ki so do tega sestanka, ki je takrat Evropo nemalo razburil, dovedli. Crispijeva Italija se je proti ostali Evropi borila za svoje priznanje. Borila se je proti malomarnemu obnašanju, s katerim so jo velesile žalile. Borila se je za priznanje načela narodnostne države proti Evropi, ki je vsaj po duhu še vsa tonila v absolutizmu in njegovih izrod-kih in se ji je ustanovitev zedinjene nacionalne italijanske države zdela neodpustljiv greh. /.a katerega odgovornost so naprtili francoskemu cesarju Napoleonu III.. ki da je izdal interese svete zveze absolutističnih cesarjev Crispijeva Italija si je želela zaveznikov, da bi se mogla v svoji borbi za priznanje na nje opirati. Njeni pogledi so šli v Berlin, k jer je sedel Bismarck. ki je na osnovi istega nacionalnega načela,_ iz katerega se je rodila kraljevina Italija, z železno pestjo skoval zedinjeno nemško cesarstvo v brk drugim velesilam, ki so to dejstvo silno nerade vz~'e na znanje. Bismarck je vedel, da njegova Nemčija ne uživa ljubezni med takratnimi velesilami, ki so to novo obogatelo so-vrstnico z mrkimi obrazi sprejele v svojo sredo, odločene, da bodo vse storile, da z njimi bogastva ne bo delila. Bismarck, sprt z Evropo, ki se ga je bala, na čelu države, ki se je pripravljala, da si na škodo drugih velesil zgradi svoj imperij, je bil naravni zaveznik Crispi ia, razjarjenega nad Evropo, ki sc je obotavljala, da bi priznala obstoj italijanske nastajajoče velesile. Ko sta se Crispi in Bismarck sestala in sklepala zavezništvo, sta dolgo razmišljala o tem. kaj njima je v evropski politiki skupnega. Borlia proti Angliji? Te niti Crispi ni hotel, niti Bismarck, ker sta tako Italija kakor Nemčija tajno računali, da je Anelež boljši kot prj |atel 1 kakor pa kot nasprotnik. Proti Franciji? Bismarck je to želel, modri Crispj je odklanjal borbo proti svoiamii sosedu. Proti Avstro-Ogrski? Ta je ležala med niima kot mogočno dejstvo in sta oba bila mnenja, da je boljše tako. Torej proti Rusiji? Bismarck jc nekaj časa okleval, končno pa je le pristal na Crispijevo prigovarjanje in sta se zedinila, da bo njuna zveza slonela na protiruski borbi. Kajti Crispi, ki je gledal v bodočnost Italije, ki leži na Sredozemskem morju, se ie najbolj bal, da ne bi Rusija prodrla skozi Dardanelc in postala nevaren tekmec na Sredozemskem morju. Od takrat pa tudi izhaja protirnska politika berlinske vlade, edina napaka, ki jo Bismarck sam v svojih spominih kot takšno označuje in obžaluje.
V Nemčiji je takrat živel in pi6al in prerokoval filozof nemškega nadčloveka in potemtakem idejni predhodnik današnjega narodnega socializma Nietzsehe. Ob priliki Crispi-jevega potovanja v Berlin je ravnokar pisal »Pisma Italijanom, ki jih ljubim«, v katerih je popolnoma iskreno izpovedal svoie notranje prepričanje. Zapisal je sledeči stavek, ki ga iz zgodovine ne bo mogoče izbrisati: »Z nemško državo modri narodi ne sklepajo dosmrtnih zakonov, marveč k večjemu samo prehodne Ijuliezenske zveze.« Zgodovina zadnjih 50 let ie pokazala, da so Italijani kot moder narod iskreni nasvet nemškega filozofa vedno spoštovali in upoštevali.	...	, ■
Če se danes vprašamo, kai je v evropski politiki tisto, kar Italijo in Nemčijo sili k zvezi in kaj ie dejanski vzrok za Mussolinijevo potovanje k Hitlerju v Nemčijo, bomo našli po-ložai, silno podoben onemu pred 50 leti. Italijanski imperij se bori za svoje priznanje proti svetu k! mu je za njegove uspehe nevoščljiv. Nemška država je v odprti borbi proti vsemu svetu, ki se obotavlja in ji noče pripoznati veljave, ki si jo želi Zopet najdemo ta dva naroda, italijanskega in nemškega, ki sta nekako v opoziciji nroti ostalemu svetu, ko sta proti njemu izvedla revolucijo v mejah svojih lastnih držav. Drug drugemu sta torei naravna prijatelja — sotrpina, če smemo tako reči. Toda. ko gre ra sklepan je zveze, je treba na iti trdno osnovo: v kakšno svrbo. čemu. nroti komu. In kot nred 50 leti Crispi in Rismarek tako bosta tndi sedaj Mussolini in Hitler iskala to osnovo. Zveza čemu? Za zmago oboiih političnih ideologi i? To se zdi nemogoče ker sta si. italijanski fašizem in nemški narodni socializem po svojem etičnem nazoru tuja. Zvza proti komu? Proti Angini? Ko pa se obe. Italija in Nemčija trudita, da bi našli njeno prijateljstvo. Proti Franciji? Modri italijanski državnik tej nemški želii noče ustreči. Torei proti Rusiji. Mesto earistične Rusiie pred 50 loti ie danes sovietska Rusija. Knkor takrat se tudi danes tukai politika obeh držav krite. Hitlerjevska Nemčija pozna samo enega velikega nasprotnika — sovjetsko Rusijo, in samo en nesnremenieni čili — dn io uniči. A ista sovjetska Rusija se je pojavila tudi kot nevarna italijanskim težnjam v Sredozemskem morju. S pomočjo boljševiške Spaniie je Rusija nameravala Italijo vzeti v klešče in na isti način, kot nekdij carska Rusija, ogrožati italiiansVo plovbo in italiianskc postojanke po vzhodnem delu Sredozemskega morja. Za politično zvezo med Italijo in Nemčijo navzlic ve'ikemn vnanjemu blesku obiska ni torej nikier drugod stvarne podlage kakor v na-sprotstvu proti H n si II. Mussolini bo v tem no--nemal samo Cris-pija. Hitler pa kneza Bis-
Nemčija in Italija prisluškujeta Berlinu
Milijonske množice pozdravljajo Mussolinija in Hitlerja
Berlin, 28. septembra. AA. (Steiani.) Duce je davi ob 9 obiskal s 6vojim spremstvom vojaški muzej v ulici Unter den Linden. V družbi ravnatelja muzeja viceadmirala Lorcya si je pozorno ogledal zanimive zbirke. Pomudil se je pri maski maršala Hindenburga, nato si je pa ogledal tudi druge dvorane in se posebno zanimal za stvari in spomine na Napoleona in Friderika Velikega, pa tudi na zbirko orožja, kjer je opazil mnogo italijanskega orožja iz starih časov,
Čeprav prebivalstvu niso povedali o tem obisku, se je pred muiejem zbrala velika množica, ki je navdušeno pozdravljala Muss6olinija pri njegovem prihodu in odhodu. Nato se je duce odpeljal z avtomobilom v Potsdam. Tam si je ogledal gradič Sanssouci, garmzijsko cerkev in grob Friderika Velikega. Pred fašističnim domom v Berlinu je Mussolinija sprejelo 2500 fašistov in 3500 dečkov in deklic italijanskih mladinskih organizacij v Nemčiji ter mnogo članov italijanske kolonije v Nemčiji. Mussoliniju 60 predstavili direktorij in tajnika fašistične stranke na Nemškem, nato se je pa vpisal v knjigo fašistov. Ker se je pozdravno vzklikanje množice, zbrane pred poslopjem, neprestano ponavljalo, je Mussolini stopil na balkon ter z mahanjem roke pozdravil manifestante. Nato si je ogledal prostore fašističnega doma. Pri povratku je Mussolinija spremljal namestnik vodje, min. Hess.
Berlin, 28 septembra. AA. (Havas.) Značilno je, da ob priliki Mussolinijevega obiska v Berlinu diplomatski zbor sploh ni bil pozvan na sprejem. Na postaji so bili saino poslanik generala Franca ter avstrijski in madžarski poslanik. Iz uradnih nemških krogov se doznava, da so vse vesti o bližnjem potovanju kancelarja Hitlerja v Italijo, kakor tudi govorice o nekakšnem pozivu italijanskega in nemškega vodje zapaduim velesilam, izmišljene.
Hitler:
„Obisk ni le diplomatski dogodek"
Berlin, 28. septembra. AA. (DNB.) Na snoč-njein velikem banketu, prirejenem na čast Mussoliniju, je imel kancelar Hitler sledeči govor:
Kot vodja in kancelar nemškega naroda imam veliko čast in radost, da želim vaši ekscelenci v prestolnici rajha najprisrčnejšo dobrodošlico. Obenem z menoj pozdravlja nemški narod v vas genialnega stvaritelja fašistične Italije in ustanovitelja novega imperija. Na vaši i>oti skozi Nemčijo ste po velikem navdušenju, ki vam je bilo izraženo od vseh slojev nemškega naroda, spoznali, da vaš obisk za nas ni le diplomatski dogodek in samo slučajni sestanek. V času, ko je svet poln napetosti in nemirnih zapletov, ko skušajo razni najbolj nevarni elementi napasti staro 4iulturo Evrope, sta se Italija in Nemčija znašli v iskrenem prijateljstvu in jiolitičnein sodelovanju na istem terenu. In to sodelovanje sloni na isti nezlomljivi volji po življenju iu afirmaciji italijanskega in nemškega naroda ter na sorodnih političnih idealih, ki so po našem globokem pre-
pričanju osnova naše notranje moči in stabilnosti naših držav. Ta skupna osnovna politična načela jiredstavljajo čvrsto vez, ki sjiaja naša dva naroda, prav lako jia tudi okolnost, da med realnimi življenjskimi interesi Italije in Nemčije ni nobenih razdvajalnih elementov, temveč so samo taki, ki to zvezo le še bolj do|)olnjujejo. To so nama potrdili tudi razgovori, ki sva jih le dni skupno vodila vaša ekscelenca in jaz. Prepričan sem, da ni mogoče smatrati našega |>olitičnega dela za mir in za visok jirocvit evropske kulture kot ustvarjanje kakega bloka proti ostalim evropskim državam. Nasprotuo, s tem našim skupnim delom služimo ne le interesom obeh naših dveh držav, temveč tudi splošuemu mednarodnemu sporazumu, ki nam je |>rav tako pri srcu. V tem duhu bosta Italija in Nemčija sodelovali pri reševanju vseli političnih nalog, da bi tako jireprečili vsak morebitni poizkus razdvajanja oziroma izigravanja obeh narodov. Dvigam čašo in pijem na zdravje kralja Italije in cesarja Abesinije, vašega vzvišenega suverena, kakor tudi na vaše osebno zdravje ter za veličino in napredek fašističnega italijanskega naroda.
Mussolini:
Narod Nemčije v srajci Hitlerja"
tf
Na lo zdravico je odgovoril Mussolini s lemile besedami: ::Odkar sem stopil na nemška tla, sem povsod občutil duhovno ozračje velikega (prijateljskega naroda Nemčije v srajci Adolfa 'Hitlerja. V osebi vodje in kancelarja pozdravljam ,borra, ki je nemškemu narodu spet vrnil zavest o njegovi veličini. V njegovi osebi pozdravljam novega stvaritelja nacije, s katero je fašistična Italija povezana s tolikerimi vezmi duha in dela. {Fašistična in nacistična revolucija sta bili stvari-jleljski revoluciji. Na njih osnovi sta Nemčija in [Italija ustvarili velika dela kulture iu napredka in na tej isti osnovi bodo tudi v bodočnosti zgrajena nova iu nič manjša dela. Za časa svojega bivanja v Nemčiji sem videl taka dela napredka in sem se jim čudil. Videl sem iu sem se čudi! življenjski in stvariteljski intuiciji nemškega naroda, njegovi disciplini, jakosti volje in njegovi veri. Nemško-italijanska solidarnost je živa in aktivna solidarnost in ne samo rezultat sorodnosti političnih razgovorov in diplomatske spretnosti, temveč predvsem izraz in rezultat sorodnosti in skupnih interesov, ki je odrejena že po sami naravi teh odnošajev. Ona ni in noče biti v ostalem nikak zaprt blok, ki se z nezaupanjem in strahom odvaja od ostalega sveta. Italija in Nemčija sla pripravljeni sodelovati z vsemi ostalimi državami, ki so dobre volje S svoje strani pa zahtevata spoštovanje in razumevanje za svoje j>otrebe in za svoje ojiravičene zahteve. Kot edini pogoj za svoje prijateljstvo zahtevata samo, da še ne rušijo osnove naše slavne evropske kulture. Razgovori, ki sem jih vodil te dni z vami, so še okrepili naše prijateljstvo in ga zavarovali proti vsem poskusom razdvajanja in razdora, pa naj pridejo od katere-
Japonci ustvarjajo svoj imperij:
Vojna že v teku tudi na morju
Japonska tehnika in kitajski pogum
Japonska poročila
Tokio, 28. septembra. O. Japonska uradna po-ročevalna agencija >I)omei objavlja naslednji pregled s kitajskih bojišč:
Na severni fronti so jajionske čete zopet napredovale na železnici Tjenriti—Pukav in so davi zasedle mesto Cangčjač (Tsangchiarh), ki leži 4 km severno od Sjensbjena in 20 km južno od Cangčava (Tsangoho\va) ter nekako v sredi med Paotingfuieni in Cangčavom.
Na siiijuanski fronti so jajionski oddelki prodrli 60 km južno od Tatunga vzdolž Velikega zidu in zasedli |Wtoianke, ki fioveljujojo nad vso veliko taijuansko ravnjo. Zasedli so važni prelaz Jujuehkav in j>ri tem na isti način kot na nan-kavškem prelazu zajeli od zadaj 2500 kitajskih vojakov, ki so bili skoraj do zadnjega moža uničeni.
Na »angajski fronti so jajionske čete davi začele ofenzive na 60 km dolgi fronti od Lotijenčena do šangajskega predmestja Čapej. Prvi uspeli so dosegli nekako v sredini te črte pri .lanphangfe-nu, kjer so zasedli radiojx>stajo. V dopoldanskih urah eo zasedli še nekaj drugih vasi zapadno od Lotjena.
l.ol.iI-ki napadi so trajali dalje. Nanking je hil v dopoldanskih urah dvakrat bombardiran, Tačjačang. nedaleč od Nankinga pa enkral. Letal-
Le kje je danes tisti iskreni nemški filozof, ki bi po Nietzsehejevem zgledu zopet pisal pisma »Italijanom, ki jih rad imam,« in v katerih bi navzlic oboževanju nemškega nadčloveku in morda prav zaradi tega zopet ponovil, da »modri narodi z nemško državo ne sklepajo trajnih dosmrtnih zakonskih zvez, marveč k večjemu prehodne ljubezenske zveze«. Toda verjetno je, da so modri narodi ta 30 let stari, a vedno še sveži izrek zapomnili.
ci so jjorušili dvoje letališč. Tudi Kanton je bil ponovno bombardiran ob 10 dopoldne in so bombe uničile 1 železniške mostove na progi Hankov — Kanton. Letalski napad na Kanton se je ponovil trikrat in je vsakokrat trajal pol ure.
Kitajska poročila
siangaj. 27. septembra. O. Zastopnik kitajskega poveljstva je objavil nekatere podrobnosti o žrtvah, ki so jih ja|>oriski letalski napadi napravili med civilnim prebivalstvom. Številke dosegajo več slo žrtev. Kitajskemu bombniku se je po-srečilo zadeti jajionsko podmornico, ki je krožila ob južnojaponeki obali. Ko se je podmornica potopila. 'e jiotegnila seboj v vrtinec veliko število ribiških ladij. Časnikarjem izjavljajo kitajski poveljniki. da bo kitajska vojska po jireosnovi vrhovnega vodstva postala l*>lj udarna. Značilno je za vse dosedanje boje. da se .laponci poslužujejo zgolj tehničnih bojnih sredstev, svoje pehote pa si ne upajo spustiti v liorbo s kitajsko borlio v I Kijih moža proti možu. Kitajski vojak da velja za deset japonskih.
Peiping. 28. septembra. A A. (Reuter) Japonske čete, ki so začele z novo veliko ofenzivo v smeri železniške proge Tiencin—Pukov in še naprej do Fengčljakua 50 km preko meje ftantunga, so zašle v ostro bitko s krepkimi kitajskimi oddelki, ki so JajKincem preprečili utrjevanje na novi črti skozi osrednjo ravnino pokrajine llopej.
Kolera med Kitaici
Tiencin. 28 septembra. AA. (DNB) V Takuu je izbruhnila kolera, ki se nenavadno hitro širi. lloje se, da se bo kolera razširila po vsej srednji Kitajski. Takti je eno izmed najvažnejših pristanišč Kitajske.
koli strani. Ko se bom vračal v Italijo, bom ponesel s seboj spomin na vaše močne čete, na manifestacije naroda, na duhovno in tehnično obnovitveno delo, ki ga je nemški narod izvršil pod vašim vodstvom, spomin na vašo aktivnost in na sprejem, ki ste mi ga priredili in za katerega sem vam zelo hvaležen. Toda predvsem bom ponesel s seboj globoko prepričanje o našem krepkem prijateljstvu.« Mussolini je nato dvignil čašo na zdravje vodje in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja ter za napredek in veličino nacionalno socialistične Nemčije.
V olimpijskem stadionu 3 milijoni ljudi
Berlin, 28. sept. c. V olimpijskem stadionu se je zbrala danes ogromna množica naroda, ki je pričakovala izjav Hitlerja in Mussolinija. Še preden sta se pripeljala, so množice navdušeno vzklikale Italiji in Nemčiji. Ko je napovedovalec s|ioročil, da se peljeta Hitler in Mussolini na stadion, kjer bosta izpred odra po<l zvonikom, v katerem so zvonovi neprestano zvonili, so množice pričele naravnost rjoveti in vzklikati Heli Mussolini! Ileil Fiihrer! Ileil Duce! Ileil Hitler! Ko sta prispela Mussolini iu Hitler pod zvonik olimpijskega stadiona. ju je množica 7. gromkimi vzkliki pozdravila. Nemški minister za propagando GObbels je sjioročil, da je na stadionu zbranih milijon ljudi, v Wilhelmstrasse in v drugih ulicah pa še dva milijona, vsega skujiaj torej 'd milijone ljudi, kar je brez dvoma največji uspeh v zgodovini narodno-socialistiinega pokreta v Nemčiji. Toda to še ni nič, je dejal Gobbels. Srca vsega nemškega naroda, ki bo danes poslušal izjavi dveh državnikov, voditeljev dveh velikih narodov, so napolnjena s srečo in veseljem. 115 milijonov Nemcev in Italijanov ter ves oslali svet bodo z največjim zanimanjem in spoštovanjem poslušali govor obeh državnikov.
Hitler govori:
Nato je nemški minister za propagando Gobbels predstavil nemškemu narodu Hitlerja in Mussolinija, na kar je pričel Hitler govoriti ler je med drugim izvajal:
»Nad milijon ljudi se je zbralo danes na olimpijskem stadionu, na športnem prostoru, kjer se vzgaja nemška mladina, da posluša izjavi dveh državnikov. Milijoni in milijoni liodo poslušali današnja govora v sveta potom radia. Kar nas najbolj zanima v sedanjem trenutku, je zgodovina, velika zgodovina nemškega naroda. Moja današnja izjava pomeni najvišji ideal nemškega naroda /.a sodelovanje obeli držav, ki živita v prijateljstvu. Moja današnja izjava ne pomeni govor ua kakšnem zborovanju, temveč je to sporočilo nemškega naroda. Ta narodova izjava je tudi pravi izraz Nemčije in Italije, tla zagotovita mir, ki ni plačilu za svobodo, temveč za napore, za odgovornost in za bremena naših narodov. 0h» naroda in vsa Kvropa želi mir. Ko podajamo to izjavo, se spomnimo časov, ki so za nami. Noben narod ua tem svetli ne želi bolj miru. kakor Nemčija. Noben narod na tem svetu ne čuti bolj posledic vojne kakor jih ruti Nemčija. Zh miuii Irži 15 let dela, 15 let narodnega socializma, ki zahteva enakopravnost in pravico v materialnem in kulturnem oziru. Tudi mi zahtevamo demokracijo za našo deželo, ki je tlačena. Narodni socializem ima tudi svoj ideal, ideal, v katerem zahteva, da sc dajo narodu zopet vse človeške pravice, ki jih drugi odrekajo. Nocoj moram pred nemškim narodom in pred vsem svetom reči, da je bila naša zaveznica Ilalija tista, ki je prva razumela naše težnje in uvidela njih opravičenost. Ona je bila tista, ki je prav doprinesla žrtve. Italija je bila tista, ki je spninala, da je treba dali velikemu narodu svojo narodno čast. Danes se vsi na tem mestu spominjamo velikega dela. Poleg idejne skupnosti jc skupna tudi na rod no-socialistična revolucija, ki sta jo izvedli obe državi. Benito Mussolini je s svojo daljnovidnostjo -poznal potrebo narodnega socializma. Tudi nemški narodni soriulizem jc skrbel zn svoj narod za vojno silo Nemčije, ki je postala zopet velesila. Obe državi sta danes najboljše jamstvo za mir v Evropi, za njeno kulturo in za njeno bodočnost.«
Dalje je Hitler govoril o poskusili nekaterih držav, da bi razdvojile Italijo in Nemčijo ter dejal, da so vsi takšni napori pro|iadli, ker se niti nemški, nili italijanski narod nista dala izigrati ter sta takoj vse neresne poskuse razbila.
Mussolini govori:
Godba na stadionu jo zaigrala Giovinezzo, nn kar je pripel govoriti Sef italijanske vlade Benito Mussolini, ki jc dejal:
»Moj obisk v Nemčiji in govora, ki jih imava s tega mesta z voditeljem nemškega naroda Hitler jem, je važen dogodek »a obe državi, zlasti pa za mojo domovino. Moj ohisk ni treba tolmačiti kol diplomatski ali politični ohisk. Itesnira je. da sem prišel v Nemčijo, nisem pa prišel semkaj samo za tn, da sc jutri zopet vrnem uazaj. Semkaj nisem prišel samo kot šef italijanske vlade, prišel »eni semkaj kot šef narodne revolurije. ki je sorodna revoluciji nemškega naroda. Kakor ze rečeno, pa moje potovanje v Nemčijo nima namena, da hi se stanje v Fvropi še linij zaostrilo. Moj ohisk ima namen predvsem »krepili osišče Kini Berlin, ni pa naperjen proti drugim državam. Narodni socializem in fašizem zalilo at.i mir. hočeta imeli mir. ' Oba se bosta pripravljala tudi dalje «n mir. ki gsi j želijo vsi narodi, ker se invedajo, d.i je samo v ; miru rešitev. In fe hi nas kdo vprašal, če želimo
Nadaljevanje na 2. strani
Olimpijski stadion v Berlinu.
(Nadaljevanje s i. strani)_
vojno ali mir, bi mu glasno odgovorili: Ali hočemo mir. 15 let fašističnega delu v Italiji jc dalo državi novi obraz, kakor je dal Hitlerjev narodni socializem Nemčiji novo licc. Sedaj sem še močneje prepričan, da bo ta nova Nemčija v vsej svoji veličini, v svoji moči in v svojem ponosu ter verni pripravljenosti v resnici temeljni element v evropskem življenju. Vzrok za vsa nesporazum-Ijcnja je iskati samo v tem, da druge države ne morejo ali nočejo spoznati resnice. Vzrok leži samo r tem. ker ne poznajo zgodovine 15 letnega dela fašizma in ker to delo napačno sodijo. To napako jc napravila Velika Britanija. Ako bi narodni revoluciji Nemčije iu Italije bolje poznala, bi vsi pretlrazsodki padli in hi izgubili svojo moč. Obe državi imata tudi najhujšega sovražnika v tretji internacionali, proti kateri se bosta skupno borili, ker to od njih zahteva zgodovina. Obe državi bosta podpirali mladino ter jo vzgajali k disciplini, h korajži, k ljubezni do domovine, da ji zagotovita udobno življenje. Mussolini jc izjavil, da bosta obe državi napovedali komunizmu najhujšo borbo, ker jc največje zlo za človeka.
Italija in Nemčija zasledujeta tudi iste avtark-tične cilje, da se osvobodita vsakega pritiska, vsake blokade. 52 držav, ki so včlanjene v Zvezi narodov, so sprejelo kriminalne sankcije proti Italiji, da bi jo zadušile. K sreči pa te sankcije niso dosegle svojega cilja. Fašistična Italija je pokazala in dokazala, da je sposobna, da se upre in da kljubuje vsemu svetu tedaj, ko se ves svet zaroti proti njej. Nemčija je bila zopet tista država. ki se sankcijam ni priključila! Mi trga nc bomo nikdar pozabili! Ravno iz tega dejstva se popolnoma jasno vidi, da morata ili obe državi skupaj z roko v roki v bodočnost.
Vsi argumenti naših nasprotnikov so zaman. Niti v Nemčiji niti v Italiji ni diktature, temveč združujeta narod delo in organizacija. Nobena vlada v nobenem delu sveta ne uživa tolike podpore naroda, kakor ga imata italijanska in nemška vlada. Največja demokracija, ki danes obstoja na svetu, je v Nemčiji in Italiji. Pod temnim plaščem človeških pravic vodi drugje kapital politiko, ki mu je ljuba. V Nemčiji in Italiji kaj takega ni mogoče, tam ni mogoče, da bi privatne sile upravljale državno politiko. Skupnost Nemčije in Italije je našla svoj izraz tudi v borili proti boljševizma, ki je moderna oblika najtemnejših elementov. Lakota, preganjanje in prelivanje krvi je geslo komunistov. Fašizem se z največjim ogorčenjem bori proti komunizmu x beseilo in (udi z orožjem, kajti, kjer beseda ne zaleže, tam je treba prijeti za orožje. Tako smo storili tudi v Španiji, kjer jc tisoče italijanskih fašističnih prostovoljcev padlo za svobodo evropske kulture, ki jo ogroža ona gnila kultura, ki lahko živi samo šc nekaj časa s pomočjo Moskve in Ženeve.
Naj končam. Mi in vi ne delamo nobene propagande v pravem pomenil besede. Mislim, da imata oba naroda sama dovolj moči, da hočeta zmagati. Jutrišnja Evropa I*) fašistična. Nemčija se je prebudila. Važno je, da sta oba velika iu močna naroda, ki štejeta 115 milijonov ljudi, združena r odločno fronto.«
Nato je godba zaigrala nemško državno himno, ki jo je z oglušujočim vriščeni spremljal ves Berlin.
Tudi inozemstvo slrmi
London, 28 septembra. AA. (DNB.) Današnji listi prinašajo poročila o Mussolinijevcm bivanju v Nemčiji, zlasti o njegovem sprejemu v Berlinu in posvečajo pri tem še posebno pozornost zdravi-cam obeh državnikov. »Times« pišejo, da je Berlin s svojim svečanim sprejemom pokazal Mussoliniju zares pravo prijateljstvo. Sprejem je Mussolinija prepričal, da je os Rim-Berlin odobril ves nemški narod. Divna razsvetljava Berlina je bila največja, kar se jih sploh spominjajo v Berlinu. Glede njunih razgovorov pa je list mnenja, da se je pokazala popolna soglasnost med Mussolinijem in Hitlerjem. »Daily Telegraph« ugotavlja v 6vojem poročilu, da je včeraj pozdravilo Mussolinija najmanj pol milijona Berlinčanov. »Morning Post« pa piše, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da 6e je ustavilo V6e življenje v prestolnici samo za sprejem tujega državnika na način, kakor si ga v nobenem pogledu ni mogoče zamisliti večjega.
Tirana, 28. septembra. AA. (Štefani.) Albanski listi še zmerom priobčujejo dolge članke in dopise s komentarji o sestanku med Hitlerjem in Mussoli-nijem. Posebno podčrtavajo navdušen sprejem, prirejen duceju.
Budimpešta, 28. septembra. AA Pestv ilir-lap komentira zdravire med ducejem in fiibrer-jem, ki pravi, da ni berlinski sestanek prinesel nikakega presečenja ler da je, kar je |»opolnoiiia naravno, utrdil ideološko enotnost in zvezo proli komunizmu.
.Uj Magvnr Szag priobčuje obširen dopis madžarskega poslanca dr. Reinischa. Pisec pravi, da se razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem, poglavarjem dveh velikih prijateljskih narodov, vrše v času popolne onemoglosti ostale Evrope. Vojaštvo pri manevrih in prebivalstvo, posebno delavstvo, pravi dalje list. je priredilo Mussoli-
niju tako prisrčne manifestacije, da presegajo okvir navadnih manifestacij. Narod, ki zna prirejati takšne ovaclje, se popolnoma zaveda svoje moči.
Ves Berlin
v zastavah, razen —
Berlin, 28. septembra, o. Vsi inozemski diplomatski zastopniki so kot največjo značilnost sedanjega Mussolinijevega obiska pri Hitlerju označili dejstvo, da je v vsem Berlinu samo ena hiša, na kateri ne visi nobena zastava in noben okras. To je palača sovjetskega veleposlaništva v ulici »Unter de n Linden«. Iz tega sklepajo diplomati, da ima sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem v zunanjepolitičnem pogledu samo en stvaren cilj, to
je, da obe državi složno demonstrirata proti sovjetski Rusiji in se tudi zedinita v skupni proti-ruski politiki.
Tudi dr. Schuschnigg in dr. Hodža sta se sestala
Dunaj, 28. septembra. AA. (Havas.) Potrjujejo, da je kancler Schuschnigg imel včeraj sestanek s predsednikovi češkoslovaške vlade v Badnu V avstrijskih političnih krogih poudarjajo, da je bil ta sestanek v načrtu že nekaj časa in da spada v okvir rednih sestankov med predsednikoma obeh vlad. V istih krogih poudarjajo, da sta na tem sestanku govorila največ o gospodarskih vprašanjih. Obenem je dr. Hodža z obiskom v Badnu vrnil letošnji obisk dr. Schuschnigga.
Po španskih bojiščih
Salamanca. 28. sept. A A. (Havas) Radio Espa na je objavil, da se bo 1. oktobra v vsej nacionalistični Španiji proslavljal rojstni dan generala I'ranča.
Salamanca. 23. sept. AA. (DNB) Včerajšnje poročilo vrhovnega nacionalističnega poveljstva pravi:
V vzhodnem delu asturijskega bojišča so naše čete na vseh odsekih še nadalje napredovale in zavzele desni breg reke Sela do vasi Colera. Nadalje so naše čete zavzele višine Jurobisela in Tena Ri-antena. Z naskokom so naše čete zavzele še sedem vasi. Sovražnik je imel ob tej priliki okoli 500 mrtvih, med njimi ludi več oficirjev.
Na leonskem bojišču so naše kolone prebile sovražno fronto v Širni in na južni jx>lovici Sierre Ocjuede. V odseku Bajares so naše čete zavzele hr:b Rasa.
Na aragonskeiu bojišču smo odbili hude napade sovražnika. V odseku Villa Maior naše čete še_ nadalje napredujejo in so zavzele postojanke pri Baranconesi, La Coladi in Caisqueti.
Valencija, 28. septembra. AA. (Havas.) Predsednik španske narodne skupščine Martinez Baruo jc izjavil, da se bodo Cortesi sestali na novo zasedanje v začetku oktobra. V dobro obveščenih krogih trde, da bodo v delu Cortesov sodelovale zelo ugledne španske osebnosti.
Španski marksisti razočarani
Ženeva. 28. sept. AA. (Štefani) Reči se sme, da je razočaranje španskih delegatov V DN veliko, in da vlada splošno prepričanje, da so marksisti- doživeli popoln neuspeh. V zvezi s tem se je izvedelo, da jc Largo Caballero sklenil v prvi polovici oktobra apelirati v imenu združenih španskih sindikatov na sindikate vsega sveta; zahteval bo, naj sindikati pritisnejo na svoje vlade v korist valencijske vlade. Dalje govore, da bo g. Caballero, če ta apel ne bi rodil uspeh, izdal nov apel, in bo v njem zahteval proglasitev 6vetov. stavke. Baje je Cabellero že dobil načelni pristanek mednaroa nega sindikata delavstva petrolejskih podjetij iu transportnih delavcev.
Stalin še strelja
Berlin, 28. septembra. AA. (DNB.) Iz Moskve poročajo: List »Tihookcanskaja Zvezda« poroča v svoji rubriki »Kronika^ o ustrelitvi 19 železniških nameščencev iz Vladivostoka. ki so bili obsojeni na smrt zaradi terorističnih dejanj in vohunstva. Potem takem se je število ustreljenih železniških nameščencev na Daljnem vzhodu povečalo na 350.
Varšava. 29. sept. Poljski listi prinašajo zo-pet obširna |>oročila o novih procesih in usmrtit-tvali nasprotnikov Stalinovega režima. Sodišče v novem sibirstvu je obsodilo na smrt 7 boljševikov stare garde, med njimi tudi predsednika izvršnega odbora komunistične stranke pokrajine in generalnega tajnika. V Vlodzimijevu je bilo usmrče-nili 14 uradnikov državnih skladišč za žito. V Ar-
tatovu je bilo na smrt obsojenih in ustreljenih 17 boljševikov. 14 pa jih je bilo obsojenih na izgon v Sibirijo, ker se jim je dokazalo, da so delovali
proti režimu. V Ljeninskem je bil ustreljen ravnatelj žitnega skladišča, kakor tudi nabavljišča za živila z vsemi svojimi uradniki vred. Vsi ti procesi so bili javni in jim je prisostvovalo zelo veliko kmetskega prebivalstva ki so izražali svoje veselje nad tem. da je vlada odstranila te boljše-vike, ki 60 jih dolga leta trpinčili in izmozgavali.
Uredba o nagradah ovaduhom
Belgrad, 28. septembra. AA. Od uprave državnih monopolov smo dobili tole sporočilo:
Na podlagi uredbe o nagradah za zatiranje tihotapstva monopoiskega blaga, je upravni odbor določil ovaditeljsko nagrado za zaplenjene tiho-, tapske nionopolske |>redmete. Toda pri izvajanju lega sklepa se je pokazalo, da je treba nekatere reči spremeniti. Monopolskim ustanovam pošiljajo ludi takšen zaplenjen tobak, ki je sploh uepora-beu, tudi v tihotapskem konzumu, razni ovaditelji pa pošiljajo tudi velike količine za|>lenjenih vžigalnikov, ki so zelo primitivni in prav majhne vrednosti, ter izjavljajo, da so jih našli v vlaku, ali jim je pa tihotapec pobegnil. Zato je tnono-polska uprava izdala odlok, ki ga je odobril tudi finančni minister Odlok se glasi:
1.	Ovaditcljske nagrade se znižajo na polovico, če tihotapec ni znan.
2.	Zeieu, plesniv in gnil tobak se ima poslati upravi državnih inono|>olov, ki bo na jiodlagi njegove uporabljivosti določila višino nagrade.
3.	če se v [>osamezneni j>riuieru zapleni do 5 vžigalnikov, se |>lača za vsakega po 10 din, prav toliko j>a plača ludi jugoslovanska družba vžigalic; če je |>a zaplenjenih več kot pot vžigalnikov v enem samem primeru, se |>ošljejo niouopolski upravi, da določi višino nagrade glede na njihovo uporabljivost in vrednost.
Tc spremembe sto|>ijo v veljavo dne 1. oktobra t. I.
Turčija z novo vlado
IstnnhiiL 29. sept. o. Turški listi prinašajo obsežna poročila o nenadnem odstopu dolgoletnega ministrskega predsednika Izmeta I n c n i j a in poveritvi vlade dosedanjemu gospodarskem« mi-
11	i -1 r ii J r I a I u B n j a r j n. Iz vlade ho Izpadel tudi zunanji minister R n i d i V ras. ki je bil
12	let zunanji minister Turčije. Listi ueihljejo o vzrokih te nenadne vladne sprentebe, ter pristavljajo. da telesna utrujenost Izmeta Inenija ni »a-do-lm razlog, marveč, da je prišlo do osnovnih nesporazumov glede bodoče tnr«kc politike. Izmet Ineni in Ruzdi Aras sta zagovarjala poetiko
Rusijo. kar pa ni vrč ugajalo.
tesnega sodelovanja s Sovjetsko predsedniku republike Ataturku Novi turški ministrski predsednik pa je znan kot velik prijatelj Anglije.
V Inozemskih krogih pa pravijo, da pomeni sprememba vlade še večji osebni »|>liv Ataturka v bodočo politiko Turčije. Izmet Incni je imel toliko avtoriteto, da se mu je mnogokrat uklonil tudi Ataturk sam. Ker je novi ministrski predsednik tnan tudi kot najožji sodelavec predsednika Atatnrka. je zelo verjetno, dn ho vodil še bolj osebno politiko državnega poglavarja.
Inozemski vojaški
dostojanstveniki zapuščajo Belgrad
Belgrad. 28. sept. m. Davi so zapustile Belgrad grška, romunska in turška vojaška delegacija, ki so se na potu z naših manevrov v domovino ustavile za en dan v Belgradu. Turška delegacija je odpotovala čez Sarajevo in Mostar ter nadaljevala iz Mostarja pot v Dubrovnik, kjer so ho vkrcala na turško križarko »Adatepe*. Grška delegacija se je odpeljala z Orient-ekspressom čez Sko|)lje v Grčijo, romunska delegacija pa čez donavske postaje in Vršac v Romunijo. Na postaji je stala častna četa naše vojske ter vojaška godba, ki je zaigrala ob odhodu vojaških delegacij himuo posameznih držav. Od delegacij se je poslovil poveljnik mesla Belgrada general Toinič in šef generalnega štaba general Nedič. Češkoslovaška delegacija je odpotovala v lvragujevac. Vodil jo je vojni minister Maliuik in šef generalštaba Krejči. V Kragujevcu si je ogledala vojaški arzenal in položila na spomenik v Kragujevcu padlih Cehoslovakov venec. Prav tako je položila venec na spomenik padlih Šuinadijcev. Češkoslovaška delegacija bo odpotovala iz Jugoslavije šele 5. oktobra. Popoldne ob H ko je pripeljala v lvragujevac francoska vojna delegacija na čelu šefa francoskega generalštaba generala Gamelina. Z njim je do-jiotoval tudi vojni minister general Maric. Francoski delegati odpotujejo iz Belgrada 30. f. ni., in sicer z ladjo po Donavi v Romunijo.
Poštne pristojbine
za inozemstvo
Relgrad, 28. sejit. AA. Z odlokom ministra /a jiošto se spremene dopolnilne pristojbine za odpremo pisem in dopisnic v prometu /. evropskimi državami. Po tem odloku se evropske države razdele v tri pasove s temi dopolnilnimi pristojbin«ini: prvi pns 2 din. drugi pas 2.50 din in tretji pas " din. V prvi pas spudajo Avstrija, llolgarijn, Grčija, Italija. Madžarska in Romunijo; v drugi pas: Nemčija, Poljska, češkoslovaška, švicn in Turčija: vse druge evropske države so — razen sovjetske Rusije — v tretjem pasu.
Z. istim odlokom sc odredi, du se ima pri odpremi pisem in dopisnic z navedbo vrednosti po letalski pošti plačati /u vsako pošiljko še 50% pribitku redne pristojbine.
Te spremembe stopijo v veljavo 1. oktobra
1937.
Guvernerji Narodnih bank MZ
Bukarešta, 28. septembra. AA. (Rador.) Včeraj ob 16 se je začela tu konferenca guvernerjev Narodnih bank držav Male Zveze, na kateri sodelujejo Engliš (za ČSR). Radosavljevič (za Jugoslavijo) in Conetantincscu (za Romunijo). Sejo jc začel Constantinescu, ki se je zahvalil za sodelovanje, ki je že dosedaj zelo ugodno vplivalo na razvoj finančnih in gospodarskih odnošajev med tremi državami Male Zveze. Zato je prepričan, da bo konferenca imela uspeh in da bodo tudi to pot, kakor )e prej, sprejeti ugodni sklepi. Engliš in Radosavljevič sta v svojih odgovorih izrazila iste nadc.
Radijski večer za izseljence
Belgrad, 28 septemhra. AA. Minister za telesno vzgojo dr Josip Rogič bo govoril 15. okto bra po kratkovalovni radijski |iostaji našim izse ljencem v Ameriki o delovanju športnih ustanov v naši državi in o delovnih načrtih ministrstva
IV/. Vel. kraljica - -odpotovala v Romunijo
Belgrad, 28. septembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija se jc odpeljala z Nj. kr. Vis. kraljevičem Andrejem za nekaj časa v Romunijo na obisk k svoji materi kraljici Marifi. Nj. Vel. kraljica potuje v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Branka Pogačnika.
Pa je le drugače
Belgr.nl. 28. sept. m. »Samouprava« slika v današnjem uvodniku politične svoboščine pod sedanjo vlado in svobodo, ki je vladala pod vlado JNS režima in i>od Jevtičevo vlado. »Samouprava« pravi: Pred dvema dnevoma je bila v Belgradu neka konferenca prijateljev Davidoviča, ki so jo v enem delu javnosti smatrali za nekak politični dogodek. O tej konferenci niso samo govorili, temveč so bile objavljene tudi slike te konference. Kakšna razlika je ined političnimi razmerami danes in onimi jired dvema letoma in pol. Pod JNS in za časa vlade Jevtiča listi niso smeli objaviti niti slike Davidoviča iu drugih opozirionalcev, danes pa se daje publiciteta celo najmanjšim sestankom opozicije, na katerih se svobodno govori o vsem, na katerih kritizirajo in napadajo vlado, govore razuc netočnosti in kujejo spletke, pa so nikomur radi tega niti las ne skrivi. Mi smatramo, da mora to tudi tako bili, da jo to svoboda, katero ljudstvo želi. In v tem prepričanju uaa nihče ne more omejati, niti lo ne, da danes opozicija jiroslo zlorablja dano svoboščine ter jih kompromitira. Za nas je že davno jasno, da opozicija zlorablja svobodo iu olajšave, katere je dala vlada dr. Stojadinoviča našemu političnemu življenju. Vsekakor tem ljudem ne gre v račun, da bi so ustvarila demokracija, zalo pa skušajo izzvati nerede in reakcijo.	______L_____,._
Nočni napadalec
v vlaku prijet
Zagreb. 28. septembra, b. Po včerajšnjem lia-padu na Alberta Hessa, ki se je peljal v vlaku proti Gradiški. so orožniške patrulje izvedle vsestransko preiskavo. Sedaj so našli uapadalea, nekega mlajšega moškega, kakih 400 m od železniškega tira, kamor se je s številnimi ranami žo lahko sam privlekel. Ranjenca so kmetje prenesli takoj v bolnišnico v Novo Gradiško. Bil je pri zavesti ter je izjavil, da se piSe Rade Vasič iz Starega Bečeja in da je 27 let star. Na vprašanje, zakaj je napadel llessa v vlaku, ni bolel odgovoriti. Po kratkem času pa je izjavil, da se pišo Itadoslav Kolariu ter da je doma iz Srbobraua. Ob 22 jc padel v nezavest ter se do danes ni ve5 zavedel. Njegovo stanje je resno.
Težka prometna nesreča
Celje, 28. sept. 1957. Danes sc jc pripetila v Gaberju na Mariborski cesti zopet velika prometna nesreča. Okoli 6 zvečer je korakala četa vojakov po Mariborski resti proti mostu. Za njo se je pri-•>oHal na kolesu narednik vodnik N. Franc* Pohitel je dalje in zavil z desne 6trani cesto na levo.-,V-fti-stpjn. trenutku je privrizjU^ cdLnM-sprotne rrrain '"motorno kolo, last TrefflM&ifii Leopolda, .s^iuitctoega šoferja z Dunaja, ki jo vneil na raoiorj.ii svoja gospodinjo Trtik Emo. Ker je motorno kolo vozilo z brzino 30 km, je bil sunek tako močan,'da je vrglo gospo Trtik Emo preko motorja nn hodnik, kolesarje pa na ceste. Pri padcu si je Trtikova zlomila spodnjo čeljust. Narednik pa je dobil težje poškodbe na roki. PedhTo motornega kolesa je napravilo naredniku večjo rano na levi nogi. Poklicali so reševalni nvto, ki je takoj prepeljal Trti-kovo v bolnišnico v Celje. Poškodovana sta tndi motorno kolo in bicikclj.
A. k. d. „Danica'4 v Zagreba
V našem pozivu tega društva, naslovljenem na abituriente, ki smo ga objavili v sobotni številki, «e riani je vrinila neljuba pomota glede naslove. Društvo ima svoje prostore v Gajevi ulici 4-1 in ne ka'.»>>r je bilo obavljeno v soboto.
Osebne vesti
Belgrad, 28. septembra, m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni suplenti na nas slednjih šolah: na realno gimn. v Celju BeZan Milena, na realno gimn, v Kočevje Tomič Miloš, na klas. gimn. v Ljubljano Grafer Slavka, na I. real. inin. v Ljubljani Škandali Zvono, Bukša Juraj, Vodnik France, na III. real. gimn. v Ljubljani Sterle Olga Potisek Emilija, na žensko real. gimn. v Ljubljani llink Marija, na klas. ginin. v Mariboru štrukelj France, na real. gimn. v Mariboru Kavčič Skalko, ErdeljanoVič Dragoslava, na real. gimn. v Murski Soboti Žagar Anton, Arnejc Vera, na real. ginin. v Novem inestu Bartulovič Darinka, na real. gimn. v Ptuju Rovšek Milena, Jakelj Fra-njo, na realno ginin. v Prijedor Kačič Marijana, na real. gimn. v Podgorico Tavčar Marijan, na žensko real. gimn. na Sušak Perko Stanislav.
Z odlokom pravosodnega ministra sta imenovana za sodnega pripravnika dr. Božo Zega pri okrožnem ^sodišču v Mariboru in Vidmar Albin pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Za učitelja je imenovan Merčun Leopold v Nemški Loki pri Kočevju.
Zagreb. 28. septembra, b. Danes nekaj po 3 ie umrla v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu Marija Rtuioka - Slrozzi, velika uinctiiica zagrebškega gledališča.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. septembra. AA. Na oshovi čl. 45. pravilnika o bolniškem skladu za državno prometno osebje jc glavni ravnatelj državnih železnic odredil, 8a se vsa umbulautiin pošla, ki jo pošiljajo osreduje in pokrajinske uprave bolniškega sklada v bolnišnice, okrevališča in v nadzorstvo domov bolniškega sklada, ima v bodoče prevažati po železniški ambulantni pošti.
Belgrad, 28. septembra. AA. Za slikarsko raz-tavo od 2. do 6. oktobra t. I. v čakovcu je do-oljeua znižana voznina za prevoz razstavnih predmetov po tarifi za prevoz blaga, to je pri poši-Ijatvi se plača popolna voznina, vrnitev je pa brezplačna.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo.
Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo trajalo Se nekaj dni, nato bo pa nastopilo pojuž-njenje s padavinami.
Zcmtinska vremenska napoved la 29. september: Spremenljivo vreme z večjo oblačnostjo ▼ vsej državi, posebno na skrajnem zahodu, tam utegne ponekod deževati. Zmerna košuva v po-dottavju.
Proslava 75 letnice
Ob priliki romanja Slomškove družbe na Slomškov grob je priredila mariborska podružnica Slomškove družbe izredno lepo proslavo 75 letnice smrti našega vzornika Slomška. Na proslavo je povabila svoje članstvo, katere pa se je udeležilo zelo lepo število tudi drugih Častilcev Slomška izven učiteljskih vrst. Ljubljanski vlak je pripeljal do 50 članov Slomškove družbe iz Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske, kolikor se jih je pač moglo udeležiti zaradi nedeljskih obveznosti na šolah.
Po prihodu vlaka je bila na Slomškovem grobu uv. maša, ki jo je daroval mons. L Vreže. Med sv. mašo je imel krasen govor, ves prepleten z odstavki iz Slomškove pridige za to nedeljo. Slomškov grob je bil za to priliko silno lepo okrašen z zelenjem in jesenskimi cveticami. Nepopisni so bili prizori, ko so po končani službi božji romarji poklekali na grob, da vsak priporoči svetniškemu vzorniku svoje najbolj intimne zadeve.
Na to je bilo slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke. Poleg učiteljstva so se tega zborovanja udeležili: zastopnik prevzvišenega gospoda škofa dr. Žagar, podnačelnik Eiletz, zastopnik Krščanske šole in podžupan Zebot, okrajni nadzornik Bobič, predsednik ljubljanske Prosvetne zveze dr. Lukman, predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Hohnjec, zastopnik profesorjev prof. Prijatelj, dr. Sušnik, zastopnica koroških Slovenk Milka Hartmanova, veliko število abiturientov in abiturientinj. Vseh zborovalcev je bilo nad 200.
Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik mariborske podružnice vad. učit. Kopriva, ki je v izbranih besedah orisal Slomška kot vzornika vzgojiteljev. Prelat, nagrajenec Slomškove nagrade mesta Maribor, dr. Kovačift je govoril o temi >Slomšek — vzornik slovenskega katoliškega izobraženca«. Za njim je govoril prof. Bogovič o temi >Sodelovanje Cerkve, doma in šole po Slomškovi zamisli«. K sklepu je spregovoril tudi še banski šol. nadzornik Štrukelj in se obenem zahvalil mariborski podružnici za lepo proslavo. Iz vrst zborovalcev je izšla misel, naj bi ta slavnost bila vsako leto na to nedeljo in naj tako ostane na programu prireditev Slomškove družbe.
smrti
Po intimnem kosilu v hotelu Union so Sli zborovalci na krajše izlete v mariborsko okolico in se z večernimi vlaki odpeljali.
Slomškova slavnost v Konjicah
(Društveni občni zbor.)
Slovesko katoliško izobraževalno društvo v Slov. Konjicah je v nedeljo priredilo Slomškovo proslavo v veliki dvorani Društvenega doma. Delo velikega slovenskega škofa je orisal Peter Vesel, zlasti je poudaril njegove zasluge za slovenski jezik in za izobrazbo ljudstva. Pred Slomškovo podobo, ki je visela v ozadju okrašenega odi a, je izrekel obljubo, delati po njegovih načelih.
PevsKi mešani zbor je pod vodstvom društvenega peovovodje Toneta Brcka zapel dve Slomškovi pesmi. Resna je bila deklamacija pesmi »Čas«. Šolski otroci so deklamirali več Slomškovih mladinskih pesmi.
Udeležba je bila velika.
Po proslavi je bil društveni občni zbor, na katerem je odbor podal obračun svojega dela. Društvo, ki je do razpusta po Marušiču zelo živahno delovalo, je lani obnovilo svoje življenje. Presledek nekoliko let se pozna. Vendar razgibanost, s katero je začelo svojo novo dobo, kaže med članstvom, ki ga je 267, najboljšo voljo. Leto« je bila obnovljena telovadba. Člani so nastopili večkrat doma in na velikih prireditvah drugod.
Sklepne besede je na navzočne fante, dekleta in starše naslovil društveni predsednik arhidiakon Franc Tovornik. Poudaril je pomen katoliške prosvete, ki jo je začrtal škof Slomšek. Nje važnosti se zavedajo tudi nasprotniki, zato so jo hoteli uničiti in vsiliti ljudstvu tuj nauk. Toda ljudstvo je to nakano spoznalo m tujo navlako zavrača. Zato društvo vabi starše, da pošljejo svoje odrasle otroke v vrste ostalih, da 6e bodo izognili gostiln, točilnic in slabih potov.
Stavka v Gračnici in Jurkloštru
Stavka v tovarni podpetnikov v Gračnici pri Rimskih Toplicah in v tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru, o kateri smo poročali prejšnji teden, traja naprej. Delavstvo je vsak dan bolj gotovo zmage, ker ima veliko moralno oporo v vsej javnosti.
Gosp. Henrik Falter, ki je lastnik nekdanje kartuzijanske in pozneje jezuitske graščine in posestev v Jurkloštru, katere je kupil pred svetovno vojno, se je izognil agrarni reformi s tem, ker je imel v svojih lesnih podjetjih zaposleno delavstvo.
Ljubljanski topničarji
med gostoljubnimi Dolenjci
Ljubljana, 28. sept.
Ljubljanski 16. topniški polk, ki se je vrnil z manevrov v Ljubljano, je zadnjo noč pred povrat-kom moral prenočiti v Št. Vidu pri Stični, kamor je prišel v nedeljo 16. t m. zvečer. Od dolgih manevrov in tudi dolgotrajne poti proti domu izmučeni vojaki in častniki so ob prihodu v Št. Vid pri Stični kar zastrmeli nad veličastnim in prisrčnim sprejemom, ki ga jim je pripravila občina, duhovščina in vse prebivalstvo.
Sprejema se je udeležilo vse prebivalstvo, ki je z navdušenim vzklikanjem pozdravljalo vojake, ko so korakali v Št Vid. Tam je župan g. Pevec s prisrčnimi besedami pozdravil komandanta, oficirje in vse vojaštvo v imenu občine in vsega prebivalstva. Komandanta polka in oficirje so nato še pozdravili dekan svetnik g. Janez Hlad-n i k, člani občinske uprave, oba gospoda kaplana in učiteljstvo. Med prisrčnim razgovorom in v veselem razpoloženju so nato šentvidski predstavniki spremili ves oficirski kor na večerjo, katero je priredila oficirjem šentviška občina.
Vaščani pa so se zavzeli za vojake, ki so jih pogostili vsak po svojih močeh z jedačo in pijačo. Celo tako ljubeznivi so bili Dolenjci, da so pomagali topničarjem krmit konje. Ni čuda, da je ves polk soglasno izjavljal, da si kaj takega niti v sanjah niso mogli misliti. Večina oficirjev je prenočila na povabilo gostoljubnega g. župnika in dekana v župnišču, vojaki pa so našli prenočišča na skednjih in drugih gospodarskih poslopjih, ki so jih vaščani z največjim veseljem odstopili utrujenim vojakom. Vrli Sentvidčani zaslužijo za ta zgled požrtvovalne ljubezni in gostoljubnosti do naše vojske vso pohvalo in priznanje.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 27. septembra.
Prostori Slomškovega prosvetnega društva so zopet oživeli. Minili so dolgi in lepi poletni dnevf, ko je prijetnejše v gozdu in na izletu kakor pa v vročih dvoranah, v katerih se razvija zlasti društveno življenje meščanov. Pa na6 dostikrat ta ali oni naš nekdanji član, ki 6e še vedno zanima za naše življenje, ali kakšen naš prijatelj sprašuje, zakaj 6e tako redko oglašamo v slovenskih časnikih. Vsem odgovarjamo, da zato tako malokdaj pišemo o 6vojem delu, ker 6tuo mnenja, da je bolje delati in nekaj storiti kot pa o sebi govoriti. Saj ve6te, kako pravi oni pregovor o lastni hvali... In nazadnje tudi ne kaže vsake stvari obešati na veliki zvon. To pa vendar povemo, da so v Slomškovem društvu velike priprave za prvo nedeljo v oktobru (3. oktobra). Tedaj namreč začnemo zopet z igranjem. Leto6 je kot prva na sjx>redu ljudska igra »Črna žena«, ki jo je po znanem romanu dramatiziral Ivan Redenšek. In sedaj se igralci skrbno pripravljajo, da bi se čimbolj odrezali pred dramatizatorjem, ki je obljubil, da se pripelje iz Slovenije v Zagreb, da se udeleži naše prireditve. Upamo, da ne bo razočaran, ker so vloge v rokah naših najboljših igralcev. — Tudi naš pevski zbor, ki zadnje čase pod vodstvom akademika g. Stanka Toša lepo napreduje, bo nastopil in zapel nekaj domoljubnih tiesmi. Razen tega bodo podali naši mali nekaj ljubkih io navdušenih deklamacij Iz vsega tega je razvidno da bo prireditev prav pestra in spored bogat in kot taka najlepši uvod v novo dobo našega igranja. Predstava se prične popoldne ob 4 v Jeronimski dvorani in vsem zavednim zagrebškim Slovencem priporočamo, da se je odeležijo.
Država mu je pustila vseh 1454 ha zemlje, ki je domala porastla z gozdovi, dasi bi jo po izvedbi agrarne reforme ne smel imeti več ko 1000 ha. Ker ima podjetnik les v lastnih gozdovih, bi vsakdo pričakoval, da bo podjetje plačevalo delavce vsaj tako, kakor tista lesna podjetja, ki kupujejo les in plačujejo še najemnino od tovarniških prostorov. Toda podjetja, katerih last ni ne les ne tovarniški prostori, so pri sedanjih zvišanih cenah lesnih izdelkov zmožna plačevati že cirku-lariste in gateriste od 3.50 do 4 din. Gosp. Falter je pa pristal tudi za te samo na 2.60 din na uro in kazal pri pogajanjih bilance, ki so izkazovale zgubo.
Da bi se delavstvo izognilo stavki, je šlo v popustljivosti do skrajne meje. Omejilo se je končno samo na povišek 30 par na uro, katere je podjetnik žo pred tremi leti, ko je znižal plače, obljubil, da jih bo brez vseh zahtev dal, kakor hitro bi se cene življenjskih potrebščin kaj podražile, ne oziraje se, če cene izdelkov ostanejo ne-izpremenjene. Sedaj se pa niso povišale samo cene življenjskih potrebščin, temveč tudi cene izdelkov. Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da je cena tucata pet bila pred par leti 10, sedaj pa je 24 din. Koliko se je dvigniia cena desk in drugega rezanega lesa v zadnjem času, je pa itak znano.
V nedeljo, dne 26. t. m., se je vršil skupni sestanek delavstva obeh tovarn, na katerem sta poročala o pogajanjih in sedanjem položaju tajnik JSZ Grošelj Jože in tajnik Delavske zbornice g. A. Marinček. O opravičenosti tega boja sta delavstvu govorila tudi še za JSZ tov. Joško Jurač in za ZZD Franc Luzar iz Celja Delavstvo je odločeno brez vsakega omahovanja vztrajati do zmage svojih opravičenih zahtev.
f Josip Ferjančič,
župnik v pokoju
V soboto ob 9 zvečer je novomeškemu g. kanoniku Fran Ferjančiču došla iz Amerika brzojavka žalostne vsebine, da je v Toweru M'nn. umrl v petek njegov brat Josip Ferjančič, župnik v p. in da l>0 pokopan kakor na minuli ponedeljek. Kaj več o njegovi bolezni in smrti doslej še ni znano.
Rodil se je na Gočah pri Vipavi dne 20. decembra 1864, torej je umrl v 73. letu. Ko je prva dva gimnazijska razreda dovršil v Gorici, je bil sprejet v ljubljansko Alojzijevišče, kjer je ostal do konca gimnazijskih študij. Bil je zelo nadarjen; v Ljubljaui je bil vedno odličnjak in tudi zrelostni izpit je napravil z odliko. V Alojzijevišču se je pod Foersterjevim vodstvom temeljito izobrazil v petju in glasbi. Iinel je krasen drugi bas, kakršnih ni ravno veliko. Igral je jako dobro klavir in deloma tudi gosli. Potem je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, kjer pa je ostal samo dve leti. Na gimnaziji in v semenišču je bil sošolec pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Nato je pre-stopil v kongregacijo lazaristov in je v Gradcu nadaljeval svoje bogoslovne študije. Od tedaj se z glasl>o ni več ukvarjal in tudi ni nikdar pokazal, da 6e kaj razume nanjo, razen če se je kdaj sjx>zabil, da je nehote |>okazal svoje glasbeno znanje. Izmed tedanjih njegovih slovenskih sošolcev v Gradcu, ki so se pripravljali na misijonski j)oklic, živita le še misijonarja dr. Nastran in Klančnik.
Po novi sv. maši, ki jo je obhajal v Gradcu, je služboval v Ljubljani in v Gradcu. Zelo veliko dobrega je storil na raznih misijonih s svojimi navdušenimi govori in z neumornim delovanjem v sjx>vednici. Na to je prestopil v svetni kler in je služboval v svojem rojstnem kraju na Vipavskem. Goče so se tedaj pojx>lnoma spremenile, versko življenje se je visoko dvignilo. S pomočjo krajcarske družbe. Iti jo je vpeljal, je omislil za župno cerkev mnogo koristnega, n. pr. praktičen lesen j)od za zimski čas. kakršnega Gočani do tedaj še niso imeli in za katerega so mu bili žup-ljani zelo hvaležni. Podružni cerkvi Device Marije na Obeluncu je oskrbel tri nove zvonove s silno milim, v srce segajočiin glasom. Žal, da med svetovno vojno so tudi te lepo doneče zvonove rekvi-rirali v vojne namene.
Rajni je bil odločen pristaš Slovenske ljudske stranke in je z veliko vnemo delal zanjo. Ravno s tem pa si je nakopal mnogo nasprotnikov, ki so mu skušali izpodtiiti tla. Dolžili so ga raznih političnih grehov in relo napeljevanja h krivemu pričevanju. Postavili so ga pred ljubljansko sodišče. Sploh se je takrat očividno kazala tendenca, da mora en slovenski duhovnik na vsak način biti eksemplarično kaznovan v strah drugim. In lo se je tudi zgodilo. Bil je obsojen na en mesec ječe. Ljubljanska drhal! se je jx>kazala takrat v vsej svoji zagrizenosti; najrajši bi videli, da bi obsojenca obesili kar na trgu. Tej prostaški tolpi nasproti pa se je zopet enkrat pokazalo zlato srce blagojiokojnega škofa Jegliča, ki se je neprestra-šeno jx)tegoval za svojega duhovnika. Storil je, kar je bilo v njegovi moči, da bi ga oprostil. Da, ni se zbal niti dolge poti na Dunaj do samega cesarja Franca Jožefa, da bi pri njem izprosil pomiloščenje. Toda cesar ga ni hotel niti poslušati, temveč mu je z veliko nevoljo obrnil hrbet. Takega f>ostopanja na najvišjem mestu škof Jeglič pač ni zaslužil. Je pa tista avdienca bila zadnja ki jo je Jeglič imel s cesarjem Franc Jožefom.
Po prestani kazni je služil nekaj časa Ferjančič v Šniarjeti na Dolenjskem, kjer si je takoj osvojil srca preprostega ljudstva. Na to pa je sklenil jioiskati si mirnejše in srečnejše življenje onstran morja v daljni Ameriki. Tukaj je dolgo vrsto let opravljal dušnopastirsko službo v mestu To-wer. Pred nekaterimi leti pa je zaradi ostarelosti stopil v stalni pokoj, vendar jn ostal do svoje smrti v Tovveru, kjer je stanoval v svoji hišici.
Umrl je ravno na god Marije Device, rešiteljice ujetnikov. Naj bi Marija, kateri v čast je tolikrat in tako navdušeno govoril, bila tudi njemu rešiteljica. Vi vsi pa. ki ste bili z njim v kakršnikoli zvezi, ki se še spominjate njegovih krasnih misijonskih in drugih govorov ali njegovih praktičnih naukov v sjx>vednici, ali ste bili de-
F.note brzrga odreda na defilejn oh zaključku velikega manevra pri Kolpi. S|xxlnjn slika: Četa lahkih izvidniških tankov. V sredi: težki oklopni avtomobili, od katerih ima vsak po štiri strojnice Uporabljajo se zlasti za izvidnice, ki prodirajo po cestah skozi vasi in naselja. Zgornja slika: moto^ rizirano daijnostrelno topništvo. Po dva tanka vlečeta na lafeto in cev razstavljen top.
<e\e šKoda.
izmodri
ležni^ njegovega vnetega pastirskega delovanja: pokažite mu sedaj v dejanju svojo hvaležnost na ta način, da se ga goreče in vztrajno spominjate v svojih pobožnih molitvah. Svetila mu večna luč! Leoj>old Stanek:
Fran Trost — 80 letnik
l am na sončnem Mirju je praznoval v soboto, 25. septembra, čil in zdrav svoj 80. rojstni dan upokojeni mestni učitelj Franc Trost. Rodil se je dne 25. septembra 1857 v Benetkah, odkoder je pa prišel ob izbruhu vojne leta 1850 v Vipavo, ker so bili njegovi starši ilak Vipavci. Nadarjeni dečko je šel v Ljubljano v šole. dokončal tu realko z maturo in se odločil za učiteljevanje; zato je vsto pil v 4. letnik učiteljišča in ga z maturo končal leta 1878 z najboljšim uspehom.
Služboval je v Ihanu tri leta in Vodicah 15 let, nakar je prišel v Ljubljano in služil tu do upokojitve.
Fran Trost je tip pravega zrelega, vsestransko izobraženega, delavnega učitelja, ki se je znal poglobiti v potrebe ljudstva in se posvetiti njegove mu napredku. Povsod je deloval veliko v šoli in izven nje in zapustil še danes žive dobre spomine za seboj. V Vodicah je preokrenit vso sadjerejo. ker je učil ljudi umnega vrtnarstva in sadjarstva. jx>cepil jim je zlasti veliko plemenitega vijiavskega sadja. Ves čas je bil tudi občinski odbornik in tajnik. Ker je primanjkovalo v šoli vsakovrstnih učil. je. sam izvrsten risar, izdelal več zemljevidov in drugih učil pri spretnem rokotvornem jx>uku. Ker je bil pa tudi zelo nadarjen glasbenik, je or-glal ves čas v Vodicah in jx>zneie v Trnovem v Ljubljani. Glasbeno nadarjenost |e podedoval po svoji materi, ki je bila dobra klaviristka iz šole Gregorja Riharja Naravno, da sla bili tudi obe njegovi ženi izvrstni in požrtvovalni pevki in so vsi otroci ugledni glasbeniki: Anton glasbeni pedagog in klavirski mojster na Dunaju, Ivan znani violinist in solist ter koncertni mojster v naši ojicri. Franc učitelj — izboren violinist in violist, Mirko učitelj v Kočevju — pevovodja ondotnega zbora podružnice Glasbene Matice, in Angela, znana ne-jiogrešijiva iicr.a moč našega konservatorija za 6olo-petje in vse teoretične predmete.
Uglednemu, zaslužnemu možu čestitamo k i/ rednemu jubileju in mu želimo isto vedrost duha in 6vežost telesa do skrajnih mej življenja.
Plinski napad
na Konjice
V nedeljo |K>jioldne ob 5 je bil izvršen poskusni plinski napad na trg. Ko se je približalo letalo, je bilo plat zvona. Sredi trga je nastal »|x>/ar«. ki so ga zanetile silno jx>kajoče vžigalne bombe. Gasilci v plinskih maskah so bili kmalu na mestu. Pripeljali so se na gasilskem avtomobilu Medtem se jc z motorjem vozil po trgu gasilec izvidnik. Gasilci in javni organi so svojo nalogo dobro izpeljali. Ne more se |>a tega reči o prebi valstvu, ki ni za tako važno vajo pokazalo nobene resnosti. Morda jc krivda na nepoučenosti.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na pra zen želodec kozarec naravne »Lranz Josef grenčice«.
Kaj ji je zdŠ>epeUl& modra teta ? Tu pomaga samo:
KHICHTOVO MILO JELEN
Drobne novice
Bojevniki
v škofjeloškem okraju
Na |>ovabilo Zveze bojevnikov so se v nedeljo, <lne 26. t. m., v škof i i Loki v gostilni Ziherl zbrali bojevniki iz Škofje Loke, sovške in poljansko doline ter iz sorške oličine. Sestanek jo vodil tajnik Zveze Lukež, ki je navzočnim razložil namen sestanka za razvoj bojevniške organizacije med Gorenjci.
O ustanavljanju novih skupin in o proosnova-nju obstoječih po kra.evnih potrebah, se je razvila živahna debata, ki se je zaključila s sklepom, da so nove skupine ustanavljajo načelno po občinah. Zato so se ustanovile nove skupine za Staro Loko, Selca nad Skofjo Loko, Poljane nad ftkofjo Loko in za sorsko občino. Obstoječe skupine pa se bodo prilagodile tej novi porazdelitvi. Na sestanku jo vladala najlepša složnost, ki je nudila pravo sliko lepega bojevniškega tovarištva. Zelo živahen in zanimiv je bil razgovor o skupnem spomeniku neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah. Vsi zbrani tovariši so obljubili, da bodo jtoinagali Zvezi vsak po svojih močeh do uresničenja tega velikega načrta. Po sestanku je podpredsednik škofjeloške skupine tov. Ziherl s tajnikom Lukežem in z nekaterimi tovariši na spomenik domačih vojnih žrtev na škofjeloškem j>o-kopališču položil šopek nageljnov s palmo miru.
Koledar
Sreda, 20. septembra: Mihael, nadangel; Ev-tihij, mučenec.
Novi grobovi
S. Valentina Ključevšek. V uršulitiskem samostanu v Ljubljani je 28. septembra po dolgoletnem bolebanju, vendar nepričakovano hitro umrla s. Valentina Ključevšek, iz Svibna na Dolenjskem. 42 let je Bogu zvesto služila v raznih hišnih opravilih. Ž materinsko ljubeznijo je oskrbovala gojenke, pomagala v zakristiji, nazadnje pa je bila budna vratarira. Tiha, skrita, molitvi vdana duša je blagodejno vplivala na svojo okolico. Večna ji srečal Pogreb l>o v 6redo, 29. avgusta ob 15.
Osebne vesO
—	Iz sodnopisarniške službe. Imenovani so za dnevničarje-zvaničnikc: Rečnik Marija, absolventi-nja meščanske šole k okrajnemu sodišču v Marenbergu, Cilenšek Fran, absolvent nižje gimnazije iz Gotavelj k okrajnemu sodišču v Murski Soboti, Gros Julijana, abeolventinja meščanske šole iz Slovenj-gtadca k okrajnemu sodišču v Mariboru in Košorok Rudolf, gimnazijski abiturient iz Sevnice k okrajnemu sodišču v Dol. Lendavi. Premeščeni so: zva-ničnik Somer Ludvik od okrajnega sodišča v Ma-renbergu k okrožnemu sodišču v Mariboru, dalje dnevničarka-zvaničnica Zaje Jožefa od okrajnega sodišča v Ložu k okrajnemu sodišču v Marenbergu, dnevničarka-zvaničnica Franetič Milena od okrajnega sodišča v Marenbergu k okrajnemu sodišču v Kranju ter dnevničarka-zvaničnica Flerin Teodora od okrajnega sodišča v Celju k okrožnemu 6odišču istotam.
Fine tkanine
ne preneso pranja z jedkimi sredstvi. Zato uporabljajte
PERION
ki pere blago, izdatno in snežnobelo. — Prav poceni je ta naš domači, slovenski izdelek.
—	Mednarodni katoliški esperantski kongres
bo drugo leto v Ljubljani. Ustanovljen je bil pred 10 dnevi že krajevni odbor (L.K.K.) za XX. mednarodni katoliški kongres v Ljubljani. Priredila ga bo Jugoslovanska katoliška esperantska liga 6 pomočjo Slovenske esperant6ke zveze (S.E.A). Na prvi seji je bil 6prejet provizorni program XX. I.K.U.E-kongresa v Ljubljani. Honrkomitato. uredniški odbor za kongresno knjigo itd. L.K.K 6e bo sestajal v6ako drugo nedeljo, za stanovanja, prehrano, izlete. prireditve za časa kongresa pa bo skrbela Tujsko-prometna sekcija S.E.A. Kongresna pristopnina je bila določena na din 50.—, dnevna pristopnina pa din 15.—. Udeležbo na kongresu so obljubili Nizozemci. Cehi. Angleži. Francozi. Bel gijci, Bolgari. Italijani. Avstrijci, Nemci, tako da bo v času XX. I.K.U.E.-kongresa zbranih najmanj 10 različnih narodnosti.
Največji skopuh za kurivo »«***«»*****_ Lutz peči, Ljubljana VII, telefon 32-52
—	Krekova slavnost pri Sv. Joštu. Preteklo nedeljo je bila pri Sv. Joštu nad Kranjem prisrčna slovesnost v počastitev spomina dr. Evangelista Kreka. Ker je bil dan kakor naročen, je seveda prihitelo gori k Sv. Joštu polno ljudi, zlasti pa Krekovih častilcev in delavcev. Sveto mašo ob pol desetih je daroval g. dr. Pavel Simončič, ki je v svojem cerkvenem govoru poudarjal Krekovo delovanje kot duhovnik. V imenu bojevnikov je po maši g. Košir pred Krekovo spominsko ploščo položil lep venec s Iribarvnim trakom. Nato je bil delavski tabor, na katerem so govorili g. Srečko Žumer, g. Pavšič in g. Pukšič. Ker je ta clnn pri Sv. Joštu igrala fudi tržiška godba, je bila 6lavnost kaj lepa in jirisrčna.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 ča5a »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Od. res. 8. br. »JIT4'3i.
—	OfKjzarjamo na radio-predavanje. ki ga bo
oddajala ljubljanska radiooddajna postaja v sredo, 29. t. m., ob 19.50 jxxl naslovom: Esperanto — postanek, razvoj in današnje stanje«. Predaval bo f>od predsednik Jugoslovanske esperantske zveze g. Kožlevčar Jože. Ne zamudite lega zanimivega predavanja!
—	Promet direktnega vagona Ljubljana glavni kolodvor- Slatina Radenci pri vlaku štev. 017 518-1114-8714-8814 z odhodom iz Ljubljane glav. kol ob 8.00 in s prihodom v Slatino Radence ob 14.18 ter v obratni smeri pri vlaku štev. 8825-8725-1125-525-626 z odhodom iz Slatine Radencev ob 15.03 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.00 se podaljša od 3. oktobra t. I. do vključno 20. okt. 1937.
—	Vremenska napoved. Evropa: Depresija nad severno Evropo povzroča oblačno in tu in tam deževno vreme v severni in zahodni Evropi. Visok pritisk je ostal nad Rusijo in nad južno Evropo, kjer prevladuje jasno vreme. — Jugoslavija:
Vedro ua večji severno-vzhodni polovici, deloma oblačno v planinskih delih, v sredini države in na Primorju. V dolinah so bile jutranje megle. Minimalna temperatura Užice 8, maksimalna Mostar 30. — Napoved za 29. september: Spremenljivo vreme s povečanjem oblačnosti |x> vsej deželi, posebno na skrajnem zahodu, kjer bo deževalo. V Podonavju kosava.
—	Za misijonsko nedeljo — nasveti in dc6lej še ne objavljena igra »Sveto poslanstvo« (5 slik) v prvem letošnjem zvezku »Ljudskega odra« (48 strani). Naročite se! šest zvezkov po najmanj 40 strani letno 6amo 80 dinarjev. — Založba ljudskih iger, Ljubljana.
—	Z avtobusom v Trst dne 10., 24. in 25. oktobra, in od 30. oktobra do 1. novembra. Prijave 6|>rejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel »Slon«, telefon št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	Sumska uprava v Bohinjski Bisfrici proda na ustmeni licitaciji dne 11. oklobra cca 2200 prm lubja.
—	Zaradi raznih tatvin 3 in pol leta. Leta 1935., decembra, so se množile velike tatvine na Jesenicah. Zaradi teh tatvin 6ta bila tožena Jakob Kar-mel, tovarniški dclavec na Jesenicah in zloglasni vlomilec, mesarski pomočnik Ivan Ocvirk, ki sedi sedaj v mariborski kaznilnici ter je bil včeraj od tam priveden z eskorto pred mali senat. Dve osebi pa 6ta bili hkratu obtoženi prestopka prikrivanja in sprejemanja ukradenega blaga. Pred Božičem sta Karmel in Ocvirk vlomila v gostilno Marije Ar-hove na Javorniku ter ji pobrala za 1900 din raznega blaga. Še poprej pa sta vdrla v mlekarno Jakoba Torkarja. Odnesla sta mu za 2.700 din raznega blaga. Naposled je Ocvirk bil obtožen, da je še z nekim drugim vdrl v mesnico Ivana Verglesa ter mu pobral raznih klobas in mesa za 1000 din. Obtoženci so vse gladko priznali. Bili so obsojeni Ivan Ocvirk na 3 leta in 6 mesecev robije. Letos februarja je bil obsojen na dve leti. Staro sodbo so zvišali za 1 leto in pol. Jakob Karmel na 7 mesecev strogega zapora in 60 din denarne kazni ali 1 dan zapora. Tretji in četrti obtoženec sta bila obsojena na manjše kazni, tretji na 420 din denarne kazni, četrti pa na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dve leti.
—	Velike priprave za obisk mednarodnega kongresa katoliških esperantistov v Ljubljani se vršijo v vseh državah. Učimo sc esperanta z novo praktično knjigo, ki jo razpošilja Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1, da se bomo lahko s tujci sporazumeli.
Ljubljana
1 Angleško društvo v Ljubljani jirične zopet s tečaji za angleščino za začetnike in naprednejše, in sicer s jx>nedeijkoni 4. oktobra t 1. Vpisovanje se vrši v društvenem lokalu, Kralju Petra trg št. 8. pritličje levo od danes do sobote 2. oklobra t. 1. vsak dan od 6 do 7 f>op. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. Odbor.
1 Predavanje o Ameriki, jx>sebno o Slovencih v Ameriki, bo imel drevi v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, g. profesor dr. Franc Trdan. Naj bi se zanimivega predavanja občinstvo v prav obilnem številu udeležilo. Pričetek je ob osmih zvečer.
I Prosvetno društvo Moste (draniatski odsek) vabi V6e člane in članice, ki imajo veselje do igranja, na sestanek dne 29. septembra t. 1. ob 8 zvečer v »Ljudskem domu« v Mostah. Vabimo tudi igralke in igralce, ki niso člani društva.
1 Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah obvešča V6e svoje članstvo, da pričnemo z rednimi pevskimi vajami v |>etek. 1. oktobra, t. I. ob 20. Pridite vsi točno in sigurno! Vabimo tudi nove pevke in f>evce!
1 Veliko javno predavanje s skioptičnimi slikami o Baltiku (Litvi, Estonski, Latvi in Finski)
priredi Klub esjicranlistov v petek, 1. oktobra, v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bo v slovenskem jeziku in se prične ob S. Kdor hoče videti krasne slike iz baltskih dežel, kdor se zanima za kulturne, zgodovinske in zemljepisne podatke Litve, Estonske, Latve in Finske, naj ne zamudi tega predavanja. Vabljeni vsi.
1 Zveza slovenskih obrtnikov vabi vse obrtnike, društvo rokodelskih mojstrov, Obrtno zvezo, da se udeleže predavanja dne 1. oktobra v Rokodelskem domu ob 8 zvečer. Predaval bo firedsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ivan Ogrin o organizacijah v Nemčiji. Predavanje je zelo važno za vse obrtnike, zato vas vabimo, da 6e ga čim številneje udeležite. Vstopnine rti.
1 Draniatski odsek Prosvetnega društva Trnovo, ima v četrtek 80. septembra ob 8 zvečer v društvenem domu, Korunova ul. 14, sestanek in občni zbor. Vabimo vse dosedanje člane in članice, da se sestanka udeleže jiolnoštevilno. Vabimo pa tudi vse gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja na odru, da se udeleže sestanka in pridružijo igralski družini trnovskega odra, ki bo tudi v novi sezoni živahno delovala. Odbor.
I Moški odsek trnovske prosveto ima drevi ob 8 v društvenem domu občni zl>or, na katerem 1k> imel zanimivo načelno predavanje g. Msgr. Viktor Sleska. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže. Novi člani dobrodošli. Odbor.
1 V spomin blagemu možu. Dne 23. septembra je minilo 7 let, odkar je izdihnil svojo plemenito dušo sodni nadsvetnik v pokoju g. Anton Bulovec. Bi! je mož takega značaja, da je storil dobro ne le, če je moral, marveč vedno, če je le mogel. Zato ga niso spoštovali le meščani, ampak tudi kmetje, ki so na sodniji imeli opravka ž njim. Z vsemi je bil enako prijazen in vsem enako uslužen. Prav tak je bil tudi do podrejenih uradnikov. Vedno sta ga spremljala smeh in dobra volja. Na njem ni bilo nič izumetničenega, «ama naravna plemenitost je sijala iz njegove duše. Zaradi svojega slovenskega prepričanja je bil v dobi preganjanja zapisan v črno knjigo, za kar pa se ni zmenil. Podpisanemu, ki je bil tako srečen, da je služboval pod takim šefom, se zdi srčna potreba, javno se spomnili njegove 6mrtne obletnice, da mlajši rod na takem vzgledu vidi, kako naj človek opravlja svoje dolžnosti v službi svojega poklica in v službi svojega bližnjega. Juh Avgust, viš. sod. oiicial.
1 Izgubljeno. V nedeljo ob 16 je bila zgubljena na poti čez Kolezijo ob Gradaščici na Vič, jx>-liolnoma nova. damska vestija, rjave barve s svilo jTodložena. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v trgovini Robert Goli, Selenburgova S.
1 Dve, ki sta nekaj izgubili naj se oglasita! Gospa, ki je zgubila zavitek pri Iromostovju, ko je šla na tramvaj, naj se zglasi pri trafiki, na Krekovem trgu. Tam naj se tudi zglasi gospa, ki je pozabila ročno delo.
I Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala od 1. oktobra dalje za stranke od 8 do pol 14.
I Nočno službo imajo lekarne: nir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ranior, Miklošičeva c. 20 in mr. Garlus, Moste.
Gledališče
Dramn. Začetek ob 20.
29.septembra,	sreda: Zaprto.
30.	septembra, četrtek: »Beraška opera«. Premierski abonma.
1.	oktobra, petek: Zaprto.
2.	oktobra, soliota: »Beraška opera«. Izven.
3.	oktobra, nedelja: »Tarelkinova smrt«. Premierski abonma.
Opera. Začetek ob 20.
2.	oktobra, sobota: »Evangeljnik«. Premierski abonma.
3.	oktobra, nedelja: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene.
4.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
5. oktobra, torek: »Vrag na vasi«, balet. Premiera. Izven.
Kako je bivša mestna uprava
skrbela za mestne urade
Mestni dom v Ljubljani je bil zgrajen za namene gasilske službe iu meslue straže. V te jiro-store se je naselila tudi mestna elektrarna, dokler se ni preselila v bivšo Mahrovo hišo, kjer je še danes. Ker so postajali prostori na magistratu vedno tesnejši, so namestili v II. nadstropju Mestnega doma še socialni urad in mestni fizikat.
Po vojni se je ustanovila poklicna gasilska služba in z razvojem mesta so naraščale ludi potrebe tega urada. Zato sta |iotem, ko se je mestna elektrarna izselila iz Mestnega doma, zavzela mestni gasilski urad in reševalna postaja vse spodnje jirostorc v Mestnem domu in deloma tudi v 11. nadstropju. Tu pa je imela od vsega početka svoje prostore tudi prostovoljna gasilska četa Ljubljana - mesto. Toda sčasoma so tudi ti prostori, katere je imel gasilski urad in reševalna postaja, poslali pretesni. V skupni spalnici spijo danes člani reševalne jiostaje in poklicni gasilci, kar je z ozirom na različne potrebe službe gotovo neugodno. Poklicni gasilci in reševalci pa bi potrebovali v domu tudi svoja stalna stanovanja, da bi mogli bili v vsakem primeru pri rokah.
Prav tako pa se je razvijal tudi mestni socialni urad, zaradi česar so njegovi prostori v Mestnem domu postajali vedno tesnejši. Razni pododdelki so morali dobiti svoje ločene poslovne prostore. Toda ti prostori so kmalu postali pretesni. V malih sobicah se drenjajo danes po trije in še več uradnikov; oddelek za mladinsko skrbstvo, ki ima obširen delokrog, je na pr. stisnjen v ozek kabinet, v katerem poslujejo trije uradniki in morajo v tej sobici sprejemati še številne stranke. Prav tako tesni prostori so v drugih oddelkih. Stranke, ki imajo opravka v kartotečni pisarni, se morajo drenjati na malem, ozkem hodniku in morejo občevati z uradniki le skozi malo okence. Zaradi gneče, ki tu dnevno nastaja ob uradnih urah, včasih skoraj ni mogoč prehod po hodniku v uradne prostore. Stranke, ki se zglašajo na mestnem socialnem uradu — in lo so večjidel revni, bolehni ljudje, starčki — morajo čakati pozimi na mrzlem hodniku, kajli čakalnice ni nobene. Zaradi slisnjenosti prostorov so morali ograditi še del hodnika v pisarniški prostor.
6e obupnejSe pa so razmere na mestnem fizikatu. Sem jirihajajo bolniki in li prav tako nimajo nikake čakalnice, zato morajo čakali na ordinacijo na mrzlih hodnikih. Zdravniki ordinira jo jh) dva do trije v eni sobi, obiska pa je dnevno do 100. Jasno je, da bi moral imeti vsak zdravnik svojo ordinacijsko sobo in da bi morala biti posebna čakalnica za bolnike z nalezljivo boleznijo in |*>sebna za druge. 2enska ambulanra je na pr. v ozkem kabinetu, v katerem poslujeta dva
zdravnika in zaščitna sestra, istočasno pa je tukaj čakalnica in slačilnica za obsevanje v sobici, ki je jioleg ambulance. Duh, ki prihaja iz sobe za obsevanje, se širi v sosednjo sobo, tako da je bivanje v njej, zlasti kadar je polna ljudi, skoraj nevzdržno. Nič bolje ni v drugih prostorih. Pisarne so stisnjene celo po hodniku iu ob deževnih dneh je po vseh sobah in pisarnah močan prepih.
To tem bolj bije v oči, če človek pogleda v sosednje prostore, v veliko dvorano in lepe, prostorne sobe, ki so po cele dneve prazne in katere je bivša občinska uprava oddala v najent dvema privatnima društvoma. Človek se nehote vpraša, kako da je v meslni hibi tako malo prostora za mestne urade, poleg njih pa so prazni prostori, ki jih u|iorabljajo privatna društva?
Mogoče bi vprašanje rešila bivša mestna uprava, ki je lela 1935, ko so bile razmere v omenjenih uradih prav takšne kot danes, oddala te prostore v najem. Ali je morda smatrala te razmere v uradih, ki smo jih opisali, za povsem primerne in ugodne? Takrat bi bila pač mogla bivša občinska ujtrava te prazne prostore uporabiti za nujno razširjenje mestnih uradov. Toda tega ni storila — nasprotno, onemogočila je razširjenje uradov v te prostore tudi sedanji mestni upravi, in lo za dolgo vrslo let z dvema nepreklicnima pogodbama: prvo s Šentjakobskim kulturnim in gosjiodarskim društvom v Ljubljani, kateremu je dala v najem dvorano v Mestnem domu in eno sobo poleg dvorane v I. nadstropju, drugo pogodbo pa s pevskim društvom »Ljubljanski Zvon«, kateremu je dala v najem dve veliki sobi v I. nadstropju (poleg mestnega fizikata). Obe najemni pogodbi veljata do 31. julija 1942 ter sta za obe stranki neodpovrdljici! Do leta 1942 torej občinska uprava ne more razjiolagati s temi prostori. Pogodbi se avtomatično podaljšata za nadaljnjih 10 let. če se najem pred potekom jirve najemne pogodbe ne odpove. Letna najemnina za vsako društvo znaša 2100 din ali 200 din mesečno za sobo in dvorano oziroma za dve sobi.
Iz tega se jasno vidi skrb bivše mestne u|>ra-ve, kaleri so bila bolj pri srcu tako imenovana napredna društva, kakor pa lastni in to tako važni uradi, kot je gasilski urad in reševalna jiostaja, meslni socialni urad in mestni fizikat. Kakor nešteto drugih, je ludi ureditev lega vprašanja prepustila novi meslni U|>ravi, ki ga skuša urediti z možnostmi, katere so ji po vsem lem sploh še dane. 2c zadnjič smo poročali o ureditvi novih jiroslorov za reševalno jiostajo v Mestnem domu. Toda to je le izhod za silo; vprašanje prostorov za mestne urade, ki so stisnjeni v Mestnem domu, pa s tem Se davno ni reseuo.
Maribor
m Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo v mesecu oktobru po svojem zastopniku pobiralo članske prispevke. Odlior prosi blagohotnega odziva. Vsaka vsota bo hvaležno sprejeta.
m Smrt v evetu mladosti. V mariborski bolnišnici je umrl komaj 15 let star mizarski vajenec. Viktor Štraus. Naj mu sveli večna luč, žalujočim naše globoko sožalje!
m Mariborska garuizija so je vrnila z manevrov. V jionedeljek so se edinice mariborske gar-nizije vrnile z manevrov. Izstojiile so na tezen-skern kolodvoru, odkoder so z vojaško godbo in s svojimi predstojniki na čelu odkorakale v svojo kasarne.
tli Katoliška mladiua v Mariboru otvarja v nedeljo, 8. oktobra pojx>ldne ob petih v Domu v Cvetlični ulici, novo sezono. Uprizori Finžgarjevo dramo »Razvaline življenja:. Na sporedu je tudi govor in deklamarija. Občinstvo je lepo jiovablje-110, da se udeleži te prve letošnje prireditve in jKidpre našo mladino pri vseh bodočih predstavah letošnjega leta.
m Posestne spremembe. Mestna občina jc prodala strojevodji drž. žel. Fr. Kolmanu parcelo v magdalenskem j>redmestju za 15.790 din; Mihael Veronik pos. v Mariboru je prodal Josipu Grgiču hišo in parcelo na Tržaški cesti za 150.000 din. Kupili so: Fr. Kerenik od R. Kiffma-na parcelo v Grajskih vratih za 25.000 din, Kari Klein\vachter od svoje delodajalke Marib. meh. tkalnice Doctor in Drug parcelo v magdalenskem predmestju za 0630 din in Terezija Merhar od dr.
1.	Schniidererja parcelo v magdalenskem predmestju za 19.500 din.
in 0 regulaciji Glavnega trga bodo razpravljali na prihodnji seji mestnega sveta. Občina ima že pripravljene vse načrte, katere je odobrila tudi že banska uprava, in denarna sredstva. Celotna regulacija z vsemi napeljavami za razsvetljavo bo stala 1 milijon in 500.000 dinarjev. Z deli bodo pričeli v najkrajšem času in bo tako v doglcdncm času občina rešila eno najbolj perečih mariborskih regulacijskih vprašanj.
Koroško cesto, ki je doslej bila ena najslabših mariborskih cest, bodo tlakovali. Banska uprava je že odobrila znesek 100.000 din za popravilo srednjega, 6 metrov širokega cestnega pasu, za ostali del cesle pa bo dala sredstva mestna občina. Zaenkrat bo tlakovan del ceste med Glavnim in Vodnikovim Irgom.
m Galanterija, torbice, papir. Ribarič, Rolovž! m Začetek gledališke sezone bo v soboto, dno
2.	oktobra. Ker poteka letos 100 let Gogoljcvega :Revizorja-- in ker je mariborsko gledališče že dvakrat pričelo 6ezono s to klasično komedijo, jo tudi letoSf določena za otvoritev. Delo je zrežiral J. Kovič. Za abonma se je mogoče priglasiti še do petka, 1. oktobra. S tem dnem bo rok za prijavo delinilivno zaključen.
GUAJbKI KINO. Petek 1. okt. »Samostanski lovec« po znamenitem romanu Ludvika Ganghufer-,1a. Ta roman Je izšel kot podlistek v naScm listu
tu Uradne ure na mariborski glavni pošti. S
1. oktobrom bo okcnce v pritličju za sprejem priporočenih jjošiljk, brzojavov in telefonskih pogovorov odprto do 20. Od le ure dalje bo sprejemal brzojavke brzojavni oddelek v II. nadstropju, telefonske f>ogovore pa telefonski oddelek v I. nadstropju. Nujno priporočene pošiljke bo v izjemnih slučajih sprejemu! med '20 in 2 brzojavni oddelek. Ker bo ta oddelek vršil sprejem le v res nujnih slučajih, se občinstvo naproša, da preda te pošilj-ke pred 20 v pritličju.
m Nepoštena sostanovalka. Ivana Lasbaher, gospodinja pri nekem železničarju v Sodni ulici, si je s svojo varčnostjo prištedila 16.000 din, katere je hranila v svoji sobi v kuverti. V nedeljo je opazila, da ji je iz kuverte zmanjkalo 2000 din. Takoj je osumila svojo sostanovalko, neko peva-čico, ter jo naznanila policiji. Dekle je dejanje s kraja tajilo, pozneje pa je pod pritiskom izpovedi nekega svojega prijatelja tatvino j>riznala. Policija io je izročila sodišču.
m Za 200 dinarjev tri mesece. Pred sodniki mariborskega okrožnega sodišča je danes stal 45 letni Alojz Palir, rojen v Avstriji, pristojen pa v Zibiko. Ker je bil zaradi latvin že večkrat kaznovan, so ga za ukradeno odejo, ki je bila vredna 200 dinarjev, obsodili kar na 3 mesece slrogccra zapora.
Celje
t Jože Podergajs. V Zagradu jc zaspal v Go-sjx>du 53 letni posestnik. Pokopali ga bodo na okoliškem pokopališču. Naj počiva v miru!
c Uradni dau Zbornice za trgoviuo, obrt in iudustrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, due 5. oktobra od 8 do 12 dopoldne v jiosvetovaliiici Združenja trgovcev za mesto Celje, IJazlagova ul. 8, pritličje, levo.
c Lahkoatletski iiiecting višjih razredov drž. realne gimnazijo v Celju sc bo vršil v soboto 2. oklobra ob 2 pojx»ldne na Glaziji.
c Mestno narcis!vo razglaša, da se s četrtkom 30. t. m. ukine pasji kontumne za mesto Celje iu okolico.
c DR. SALLAK zaradi večmesečnega dopusla od 30. septembra ne ordinira do preklica.
c Na šahovskem brzoturnirju SŠ Zveze v Trbovljah 26. t. m. si jc Celjski šahovski klub v okrnjeni ]>ostavi vzlic močni konkurenci priboril 9 zmag in s tem 60 in i>ol točke. Za klub so dosegli: na 1. deski Grašer 6 točk, ua 2. deski Koc-ntur 10 in pol, na 3. deski Diehl R 8 in pol, na 4. deski Dobrajc 9 in pol, nato Diehl V 9 in pol, Fajs 7, Schneidcr 3, Skitek 6 in pol.
c Kino Metropol. Danes zadnjikrat močan film današnjih dni »Srce podzemlja« (Gustav Frolilieh).
Sah v Badenu
V prekinjeni partiji Kliskases—Capablanca iz desetega Itola se je Capablanca v brezupnem položaju v 82. potezi vdal. V 13. kolu je bila senzacija drugi Keresov poraz. Proli Reshevskemu, ki je sprejel damski gambit, je Kercs igral preriskantno in izgubil na damskem krilu kmete. Reshevskv je jk> dobri igri prodrl s prostim kmetom in v 41."po-tezi zmagal. Vse ostale partije 13. kola so se končale remis: partija Moli r—Capablanca po zanimivi igri v 31 |>otezi, Fine—Eliskases po mirni igri v 23. poleži, Petrov in Ragozin pa sta remizirala po dolgi igri v končnici. V zadnjem kolu so se končale vse partije remis. Keres je remiziral s Capa-blanco že v 21. jtotezi in je s tem končal turnir kot zmagovalec. Fine in Reshevskv sta remizirala po dolgi igri v končnici, potem ko je Rcshevsk.v slabo nadaljeval v boljšem položaju. Po uspeli igri so končale remis parlijc Ragozin—Flohr in Eliskases—Petrov. Končno stanje je sledeče: Keres 9 (64.28%), Fine 8, Capablanca in Reshevsky 7 in pol, Flohr 7. Eliskases in Ragozin 6. Petrov 5. Keres je s to zmago dosegel svoj najlepši dosedanji uspeh in se pomaknil med najboljše igralce ca svetu.
Nemčija obvlada eno tretjino naše zunanje trgovine
Včeraj smo objavili podatke o naši zunanji trgovini v avgustu, sedaj pa t>o nam na razpolago tudi že podatki o deležu posameznih držav pri našem uvozu in izvozu. Iz najnovejših podatkov je razvidno, da postaja Nemčija vedno važnejši faktor v naši zunanji trgovini, ki obvlada približno eno tretjino naše zunanje trgovine. Tako velikega odstotka v naši zunanji trgovini doslej ni izkazovala nobena država, niti pred leti Italijo ne, ki jo igrala tako važno vlogo pri našem izvozu. V naslednjem objavljamo nekaj pddatkov o naši trgovini z Nemčijo v zadnjem času:
Uvoz	Izvoz
milij. din v % milij. din v % 1934	497.16 13.91 597.8 15.42
1933	598.01 16.17 751.46 18.65
1936	1.087.64 26.68 1.039.06 23.74
1937	1. pol. 759.06 31.38 577.2 20.6 julij	153.06 35.83	74.6 15.15
avgust 147.54 33.06 182.56 30.10
Tako je uaSa zunanja trgovina z Nemčijo, ki ie bila So v juliju pasivna za 78.44 ntilij. din, postala v avgustu aktivna za 35.0 milij. din, kar se tudi pozna v naraščanju aktivnega klirinškega salda.
V nslednjem podajamo pregled gibanja naše zunanje trgovine z najvažnejšimi državami v mesecih julij in avgust 1937 v milij. din:
Uvoz
Izvoz
	iu.li j	avgust	julij	avgust
Nemčija	153.06	147.54	74.06	182.56
Avstrija	46.3	52.44	80.66	69.7
Češkoslovaška	48.6	50.36	26.9	96.7
Anglija	26.1	37.5	40.84	35.5
Italija	24.64	28.76	57.06	45.0
USA	21.8	21.57	36.1	32.3
Romunija	10.76	9.74	3.76	3.06
Madžarska	9.85	13.84	23.2	15.8
Belgija Grčija	6.0	8.9	56.74	33.3
	6.4	5.1	21.4	17.07
Zahteve vinogradnikov
Vinogradniki, zbrani na zborovanju v Ljutomeru dne 26. septembra, so sklenili naprositi pristojne oblasti, da izvedejo naslednje naše zahteve:
1.	Vinorejo v staroznanih ljutomerskih goricah in v sličnih goricah naj se obvaruje nadaljnjega propadanja.
2.	Po vinskem zakonu je prepovedana nepravilna označba vina. Zadnji odstavek čl. 23. pravilnika tega zakona je v protislovju s tem, zato se uaj nemudoma ukine.
3.	Izvedba zaščite Ijutomerčana naj se pospeši.
4.	Trošarina na vino je od vseh davkov najbolj nepravična, zato se uaj v celoti ukine.
5.	Dovoli se naj prosti promet z vinom, zato naj odpade tudi vprašanje, ali se naj uvede pavšalna ali popisna trošarina s kontrolo.
6.	Prepovejo se naj novi nasadi vinogradov v žitorodnih ravninah., že obstoječi naj eo, sistematično opustijo.
7.	Izvoz vina v druge države, zlasti v Avstrijo, Češko, Nemčijo in Poljsko naj se omogoči s tozadevnimi pogodbami. Za naš vinski okraj naj se doseže obmejne carine prost izvoz viua v Avstrijo.
8.	Za obnovo vinogradov se naj dajo brezobrestna posojila, revnejšim vinogradnikom naj se oddaja prvovrstni trsui material po potrebi brezplačno.
9.	Carina ua modro galico, žveplo in druga obrambna sredstva proti boleznim in škodljivcem vinske trte, naj so ukine.
10.	Strokovni pouk o vinoreji se naj "vrši v večji meri. V Ljutomeru se noj ustanovi enoletna vinarska Sola z zimskimi tečaji.
11.	Za umno kletarstvo in enotno prodajo vina potrebna zadružna vinska klet se naj v Ljutomeru čimprej z državno in banovinsko podporo omogoči.
12.	Že načeto viničarsko vprašanje naj se resi v smislu želj in potreb vinogradnikov in viničar-jev; uveljavi se samo to, kar je dosegljivo po medsebojnem sporazumu.
13.	Ceste po vinogradnih krajih naj se iz-' boljšajo, ker so v zelo slabem ptanju. Iz Ljutomera do Sv. Miklavža se naj izpelje prometna cesta Čez Slamnjak.
14.	Posledica slabih gmotnih razmer vinogradnikov bo v bližnji bodočnosti majhna zaposlenost viničarjev in drugih delavcev posebej prihodnjo zimo pri rigolanju itd. Zalo jmporočamo, da oblast podpira naše kraje s tem, da organizira tukaj javna dela in oskrbi revnejšim prebivalcem cenejša živila, koruzo, krompir itd.
15.	Prodaja grozdja od šmarnice ua debelo za proizvajanje vina se naj strogo prepove in glede samorodnic čim najbolj uveljavi že obstoječe zakone in uredbe.
16.	Zahtevamo, da se vrši nad vinskim prometom čim najbolj ostra kontrola, ter da se onemogoči vsako pančanje.
Zaščita ljutomerčana v Ljutomeru, r. z. z o. z.
Predsednik:	Poslovodja:
Žemljic Fric, 1. r.	^ Lipovec Ignac, 1. r.
Vinogradniki so v Ljutomeru zborovali minulo nedeljo in sklenili med drugim tudi, da naj vinogradniki ne prodajajo vina pod najnižjo ceno za navadno vino 4 din, za boljše do 6 din, za sortna vina razmeroma več Splošni začetek trgatve bi naj bil 10. oktober. Zgodnje vrste in močno gnilo grozdje se naj prej spravi. Kdor bo čakal s trgatvijo, bo tudi brez sladkauja pridelal dobro vino, Še bo lepo vreme Po naših poskusih ima mošt letos skoraj isto količino sladkorja in kisline kot lansko leto ob istem času.
Zborovanje je bilo zelo lepo obiskano.
Naraščanje
hranilnih vlog
Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge v teku meseca julija zopet narasle za 58 milijonov dinarjev, in sicer na 11.690 milijonov dinarjev. Po posameznih skupinah se hranilne vloge razdcie v milij. din:
1. avg. 1936 1. jul. 1937 1. avg. 1937 DHB in Poštna 2.561 3.078 3.161 hranilnice	1.942 2.133 2.153
zasebne banke 7.099 6.421 6.376 skupno	10.602 11.632 11.690
m
Podružnica v Zagrebu. F. Zorn, d. z o. z., trgovina s kovčegi, šolskimi mapami in ostalimi usnjatimi izdelki v Ljubljani je ustanovila podružnico v Zagrebu s sedežem v Petrinjski ul. 2.
Nova podružnico angleške rudarske druibe.
V	trgovinski register v Belgradu je bila vpisana tvrdka: Rudnik zlata ?Bešina« d. d., podružnica za kraljevino Jugoslavijo. Glavni sedež družbe je v Londonu. Za posle v naši državi znaša glavnica 1 milijon din, pooblaščena za podpisovanje podružnice sta George Chalence in Rene Pex.
Ocrania povečuje plovni park. Na zadnji seji paroplovne družbe Oceania je bilo sklenjeno nabaviti družbi nekaj novih ladij, ker so dosedanje lastne (10) in najete (4) ladje, skupno 14 ladij s 63.000 tonami, stalno zaposlene na rednih progah po Sredozemskem in Severnem morju.
Celuloza it slame. Pred nedavnim je začela v Foggi v Italiji obratovati tovarna, ki izdeluje celulozo iz slame. Dnevna proizvodnja nove tovarne znaša že 240—250 stotov celuloze in 250—260 stotov papirja. Tovarna zaposluje nad 1100 delavcev.
Produkcija umetnih tekstilnih vlaken v Italiji.
V	prvo polovici 1937 je znašala produkcija umetnih tekstilnih vlaken v Italiji (v oklepajih podatki za prvo polovico 1936): umetna svila 225.851 (200.705) met. stotov, volna iz celuloze 337.674 (242.445) met stotov, odpadki iz umetne svile trt.H43 (15.'i30) met. stotov in Lanital 6197 (629) met. stotov. Najnovejši proizvod je Lanital, italijanska volna, ki se izdeluje iz kazeina.
Borza
Denar
Dne 28. seplembra.
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani malo okrepil na 8.45—8.55, v Zagrebu na 8.455—8.555, v Belgradu na 8.49—8.59.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.065-30.765, v Belgradu 29.90—30.60.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 12.78 —12.98, v Zagrebu na 12.77—12.97, za sredo novembra so beležili 12.685—12.885, za konec decembra pa 12.66—12.86. V Belgradu so beležili 12.8500 —13.0590.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.011.709
dinarjev..
Ljubljana — tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2399.66-2414.25
Berlin 100 mark...... 1740.53—1754.41
Bruselj 100 belg...... 730.70— 735.76
Curih 100 frankov...... 996 45—1003.52
London 1 funt.......214.54— 216.59
Newyork 100 dolarjev .... 4308.51—4344.82
Pariz 100 frankov...... 148.41— 149.85
Praga 100 kron....... 151.54— 152.64
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
lepi zdravi Zobje
zvišajo lepoto matere in otroka ko dajo licu pri vsakem nasmehu očarljiv izraz. Zobe ohranite lepe in zdrave, če jih negujete vsak dan zjutraj in zvečer z
OD O L -ovo zobno paslo!
ODOL-ova zobna pasta ni trša od zobne sklenine in zaradi tega tudi ne more poškodovati zob. Tudi zobovju otrok ne more škodovati. ODOL-ova zobna pasta je idealno čistilno sredstvo za zobe
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 14.915, London 21.3525, Newyork 435.50, Bruselj 73.325, Milan 22.925, Amsterdam 240.675, Berlin 176.60, Dunaj 79.80 (81.85), Stockholm 111.10, Oslo 108.30, Ko-penhagen 36.20, Praga 15.21 (14.25), Varšava 82.25, Budapešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.53, Bucnos-Aircs 130.
Vrednostni oanirii
Ljubljana: 7% invest. pos. 92—93. agr. 53—55, vojna škoda promptna 408—412, begi. obvez. 76 do 77, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 85—87, 7% pos. DHB 99—100, Trboveljska 250 blago.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 92.50 den., agr. 53.50—54.50, vojna škoda promptna 410 do 412, begi. obvez. 76.50 den., dalm. ogr. 75 den., 4% sev. agr. 52.50 den., 8% Bler. pos. 04—95, 7% Bler. pos. 85,—86. Delnice: NB 7350 den., Priv. agr. banka 197 den., Gutmann 45—50, Isis 30 bi., Bečkerek 600-650, Osj. sladk. tov. 180—196, Osj. liv. 200 bi., Dubrovačka 425 den., Jadran, plov. 425 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 92.5 den. (93, 92), agr. 53.25 den. (53.25), vojna Skoda promptna 410—411 (410), begi. obvez. 77.50—77.75, dalm agr. 75.25 den. (75.50), 4% sev. agr. 52.75 den., 8% Bler. pos. 95 bi., 7% Bler. pos. 85—85.75, 7% pos. DHB 100 den. Delnice: NB 7450-7."K)0 (7460), Priv. agr. banka 201—202.
Dunaj, 28. 6ept. Izboljšanje je nadalje napredovalo, vendar so bili posli minimalni in so sc radi tega izpremembe tečajev gibale v ozkih mejah. V kulisi so se znatneje okrepili Alpine, Fel-ten in Semperit, popustil pa je samo VVaagner. V zagradi so znatnejši napredek izkazovale le kovinske. vrednote. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavskojadranska 63.80 63.40), avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 17.10, delnice: Creditanstalt-Bankverein 278.50 (276), Landerbank 75, Nar. banka 166.50 (165.50), Steg 28.25 (28.02), Siemens-Schuckert 161, Stevveag 28.90 (28.60), Magnesit 91.75, Trboveljska 28.80 (28.25), Alpine 51 (49.35), Steyr-Daimlcr-Puch 230.50 (229.50), Semperit 82.30 (81.15).
2itni trg
No*i Sad: Pšenica: bač. 176—178, srem. 175 do 177, slav. 175—178, ban. 172—180; bač. ladja Tisa 180—182; bačka iadja Begej 179—181. — Oves: bč., srem., slav. 114—116. — Rž: bč. 165 do 167. — Ječmen: bč., srem. 63—1>4 kg 130-132.50.
—	Koruza: bč., srem. 102—103, ban. 99—100. — Otrobi: bč.. srem.. ban. juto vreče 90—95, bč. juto vreče ladja 99—101. Tcndenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Sombor. Pšenica: h?, okolica Sombor 176—178, gornja bč. 177—179, srem. 176—178, slav. 177 do
179,	ban. 171—173, gornja ban. 178—180, bč. ladja Kanal, bč. banaš. Tisa vlačita neizprem. — Oves: bč., srem., slav. 114—116. — Ječmen bč., srem. 63—64 kg 125-130, bč. spomlad 67—68 kg 175 do
180,	bar. spomlad. 67—68 kg 175—180. — Koruza: bč., srem. 100—102, bč. bela 2% detto. — Otrobi: bč.. srem. 95-97. — Fižol: bč. beli 2% 202-207.
—	Tendenca neizpremenjena. — Promet 40H vag.
Jesenice
Za zboljšanj vozni red. Jeseniške železarne zaposlujejo veliko delavstva, ki stanuje v okoliških vaseh. Na delo prihajajo sem iz Bohinjske doline, doli iz Kranjske gore, Mojstrane in gor celo iz Podnarta. Veliko jih je, ki imajo službeni čas urejen tako, da morajo s čakanjem na zveze vlakov zamuditi veliko prostega tasa. Nekateri vlaki prihajajo in odhajajo tako tesno k začetku delovnega časa v tovarni, da morajo delavci naravnost teči od kolodvora do tovarne. Teh dirk ne. more razumeti noben tujec, ker so pri vseh velikih tovarnah v inozemstvu vlakovne zvezo tako urejene, da strežejo ljudstvu in potrebam v kraju. Vlakovne zvezi so potrebne predvsem v jesenskem deževnem iu v zimskem času, da delavstvo ne hodi naokrog premočeno in premraženo. Najbolje bi bilo, da bi bile uvedene lokalne zveze v bližnjo okolico z motornimi vlaki. Železniška uprava bi s tem le zaslužila.
Kulturni obzornik
Monumenta arlis slovenicae
Dr. Štele: Slikarstvo baroka in romantike
Akademska založba nadaljuje z drugim delom Stelctovih monumentalnih monumentov slovenske likovne umetnosti, ki so pač ena naših na;bolj reprezentativnih knjig, namenjena tako domačinom kot tujcem. Predvsem tujina ie po njih izvedela za slovensko umetnost, ki je bila doslej v svetu nepoznana ter je to izdaja sprejela z največjim priznanjem. V tern 6. snopiču drugega dela je zaključek dobe baroka (v uvodu), slike pa ze iz klasicizma in začetne romantike, le v uvodu k drugemu delu jc Štele omenil, da sc zaradi tehničnih vzrokov uvod in slike zdaj v posameznih snopičih ne bodo strogo vjemali, pač pa bo ob koncu, ko bodo snopiči povezani v enoto, tvarina preglednejša.
Če strnemo besedilo francoskega uvoda in slovenskega, dobimo v lem snopiču opis popoldne podobe slovenskega baroka, umetnostnih središč tistega časa ler posamezne karakteristik« umetnikov. Za to dobo je karakterističen italijanski proti-roforraaciiski umetniški slog, tako da je kromkar ljubljanske katedrale zapisal besede, ki jih ieopravičeno postavil dr. Stelč kot motlo vse) dobi: »Vi-disses ea tempestate in urbe labacensi Romam re-divivam et triumphantcm . .. To je bila doba 17,— 18 stol., ko se je v Ljubljani razširil barok iz Italije. glavno po zaslugi klasično izobražene duhovščine, ko je Jurij Dolničar gradil in pisal zgodovino ljubljanske stolnice, glavnega spomenika novega duha (slikar Quaglio) m ustanavljal učent društva. Pravo rojstvo baroka pri naa pomeni 1. 1693 — ustanovitev Akademije operosorov po zgledu italijanskih znanstvenih driižh. 1701 ie bila ludi že zamišljena posebna akademija treh umetnosti (L'
Academia trium artium: slikarska, kiparska in arhitektura), ki se pa ni realizirala. Pač pa je J. Gribšič ustanovil leta 1712 slikarsko akademijo. Operosori so povabili Quaglia v Ljubljano, da je slikal stolnico in postavil temelj našemu baroku; prvo estetiko pa je tedaj napisal prav J. Dolničar (1730), ki jo v francoskem tekstu podaja Štele v tem snopiču in ki bi jo tudi lit. zgodovinarji z največjim uspehom lahko vzeli za umetnostno osnovo tistodobnega Ut. baroka. Umetnostni vpliv je tedaj prihajal iz Benetk ter je — zlasti s prihodom kiparja F. Robbe postala Ljubljana samosvoje središče umetnosti za Slovenijo, od koder se je nje vpliv širil prav do Zagreba, v Istro in tudi še v Liko. Pravi barok pri nas sta tako začela Quaglio in Robba, Italijana ter je dosegel v oltarnem slikanju višek v tujcih Kremser-Schmidtu (Velesovo) in Metzingerju, ki se je pa pri nas že popolnoma asimiliral. Na teh dveh pa sloni ostala baročna slovenska slikarska tradicija, ki jo predstavljajo umetniki — Cebej in Jelovšek ter Bergant; s Herr-leinom in Potočnikom pa prehaja tu slovenski visoki barok že k Layerju, ki nekako zaključuje slovenski barok. Nezavisno od njih pa je delal štajerski krog: Mih. Strauss in njegovi učenci v Slov. Gradcu. Vse to središče in karakteristiko umetnikov podaja Stelč v uvodu tega snopiča.
Priloge pa predstavljajo že razvoj umetnosti korak naprej, katere opis pa bo sledil v prihodnjem snopiču. Tu so namreč »like Primorca Franca Kavčiča, dunajskega profesorja akademije, največjega zastopnika slovenskega klasicizma (pred leti jc izšla Stcletova razprava o njem v DSvetu!). Najprej njegova »Fokljon in žena«, ki jo jc naša ga-Ierija dobila z Dunaja, potem »Ženitovanjsko pogodbo«, »Padec Troje*, skico za oltarno sliko sv. Jerneja in Polje Parafield«. Romantično pokrajino pa že predstavlja Lovro Jaola. Realistične portrete, deloma romantično nadahnjene pa primorski mojster J. Tominc (portret očeta ter skupinska podoba). Toda njih pomen in oceno bo Stelč spisal šele v nadaliniem snopiču, ki ga bomo zato težko pričakovali.	td.
Nemška antologija Masarykovih spisov. Praška založba »Orbis« ie letos izdala tri zvezkeBenešcvih spisov in govorov v nemščini (Magr), zdaj pa napoveduje izdajo Masarykovib spisov v petih zvezkih,ki jih bosta urejevala J. Fischer in V. K. Skrach. Izdaja bo obsegala dela, ki jih je Masarvk napisal v nemščini (Konkrete Logik, Russland und Europa, der Selbstmord, Grundlagen des Mar-\ismus) pa tudi prevode sledečih del: Svetovna revolucija. Ideali humanizma, Nova Evropa; obenem pa tudi odlomki iz knjig: Češko vprašanje, O študiju pesniških del, Kako delajmo?. O ženi, Moderen človek in vera. Dodane bodo ludi njegove izjave kot predsrednika republike, ki so zbrane v publikaciji: Pot demokracije. Poleg teh znanih knjig bo ta izdaja obsegala tudi nekaj člankov iz dunajskega nemškega lista »Die Zeit«, ki do-zdaj niso bili uf>oštevjni, tako da bo njegova podoba, rast in pomen kot filozofa in državnika dobro podana.
Novi predsednik italijanske akademije znanosti ia umetnosti je po smrti iznajditelja Marconija postal pesnik in narodni borec — Gabrielle D' Anunozio.
Vigred (št. 8) je posvečena spominu pokojnega nadškofa dr. Jegliča ter opozarjamo širše občinstvo zlasti na dva članka, ki iih je napisal pisatelj Nartc Velikonja. V povesti »Žena, družina in nadškof Jeglič« opisuje razmerje strica-nadškofa do njegove družine, rišoč veliko ljubezen do nečakov in nečakinj, v katerih sredi se je počutil tako dobro, kakor kaže priložena slika. Dodan je tudi faksimile pisma, ki g& je nadškof pisal g. Velikonji, zbirajočemu gradivo o njegovi materi. Posebno vrednost pa ima drugi članek V. Velikonja, opis Jegličeve matere Mine Jeglič roj. Tome, ko jo postavi ze zgled slovenskim materam sploh. Življenjepis je zanimiv tudi zato, ker ga je lik pred smrtjo popravil pokoini vladika sam ter tako nosi najboljši dokaz avtentičnosti. Ta opis bo ostal še dolgo dokument naše starejše slovenske matere, ki ie vsa hroma skrbela neumorno za svoje otroke in jih pobožno in srečno vzgojila. V septembrski šte-
vilki sc nadaljuje in je gospod pisatelj dodal šc natančno izdelan rodovnik Jegličevega rodu, kar utegne imeti še za poznejše raziskovalce velik pomen. V njem ie podana zgodovina kremenitega gorenjskega rodu, ko je s Prešernom v rodu. — Opozarjamo na -Vigred« in na vse njene članke o nadškofu Jegliču ter na podobe iz njegovega rojstnega kraja.
Dr. B. Vybiral: Slovenski profesorji aa bivši nemški gimnaziji v Hranicah oa Češkem. — Znan prijatelj Slovencev, prevajalec naše književnosti in propagator naše kulture med Čehi dr. Bohu S Vy* biral je za spominsko knjigo ob 25 letnici realne gimnazije v Hranicah napisal par spominov na svoje nekdanje profesorje slovenskega rodu. S tem sc hoče oddolžiti njim, pa tudi izpopolniti znano knjigo dir. Lileka: »Slovenski v tujini službujoči šolniki*. Omenja proi. Ivana Plehana, ki je učil v Olumucu, v Brnu, v Hranicah ter je končno radi bolehnosti 1910 umrl v Ljubljani. Učit ga je v letih 1899—1905 matematiko in zemljepis ter jc ostal v spominu kot goreč Slovan, ki jc z njimi včasih spregovoril tudi češko. Drugi Slovenec ie znani slovenski učenjak, rodom iz Poljan nad škofjo Loko, Ivan Reden, svetovno znani raziskovalec murnov in njihovega petja. Znano je, da je njegovo pravo ime bilo Režen (Eržen), ki pa so ga v Trstu, kjer je živel oče, napisal z italijanskim pravopisom »Regen«, kar je ostalo v aktih in v šolah. Vybira! ekscerpira nato Finžgarjev članek iz »Mladikci ter dodaja svoje lastne spomine, ko ga je Regcn učil matematiko in priodopis. Svoje predmete je dobro obvladal, ter bi se od njega veliko naučil, če bi ostal delj časa na zavodu. — Tretji profesor Slovenec, ki se ga spominja Vybiral, pa je dr. Franc Prosenc z Save, ki ga je učil (v letih 1905—1907) grščino, logiko in psihologijo. Tega na ialost mora označiti kot takega, ki so ga šteli Nemci za svojega in ki negira oznako slovenskih profesorjev v tujini, kakršne jim je dal Lilek, namreč, da *bi bili povsod v tujini navdušeni slovenski domoljubi*. Vsekakor i« ta kratek spis dr. Vybirala zanimiv donesek k slovenskim profesorjem v tujini.
Benetke bombardirajo atensko Akropolo
. (Dne 2t>. septembra 1687, torej pred 250 leti, je beneška granata padla v turško municijsko skla-disče na Akropoli. Partenon, nekoč posvečen boginji Ateni, ki je bil dotlej še cel, je tedaj sfrčal v
zrak.)
Razvaline starodavnih stavb izhajajo večinoma še iz paganskih časov ali iz dobe preseljevanja narodov. Toda ena najmogočnejših 6tavb zgodovinske Grčije, Partenon na Akropoli v Atenah, je preživel Grke in Rimljane. Alarikove Gote, Bizan-tince, križarje in Turke in vse atenske vojne v s/ari Grčiji in je šele pred 250 leti sfrčal v zrak. Smodnik je bilo treba šele iznajti, da je bila ta zgradba stavbenika v 6lužbi velikega Perikleja podrta z granato, kar ji gotovo ni bilo namenjeno!
Katero svetišče sveta je — kakor temjjelj Partenon — skozi vseh 2000 let obstanka služilo raz-
ličnim veram za hišo božjo? Deviški hčeri Zevsa, Pallas Ateni, ga je Periklej posvetil in se je zato imenoval Partenon. Kip Atene iz zlata in slonove kosti, delo slavnega Fidija, je videl pred seboj še zmagoslavne Špariance, ki so si podjarmili Atene; videl je Filipove Macedonce in vojskovodje Aleksandra Velikega. Sulovi Rimljani so zavzeli Atene, a njenih umetnin se niso dotaknili, zlasti pa so pustili pri miru Partenon. Rimski cesarji so Atene še olepšali. Šele ko je cesar Justinian iz Carigrada dal zapreti atensko univerzo, so se začeli dotikati tudi svetinj tega mesta. Več ko 800 let je bil Partenon posvečen boginji Ateni; potem je postal krščanska cerkev. Na mesto kipa Atene so jxwtavili kip Device Marije. A tudi kristjani si niso bili edini. Ko so se kristjani vzhoda fiod vodstvom patriarha iz Carigrada ločili od Rima, tedaj 6e je
Mussolini in Hitler v monakovskem »Častnem tem plju večne straže«, ko je Mussolini položil venec v spomin Nemcem, ki so padli za novo Nemčijo.
Zgodba o pridobljeni uri
(Te dni beremo majhno sporočilo, ki se V6ako leto ponovi, da je v Franciji, Belgiji, Holandiji in Angliji konec »poletnega časa«, da vlaki 6pet vozijo p>o normalnem, zahodnoevropskem ča6u. Pri tem se spomnimo na nekdanje »poletne čase« v naših krajih...)
Pariz bi prikranil 100milj. frankov
Pet let preden je izbruhnila velika francoska revolucija, je objavil Benjamin Franklin, učenjak in ameriški jx>6lanik v Parizu, v časopisu vest, ki so se ji v6e smejali, ker je ondi priporočal Franklin neko zamisel, ki 6e je zdela pofjolnoma neizvedljiva in nemogoča. Franklin je v časopisu pozval Francoze, naj čez poletje pomaknejo kazalce na urah za eno uro naprej, da tako bolje izrabijo dnevno svetlobo. Svojemu predlogu je dodal natančen račun, koliko bi Pariz 6 tem v enem samem poletju prihranil pri razsvetljavi: 100 milijonov frankov bi si prihranil! —
Parižani so 6e smejali tej norčavi muhi starega gospoda in so to zamisel vrgli v koš. Niso spoznali globokumnosti predloga ameriškega državnika in učenjaka, ki ni povedal nič drugega, ko to, da bi na urah prekinili stoletno tradicijo in bi ljudje poletno luč 6onca za 60 minut dalj izrabili.
*
Sto let dolgo se misli na poletni čas ni nihče več sjx>mnil. Leta 1892 je Južna Afrika hotela izenačiti razdelitev dneva 6 soncem: poleti so dali uro za 16 minut naprej, leta 1903 še za 30 minut in Queen6landija je leta 1895 porinila svoje kazalce na urah za 20 minut naprej. V javnost je pa prišel ta čas v razgovor šele leta 1O07. V Angliji je predlog fioslanca W i 1 let t a o poletnem času propadel; poslanska zbornica je bila zanj. gosposka ga je pa odklonila. — V Cincinnatiju 60 leta 1909 uvedli >dolge popoldneve«, kjer 60 čas za eno uro porinili naprej. — V Nemčiji so uvedli poletni čas 1. maja 1916 (do 30. septembra 1916). Nemčiji je sledila Avstro-Ogrska. dalje države na Balkanu, Francija in Anglija. V Pragi so se »|x>letnemu času« dolgo upirali in 60 ga leta 1919 odpravili.
Poletni čas po vsem sveta
Prav zanimiva je zgodba, kako so odpravili poletni čas v Nemčiji leta 1919. Tedaj 60 bili razburljivi dnevi, v Berlinu in Monakovem je divjala meščanska vojna in tedaj so imeli pač malo volje za to, da bi se pečali s takimi malenkostmi. 'Konec je pa naredil neki poslanec iz Bavarske, ki je dejal, da so začele krave štrajkati, da 6e kar nočejo dati uro prej pomokti, kar je pa po poletnem času po-
trebno, če hočejo dati mleko o pravem času na vlak. To je zadoščalo — in sklenili so, da poletni čas odpravijo.
Tem bolj zanimiv je bil pa poletni čas po drugih državah. V Franciji je leta 1923 Poincare prodrl s predlogom, da naj bo poletni čas stalno v veljavi. Anglija 6e je temu sklepu pridružila. Sovjetska Rusija p je leta 1918 uvedla pioletni čas tako, da 6o kazalec kar za dve uri pomaknili naprej. — Leta 1922 je vstopila Amerika v krog »poletnih držav«, nato Holandska, Belgija, Italija, Norveška, Švedska in Danska.
spremenila tudi Marijina cerkev na Akropoli; bogati in fiijajni obredi grške pravoslavne Cerkve so 6e obhajali v templju Pallas Atene, ki 60 mu bile stene okrašene z dragocenimi slikami krščanstva.
Cerkven stolp zraven templja
Čudovito je moralo biti za pogled, ko je 6tal poleg klasične stavbe z dorij6kimi 6tebri in mogočnimi pročelnimi reliefi oerkven 6tolj>-zvonik. Ob istem času, ko so križarji v Carigradu odpravili bizantinsko cesarstvo in ustanovili s pomočjo Benetk »latinsko cesarstvo«, 60 francoski vitezi z Otonom de la Roche na čelu ustanovili v Atenah vojvodino. ki so jo kasneje zavzeli Florentinci in dali eni svojih plemiških hiš. — Takrat 60 postavili zvonik zraven Partenona, saj se je zdela ljudem iz zahodne Evrope nemogoča cerkev brez stolpa. Toda »frankovski stolp* je komaj 100 let kazil lepi Partenon. Leta 1456 so Turki Mohameda II. zavzeli Atene; pobelili so slikarije v Parte-nonu in so iz ruševin na Akropioli sezidali minaret nad grškim templjem: Partenon se je spremenil v mošeio.
Atene so bile najlepše mesto v Atiki. »Le nekaj malega je še od njih«, je nemški humorist zapisal leta 1493 v kroniko. Komaj 40 let zatem, ko so Turki imeli Atene v oblasti, 60 Atene kar izginile izpred oči Evropcev. Vsi 60 mislili, da 60 Atene 6amo še razvaline. Tako malo so Evropci vedeli o »bližnjem Vzhodu« 6vojega lastnega dela zemlje! Pri tem so pa tudi Turki, kakor prej Ma-cedonci, Rimljani in Goti, varovali umetnine mesta.
Municija v varstvu A laka
Le v enem mestu Italije niso pozabili, kakšno važno oporišče morejo biti Atene: to so bile Benetke. Ko je torej začela moč Turkov v 17. stoletju pešati; ko so nezmožni sultani v vojnah zojjer zahodno Evropo padali; ko so nastajale v osman-skem carstvu revolucije in 60 morili vladarje, tedaj so 6kušali Benečani, ki so jih bili Turki že tolikokrat premagali, dobili vzrok za novo vojno. Ta vzrok so našli baje v tem, ko 60 se v Stambulu (bivšem Carigradu) sprli beneški meščani 6 turškimi cariniki. Benečani so brez napovedi vojne poklicali svoje diplomate iz Stambula in 60 poslali kakih 50 bojnih ladij 6 40 transporti vojakov v Peloponez, na jx»lotok »Morea«. Izkrcalo 6e ie 12.000 mož, med njimi je bilo 2400 hanoverekih najemnikov pod vodstvom slavnega grofa Kdnigs-marcka in so v dveh letih zavzeli polotok. Dne 21. septembra je beneško brodovje priplulo v Pirej, a pehota je obkolila Atene. Turška posadka je imela na dobro utrjeni Akropoli izvrstno postojanko in se je trdovratno branila. Akropolo 6o obstreljevali z ladij in 6 kopnega, vendar brez večjega uspeha. Tedaj pa je 26. septembra granata zadela »mošejo«, to je Partenon, na Akropoli. Bilo je, ko da je nastal potres, tako 6e je zazibala vsa 6kala, vsa Akropola. Streho in 6tene templja je vrglo v zrak; več ko polovico prelestne 6tavbe je bilo v ruševinah. Turki eo namreč izročili svoje zaloge smodnika Alahn v varstvo in 60 imeli mošejo za skladišče smodnika, ki je zdaj eksplodiral. — Cez tri dni 60 Benečani vkorakali v Atene.
Za Masarykovo nagrado dirka la lo avto na težavni vožnji pri Brnu.
3000 letni Nanking
Bombni napadi na kitajski Nanking so vzbudili zanimanje 6veta za to mesto, ki 6e more [jomašati 6 17 različnimi imeni in 3000-letno zgodovin o.
Angleški pisatelj Dean piše, da so v nanking-ških arhivih karte, ki 60 jih naredili v 17. stoletju in ki 60 na njih razne razvojne dobe mesta od leta 1000 pred Kr. do leta 1615 po Kr. V tistem času, ko 6mo imeli mi stari vek, je bil Nanking že 1000 let 6taro mesto.
Ime Nanking pomeni »«everno glavno mesto«, kakor pomeni Peiping — »južno glavno mesto«. Mesto je preživelo jako burne dobe, toda 6odeč po tem, da 6e v kitajski umetnosti vedno ponavlja
fcaloigra na teniškem igrišču pri tekmi za pokal Davi«; j>one«rečil se je Američan Bryan Grant.
mesta, ko 60 sovražni Cini zavzeli, oropali in jto-rušili me6to in ga kasneje spremenili v svojo prestolnico. Sicer pa 60 inozemci po domovini Činov — Šenziju —, imenovali Kitajsko. Prvi cesar te dinastije je leta 318 postavil na griču v Nankingu mogočno palačo, ki je imela 3500 prostorov. Sto let kasneje je dal drug cesar sezidati še druge fwi-lače. tako, na primer, palačo nesmrtnega veselja, ki je v kitajskem leposlovju velikega j>omena.
Najbolj 6e je pa Nanking razcvetel pod cesarjem Liang Vutiiem iz dinastije Liang. Ta cesar ni zidal samo palače, marveč tudi učilnice vseh vrst, prekope, ceste, mostove in je bil tudi odličen presnovatelj vojske. %
Konec 6. stoletja je Nanking za več stoletij nehal biti cesarsko mesto, šele v začetku 15. stoletja je dinastija Ming izvolila Nanking za 6voje bivališče. Tedaj je mesto dobilo svoje sedanje ime in 6icer od cesarja Jung Loja. Ta je dal tudi jx>-6taviti sedanje mestno obzidje. Ko je ta izvrstni vladar umrl, je šlo 13 pogrebnih sprevodov skozi 13 mestnih vrat; vsak sprevod je imel krsto v sredi m nihče ni 6mel vedeti, v kateri od 13 krst leži
cesar. Vseh 13 so pokopali ob vznožju nekega griča.
Iz novejše zgodovine Nankinga sta važna zlasti dva podatka. Avgusta leta 1842 ie bil v njegovem obzidju na krovu neke angleške bojne ladje podpisan 6klep. ki je določal, da 6me Anglija fin druge države) trgovati s Kitajsko. — Najvažnejši datum nove zgodovinske dobe v tem skoraj nesmrtnem kitajskem mestu pa je leto 1927, ko je Cangkajšek jiostavil Nangking za glavno mesto kitajske republike. Odtlej 6e mesto jako prenavlja in moderno ureja in v zadnjih desetih letih je čudovito napredovalo.
Škotska.
Mc. Person: »Koliko računale, ako me pripeljete do kolodvora?«
Šofer: »Dva šilinga.<
Mc. Person: »In za kovčeg?«
Šofer: »O, za kovčeg pa nič ne računam.«
Mc. Person: »Zelo dobro. Pel jite kovčeg na kolodvor, jaz grem pa pež.<
V Na pol ju.
»Kaj? Za to 6obo računate vi 40 lir?«
»Toda, gospod, samo pogled na krasno morje je vreden 30 lir!«
»Dobrol Računajte deset lir in jaz vain 6veto obljubim, da ne bom pogledal morja.«
Založnik: »Vašega rokopisa nikakor ne morem
rabili.«
Pesnik: »No, nikar tako ponosno, saj niste vi edini, ki ga ne morete rabiti.«
Ponesrečil se je ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Bordeaux. Pri Vareu, blizu Angoulenia v južni Franciji je v noči od jx»nedeljka na torek ekspresni vlak trčil v vlak pred 6eboi in 6ta 6e dva vagona popolnoma raztreščila, pet jih je pa skočilo s tira. Doslej so potegnili 8 mrtvih iz ruševin, 50 oseb je pa ranjenih.
Zemljep isno-leposlovna križanka
Besede pomenijo:
Vodoravno: 3. čakavec, ki je bil slovstveni eksponent ljubljanskega protestantskega krožka je izdal knjigo: »Ene duhovne peisni«, 7. tuje moško krstno ime; 9. slovenski družboslovec, avtor knjige: »Za nov družabni red«; IZ prebivalec večje vasi ob Kolpi blizu Broda; 13. pisatelj, iz katerega je črpal snov Aškerc za svoj venec zgodovinskih balad: »Stara pravda«; 14. kraj, znan iz bitke med Aleksandrom Velikim in Darijem leta 333 pred Kristusom; 15. egiptovsko božanstvo 6onca; 16. hrib med Črnomljem in Vinico v Beli krajini; 18. bolgarski lir&ki in epski pesnik ter pisatelj romanov (1850—1921); 19. znana hrvaška trdnjava izza turških vpadov; 20. vas blizu Šmarja na Dolenjskem; 22. slovenski tenorist, član ljubljanske opere.
Na vpič no: 1. slovenski zgodovinar, učenec Frana Levca; 2. svetopisemska oseba; 4. žujma vas ob južnem robu Ljubljanskega barja; 5. češki učenjak, avtor »Slovanskih starožitnosti« in »Zgodovine slovanskega jezika in književnosti«; 6. največji slovenski slovničar (1780—1844); 8. prebivalec prednje Azije; 10. prebivalec dela Nemčije; 11. moška oseba iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«; 15. slovenski pisatelj iz Julijske krajine; 16. Slomškov slovstven sodelavec; 17. vas na desnem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom; 21. glavna reka severne italijanske nižine.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: L Palermo, 7. dina, 8. tele, 10. Ala, 12. til, 13.Pa, 14. jez, 16. Ob, 17. Kokra, 19. Stavanger, 20 dalja, 21. as, 23. Noe, 24 V(er-haeren) E(mil), 25. duo, 27. Nil, 28. tres, 30. sold, 31. Araviže.
Navpično: 1. pila, 2. Ana, 3. la, 4. rt, 5. met, 6. Olio, 7. Darmstadt, 9. Elberfeld, 11. de-kalog, 14. Jovan, 15. zrnje, 17. kad, 18. aga. 22. 6ura, 24. vile, 26. oer, 27. nož, 29. S<tapIeton) T(homas), 30. S(tres) I(van).
»Preden greš, bom pa še nekaj jabolk za tvoja dva fanta... stresel!«
Odgovor na anhelo
o srednji šoli
VI!.
Dejstvo, da so se na Slovenčevo' anketo o srednji Soli, razpisano še s posebnim ozirom na starše srednješolcev doslej javili večinoma samo profesorji, pove pač več ko dovolj. To nezani-inanjo — na krizi srednje šole gotovo ne malo prizadetega — dela napravlja krizo še hujšo. Starši si mislijo, da se z anketami danes, posebej šo pri nas, itak malo ruši iu doseže. Navsezadnje pu so starši,, kot se zdi, s tipom realne srednje šolo kar zadovoljni, saj jc večini njih postala to, za kar so jo hoteli imeti, namreč preskrbovalnicu z »zrelostnimi« izpričevali, s katerimi ujihovi otroci terjajo pravico do služb. Enako liezanimiuije roditeljev je mogoče ugotoviti na sestankih društev, ki iščejo stikov med domom in šolo: če se od 1200 dijakov udeleži sestanka 100 ali 200 njihovih staršev, to vendar ni noben uspeh! Tudi zaradi teh par zvestih udeležencev srednji šoli ne bo prizanešeno! Isto nezanimanje je ugotovil iusp. v p. g. Wester letos pozimi na predavanju Profesorskega društva, ko je govoril prof. Boje ravno o Krizi srednjo šole: razen jiekaj profesorjev sploh ni bilo nobcue udeležbo! Šola zanima roditelje danes, žal, samo v toliko, kolikor zadeva uspeh njihovih otrok, včasih še to le tik pred semestrom, predvsem pred konec šolskega leta.
Potrebno je bilo spregovoriti nekaj besed o gledanju na reševanje krize sodobne srednje šole! Problem sam pa se tiče ustroju srednje^ šole, njenega učnega načrta, predpisanih knjig, števila učnih moči, dotacij za učila itd. O vsem tem sc je pri nas pisalo in govorilo že več ko dovolj.
Pravkar zajemam iz bogate zakladnice VVeis-sove -Pedagoške sociaologije;;, po kateri bi mogli o problemu sodobne srednje šole reči sledeče: razvoj tehnike in gospodarstva je zahteval pre-ustrojitev srednje šole. Tega ne gre nikakor zanikati! Pričakovali bi torej čim več novih realk in strokovnih šol. A razvoj je šel drugačno, precej nasilno pot: klasične gimnazije s poudarkom na duhovnih vedah so se nekaterim zazdele od-
več, zato so z realiziranjem humanističnih srednjih šol ustvarili mešanico — realno gimnazijo, ki danes svojim ustanoviteljem že pošteno bije v obraz. Povsod se znova slišijo glasovi: »Vrnite nam klasično gimnazijo!: Kje bo namreč mladina inogla drugje spoznati večne vrednote, ki bodo jiomagale rešiti tudi današnjo krizo Juha. če r.e pri vrelcih antične kulture? 2e mineva borba proli nadvladi duha. a nove ideje ic niso zajele nižjih plasti. Novi nihaj v nasprotno smer so namreč ne more začeti, dokler se ni nehal prvi. Tako upamo, da bo čas realnim in strokovnim si-dnjiin šolam pridejal še vrsto čisto klasičnih gimnazij.
\Veiss priporoča za reševanje šolskih kriz tesnega sodelovanja med domom in šolo in pravi, da je treba roditelje za to delo pedagoško aktivirali. To bo res potrebno, kot govorijo Izkušnje na roditeljskih sestankih, kjer se prisotni >rofe sorji zaman trudijo, da bi starše zainteresirali za osrednje šolske probleme. Bil sem pri tem vedno priča brezplodnih debat, čeprav prisotni roditelji niso bili sami preprosti ljudje. Izgubljali so se v posameznostih, malenkostih, kritizirali napake prolesorjev, s čimer problem današnje srednje šole, ki je v krizi, šc daleč ui izčrpan. Tako reševanje problema bi bilo podobno hišnemu gospodarju, ki bi pri gradbi poslopja mislil samo iu v prvi vrsti že na okna.
Zakaj pa profesorji želijo — in tudi uredništvo Slovenca si je stvar tako zamislilo —, da o pereči zadevi spregovorijo predvsem starši? Zato, ker imajo oni, ki plačujejo davke iu šoluiuo, gotovo več pravice, da zahtevajo ureditev našega šolstva kot prolesorski zbori, dalje zato, ker gre vendar za blagor njihovih otrok, končno ludi zato, ker moderni pedagogi-znanstveniki uvidevajo, da starši v šolskem telesu poleg učiteljev in učcncev zavzemajo vedno bolj važno vlogo.
S temi vrsticami nisem nameraval k problemu doprinesti kaj bistvenega, ampak le opozoriti na čudno gledanje na enega izmed najvažnejših kulturnih činiteljev. Upam. da se bodo izzvani kmalu, oglasili s tehtnimi dopisi — stvari v prid!
Ljubljanska drama*
Otvoritvena predstava: „ Julij Cezar44
(25. sept. 193(5)
V soboto zvečer je bila prva redna dramska predstava v novem gledališkem letu. Slavnostni poudarek je dalo vodstvo z uprizoritvijo veličastnega Shakespearovega »Julija Cezarja« pod vodstvom g. prof. O. šesta. Obisk občinstva je bil poleg rednih premierskih naročnikov nenavadno velik; mnogo ljudi je moralo oditi, ker so bili vsi prostori do zadnjega razprodani. Dramsko gledališče, na katero so zadnja lela spričo večje, skrbi za operno poslopje nekoliko pozabili, je letos tudi dobilo prijaznejše hodnike; že dolgo ni bilo v ajih toliko svežega razpoloženja, kakor, ga jakar salo sobotno občinstvo.
Ob feostovi uprizoritvi rCezarjac so moramo tekollko dlje pomuditi. Tragedija sama je v ccloti Shakespearovega dela toliko f vojska, v kolikor ima največ zunanjega dejanja, mogočnega prelivanja množic, in zato skriva v sebi največjo nevarnost, da prevlada v nji zunanja učinkovitost. G. Šest je že pred leti s svojo močno teatralično pogonsko silo postavil Shakespearea v ospredje naše drame, njegove uprizoritve vseh slovenskih prevodov so odkrivale ztnisel za veličino, blesk iu gledališko bogastvo Shakespearja; v tej smeri, /lasti v teatralični ostrini je iskal tudi svojega izraza, dočim so nekateri drugi uprizoritelji, na pr. Debevec, prodirali v slog besede in notranje gradnje, ali kakor Gavella, v čim popolnejšo skladnost besede in podobe, nič tnanj doguane v lepi zunanjosti kot notranji tehtnosti.
»Julij Cezar« je v vsej poluosti shakespear-skega duha, njegove vzvišene usodnosti in pesniških lepot, ki so kajpak vezane tudi p° času, še posebej značilen po staroklasičnih stilnih prvinah; pesnikov veliki duh je v svoje oblikovanje sprejel prav toliko izrazitih zgodovinskih dejstev, kakor se mu je po drugi strani vsililo sodobnih romantičnih primesi. Mislimo si filozofsko določeni osebnosti Bruta in Kasija, v govornem slogu ostro označenega Bruta nasproti Antoniju in šc polno drobnih zgodovinskih resnic, ki jih jo pesnik uredil ne samo v zgodbo, ampak je dihnil vanje polno dramatično življenje. Poleg vsega tega je z občutkom svojega časa usodno grozo poudarjal s strahovi, sanjami iu prikaznimi. To so pač zelo raznovrstne, deloma celo nasprotne posebnosti, ki se v celotnem shakespearskem občutju morajo ubrati in enotno zaživeti.
Osnovni občutek Šestove uprizoritve je veličastno usoden. Okoli Cezarjeve osebnosti, ki stoji kljub človeškim slabostim v vsej nedotakljivosti imperatorja kot smisel urejene moči in oblasti, se je. zagnala misel o svobodi in človeški enakovrednosti; ta misel zmaga za trenutek, a se zdrobi pod silo nesreč. Cezarjev duh je zmagal. Ta osnovni poudarek žene dejanje s toliko silo do konca, da zaradi njega še s posebno močjo oživi romantična protiigra. Mislimo na silni klic ve-dežev, na viharno noč pred umorom, ki je v naši uprizoritvi najbolj dognan kos igre, in celo ua osebno, skoraj realistično Cezarjevo posmrlno prikazen v IV. dejanju. Lahko pa bi bil režiser prenesel poudarek na zarotnike in utrdil, celo razširil tragično vrednost njegove misli in odprl vso katarzo neuspeha. To bi bilo pač sodobnejše, a nič manj stvarno, morda celo bolje. Zakaj nedotakljivost, svetost človeka, kaj šele vladarja, ki jo je Shakespeare v -^Cezarju;- in drugod večkrat poudaril, ni nič manj omajana z Brutovo čisto mislijo, v kateri zastonj iščemo krivde, razen da je krivda inorda že v vsaki doslednosti in neupogljivosti, na katero sc kaj rade naslonijo in jo zase izrabijo najrazličnejše osebne strasti. Misel svobode, človeške enakovrednosti nasproli samovolji, bi bila jasnejša tragična opora kakor je genialna osebnost, pa naj bo še tako koristna. Zato se mi zdi, da bi bilo za izraz tragedije bolje, ko bi bila na mesto Cezarjeve osebnosti in duha krepkejc stopila sama tragika umora in svobode, spor med samovoljnim duhom in čisto mislijo. Celo Bru-tova in K asi jeva tragika zategadelj ni dovolj razločno razčlenjena. Kajpak je uprizoritev dobila tak zunanji poudarek še posebno zaradi ostrosti, s katero je g. Šest pognal dejanje v tek. Pri tem ni bilo Časa, da se udpro razgledi, zlasti usodne sporednosti, ki se tako značilno ponavljajo v razpletu dejanja. Da so se v takem ostrem poteku dejanja zabrisale nuioge slogovne značilnosti, ie razumljivo, izpadla je celo tragična ironija, ki jo vsaka usodna igra posebno poudarja, zakaj premalo ie I. dejanje poudarilo tudi spor med Bru-
toni in Kasijem za Antonijevo življenje. Iz tega vidimo, kako težko je v današnjih dneh stiskati Shakespearovo veličino, ki terja tudi svoje veličastne urejenosti in prostora. Le v taki sproščenosti bi lahko uživela vsa človeška tragika »Ju-lija Cezarja ..
Pri tem je režiser storil vse, da pridobi časa in prostora za nekatere velike prizore. Tako je lahko odlično razgrnil pred nami uajtežje slike III. dejanja, zlasti oba velika govora, in jasno pokazal Antonijcv dvojni obraz. Črte, ki jih je napravil, niso jasnosti v škodo, le Oktavijeva osebnost se jc skoraj izgubila. Veličini igre ni v korist utesnjeni prostor, ki ima seveda z ozirom na število igralcev, zlasti za ljudsko množico svoj premišljeni nanuin; režiser je z veliko odkritostjo hotel postaviti vso množico v ospredje; z njo je pokazal svojo veliko voljo, spretnost in požrtvovalnost, Toda. oblikovanje množice je nehvaležno delo,, če je nimaš vedno v rokah iu če ue oblikuješ, Se Jlosfebet .vsakega posameznega. Vendar pa je bil prizor ob Antonijevem govoru kljub neenaki masi gotovo višek predstave.
Čeprav pogosto z zadoščenjem ugotavljamo napredek posameznih igralcev in vse naše drame, vendar ob velikih prireditvah čutimo, da ni vedno mogoče prav razdeliti vlog iu da posameznikom zmanjka to, kar je glavno: obseg registrov. Le varjev Cezar je dal režiserjevemu pojmovanju glavno • osnovo: imperator in geuialni samodržec, njegova veličina z mogočno zunanjostjo zasenči vse človeške slabosti; njegova samovolja je opravičena in njegov neumirljivi duh podira kot maščevalna' sila vse zarotnike. Z nezdržno, mrko raz-draženostjo je g. Skrbinšek prepojil Kasija. Ta nezdržnost je tolika kot hudournik, ki se nikjer ne ustavi; rsuhec Kasij, ki ne spi in vrta vase in v druge, se gotovo tudi kdaj pogrezne sam vase? sicer bi njegov konec ne imel tolike tragike. Janov Brut je globokoobčutena, enotno zajeta podoba, topla zlasti v družinski možatosti, pogrešamo pa v nji še zadnje tragične veličine; celo ob velikem govoru na tribuni čutimo več divje razdvojenosti, ki njegovo razumsko retoriko poganja v krik, kakor veličino stoika, ki kot prvi poštenjak stoji sredi spremenljivega Rima. Najzanimivejša in igralsko posebno kočljiva je Antonijeva podoba. Oregorinov Antonij je že kot podoba presenetil. Mimo vseh govorniških zunanjosti jc svoj pogrebni govor postavil na navidezno malomarno igro, ki jo je izvedel z vso ostrino in drznostjo zahrbtnega značaja. Lc škoda, da je njegov prvi
nastop ie v drami sami zunanjo tako zabrisan, da ne razumemo Cezarjevih besed, zakaj naj bi Antonij dirkal Antonijovo naravo ozuačuje to. da je lupercus«, iz bratovščine veseljakov in po-pivačev, ki prav ta dan s tepežuimi obredi obhajajo svoj praznik Genialnega ruzuzdanca in drznega govornika je Shakespeare vsega upodobil v »Cezarju . Gregorin ga jc Izcela zajel, čeprav slikovitosti njegovega govora ui poudarjal. Izmed številnih drugih oseb je posebej Se označiti gospo M. Danilovo kot Porcijo, zlasti pa stilno Uognano Kulpurnijo ge. M. Vere — V manjših vlogah so se uveljavili g. Lipah kot Cicero z celično jasnostjo in krepko zunanjo podobo, g. Kralj kot Oktavij, g. Jerman kot Kaska, g. Potoka r kol Cezarjev sluga, gdč. Slavčeva kot Lucij in še drugi.
Godba g. H. Svetela in prizorišče g. inž. arhitekta Franza dajeta režiserjevi zamisli vzvišeno oporo. Uprizoritev Cezarju; je delo, ki ga po trudu vseh izvajalcev ne moremo dovolj pravično oceniti, docela stvarno je gotovo veliko dejanje, ki zasluži priznanja in upoštevanja.	F. K.
Krani
Vse naročnike : Slovenca«:, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«; iu »Bogoljuba« v Krnn.iti in okoliri ponovuo prosimo, da plačujejo nuročuino za vse te liste v podružnici »Slovenca« Kranj v prostorih Tiskovnega društva. Podružnica sprejema tudi nove naročnike, in>erate in sploh vse. kar se tiče uprave iu uredništva teli listov.
Ljudski oder v Kranju ima »voj občni zbor v sredo 29. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega odra. Prosimo, da se igralci in igralke tega občnega zboru zanesljivo udeleže. Obonem pa vabimo vse tiste, imajo veselje do igranja ter bi bili pripravljeni v bodoči sezoni sodelovati. Dobrodošli so tudi vsi prijatelji našega odra.
Francoski krožek v Kranju bo imel svoj redni občni zbor v četrtek 80. t. m. ob 20 v lovski sobi hotela ■'.Stara pošta'. Vabimo, da se ob vstopu v novo delovno dobo udeleže omenjenega občnega zbora vsi vpisani Člani.
Tržič
Tržiški dogodki v filmu so bili v j>onedeljck na sporedu prvega prosvetnega večera društva sv. Jožefa v novi sezoni. Mnoge zanimive dogodke tržiškega življenja jc razvijala pred polno dvorano na platno ga. Ana Escher-Glanzmannova. Dodala je iz svoje bogate zaloge filmov še potovanje na goro Sinaj Za lep večer so bili vsi udeleženci jako hvaležni in so se gospe šo priporočili za kaj podobnega.
Lep spomenik bo poslavljen na grobišču storžiškib žrlev. Po krasnem načrtu 1h> uredil obsežno grobišče akad. kipar Boris Kaliu iz Ljubljane. Do novembra bo narejeno vse drugo, kip mogočnega Mihaela nadangela, ki bo s povešenim mečem stal na robati skali, bo pa postavljen do obletnice nesreče.
Vrhn!ha
Veliko je zanimanje za XX. jubilejni mednarodni katoliiki kongres, ki ga priredi Jug. katoliška es-perantska liga v pomočjo Slovenske esperantske zveze. Vsi, ki bi 6e radi sporazumeli z neštetimi zastopniki najrazličnejših narodnosti (Espcro Katolika, olicielni organ Ikue poroča, da se bo kongresa v Ljubljani udeležilo gotovo najmani 15 narodnosti), udeležite ee predavanja in otvoritve tečaja E-spe-canto, ki bo v sotobo, 2. t.-m. ob pol 20. »Pri Jurci« na Vrhniki. Predaval bo g. Anton Sterle, predsednik SEA in podpredsednik LKK (krajevnega kongresnega odbora za XX. mednarodni katoliški kongres v Ljubljani).
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča sledeče knjige: Deimel, T)as Reich Gottes. 124 str., vez. 40 din. — Fattinger, Der Ka-techet crzahlt. Beispielsaiiinilung. 1. zvezek. 008 strani, vez. 96 din, 11. zvezek, 728 str., vez. 120 dinarjev, III. zvezek, 736 str., vez. 130 din. — llerget, Heiliger Idealisinus. Religiose Ansprachen fiir hohere Schulen. 155 str., nevez. 00 din. — Laros, Evangeliutn liier und heute. Frage und Anhvort. I. del. 247 sir., nevez. 40 din. II. del. 252 ssraui, nevez. 41 din. — Longhaye, Die Predigt. Grosse Meister und grossc Gesetze. 130 str., vez. 132 din. — Oberhanimer, Beispiele aus dem Leben. Fiir Kanzel und Schule. 410 str., vez. 150 din. — Schničiger. Heiliges Heldenttim. Beispielsnminlung fiir den Religionsunterricht. 329 str., vezano 105 din. — Schreiber, Kiihrer durcli das Kirehenjahr. 382 sir., vez. 75 din. — Sebastian, I/eiirhten a m Wege. Stoff- und Beispielsammlung fiir Predigt un«l Katechese. 187 str., nevez. 30 din. — Sotn-mers, Um den Iiehrsiuhl Christi gesehaft. Sonn-tagspredigten fiir die studierende .lugend. 284 slrani, vez. 00 din. — Slonner, Bibellesung mit der kathol. .lugend. Eine religiouspadagogisehe Studie. 336 str., vez. 64 din.
SPOTI:
Medklubske kolesarske gorske dirke no Turjak
Medklubske kolesarske gorske dirke na Turjak, združene s kolesarskim izletom, priredi kot zaključno svojo letošnjo prireditev »Hermesova-kolesarska sekcija v nedeljo, dne 10. oktobra. Začetek dirk bo točno ob 13 ter bodo dirkači vozili v posameznem Startu z dveminutnim presledkom. Prvi bedo itartali dirkači juniorske skupine, za njimi pa dirkači glavne skupine, nakar bo po ugo tovljenih rezu!ta'ih razdelitev nagrad v prostorih gostilne na Turjaku. Nagrajenih bo osem junior-ekih mest :n šeft glavne skupine. Dirkači se opozarjajo. da prinesejo seboj verifikacijske legitimacije da ne bo nepotrebnih sitnosti.
Izlctniki kolesarji in kolesarke, ki žele ta dan obiskati iep zgodovinski turjaški kraj bližnje ljubljanske okolice, se lahko pridružijo skupnemu odhodu, ki lx> točno ob 10. s Kongresnega trga. V primeru slabega vremena bo prireditev kasneje.
Mariborski spoti
Razvoj prvenstva 1. razreda L. N. P.
Po nedeljskih tekmah je tabela 1. razreda LNP
mariborskega okrožja sledeča:
Rapid	4	3 0	1
Mura	3	2 0	1
Maribor	4 2 0	2
Železničar	4	2 0	2
čakovečki	2	10	1
Gradjanski	3	0 0	3
Največje presenečenje dneva je bil visok 5.-0 poraz dosedanjega prvaka Slovenije Železničarja v Murski Soboti. Domačini so pokazali zelo dobro igro, dočim gostom ni nobena akcija uspela. Razumljivo jc zmaga Mure našla navdušen odziv prebivalstva Murske Sobote ter je sigurno, da bo to zopet povod k še lepšemu razvoju športa v prestolnici Murske krajine.
Drugo presenečenje je bila gladka zmaga Maribora nad nevarnim Čakovcčkim SK. Mariborčani so tokrat podali zelo dobro in povezano igro in bi v slučaju, da bi napad imel odločnejše strelce, bil rezultat lahko tudi večji. Kaže, da se je moštvo Maribora zopet zavedlo svoje odgovorne naloge, da z imenom mesta mora tudi reprezentirati kvaliteto istega. Klubu je treba nn vsak način pomagati, da čim prej pride zopet do lastnega igrišča, ki mu je neobhodno potreben za nadaljnji obsUnck. Na prvo mesto tabele se je povzpel Rapid, kateremu jc uspelo iz 4 tekem doseči 6 točk. Izgleda, da bo v letošnjem prvenstvu igral zelo važno vlogo.
Moštvo Gradjanskega iz Čakovca navzlic najboljši volji in resnosti še nc dosega kvalitete ostalih klubov I. razreda. Nedvomno pa jc klub na najboljši poli ter bo z marljivim delom lahko kmalu z uspehom sodeloval v prvenstvenem tekmovanju, treba pa mu je rutine in težjih tekem.
11: <>	točk 6
9: 5	točk 4
15:11	točk 4
11:14	točk 4
8: 6	točk 2
3:13	točk 0
S. K. Olars«. Paucs ob 29 zelo važna odborova seja na običajnem mestu. Trosimo točnosti.
Sekcija lahkoatletskih sodnikov JLAZ, ~a dravsko banovino. (Službeno.) Za labkoatk-tski dvoboj Dravska banovina—Julijska Benečija, ki bo v soboto, 2. oktobra, ob 16. iu v nedeljo, a. oktobra, ob 15 na Stadionu, Tyr-ieva cestu. določamo naslednjo jurijo: vrhovni sodnik: georn. fvrne, pomočnik: Saucin Savo. vodja tekmovanja: Windlscb, pomočnik: Banko, starter za teke: Sancin Danilo. Za vse ostale zvezno sodnike v Ljubljani, ki se morajo zaradi konstituiranja jurijo javiti vrhovnemu sodniku nn tekmovalnem prostoru vsakokrat najpozneje pol ure pred prieetkmn tekmovanja, je sodelovanje strogo obvezno. Predsednik: (Jorjano v. r., tajnik: Sam-iu Savo v. r.
Zveza »lorcnukih lahkoatletskih klubov, fSluibr-no.) Za labkontletskl dvoboj Julijska Benečija—Drnv-ska banovina, ki bo v soboto, 2. oktobra, ob Ifi, iu v nedeljo. oktobra, ob 15 na stadionu, TyrSeva cesta, se odreja naslednja reprezentanca Dravske banovine:
Inc. Stepišnik, Kolnik, Oroszy, Zupan, llovar, prol. liobov.-ik, Oerer (Ilirija): Osetič (Jugoslavija); l.ozar, Jeglič, Košir (Planina): Pleteršek. Skušek, ins. Marek. Zgur. fioršek, liabršek. Kovačič. Požar. Por-par, Krevs, Srakar Ivan, Slanina. Zorca \jcš, < /urila. Pogačnik, šušteršič. ftter, llrbančič. Nabornik, Gašper-šič, Kajfež, Kosee, Poljšak, Polak (Primorje). V četrtek ob 17 se vrši na igrišču ASK Primorja izbirno tekmovanje v metu diska za prof. Dohovška. Ka.ifeža, Jegliča; v met u kladiva za Zupana in Jegliča; v metli krogle za iner M a rek a in Jegliča. Vsi imenovani atleti moralo prinesli seiio.i tekmovalne čevlje, trening ilres. bele majice in črno hlačke ter se javiti v soboto, dno oktobra, najkasneje ob 15 v slačilnici na Stadionu luhkoatletskeniu športnemu učitelju za Dravsko banovino g. Kleiiiu. V kolikor bi kateri od določenih rc-proz.entantov imel težavo okoli dopusta, naj nemudoma sporoči na naslov Zveze, Tavčarjeva ulica 1, III. Vso ostale podrobnosti bodo reprezentanti zvedeli preri pri-čctkoin tekmovanja. Reprezentanti izvnil Ljubljane imajo nemudoma sporočiti Zvezi točno dan in čas pri. hoda. — Predsedstvo.
Resnica o Španiji
(Dalje.)
5. Značilnosti komunističnega prevrata.
Ko gre komunistični prevrat svojo pot, je primerno ugotoviti njegove značilnosti. Omejili se bomo na naslednje trditve, ki izvirajo iz proučevanja popolnoma dokazanih dejstev. Za mnoge izmed njih imamo zanesljive, pisane in slikane j>o-datke, ki leže pred nami. Pripominjamo, da imajo težko kateri podatki več potrebno verodostojnosti kakor podatki z ozemlja, ki se je rešilo komunistične oblasti. Je pa še vedno v oblasti orožja rdeče vojske, delno ali v celoti, več pokrajin; o grozotah, ki so se v najširšem obsegu in najhujših oblikah tam dogajale, imamo za zdaj še redke vesti.
V celoti presojajoč izgrede španskega komunističnega prevrata, trdimo, da v zgodovini zahodnih narodov ni znan enak pojav kolektivne div-josti; tudi nc vemo. da bi se napadi na temeljne božje pravice, pravice družbe in človeške osebnosti, kdaj v lako malo tednih podobno nagrmadili. Ne bi bilo lahko podobna dejstva zbrati, jih urediti po njihovih značilnih potezah, napraviti iz njih slike zločina, pa najti kje v zgodovini kako dobo ali kaka ljudstva, ki bi nam mogla nuditi takih in tako številnih zablod. Pišemo zgodovino brez razlage dušcslovnega ali družabnega značaja, ker bi bilo za to tteba posebnega proučevanja. Anarhistična revolucija je bila ->v zgodovini izjema'.
Pristavljamo, da je klanje ljudi in uničevanje I varnih dobrin |>o komunističnem prevratu bilo premišljeno;. Malo pred preobratom je bilo prišlo iz Rusijo 79 strokovujaško izvežbanih agitatorjev. Narodna komisija marksističnega zedinjenja je prav tiste din zapovedovala, ustanavljati po vseh krajih revolucionuruo milico Uničenje ccrkva nli vsaj njihove oprave je bilo načrtno in kar v skupinah. V kratki d"bi enega meseca so bila vsa svetišča za službo božjo uejiorabna. 2e leta 1931
je brezbožniškn zveza imela v svojem programu člen, ki se jc glasil: : Ljudsko glasovanje o tem, kaj naj se zgodi s cerkvami in župnišči.^ Eden izmed njenih pokrajinskih odborov je dal tole navodilo: »Prostor ali prostori, namenjeni doslej bogoslužju, bodo določeni za skupna skladišča, za javna tržišča, za ljudske knjižnice, za kopališča in javne zdravstvene ustanove itd., primerno potrebam vsakega kraja.« Za odstranitev vidnejših ljudi, ki so bili zapisani kot nasprotniki revolucije, so žc vnaprej sestavili črne sezname«. V nekaterih je bil škof, iu to na prvem mestu. Ljudstvu, ki je hotelo rešiti svojega župnika, je neki komunistični voditelj dejal o duhovnikih: »Imamo ukaz, vse to seme spraviti s poti.-!;
Najzgovornejši dokaz za to. da je bilo rušenje svetišč in klanje duhovnikov V celoti nekaj premišljenega, je strahotno število. Čeprav so številke še prezgodnje, moremo vendar našteti kakih 20.0tKi cerkva in kapel, porušenih ali docela izropanih. Pobitih duhovnikov — in to zgolj svetnih — bo kakih (5000, če štejemo, da jih je v opustošenih školijah zgubilo življenje povprečno 40 odstotkov — |ionekod gre ilo 80 odstotkov. Preganjali so jih s psi; zasledovali so jih po gorah; s strastno zagrizenostjo so jih iskali po vseh skrivališčih. Po-največkrat so jih pohili brez sodbe, kar grede, brez drugega razloga, kakor zaradi njihovega družabnega poslanstva.
Revolucija je bila nadvse kruta . Oblike ubijanja so dobile značaj grozovitega divjnštva. V številkah: več ko 300.000 -odijo število civilnih prebivalcev, ki so postali žrtve ubijanja zgolj zaradi svojega političnega prepričanja, iti še poseb-uo zaradi verskega: v Madridu je bilo v prvih treh mesecih ubitih več ko 22.000 ljudi.
Komaj kje dobite kak kraj, kjer bi ne bili spravili 6 poti najizrazitejših desničarjev. Brez sodnega postopka, brez obtožbe, brez dokazov, po-največkrat brez obsodbe. Kar se tiče mučenja, povemo, da so mnogim odsekali ude nli pa so jih strahotno spaČill, preden so jih ubili; iztiknli so jim oči, rernli jezike, jim parali trebuhe, jih se-žigali ali žive pokopavali, jih razkosavali s sekiro.
Največjo krutost so izvrševali nad božjimi služabniki. Iz spoštljivosti in ljubezni ne maramo navajati natančneje.
Prevrat je bil ^nečloveški.. Niso spoštovali ženske sramežljivosti, niti pri ženskah, ki so bile po svojih obljubah jiosvečene Bogu. Skruuili so grobnico in pokopališča. V glasoviteni romanskem samostanu v Ripollu so razdejali grobove, med katerimi je bil grob Vilfreda Vellosa, osvojitelja Katalonije, in škofa Morgadesa, obnovitelja slavnega samostana. V Vichu so oskrunili grob velikega Balmesa, in beremo, da so igrali nogomet r lobanjo velikega škofa Torraz y Bagesa, V Madridu iu na starem pokopališču v Hueski so odprli na stotine grobov, da so trupla oropali zlatih zob in prstanov. Nekatere oblike mučenja dado sklepati na razvratnost teh ljudi ali na to, da je v njih zamrl čut človečnosti.
Prevrat je bil -divjaški, spričo dejstva, da je uničil delo stoletne omike. Uničil je na tisoče umetnin, med njimi dela svetovnega slovesa, lz-ropal ali požgal je arhive in tako onemogočil zgodovinsko raziskavanjc in dokazovanje iz dejstev pravnega in družabnega reda s pomočjo listin. Na stotine slik je razrezanih, kipov poškodovanih, stavbnih čudes za zmeraj razdejanih. Reči moremo, da so v krajinah, kjer so gospodovali komunisti, bili v nekaj tednih bedasto uničeni zakladi umetnosti, predvsem verski, ki so sc nakopičili v sto in stoletjih. Dinamit je izvršil svoje razdiralno delo prav do Barajevega Loka v Tarragoni, rimskega spomenika, ki je videl dvajjjet stoletij, Topo-glavo so izropali slavne umetnostim zbirke v to-ledski stolnici, v lirijski palači, v pradojsketn muzeju. Številne knjižnico so izginile. Nobena vojna, noben divjaški vpad, noben družabni pretres ni v nobenem stoletju povzročil v Španiji razdejanja, ki bi bilo podobno sedanjemu, zakaj za tega so se strnili činiteljf, kakršnih nikdar ni bilo na raz|>olago: premišljena organizacija v službi strahotnega uničevalnega namena, ki jc proti vsemu. kar jc božjega, zbrala vsa novodobna sredstva za naglost in rušenje, dosegljiva vsaki zlo-čin.-ki roki.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dla f—j ienltovanjskl oglasi Din J—. Najmanjši znesek sa maU oglas Din l*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri ■aroM*. Pri oglasih reklamnega Enačaja se rečnna enokolonska S mm Visoka petftna vršilca po Din 2*5t. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priloitl znamko.
UNIO
Veliki sabavnl film
Rotsctilld
(HobStapieni) V fl. vlogi insni prUjub.ienl HARRT BADR
TEl.
27-30
SLOGA
Warner oiannd ln Boris Karlofl v ve len a petem filmu
Mefisto v operi
Divne operne arile.
TEl. 21-24
MATICA
Zooet po dolgem času komični trlo HANS MOSER, LEO SLE4AK ln ADfcLA SANUKOJK v velikem filmski ko > ediji u clikuSkega živ-ilen)a
Cirkus Saran
3\AddaAK.o&: 16.. 19."i« 21.,5^Ai
Organist in cerkvenik
(tenorist), dober pevo-vodja. marljiv društveni delavec, išče mesto za takoj. Ponudbe na tajništvo Društva organistov, Sv. Jurij ob Taboru, (a)
Kolo podarim
onemu, ki mi preskrbi stalno službo v kaki tovarni ali kjerkoli. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potreben« 15.601. a
ilužbodobe
Dekle
samostojno, vajeno prodaje sadja, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe: Resljeva 4.	(b)
Mizarskega pomočnika
samostojnega, za boljše šperano pohištvo takoj sprejmem. Kotter, Mlinska ul. 29. Maribor, (b)
Dekle
pridno, pošteno, z dežele, za vsa hišna dela, vešča tudi kuhe, se sprejme takoj k dvočlanski družini. Starost 28—32 let. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod šifro »Zdrava in čista« 15598.
Čevljarskega pomočnika
sprejme Alojzij Tome — čevljar, Vižmarje 41, p. St. Vid nad Ljubljano, (b
Elektromonter
obenem ključavničar, se sprejme. — Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 153.	(b)
Občina Št. Janž
na Vinski gori razpisuje mesto občinskega tajnika in organista. Prošnje je vložiti v roku 30 dni. (b
Prodajalko
Išče tvrdka Ant. Krisper, Mestni trg 26. Oglasi se naj 29. sept. ob 10 dopoldne pri tvrdki. (b)
Ketlarice
za nogavice takoj sprejme tovarna v Ljubljani. Plača 200 do 300 din tedensko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ketla-rica« št. 15575.	(b)
Prodajalko
išče modna in .konfekcij ska trgovina v Ljubljani. V poštev pridejo samo prvovrstne moči z zna njem nemščine. Oferto s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 15.590.	(b)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 37-52
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40
vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka 12
Telefon 38-10.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni In takojšnjemu Izplačilu — i z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1.
Telefon 35-10.
Širite »Slovenca«!
Krojni tečaj
v damskem salonu
Jožice Kumeli
jamči popoln uspeh. Cena tečaja Din 230'— Pričetek 4. okt. - prijave
Ljubljana Židovska ulica 3/1II
Zahvala
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Marjete Hrovat
roj. Bo|c
izrekamo vsem. ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, ter ji darovali vence in cvetje, našo najtoplejšo zahvalo.
Rožna dolina, dne 20. septembra 1937.
Žalujoči ostali.
BELO BLAGO
zelo dobro in poceni, rujava kontenina že od 4.80 din, bela od 5.80 din naprej le pri
I. TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. (1
fOLNlf
dospela m
kroji in navodila zastonj
N. DRENIH
LJUBLJANA
Kongresni (ra T
Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom
Jabolka
Voliera
ca. 152X110 s petimi pa-pagajčkl ln štirimi drugimi eksotami — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.510.
MALIN0VEC
»
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. O. PICCOL1. LJubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Železne postelje
po naročilu, posteljne mreže Iz pocinkane In pobakrene žice. ter vrtne zložljive železne stole dobite najceneje pri : Strgulec Pavel. Gosposvetska cesta 13. Ljubljana.	(D
Domačo lekarno
dobro opremljeno, popoln zdravniški Instrumentar proda dr. Marclus, Sv. Peter pri Mariboru, Vodole št. 28.	(D
SRAJCE
raznih vrst prodaja na vagone, avtomobile ln za boje Peter Setlna. Sevnica ob Savi.	(1)
JI
moške - kravate, nogavice še vedno najceneje pri
m
I. TOMŠIČ
VINA
vse prilike naročite pr
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
ITII.I
2 951
I
Automotor
Tovorni avto
I
zaprt, 1—1H tonski, kupimo. Ponudbe v mlekarno, Majstrova ulica 10. (f)
e3b3sb1
Lepo parcelo
na Kodeljevem ugodno prodam. Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 15.538.
Lepo posestvo
blizu Maribora, vinograd, sadni vrt, njive, ugodno proda dr. Marclus, Vodole 28, Sv. Peter pri Mariboru.	(p)
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklao Otmar, Brežice.	(P)
igehhi
Gramofonske plolie
slovensko petle. Harmonika, plesni la filmski ilagerllsamo no Din JO-Vzamemo v račun tudi stare pjoSčel
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
1S0PRANI [EMONA . HOHNER InMIEIKME
te

NASA GLASIH A SO MED
HA JB0U5IMI N K SVETU
prva.
MDDIC „„B,,tM>
PASAŽA NEBOTIČNIKA
Stanoianja
ODDAJO:
Petsobno stanovanje
v centru mesta takoj oddamo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15520.
Kupimo;
Kupujem
razno pohištvo, blazine, odeje, madrace, tudi starodavne Bldermajer omare, skrinje, mize, fotelje, porcelan, slike ln drugo. Golob Marija. Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana, k
Parni kotel
dobro ohranjen, do 500 1. do 3 atmosfere, z napajalno pripravo ln vodno turbino za 75 1 vode, 10 metrov vodopada — kupi Homan, Sv. Petra c. 81, LJubljana,	(k)
Objave
POZOR!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
B. MAKAR
LJUBLJANA, Kolodvorska 24
razprodaja veliko količino ostankov moških in damskih štolov. Vabimo Vas na neobvezen ogledi
V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe:
1. avgust 10129 Brez sorodne duše 10194 Brzoparilntk 14491 Center Ljubljana 9862 Damska moda 12312 Delovodja 11852 Dijaka 12579 Dober prodajalec Dober promet 14475 Dobra 10376 Dobra gospodinja Dobra plača 14370 Donosno 10536 Drva-kolobarjl 12014 Gleichstrom 13853 Hišnik 11734 Industrija 1486S Kapital
Kmetovalec 10474 Lepša bodočnost 14734 Ljubljana 1937 Lokal 14935 Majer
Marljiv 15381 Mirna stranka 13033 MoJ dom 12241 Mirni dom Nastop takoj 149S0 November 14424 Oskrbnik 11537 Toletje 12067 Položim 10.000 kavcije Poravnava 14714 Posestvo 10425 Pošten 11332 Pošten 13238 Poštena 13236 Poštena 10375 Poštena 11820 Poštenost 14752 Poštenost 11542 Potnik 10434 Potrebno 80.000 Tragovl-švelerjl 11314 Priložnostni nakup 11693 Priporočena 10968 Priprosto stanovanje 14065
Prometna točka 12820 Prometni kraj 10278 Prvovrstna moč 12814 Resni nameni 100 Samica 10343 Se tudi proda 14727 September 7 Sigurna eksistenca 11559 Simpatična 13329 Skrbna gospodinja 15382 Skromnost 10283 Služba 12048 Snovalec Split 11871 Stalna služba 15143 Stalna služba 14564
Radio
Programi Radio Ljabffanal
Sreda. 29. sept.: 12 Za vsakega nekaj (plošče) -m 12.45 Vremp, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pa nekaj za vse (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Ruski sekstet — 18.40 Mladinski spored prihodnjega leta (g. prof. Niko Koret) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Tuji vplivi v jugoslovanski nacionalni in umetni glasbi (prof. L. M. Skerjanc Lj.) — 19.50 Esperanto — postanek in razvoj (Jože Kozlevčar) — 20 Večer lahke glasbe. Sodelujejo: K. Tone PetrovčiS (narodne), Itad. orkester in Mando-linistiftni trio — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Sedaj pa na ples! (ploščo).
Orugi programi i
Sreda, ->». septembra. Belgrad: 20.00 Plošče; 20-»S Humor; 21.30 Vokalni koncert — Zagreb: 20.30 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Opera cLuiza Miiller«; 22.20 Plesna glasba — Budapeita: 20.40 Ciganska glasba; 22.0.3 Kvartet; 22.40 Orkestralni koneert — Trst-Milan: 21.00 Opereta — Rim-Bari: 31.00 Violončelo; 21.50 vojaška godba — Praga: 19.25 Pester program; ®.00 Orkestral-nik oncert — Variava: 20 Lahka glasba; 21 Sbopinov koncert; 22 Narodna glasba — Berlin■ 20.10 Dunajske melodije — KUnigsberg: 20.10 Vojaška godba — Koln: 20.10 Westfalski večer — Strasbouig: 21.15 Opera.
Tripfjresna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
Ko so si do sitega napasli oči nad lesketajo-čimi se cekini, je Nande zaklical:
>Zdaj pa poglejmo, če so vrata res odprta!«
Stekli so na vso sapo proti izhodu in glej: skrivna vratca so bila odprta na sležajl Boječ se da se »grajski duh« ne bi premislil in jim vrata v prostost spet pred nosom zaprl, so hitro kot miške smuknili čez prag — in bili so rešeni.
Breme, težko kot gora, jim je padlo s srca. žo so hoteli grad s svojimi strahotami in skrivnostmi zapustiti, pa se je Jožek šc v zadnjem hipu nečesa domislil. Udaril se je 6 pestjo ob čelo In vzkliknil:
>Opici! Opici!«
>Saj res k se je spomnil Nande. »Odzgora j sta. Hitro ju pojdiva iskat!«
Stekla sta po strmih stopnicah v stolp, kjer sta bili opici privezani.
Stalno 11910
Specialno 11060
Takoj 15446
Takoj 11167
Takoj 10160
Takoj 12052
Takojšen nastop 15476
Takojšen nastop 13346
Takojšnje plačilo
Tkalnica
Tretješolec
Trezen in zanesljiv
Ugodno 14922
Ugodnost 11488
Vajen vsakega dela
Vajenec 11631
Varno 15138
Vestna ln poštena 13393
Vila 250.000
Vinotoč 15441
Visoko pritličje 15415 Vzgojiteljica 13264 Zanesljiv 14975 Zanesljiva kuharica 14492
Zanesljiva uradnica 37 Zanesljiva in poštena
15458 Zanesljiv 11963 Zanesljivo 14609 Za vsako obrt 11906 Zmožen 15392 Zmožna stalno 10202 Znanje Ljubljane žaga 11553 št. 2000 10.000 Ca. 20.000 200.000 400 tisoč
Agnes Giinther:
103
Dušica - Rožamariia
»Tako, je to res? Potem te pa prosim, nikar me ne izdaj!« Pri teh besedah se 6pusti Harro na kolena in Rožamarija mu položi venec na njegove kodre. Glava mu je bila divjelepa in njegova 6icer fantastična obleka se ni prav skladala z njo.
»Za večerne slovesnosti moraš dobiti jopič iz rdečega žameta,« reče Rožamarija.
»Tn teto Ulriko bomo povabili, kadar ga prvič oblečem. Zdaj pa. Ivan, 6i ti prvi na vrsti. Toda tudi ti moraš na kolena, nič 6e ne obotavljaj!«
Ivan Friderik že kleči pred dražestno kraljico, njen rožnati vonj ga obveja in ona se dotakne s svojimi rokami njegovih las.
»O Paribanu. nikar ne prereži zlate nitke.« vzdihuje Ivan Friderik v svoji duši. »in ne daj. da bi se zdaj zbudil v svoji berlinski uljci!« Cisto blizu občuduje nežnooblikovana usta. ki so lahno odprta, da se vidijo njeni beli zobje, vidi njen krasni vrat. ki raste iz belih čipk.
In zvonček v puškarski ulici se ne oglasi. Kar ga prime za ramena llarro ter ga ogovori z naj-niilobneišim glasom:	,.„.,. ,., ,
»Ali veš, Ivan. kakšen si zdaj? Kot slika m!a-deniških duš v Schubertovih litanijah. pri čemer ne mislim toliko na besede, kot na glasbo. Zdaj pa izjavljam da se počenja slavje!«
In llarro prižge lučko v svetilki modrega možička
»Glej. kako nam zaukazuje molčati. Hočemo pa zares obmolkniti. Ti. Rožamarija. sedi v onile naslonjač, in če bo res imenitno igral, mi dovoli, da se vržem v svojo priljubljeno lego. Glej. tudi za to ie preskrbljeno!«
In že je potegnil Harro dragoceno preprogo k
nogam Rožamarije. , . , ..___„
Prvič zavalove glasovi plemenite goepe mu zike po zlati hiši. Ivan Friderik začne tiho in nežno
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeiš
z melodijo, ki 60 jo zbudile v njem Harrove besede: »Vse duše počivajo v miru! ...« In nova hiša prisluškuje tej čudni prvi pesmi! Krila njegove plemenite umetnosti jo dvigajo, da vzvalovi v mogočnih akordih, da se vrača v krasnih, prosečiji. neizrekljivo milih otroških glasovih in angelskih zborih, da zašumi 6kozi temne ponočne gozdove, po samotnih prostranih, ognjenordečih pustinjah, kjer stoje stari pagau^ki spomeniki, da zagrne zapuščena vaška pokopališča, kjer se igrajo otroci na vgreznjenih grobovih in razprostira bezgovo gr-mičje svoje belookrašeno vejevje ter nadaljuje svojo pot po gozdih, kjer prodirajo skozi veje sončni žarki, kier stoji ob ozari zapnščeno znamenje, na pol pokopano pod bledimi gozdnimi cvetkami.
Rožamariia je klonila 6vojo z vijolicami ozalj-šano glavico in njelie roke oklepajo s srebrom pokrita kolena Pred njenimi nogami leži Harro. ki *e je na dolgo iztegnil po svoji podolgovati preprogi. Z obema rokama podpira 6vojo venčano glavo Ves je zamaknjen in zatopljen v morje glasov.
Okoli zlate hiše pa pihlja ponočna sapica in zvezdice migljajo v zimski noči.
XXXII. Mučni sen.
Prišel je majnik. V zlati hiši so zopet praznovali Toon :o slavje ;e ostalo prikrito zunamemu svetu Radovedne oči niso motrile mlade kraluce, ko je obula svoje radostne čeveljčke in ovila /lato glavo * porotnim vencem. Mladi vrt je letos prvič v cvetu Zlala hiša je odeta v cvetlice. Na južni strani po oknih se bohoti pestro cvetje, ne manjka pa tudi raznih ovijalk. Kadar se ozira Mart v jutranjih urah no vsei tej krasoti in vidi. kako v drznih poletih jate belih golobov obkrožajo strmo streho in visoki grajski stolp, se mu čudno skremzi obraz in uporabi zelo mnogo solnih zrnic. Nekega sončnega dne v oktobru, ko je žarel vrt Rožamarije v najlepšem krasu samevajočih poznojesenskih
cvetlic, je zajahal Harro svojega rjavega konjička in odjezdil v Brauneck
Ker so V6i poznali njegov neizpremenljivi dnevni red, se je njegov tast hudo prestrašil, ko se je Harro v sredi najkrasnejšega. sončnega poldneva iznenada pojavil pri njem ter ga je ves zaskrbljen vprašal:
»Ali ie kaj jx>sebnega, Harro?«
Ker kneginie ob tem času ni bilo doma, ga je povedel knez v poletno 6obo. Tu visi podoba dušice in sleherniku, ki prestopi prag te sobe. obvisi pogled ob tej sliki. Knez 6e je radi tega že navadil. c)a je vsakemu novodošlemu to 6liko nekako predstavil rekoč- »Moja hčerka, grofica v Thorsteinu! Bilo ji je enajst let. Slikal jo je moj zet!«
»Harro. kaj prinašaš? Ti 6i tako svečano razpoložen!«
»Sem prav zares! Prinašam ti radostno vest.«
»Harro je li mogoče, da je Rožamarija. moja Rožamarija . Harro. rotim te. bodi skrajno previden in obziren z njo!«
»Nama je to že dalj ča6a znano. Tebi 6va pa še to dejstvo prikrivala, da ti ne bo treba tako dolgo čakati. V marcu oče ...«
Knez hipoma vstane, teka sem ter tja. dviga 6tvari s svoje pisalne mize ter jih zopet polaga nazai Njegove roke drhte. Zre v 6liko ob 6teni ter vzklikne: »Moja mala Rožamarija!«
Nato obsipava llarra z neštetimi opomini in svarili Ta ga molče posluša. V naslednjih dneh imata Harro in Rožamarija 6voje težave 6 knezom in tudi s kneginjo. Ta je izredno slabo razpoložena, kar začutijo tudi v Thorsteinu. Knez obuje celo visoke škornje, da bi laže in varneje prebredel blatne mlake. Zdaj bi se morala Rožamarija zelo čuvati zdaj jo zopet preveč razvajajo. Zdaj bi se naj jiosvetovala s slovitim profesorjem zdaj bi 6e zopet ne smela nikomur zaupati!
Mlada žena se v svoji otroški trmi ne briga ne za ne za ono in ostane vsa krotka in mirna, ln kadar spi, se poraja okrog njenih ustnic nežen,
zasanjan smehljaj. Soprog stoji često ob njeni postelji ter uživa ob tem jx>gledu.
Knez je sicer dolgo odlašal, toda slednjič je vendarle moral odpotovati v Berlin. Kneginje pa ni mogel zadrževati. Ze dolgo pred njim jo je vleklo v Berlin, kjer se je igračkala z nekim majhnim, skrivnostnim in nevarnim plamenom. Preden se f>one6reči, 6e bo gotovo izpametovala. Strmoglavila je v berlinsko vrvenje s toliko vnemo, da 6i vobče ne oddahne več. Knez ima 6voje mnoge družabne obveznosti in vidi 6vojo soprogo večinoma le še pri mizi.
Pred slovesom je imel knez z Rožamarijo še sestanek, pri katerem 6ta govorila o prodaji brau-neške palače in Rožamarija. ga ie bila še enkrat opozorila, da bo mama to le težko prebolela.
Toda knez je na kratko zavrnil njene pomisleke.
»Berlinsko ozračje ni za vsakogar in mama mora že vendar enkrat začeti živeti, kakor je dostojno za kneginjo iz Braunecka!«
Rožamarija si ni upala več ugovarjati.
Prvega marca je zavihrala belomodra zastava na 6tolpiču brauneškega gradu. Rožamarija jo je zapazila ko se je s svojim soprogom izprehajaia po gozdu ter prišla do zelene poti, odkoder 6e vidi Brauneck. Njene ostre oči 60 jo videle vihrati v sončnem svitu in milobnem predpomladnem nadihu.
»Ah. Harro glej. glej!... Oče je Iu!«
Lahna bojazen se je je pri teh besedah polastila in meno mlado 6rce je rahlo zadrhtelo. In Harro motri kos dvobarvnega platna, ki 6e komaj odraža v daljavi. Tudi njemu je nekaj poseglo 6 hladno roko po 6rcu. Počasi stopa vzdolž z mahom zarasle poti. Kar se oglasi, milo in zvonko, prva drozgova pe6eni. Tamle na vrhu zadnje hoje 6edi in poje. kakor bi hotel oznaniti vsemu 6vetu, kolika radost napolnjuje njegovo srce. Drug drugega primeia za roko. nežno položi Harro 6Vojo roko okoli njenih ramen. Kako varno 6e čuti Rožamarija v tem Harrovem objemu!
izdajatelj: Ivin Rakovec