Let© VII, Stev. I14L Celfe, čelrtete IS. oKtofora 1925. FDütnina plačana v gotovini* ' MWMMyCHftffiW^^». ^^^^^^^^B ^^^^^^^^m ^^^^^^^^h ^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^m ^^^^^^^^m^^^^^^^^^l ^^^^^^^^h ^^^^^^^^^k ^^t^K^^m ^^^^^^^^ft ^^^^^^^^L • i^^^^^^^^V JWMHKW. _^^^^^^^^B jShBhH^^^ ^RSi ^^^fl ^^^H ^^^B ^^^m ^^^m ^^^B . ^^^B : VHB ^RHi • H^D ^^^^^^H^^^ **•< abb *"^1H^A Naročnina: Zq Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcrastvo: letno 240 Din. Posamezn» številka I Din. Izhafa v tforeK, &etrfelc ft» ftoboto* Redakcija in uprava: Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.— Rač. p.-č. zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Em. Lilek: Francoska kolonijalna posest ogrožena. vSkoro istočasni upori v Maroku, JTripolitaniji, Kirenajki, Egiptu, Siriji, lArabiji, Iraku, IndiijL iii Kitaju proti 'tujemu poWtienemu gospodstvu in go- spodarskemu izrabljanju. nam doka- zujejo, da je severni afriški in južni azijski svet od Atlantskega do Tihega oceana že napovedal vojno zapadnemu evropskemu svetu. Kitajski mornarji in delavci so razpošiljali oglas: »Mi se hočemo odlocno boriiti, protij imperija- listom, ki ok rut no zatirajo na-še pfemc. Ti iraperijalisti so pravi bič človeškega roda. Pripravljeni smo vse žrtvovati za osvobojenje delavskega stanu.« Vodja ustaških rifskih Kabilov, Abd el Krim, poslal je proti postopanju fran- caske vlade v Maroku protest na vse Parlamente sveta, v katerem beremo: »Mi (Maroeani) se borimo za svojo svobodo, za svojo pravice kot svobodni ljudje in svobodni stvorovi Allaha. Mi zah/tevamo tudi zase pravico samood- focbe, za katero so se baje borile drža- ve antante v svetovnr vojni, katero pa so po vojni dopušeale samo zmagoval- ceiiL«. Sirskoi-palestinski kongres je pred kratkim poslal Zvezi narodov spomenico. v kateri zahteva priznanje neodvisnosti in suverenostti Sirije, Li- ban ona in Palestine in pravico za pri- ključitev teh dežel k drugim arabskim državam. Ta spomenica in protest Abd el Krima sta naperjena naravnost proti bojni politiki Franci.je v Siriji in Maroku. Se botj nevarna nego Abd el Krim pa je za francosko kolonijalno posest v Afriki gotovo propagandna knjiga »Affim-assanga« (crni val), napisana baje od Črnca, ki je služil v francoski vojski za časa svetovne voj- ne. V tej knjigi beremo med ostalim: »Ni res, da so v svetovni vojni Franco- ZL premagali Nemce; to so storili Črn- ci. Mnogo jiii je umrlo od strclov Ale- manov, ali mi Clrnci se bomo maščeva- ]ii za vse, kar so beli ljudje zakrivili na naši afriški domovini. Afrika je večja nego Francija in druge zemlje bele ra- se; Allah ima večjo moč nego general! belega plemena. Mi Zamorci sovraži- mo belce, in kjer je sovraštvo, tarn teče tudi kri. Mnogo bo še krvi teklo, bele in erne — ali končno bo Afrika naša!« To knjigo so baje ruski boljševiki ti- skali v Moskvi, jo prevedli v vse afri- ške jezike ki jo positjajo po vagonih v vse kraje Afrike. Za Abd el Krimov protest se že zanimajo v Združenib državah Sever- ne Amerike. Neki senator je že pred- ložil predsedniku, naj vlada Zdruzenili držav posreduje med Francijo im Ber- beri. Kaj bi kazalo francoski vladi s-to- ritii, ko vidi, da je njena kolonijalna afri.ška posest ogrozena, da vojna pro- ti Abd el Krimu ne bo to leto končana in da se bo morafe Zveza narodov vmešavati v njene spore z DruzL? Da stori ono, kar je ukrenil Napoleon I, v letih 1801.—1803! (Corrigenda. K mojemu članku »Zdruzitev Avstrijo z Nemčijo«, ob- javljenomu 26. septembra t. 1. v »Novi Dobi«, je bil dodan za časa moje od- sotnosti brez moje vednosti stavek: »Do svetovne vojno je moralto priti edino zato, ker z oholimi in za pamet- ne dokaze nepristopnimi Nemci ni mogoča mirna prijateljska beseda«. Ker bi se mogfa v tej rečonici ixrecena sodba po svoji stiliaaciji protegniti na vse Nemce, kar pa ni bilo namerava- no, obžalujera, da je gornjii stavek bil dodan mojemu clanku, ker taka obče- nita sodba o Nemcih bi bila jako kri- vična. Vest bi me pekla, če bij jo sliišali pesnik Gerhart Hauptmann, filozof Fr. W. Foerster in nam dobro zna.ni, za Jugosfovene velezaslužni Hermann Wendel. Gerhart Hauptmann se je prod kratkim v telegramu na Franco- za. Gemiora, ravnatelja pariškega Ode- ona, ki je prišel v Berlin na poziv dru- štva nemških glumačev, üiko iizjavil: »Zadnja vojna ni ubila samo telesa, ampak tudi duše. Če se še enkrat po- novi takšna besnost, potem z Bogom poštenje, umetnost, znanost, človeč- nost in prosveta!« Foerster je tudi za časa vojne obsodi! vojno; zaradi tega mu je bavarska vlada prepovedala predavanje na vseučilišču v, Monako- vem. Leta 1918. jo izšla žo tret ja izda- ,ja njegovega spisa »Politische Ethii« in 1. 1920. je objavil svoj spis: »Mein Kampf gegen das militaristische und nationalistische Deutschland«. 0 Wen- dehi mi ni treba zgubiti besede; on je nam že dobro znan po svojih razpra- vah: »Kreuz und quer durch den sla- wischen Süden«, »Aus dem südslawi- schen Risorgimento«, »Südslawische Silhouetten«, »Die Ermordung des Erzherzogs Franz Ferdinand« in po- sebno radi knjige, ki bi morala biti v vsaki naši knjižnici: »Der Kampf der Südslawen um Freiheit und Einheit«. V mojem članku tudi ni govora o »zlo- bi«. »Gillior Zeitung« piše v 79. št. t. f., da nisem imel razloga, biti razžaljen, če je polemizirala proti mojim terito- rijalnirn zahtevam. Ne radi pobijanja mojiJi zahtev — ne postavljajo-li tudi Nemci vcasi vefikih zahtev, čeravno že naprej vedo, da ne dosežejo vsega? —, ampak zaradi oblike tega pobijanja! V ostalem vzamem na znanje njeno i.z- javo od 1. oktobra t. 1. Pripomnil bi še samo to, da od mene citirani članek iz »Wiener Journala« ni bil podpisan od grofa Sternberga, kakor trdi »Gil- lier Zeitung«, ampak od dr. Ludwiga Wengrafa.) (Nadaljevanje cfanka sledi.) Polifika. p NAPETOST POLOŽAJA. V pondeljek se je raznesla vest, da je krai'j težko obolel. Vest je bila jako pre- tirana, kajti kasneje se ie doznalo, da je kralj obolel za špansko boleznijo. Kralj bo moral nekaj dni ostati v po- stelji, kar bo v marsičem uplivalo na razvoj pofitičnili dogodkov. Razun te- ga je takoj na to prišla vest v Beograd, da se ministrski predsednik vrača. "ricakujejo ga v oetrtek ali najkasneje v petek. Iz vsebine omenjenega. poro- čila se da sklepati, da je Pašic odpoto- val iz Monte Carla v Pariz. V radikal- skih krogih živo razpravljajo o odno- sili radikalov napram radieeveem. Že več dni se vrše dolgotrajne konference radikal*skih vodiiteljev. Tudi v torek se je vršila podobna konferenca pri pred- sedniku Tadikalskega kluba, Ljubi Živkovicu. Trde, da je dobil Ljuba Živ- kovic izerpen in važen referat od Pa^ sk'a. Popoldne je bila konferenca radi- kalskili ministrov, ki sg je bavila v gfavnem z razmerjem radikalov do ra- dieevoev. — Iz krogov, ki so blizu skupščinskeinu predsedništvu, izhaja vest, da ,se sestane skupščina k izredni seji dne 17. ali 18. t. m. Seja bo trajala le dva dni in bo bolj formalnega zna- čaja, z namenom, da se sedanje zase- danje po določilih ustave zaključi in da se otvori 20. t. m. s kraljevim do- kretom novo zasedanje. p NEODLOCENA SITUAGIJA V LOGARNU. NasprotL vestem, da je na pondefjkovem sestanku glavnih dele- gaitov v Locarnu bil dosežen sporazum glede vstopa Nemčije v Društvo naro- dov in da je nemška delegacija privo- lila v člen 16., ugotavlja Wolffov urad, da končnega sporazuma za sedaj še ni. Res je le, da so delegati razpravfjali o določbf renskega pakta, ki dovoljuje Franciji oboroženo intervencijo, če bi Nemčija prekršila pogodbe o razsodi- šču med Nemčijo in Poljsko ter čeho- slovaško. p SLOVANSKA SMER POLITI- KE ČIČERINA? Pariški »L' Eclair« je priobčil senzacijonalen čranek, ki ga poliitična javTiost komentira v vseh po- drobnostiih. V članku je omenjeno, da je sovjetska Rusija po Cicerinu podpi- sala tajno vojaško zvezo s Poljsko in da je ponudila Nemčiji Alzacijo-Lo- reno in del Belgije, ako pristopi v zve- zo s sovjetsko Rusijo. Istocasno je ba- je Rusija obljubila Italiji svojo pod- poro pri njenih aspiracijah na fran- cosko pokrajino Savojo in francosko Rii\rijero, za slučaj, če Italija pristopi k rusko-poljski-nemški alijansi. Ta zveza bi bila naperjena v prvi vrsti proti Franciji in za tern proti Angliji. »L' Eclair« trdi, da so Čičerin in. nje- govi najzanesljiwjsi sotrudniki zaup- no predložili omenjeni načrt najmero- dajneišim nemsko - nacijon^ilističnim voditeljem še pred prihodom nemsk'e delegacijo v Locarno. Čičerin uteme- Ijuje baje svoj načrt tako-le: Nemci ja ne pridobi mnogo od konference v Lo- carnu. Zato bo primorana skleniti! zvezo s sovjeti. Rusija je podpisala taj- no vojaško pogodbo s Poljsko zato, da bi Poljska bila spojni čfen med Rusijo in Nemčijo. Nemčija naj bi preneHala vznemirjati Poljalce, prepustila naj bi jim sporno ozemlje, toda kot nagrado ji Rusija garantira in obljublja Alza- cijo, Loreno in del Befgije po koncani eventualni vojni s Francijo. Vojna med Francijo in Nemčijo je neizogib- na. Čičerin je dalje javil Mussoliniju, da postane Italija država II. razreda, ako Francija in Anglija podpišeta rensko varnostno pogodbo z Nemcijo. Italija lahko nastop? proti Franciji in Wl. St. Reymont: V nemški šoli. Ura je odbila, ucitelj je koncal pouk, mehanično je odlozil knjige in gledal s hfadnim premišljenim pogle- dom po otroških obrazih. Nastalo je tesnobno in tilio pri- čakovanje. Otroci se ni.so niti zganili in so kakor hipnotizirani gledali z bo- ječimi napetimi ocmi na učitelja. Zunaj jo deževalo in dež je cur- Ijal v bisernih kapfjali po šipah na oknih, brezlistna drevesa pred okni so se tresla od mraza in nasproti šoli je stala v blatu in dežju gruca žensk. »Stilllc je zavpil ucitefi na otro- ke. Bil je strašen; ostre brko so kakor planien obdajale njegovo debelo na- pihnjeno lice, okrogle jastrebsko oci, rdece obrobljene, so pomežikovaje gte- dale na proplaženo obraze. Prekrižal se je površno in je zače? počasi, avto- matično: »Vater unser, der du bist .c Naenkrat je obstal, kajti niti en glas se ni oglasil za njim. Obrazi otrok so bili kakor poKti z voskom, počasi sq postajalfi popolnoma trdi, le trepalni- co so trepetale kakor preplašeni me- tulji in oči sa sq blftsketale v cudni &kriVnosftni sill. Gledali so nanj brez slrahu, nepopustljivo. Sklonil1 se je k otrokom in začel znova: »Vater unser der du bist . . .« Zopet mrtva tišina, ki je bilo v nji sli- šati 1g padanje dežja in tiktakanje ure. Otroci se niso zganili, sedeli so s prita- jeniin dihom in gledaii na učitellja z nemirnim, trmastim izrazom protesta. Ucitelj jo zardel kakor rak, skočil je med klopi in zgrabil z belo roko, ki je bila porasla z rdečimi dlakami, prve- ga decka na kraju ter zakričat ne- strpno: »Zacni vendar!« Deček je zatrepetal in prebledcl kakor stena, toda zavedel se je in za- mrmral: »Ne bomo molili očenaša po nemško.« »Was? Was? . . .« je zarjovel uči- telj razjarjen. Sklontf se je in udaril dečka z vso silo po licu, zgrabil ga je za läse, privlekel ga pred kateder, tol- kel ga s pestmi in kričai besno: »Du wirst sprechen, du sollst sprechen! Du polnisches Schwein!« »Ne bomo, ne bomo«, je ponavljal deček z zamrlim glasom in se zvalil nezavesten na tl*a. Učitelj ga je pahnil za vrata. Otroci so so tresli od strahu in so bili kakor okarneneli, lo tu in tain so zadrhtela pobledela ustna in začul se je till vzdihljaj. Učitelj je potožil na kateder dolgo palico, napil so je vode, zasopel je tei- lt o, in ne da bi dvignil ooi, ie začel kli- cati po vrsti: »Marija Kluska!« Njegov glas je bil hrapav in neko- Tiko milejši. Slabotna suha deklica z vidno bolnimi lički je vstala iz klopi, pre- križala se je in držeča v rokah me- daljonček, ki ji je visel na vratu, je stopala s trepetajočimi koraki proti katedru. Pred učiteijem se je ustavila, pogledala nanj z jasnimi očesci in re- kla glasno in odločno: »Ne bomo mo- fili očenaša po nemško.« švrknil jo je s palico, da se je stisniia od bosecin in se prijela za obraz. Kri ji je tokla med prsti, z nad- cloveško silo pa je zadržala jok in mol- če, z obrazom zalitim od krvi in solz, se je vmila v klop. »Martin Pifa!« je zagrmel učitelj eez trenutek. Močni deček je prebledel kakor s"eg, toda stopil je predenj in odgo- voril: »Po nemško ne bomo molili oce- naša.« In ko je dobil udarec s palico čez hrbet, niti žakrlčal ni. Da celo ognit se ni, samo pogledal je sovražno na učitelja in zamrmral izzivajoce: »Pes, ovea garjeva!« Uci.telj ga nienda ni slišal, kajti klical* je naprej po vrsti. In po vrsti, s počasnim in svobod- nejsirn korakom so prihajali k njemu otroci, po vrsti so dvigali lilede mu- eeniške obraze in junaške, jasne oči, polne zadrzanih solz, po vrstii s tra- gično resignaeijo in pribožno udanostjo so hodili po svojo kazen in po vrsti so govorili: »Ne bomo molili očenasa po nemško.« Učitelj je bil vse dalje bolj rdec in vse dalje bolj jezno in maščevalno je pasel svoje oči po njih. Tepel jih' je, vlekel za läse, toltel je z njihovimi gTa- vami ob stene in ob klopi, da je od jeze ohropel — toda niti en otrok se ni za-- majal, ni glasno zavzdihnil, ne zapTa- kal. Hodili so predenj moško, v za- maknjenosti svotega1 navdušenja, še- petaje z drhtečimi ustnicami očenaš. Šli so kakor žrtve na grmado in vsak je govoril brez strahu: »Ne . . . ne . . . ne . . .« Končno je učitelj, utrujen VvSled njihovega juna- škega nastopanja in od svojo lastne je- ze, zarjur ohropelo: »Sitzen!« Komaj je diHal od utrujenosti in Plran 2 » IN C v A \j 0 & A « ^Jj^JlL, rassiri meje na Rivijeri, ako pristopi k takozvani vzhodni zvezi držav. Ako bi prršto do vojne, bi bili premagani francoska in angleška armada, ker bi bill okuženi po boljševiški propaganda Nemčija pa bi potcm zavladala na morju. Pridobivajte nam naročnikov ali nam pa na dopisnici pošljite naslove znancev, o katerih mislite, da bi si list naročili. S tern si ne nakopljete nikake dolžnosti. Celjska kronika* c SESTANEK ČLANOV SDS V CELJU se vrši redno vsako sredo v klubovi sobi v Geljskem domu. Začetek razgovorov je ob osmih zvecer. c 1Z DEMOKRATSKE STRAN- KE. Redni tedenski sestanek krajevne organizacije SDS za celjsko okolico se vrši v četrtek, dne 15. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Permozerja v Gabcrju. Polhoštevilna udeležba. c MESTNI ŠOLSKI SVET CELJ- SKI. Na podlagi zakona z dne 8. 2. 18G9, st. 11 dež. zak. je g. srezki po- glavar imenoval za krajnega šolskega ogledo za mestni kot krajni šolski svet v Celju g. Franca Mravljaka, profe- sorja na drž. real, gimnaziji v Celju. c GELJSKE ŠOLSKE RAZME- RE. (Iz pedagoških krogov.) Zadnja številka »Nove Dobe« je konstatirala, koliko učnih moči manjka na gimna- ziji in obeh državnih meščanskih šo- ]ah. Slične so tožbe v Mariboru, Ljub- ljani in drugod. Naravnost neverjetna pa je pasivnost in brezbrižnost star- šev. Dvomim, da bi si na Češkem ali v Nemčiji upale oWasti nuditi ljudstvu kaj takega, in ce bi si, v viharnem pro- testu bi narod zaliteval red, do kate- rega ima pravico. Smo li že pri nas slišali o kakem protestnem shodu star- šev, kaki energični resoluciji ali depu- taciji pri prosvetnih oblastih?! Je-li staršem res samo do spričevala, ne pa do temefjite izobrazbe njin dece, kate- ro pa more dati le reden ponk. Se-li nič ne vprašajo, kako bodo nji.h sinovi in hčere prestali konkurenčni boj z bolje podkovanimi sosedii? c ONIM, KI IŠČEJO STANOVA- NJA. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju nam sporoca: V zadnjem času se je pripetilo več slučajev, da so stranke, ki so prosife za dodelitev ka- kega izpraznjenega razpisanega sta- novanja isto odklonile, ko se jim. je do- delilo, češ da ne ustreza njihovi stvar- nii odnosno osebni potrebi. Več stano- vanj je radi take jodklonitve ostaTo za- časno delj casa nezasedoniJi, s čemre so bili oškodovani drugi reflektanti za dodelitev stanovanja in tudi hišni go- spodarji, ker je stalo stanovanje delj časa nezasedeno. S takimi odklonitva- nii1 dodoljenega stanovanja so redno poslovanje stanovanjskega sodišča za- vlačuje in otežkoča. Stranke, ki bi v bodoče kako jim dodeljeno stanovanje odklonile, vobče v doglednem času ne oprvši se ob katoder je begal s sovraž- nim pogledom po upornili glavah, po obrazib, posejanih z modrimi pegami in zalitimi od krvi — toda s tern se ni mogel zadovoljiti. Tu se je v zadnji klopi dvignila osemletna dekftca z rdečimi ustnicami, modrimi očmi in svetlimi kodri, splet- kami na čelu in je z veliko resnostjo na lieih pristopila k učitelju, ter ste- govala boječe zdaj eno zdaj drugo ro- čico in šepetala jokaje: »Jaz še nisem dobiia . . .« Švrknil jo je s palico po rocici, da ji je onemogla omalmila, toda de- klica je stegnila drugo in z glasom polnim solz in bolesti ponavfjala ne- ugnano: »Jaz sem tudi Poljakinja. Jaz tu- di ne bom molila po' nomško.« Učitelj jo je začel biti kakor da je pobesnel, dokler ni dekfica pretreslji- vo vzkliknila; in za njo je izbrulmila cela sola. Ihtenje, krcevit jok in krik, prošnjo in vzdihi otrok so pretresli zi- dovje solskih sten. Sto ročic se je ste- galo prosece proti njemu, otroci so pa- daK predenj na kolona — toda ucitelj se ni zmenil. Besno je pretepal dekli- co, ki. je brez zavesti stezala ročice proti njemu in neprestano onako ka- kor avtomalično ponavljala: »Ne bomo molili po nemško.« [ sarni g^ dr. Kalana, se na-seli kot od- i vetnik v Gornjem gradu. c KON KURZ je razglašen o inio- vini tvrdke Theofiil Drexel's Buch-, Kunst-, MuiSikalien- und Sclireibma- terialienhandlung Fritz Rasch v Ge- Tju, kar smo že svoj čas kratko zabele- žili. Prvo zborovanje upnikov pri tu- kajšnjem okrožnem sodišču bo 24. t. m. ob devetiih dopoldne. Temu pripo- minjamo, da so po mestu krožečc no- vice, da bi bil trgovino že kdo prevzel, čksto brez podlage. c DIJAŠKI KUHINJI V CE- LJU je darovala obitelj dr. Tajnšeka, zdravnika v St. Pavlu pri Preboldu, i namesto venca na grob pokojnega g. dr. Josipa Serneca, odvetnika v Celju. 100 Din. " .. '.*¦¦ ': c PRESTAVITEV URADNIH ! DESK MESTNEGA MAGISTRATA. | Uradne deske, ki služijo zä objavo raz- i glasov, odredb itd., se od sedaj nähaja- jo v veži mestnega magistrata. c RAVNALNE CENE ZA MES0. (Razgl'as.) Po zaslišanju izvedenca se J objavlja, da se smatrajo od 12. okto- I bra t. 1. naprej za prodajo mesa v me~ I stu Celju sledeče cene kot dopustne: 1. Za I kg mesa volov in telic: a) za füprednje dele do Din 17.—; b) za zad- nje dele do Dim 19.—. 2. Za 1 kg krav- jega mesa in meso bikov: &*) za spred- nje dele do Din 13.—; b) za zadnje de- le do Din 15.—. 3. Za 1 kg telečjega mesa: a) za sprednje dele do Din \1.—j i b) za zadnje dele do Din 19,—. — S tern se razveljavlja točka I. »Meso« : t. u. razglasa z dne 29. arg. 1925, štev. 3763/25 v kolikor se tiče cen mesu; vse oostalo dol'ocbe točke L omenjenega j razglasa gfede privage itd. ostanejo še \ nadalje v veljavi. — Mestni magistrat j celjski, dne 10. oktobra 1925. — Žu- pan: dr. Hrašovec s. r. c CELJSKI POSOJILNICI, CE- | L«1E. Mestni ubožni svet celjski Vam ( izreka za vašo enkratno podporo v I znesku Din 1.000.— iz zneska, določe- | nega v dobrodelne namene o priliki ! smrti gospoda dr. Josip Serneca, naj- i toplvjšo zahvalo. — Mestni magistrat I cefj-ski, dne 9. oktobra 1925. — Župan: I dr. Juro Hrašovec s. r. j c P. T. DEDIČEM P0 RAJNI GOSPEJ MARIJI TISCH (v roke od- vetnika g. dr. Jurija Skoberne-ta) v Gelju. Mestni ubožni svet celjski vam izrcka najtoplejšo zahvalo za človeko- ljubno darilo v znesku Din 1.000.—, ki ste ga naklonili po želji rajne gospe Marije Tisch revežem v ubožni hiši, med katere se je ta vsota dne 1. okto- bra t. I*, razdelila. — Mestni magistrat cdjski, dne 9. oktobra 1925. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. c FALSKA ELEKTRIKA V CE- LJU. Pred nekaj dnevi se je priključi- lo celjsko električno omrežje falskemu in sicor dobiva mesto tok preko We- stenove tvornice. Električne stroje in žarnice oskrbuje torej že falska elek- trarna. c URADNE URE NA OKROŽ- NEM SODIŠČU. Na okrožncm sodisču nameravajo uvesti za zimski čas nove uradne ure. Uradovali bi od osmih do dvanajsti/h dopoldne in od dveli do pe- li.li popofdne. c V NEMŠKI SOLI. Objavljamo pod črto sliko iz pruske sole, katero je podal eden največjih sodobnih poljskih pisateljev Wf. Reymont. Pisatolj je do- bil lani Noblovo nagrado za književ- Jiost. Njegovo najbolj znano delo so »Chlopi«, v katerih popisuje življenje im trpljenj-e poljskega naroda v Nem- ciji. c MESTNO GLEDALIŠČE. V to- rek, dne 13. t. m. se je vršila. v celj- skem gledaTiišču repriza Cankarjevcga »Pohujšanja v dolini šenitfforjanski«. j Nekatere hibe, ki smo jih opazili pri I prvi predstavi, so pri reprrzii izginile. I Piirotehnioni efekti pa se tudi tokrat j niso dooola posrocili. Vsplosnem je bi- ! la farsa prav dostojno in okusno po- | dana. Gledališče je bilo sfabo obiskano. \ Kakor čujemo, se vršijo sedaj vaje za i iii.senove »Strahove« v režiji g. mag. ; Fed. Gradižnika. Za »Strahovi« se | uprizori L. N. Tolstega drama »Živi ; mrtvec« v režiji g. Pfeiferja, nato pa bodo gostovali ljubljanski igralci s ko- .inediijo »Pegica mojega srca«. c TATINSKA STARKA. V torek, dne 13. t. m. je bila v Gelju aretirana ()7-l*etna Marija Jerin, brezposelna ku- harica, radi tat vine in vlačugarstva žo pridejo na vrsto pri dodelitvi drugega stanovanja. Radi tega naj si stranke, ki se potegujejo za kako razpisano sta- novanje, isto pravocasno, to je predno se prijavijo za dodelitev istega, ogle- da jo. c EVIDENCA SPREJETIH, NE- SPREJETIH IN VPOKOJENIH OFI- GIRJEV. (Razglas.) Na podlagi ob- stojet'ih predpisov o evidenci rozerv- nih oi'ickjev itd., pozivam kot sl'edi: 1. Vse v mestu Celju bivajoče (ne gle- de na prlstojnost) rezervne oficirje, ki so bili kot taki sprejeti v našo vojsko, 2. vse v mestu Gelju bivajoče (ne gle- de na pristojnost) bivše rezervne ofi- cirje, ki so zaprosili kot taki za- spre- jem v naso vojsko in Se niso bili. iz bo- disi kateregakoli vzroka sprejeti v voj- sko, 3. vse v mestu Celju bivajoče (ne glede na pristojnost) bivše rezervne oficirje, ki so zaprosifi kot taki za sprejem v naso vojsko in so bili ob- veščeni, da niso sprejeti, 4. vse v me- stu Celju bivajoče (ne glede na pristoj- nost) oficirje v ostavki, 5. vse v mestu Celju bivajode (ne glede na pristojnost) oficirje v pokoju, da se osebno javijo pri podpisanem uradu v söbi «tov. 14, I. nadstr. od 12. oktobra t. 1. do vkljuc- no 22. oktobra t. 1. med uradnimi ura- mi3 to je od 9. do 12. ure dopoldne. K priijavi je s seboj prinesti sledeče do- kumente: 1. ad 1. V našo vojsko spre- jeti rez. oficiirji morajo s seboj pri- nesti točne podatke o voj. sfužbovanju, dekret oz. ukaz o sprejemu v naso voj- , sko, dekret o zadnjem povisanju, zad- nji vojni (ratni) razpored ter vse vo- : jaške dokumente, ki jih posedujejo. Ad 2. V našo vojsko še nesprejeti bi,v- ši rez. oficirji morajo s seboj prinesti vse vojaške dokumente, kakor točne podatke, kedaj in kje so vložili proš- njo za sprejem v vojsko. Ad 3. V naso vojsko nesprejeti bivši rez. oficirji tozadevno obvestllo, da niso bili spre- | jeti. Ad 4. Oficirji v ostavki morajo s j seboj prinesti dekret o sprejeti ostavki j in ad 5. oficirji v pokoju pa tozadevni j dekret. Ker je zadeva zelo važna in | nujna, pozivam vše v poštev prihaja- j joče gg. oficirje, da se temu razglasu | točno odzovejo. Nevednost o tern raz- j glasu ne opravicuje. — Mcslni magi,- j strat celjski (vojaški oddetek), dne 11. j oktobra 1925. — Župan: dr. Juro lira- f Sovec s. r. c POPIS VOJAŠKIH OBVEZNI- J KOV, KI ŠE NISO PR1SEGLI. (Raz- j glas.) Na podlagi odloka komande voj- nega okrožja Gelje Str. pov. br. 113 z dne 6. avg. t. 1. pozivam vse v mestu Celju bivajoče vojaške obveznike rojst- nih letnikov 1875 do 1905 in sicer ne glede na pristojnost in čin, ki so ga iimeli v vojski ter še niso kot taki pri- segli zvestobe Nj. Vel. kralju Ateksan- dru I., da se osebno javijo v svrho vpisa v tozadevno evidenco pri podpi- sanem uradu v sobi štev. 14, I. nad- stropje od 12. oktobra t. 1. do vključno 22. oktobra t. 1. med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. Od letnikov 1901, 1902, 1903, 1904 in 1905, se morajo tozadevno samo oni prijaviti, ki so bili prilikom rekrutaci- je spoznani sposobnim ter oproščeni aktwne vojaške sfažbo kot hranilci. Od ostalih letnikov, to je od 1875 do 1900, se pa morajo vsi oni prijaviti, ki so bili pred 17. avg. 1921 odpuščeni iz voja- ške službe, kakor tudi vsi oni, ki kljub sposobnosti niso nikdar služili vojake. tomveč so bili kot taki vojaške službe po poklicu aft iz drugih razlogov opro- ščeni, oziroma niso bili vpoklicani v vojasko službo. K prijavi je s seboj prinesti vojaske dokumente. Ker je zadeva važna in nujna, pozivam vsa- kega, ki pride po prednjem v postev, da se temu pozivu točno odzove. Kdor se do dolocenega term in a ne bi prija- vil, bo kaznovan z denarno globo od 300 do 500 Din oz. tej vsoti odgovar- jajocim zaporom. Nevednost o tern razglasu ne opravicuje. — Mestni ma- gistrat celjski (vojaski oddelek), dne 11. oktobra 1925. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. c DARILO. Podpornemu društvu za rovne otroke v Gaberju je darovala Celjska posojilnica 500 Din iz zneska, dolocenega v dobre namene ob priliki smrti prodsednika dr. Josipa Serneca, za kar se ji drustvo zahvafjuje. c OSEBNA VEST. Gosp. dr. Stan- ko Sajovic, dosedaj koncipijent v pi- predkaznovana. Jerinova je äkusala ukrasti pri ge. Mariji Jindra va, Kra- lja Petra cesti razno perilo, a j,e tatvi- no v poslednjem trenutku preprečila tamkaj uskižbena varuhinja otrok. Jerinova se je podala nato v opatijo in ukradla tain servijete im dvoje ser- vijetnih obrockov. Jerinovo so oddali v zapore okrožnega sodišča v Gefju. c SUMLJIVI KOLKI. Te dni se je mudil v Celju posestnik Andrej An- derluh iz Gerovca pri Rogaški Slatini. V mestu se ga je najprej nasrkal, po- tem pa je nesel na davöni urad kolke, in sicer 2 po 500, 5 po 250 in 2 po 20 dinarjev v prodajo. Kolki so bili neži- gosani, toda na spodnji strani se je pozjialo, da so bill že nekje prileplje- ni. Anderluha so priidržali v Celju, ker je opravičen sum, da so kolki ukradeni s kakih uradnih spisov. '•¦"- ¦-¦<$ c V KONGERTNI KAVARNI »CENTRAL« se yrsi ysak večer salon- ski koncert pod vodstvom kapel'nika gdbp, Silbersteina. -a. •.;. ~tro- kovni ueiteJj g. Zdravko Kovač in sol- ski upraviteij g. Rajko Vrečer. GdS. Jana Hodnikova je predavala krasno Maistrovo posem »Malgaj« s prmier- . nim uvodoni. Pri manifestaciji je so- de'iovaJ" tudi moški pevski zbor Drama- tičnega društva pod vodstvom g. R. Vrer-erja. Prečitana resohicija je bi!a navdušeno sprejeta. — r. š SOKOLSKA PRIREDITEV V ŽALGU. V nedeljo dne 18. t. m. se bo vršila v vseh prostorih bivse delniške pivovarne v ŽaTcu sokolska veselica z javnim nastopom domačega Sokola in bratskih društev. Pri slavnosti bo so- dolovaf salonski orkoster iz Gelja. Po- skrbljeno je v raznih šotorih za vse podrobnosti želodčnega vprašanja. V jflüi-ebni dvorani bo pies, kjer se bo •mladina zabavala. Posebna znameni- tost bo »ŽaJski muzej«, ki se ob tej pri- liki slovesno otvori in zatvori. Savinj- čani, v nedeljo dne 18. oktobra vsi v „Žafec! -- r. U* 6 PRVA ŽENA REFERENT. Z ukazönl trgovinskega ministra je ime- noviina gdč. Ljubica Kneževic kot re- ferentka za ženske strokovno sole. Gdč. jvnezevic je na ta način prva zena-re- jferent v beogradskih ministrstvih. Š SNOVANJE ŠOLSKIH DE- LAVNIC. Ministrstvo prosvete je odo- brilo, da se na naših osnovnih in sred- ¦ njlh šolah uvedejo šolske delavnice za roeno delo. Inicijativo za ustanovitev šolskih detawiic je dal podmladek »Rdečega križa«, ki je že ustanovil več takih delavnic, V najkrajšem času se otvorijo posebni tečaji za učiitelje in ucrteljice, ki se bodo pripravljali za pouk v šolskih delavnicah. š OPROSTITEV UCENGEV OD OBISKOVANJA SOLE. Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, da se sme oprostitev učencev od obiskovanja šo- Te vršiti samo na podlagi potrdila dr- žavnih zdravnikov. Zdravniki, bodo iz- dajaii taka potrdila samo onim učen- cem, ki jim jih pošljejo šolski upra- vitelji. š STATISTIKA INVALIDOV. Mi- nistrstvo za socijalno politiko je ne- davno dovršilo statistiko invalidov in njihovi'h rodbin v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih je v Jugosl'aviji 48 tisoc 716 vojnih invalidov, 211.190 in- vajidskih rodbin, .ki že prejemajo in- validnino in državne dodatke. š PREDAVANJE PROTI ALKO- HOLU V NAŠI VOJSKI. Vojni mini- ster je odredil, naj se po vojaskib šo- lah iai pri posameznih cetah vrše pre- davanja proti alkobolu. Oficirske in podoficirske knjižnice pa naj si naba- vijo publikacije, namenjene propagan- di proti alkoholu. Š PONEVERBE V OSREDNJEM URADU ZA ZAVAROVANJE DE- LAV GEV V ZAGREBU. Povodom zad- njega štrajka v zdravilišču v Brestov- cu v Zagrebu je padel sum na denarno poslovanje v OUZD v Zagrebu. Uvedli so preiskavo in izvršili nenadno skon- tracijo knjig. Pri tern so odkrili pone- verbe v višini 400.000 Din. Dva višja uradnika so takoj suspendirall Š UBILI SO VOJAKA ZARADI KONJA. Vojak Meko Kamaric je vodil dva konja iz Peitrovaradina na Kam- niško cesto. Na potu sta ga srečala dva človeka, od katerib je iinel eden lovsko puško. Pozvala sta vojaka, naj jima izroci konja, kar pa je Meko odklonif. Neznanca sta nato napadla vojaka ter ga ustrelila. Policija je že prišla mo- rücu na sled in ga aretirala. Morilec in njegov sokrivec sta dejanje pri- znal"a. š VELIKA TATVINA V SLO- VENSKI BISTRICI. V noči od 8. na 9. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Alojzija Pinterja pri farni cerkvi. Vlo- milci so si nagrabilL baje za okoli 125.000 Din najboljšega manufaktur- nega blaga in drugih vrednosti in nato odpefjali svoj plen, kakor so kazale sle- di, z vozom. V svojem poslu so morali biiti zelo izvežbani, kcr jib nihče v hiši ni slišal, dasi je spalnica g. Pinterja nad trgovino, in tudi prebivalci sosed- niih his niso opazili ničesar sumljivega. š TEŽKA ŽELEZNIŠKA NE- SRECA. Pri Koški v Slavoniji se je pripetifa težka železniška nezgoda, ki ni zahtevala človeškiii žrtev, povzroči- la pa je veliko škodo. Pri tovornem vlaku je en vagon skočil s tira ter po- tegnil za seboj še naslednjih deset va- gonov. Šest vagonov se je prevrnilo v globoko jamo, pohio vode, trije vagoni, natovorjeni s koruzo., eden pa z lesom, so se popolnoma razbili. Skoda je zelo velika. <& š IZGTNUL MLADENIČ. 18-\JtnL Peter Avbel, st'anujoc na P'^u gt 4 pri Dolali, je dne 5. t. ilh. odšel z doma in se ni več povrnif. Pred odhodom je napisal listič, na katerem sporoča svoj- cem, da si bo najbrže končal življenje. Avbel je majhne postave, okroglega obraza, plavih očii, črnih las ter je bil oblečen v modročrnkasto obfeko. Nosil je siv klobuk in erne čevlje na zadrgo. a ŽENA PODKUPILA MORIL- GA SVOJEGA M0ŽA. V Starem Be- čeju so našli te dni bogatega posestni- ka Joso Jelica na dvorišču njegove hi- še mrtvega. Dognalo se je, da je bil ustreljen iz lovske poške. Morilca so kmafu izsledili v osebi mladega pokoj- niikovega nečaka, ki je izjavil, da ga je podkupila žena umorjencga s 50.000 dimarji, da je izvršil umor. Zlocinsko ženo in njeno hčerko so zaprli. »CAJ ZA GOSPODE«. Čaj za go- spode? Kaj se dobi tudi kaj takega? Seveda se dobi; istotako kot je vino ali cigareta lahko aromatična, rezka ali lahka, tako ima tudi čaj samosvojo lastnost. Tako 11. pr. je čaj znainke »Čajna ročka črni« gospodom pasebno prisjubljena vrsta. Ta čaj jo močen, re- zek, po načinu angleških mešanic ter ima kot jutranja pijača, ako se z mle- kom ali smetano zavžije, to veliko prednost, da deluje poživljajoče kot dobra kava, vendar pa ne napolnjuje želodca. Jaz moram tudi poslati upravi llsta 7;e'kaj naslovov sosedov inznancev,da jim pošlje»Novo Dobo« na ogled. r^si J^^ ako zlafof rudecöfHiodra, Lrnor rujava, J *. veöiio bo fet>i prijafeljica pr^rvo J I yisokopkmenita :'~> najfinejša Xzdrapilisma mesdnica I vnajdovršenepipopplnosu, \edina obstoječa čajnamešanica I najfineßih eDetop.m nepre- \kosfjiva v izdatrwsti, uparabi, ne drdž/a kot srednje.urste. LABlÄR0tot rudeča vsebine pofna, arorfiaticriQ.. čista Undo-Ceylon čajna mešanica najfinejših izbir, pH (ahkem poparhu brezl pHtmočneny z smetano priporo\ " člfiua. lAJNAROČKft modr-ct Čaj xa dame TTiila., coetna, ne T-azbu^jdjoca, tafcoimenovana | Raska čajna mešanica' ppsebnoprimema zq pripr;q,ijo-v\ samooarju., ¦-.* ' ker tadlpri daljšemu vločenju, ' nepostane grenka. GWS[Ä&>CKÄ Čajza gospode > močaripfemenit, angleškemu ohisu odgwarjajoä, posebno primeren za uživanje z msekom afi smetano kot žajatrek (&JWAROCKA TUJCtVCL prifjultjencsinvrifetna čajna mešanica za cbitelj, tadipri frajnemuuzwanjii nobena-okusna utmjenost. Dinar v Curihu Torek 12. okt. 9-20 Devize v Zagrebu Torek 12. oktobra Dunaj 7.884—7.984 Berlin 13.35—13.45 Bruselj 2.5475—2.5875 Budimpešta. 0.07884—0.07984 Milan 2.2242—2.2482 London 271.57—273.57 New York 55.92—56.52 Pariz 2.555—2.595 Praga 1.6589—1.6789 Gnrih 10.8223—10.9025. (Notic z današnje borze do sklepa redakcije nismo prejeli.) Ljudska p^osveta. 1 »PRI STRICT] ZDRAVNIKU KA KMETI1I« se imenuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živafskega življenja tolmačiti dečkom skrivnost postanka življenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vse- bino in poinon brošure odlomek iz predgovora, ki veli: Ce si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo na- tančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno navajati, da se tudi v tern obrača na nje za svet. Važno je nam- reč, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih Tahko skodljivi vplivi prehi- te, napravijo otroka boječega in neza- upljivega napram njim. V pouku 0 spolnili zadevah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto prezgo- daj kot eno uro prepozno. — Brošura slane Din 7.— in se dobi v Zvezni ti- skarni v Gelju. 1 ZNAMENITA GLASBENA NAJ DBA V ANGONI. Italijanski listi poročajo, da so v cerkvi del" Sacramen- l to v Jakinu naSli zvezek tiskanih na- božnili skladb iz leta 1528. Skladbe so činoniinne, izvzemši zadnjo, ki pripa- da Francu Layolle, francoskemu skla- datolju iz prve polovice 16. stoletja. \ DRAGOGENI DAROVI RUSKI AKADEMIJI. Iz Moskve poročajo, da je minoli teden dospela tjakaj mongol- ska deputaciija, ki je prinesla Ruski akademiji povodom njenega jubileja dragocene darovo. Mod darovi je sta- rinski zemljevid mongolske kneževine in Zgodovina Mongolije v 15 zvezkib ter Življenje in dela inongosskih kne- zov in njiliovih družin. Obe deli ste bill doslej evropskim zgodovinarjem po- polnoma neznani. Dalje je med darovi zgodovina mongolske umetnosti do le- ta 1800. in končno album mongofskih umetnikov, posvečen Ruski akademiji. 1 SPLOŠNA BELORUSKA UMET- NIŠKA RAZSTAVA. Nova struktura državne zveze sovjetske Rusije ima za posl'edico, da se pogosteje nego prej pojavljajo v poodinih republ'iikah sa- mostojni umetnostni pokreti. Tako pri- pravlja Institut za belorusko kulturo v Minsku, sedanji prestolici Belorusi- je, za sredo oktobra sptošno belorusko umetnostno razstavo. Ta izložba bo ob- segala slikarstvo, grafiko, kiparstvo in umetno obrt in si je stavila za nalogo, da pokaže delovanje umetnikov iz Be- lorusije, kakor Havala, Lisickega, Ma- leviča in drugih. Razstava naj pokaže tudi kulturo dežete, njeno zgodovino in značaj, kolikor se izraža v plastični umetnosti in kolikor je v zvezi s tremi glaviiimi piemeni republike, namreč Belorusi, Židi in Poljaki. Gospod A. T.y Trbovlje: Hvala za naslove! Uredimo. G. H., Št. Jnr ob j. z.: Za zadnjič prepozno. Se Vam/li tudi ne zdi za da- nes že prostaro? — Za naslove hvala! G. dr. J. S., Maribor: Vse številke so posse. IJdruženje rudarskih namesčen- cev, Velenje: Pošta vrača, ker Vas ne pozna. Akademsko društvo, Ljubljana: Izvodov zastonj uprava načelno ne do- voljuje. Razgled po svetu« r PROTI DEBELIM ŽENAM V FILMU. Iz Amerike poročajo, da je več ameriskih filmskib druiin sklenilo dogovor, da se filmske dive, ki tektajo vec nego 130 liber, ne pripuščajo k drugiirn vlogam kakor h komičnim. Do tega koraka jih je pripravilo spozna- nje, da sprejema občinstvo zelo hfcidno take filme, katerih predstaviteljice ne ustrezajo iluziji vitkih in slokih po- stav. r STARI SLOVANI so mislili, da grlica tako žahije za svojim tovarišom, ako ji pogine, da ne sede nikdar več na zeleno vejo, teinveč samo na suho, in da nikdar ne piije ciste vode, toin- več jo vedno s svojimi nožicami ali pa perutmi poprej nekoliko zbrodi. r H1NDENBURG0V ČEVELJ. Udružemje cevljarjev v Debelnu je pro- •slavilo te dni stoletnico svojega obstoja z razstavo ocvljev in kož. Prava kurir joznost na razstavi je bit najvcčji če- velj na svetu, ki se imenuje Hinden- burgov cevelj. Sest čevljarjev v Debel- nu je tlelalo ta ogromni čevelj 750 ur. Čevelj je visok 5 metrov, podplat je dolg 100 cm, širok 73 cm, pete so vi- soke 27 cm. Pombifi so 10 volovskih' kož in za podplat 100 funtov usnja. K cevlju jo privrtana ostroga, katere ko- lešček ima v premeru 50 cm. Stran 4 »NOVA DOBAc Štev. 114. Telefon štev.75 In 76 Podružnica PoštniČek.raČ. 10.598 Ljubljanske kreditne banke w Celju Delniškaglavnicainrezerve CCWt^OSct V LjllfoBjclffli Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000'— Din 60,000.000*— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logaiec Podpužnice Agencijs. Lo&atec. Brežlce, ČraomelJ, Gorica, firanj, Marlbor, Metkovič, Novt Sad, PiuJ, Sarajevo, Split, Trst. Spref ema VlOge na Knjižlce In leKoČi JJESK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, r&ČUIft protl ugodnemu obrestovanju 3> srecke djczanrxie *»«,:zr»©clrtes loter»ije. Ofvarja akreditlve in izdaja kredžina pistna za tu- in tnozemsf vo. r ODPUŠČANJE MESTNIH NA- MEŠČENK. Mestni svet v Speyeru je na predlog socijaTnih demokratov sklenil, da odpusti vso mestne name- ščenke, ako na temelju svojih družin- skih in gospodarskih razmer niso na- vezane na pridobitno delo. Tako iz- praznjena mesta, kolikor potreba, ima- jo dobiti poročeni brezposelni prosilci. Predlog je bil sprejet proti gfasovom komunistov. r 6&-NADSTR0PN0 HIŠ0. na- meravajo graditi v Newyorku, ker konkurenca nikakor ni raogla prebo- leti, da je družba Woolworth sezidala nebotičnik s 55 nadstropji. Ta hiša je visoka skoraj 240 m. Novo poslopje bo visoko nad 300 m in bo torej dosegalo Eiffelov stolp v Parizu, ki velja za najviišjo stavbo na svetu. Novi nebo- tičnik bo staf v 42 ulici v bližiini veli- kega centralnega kolodvora. Gradbeni stroški so preračunjeni na 15 milijp- nov dolarjev (840 milijonov dinar jev). r 40.000 LET STARA ČL0VEŠKA LOB ANJA. V kamnolomu pri Er- furthu na Nemškem je preparator weimarskega muzeja nasel 40.000 let staro čfoveško lobanjo, ki so jo pre- nesli v muzej. r SEDEMTISOČ KIL0GRAM0V TEŽAK METEOR. Leta 1818. so na- »li v Grenlandu največji doslej znani meteor, ki je težak okoli 7000 kg. Po prestanih velikih težavah so spravili ta kamen sedaj na lad jo in ga prepe- Ijali v Kopenhagen. r SE IZPLAČA 0ŽENITI SE. Kanadec Ferguson je bil bogat, a je iibozal in je hotel obupati. Pa je dobil poročilo, da mu je neki stric v Avstra- liji zapustil 10.000 funtov (2,700.000 dinarjev) z edinim pogojem, da se mo- ra oženiti. Mož se je seveda takoj oženil. r ULJUDNI R0PARJI. Gledali- sko igraTko Ido Rubinstein so čakali v newyorskem hotelu,, kjer začasno sta- nuje, nekega vecera trije elegantno oblečeni gospodje. Ko je igralka prišla iz gledališča, so se ji trije gospodje glo- boko priklonili, nato pa je igralka na- enkrat zagledala v sebe uprte tri revol- verske cevi. Na uljudno vprašanje, kaj da gospodje žele, so gospodje z re- volverji odgovorili, da žele samo igrat- kin nakil Igralki ni preostalo druge- !ga, kakor da želji uljudnih gospodov ustreže; in izrocila jim je svoj nakit v vrednosti 15.000 dolarjev. Kavalirji so se jej baje lepo zahvalili in so takoj odšli. r KATERO MESTO JE NAJ- DRAŽJE V EVROPI. Prvo mesto v vrsti dragih evropskih mest ima ne- dvomno Varsava, prestolica Poljske. Življenje v tern rn&stu je strasnp dra- go. Naj navedemo samo nekaji prime- rov. Navadno kosifo v hotelu stane naših 300 Din, navadan hotelska soba za eno osebo 150 Din na noč, britje v brivnici 100 Dim itd. Velika prodaja - damsklb plaSžev! Trpcžni športni Din 400#-, modni ševjot 550-, velour la. (SOO-, velour lala 720'-. gladki sukneni 800"-, tini modno-sukneni , 9oO--, i MODELI ,1 velour z »Biberette« i k»žo 1020-, modno \ sukno z »Electrik« 1330-, Eskimo velour s Panterkanin 1650'-, najnovejši modeli s Chinchilla opusum 2600-, - 3000'- v ve- letrgovini R. STERMECKI, Celje. Cenik zaston. Vsak kupec dobi darovnico. 11 lilllUg nana dorn FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4- Plačilo tudi na obroke. Sliharshs In piestarsite pomocnike in WčlJICnVčfl vso oskrbo V. Schunko, Celje, Aškerčeva ul. Žegnon je u Tremor jih! V nedeljo 18. okt-a>a>>>oo J" > o o ^0Q>XHH00O^^|(g H Ul O ^ ^ Dečman Ferdinand------1 - 1 13----------[396108 72 - - - Esih Matija ....------3------1 1---------44 — — — - Friedrich Ivan ...-------------21------_ _______ Gorenjak Josip . .-------------1~ 1 — — — — 46-- — — — Honnjec Viktor . .------111 12---------42— --—i kravo za prekajevaiea Janžek Marija ...-----------------1 1--------------------------- Junger Ludvik . .----------2------3--------------— — — — — Kroflič Alojz . . . .------3------1------------------387- - - - Lapornik Ivan . . .------2------2 2--------------111— — — - Rebeuschegg Franc------7 9 — 7 3 — — - 280 486 206 — — — Senica Karol . . .--------------1-----------_- 50 - - — - Urbančič Adoif . .------3------------------ _ — 157 51 - - - Volsk Rozalija ... -1 1-1-2-------------_ — Zany Viktor . . . .----------2------_--_i25-257- - - Zavodnik Alojzija .-------------2 2*2 — -_— — - — _- Čoh Stefan . , . .---------------------_ — — _— — _ — _ _ Bernardi Drago ..---------------------1 — ~~-------___ — _ Robek AntoH ...----------------- 1 1---------______ Reberšak Anton . .--------------— — 2 — ~ — — — — — — - Lebič Fani . . . .--------------------------~-------48------------------ Potekal Ludvik . .---------------------— — — —— — — — — — Plešivčnik Ana . .--------------------------------------237 53------------- Žumer Josip ....—---------------------_ — __ 69— — — — Permozer Anton . .----------------------------------------— — — ~ ~ Leskošek Ivan . . .-------------1— —--------------50 — — — — Svetel Ivan ....------_ — 1 1 2---------____ — — Skoberne Fric .,------_------1 1--------------— — — — — Krkoč Ivan . .-----------------47---------------------------- - - -I izvoz Trškan Alojzija ..-----------------------------------— — 32 — — — 1 slanine Skupno . . . - 12114 1167 27-----------1801 1835 671-------------- | Pupilaptiovaren in javnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranllnlca celjska Usttmovljona leta 1864. — Pod trufnim dt&avaim aadzorstvom. TZ laatni palaoi jj_*l IfcoloÄ^c«*!** no. Ugo