Naročnina mesečna	^^	flBMI^^^^^	_ ^^^^^^^^^^^ ček. račun: Ljnb-
^^^	TH»	^	^^^ m- i|aua »t. ia
■tvo Din — ne- ^^^^^^ ^^M ^	^^^ ^HV	g ^__m ^__^ 10.34« u
izdaja ee- ^^^^^^ ^^M	M	■	^^^^^ M ^^M Sarajevo
■ ffj^B	I— H	^	JH» a HB ^HV Za*r.h
Inozemstvo 120 Din ^^^BB ^^M ■■	fl^V	M	^^M
Urednlitva je v JBLmJf	U P"» Kopitar-
Kopitarjevi nL6/Hl	jeva b. telefon 2W?
Telefoni arednlitvai dnevna slniba 205» — nočna 299*. 2994 la 209«	■	Uhaja vsak dan ajntraj. razea ponedeljka in dneva po prazniku
Zgodovinski razgovori med Anglijo in Rusijo
Eden se pogaja s Stalinom
Anglija naj razume rusko politiko v Evropi, Rusija pa bo angleško v Aziji - Rusija obljublja velike nakupe v Angliji, „če dobi kredit44 - Litvinov napija kralju Juriju in njegovim državljanom
B
Sestanek cinikov
Prava sreča je za zdravje našega živčevja, da v mednarodnem življenju tako hitro pozabljamo. Kaj vse bi se danes lahko napisalo o poglavju Rusije in Anglije, če bi šli brskat nazaj v zgodovino samo preteklih 17 povojnih let. Kakšne nasprotujoče si izjave, ne morda dnevnih časopisov, marveč vodilnih državnikov v Evropi bi morali nanizati druge ob druge, če bi hoteli pisati zgodovino komaj preteklega petnaist-letja, samo z ozirom na odnošaje med sovj. Rusijo in Evropo. Kaj vse simo v tej kratki dobi že brali na tem polju, se morda celo razvnemali za ali proti, nato prebavili in pozabili vse, tako da danes lahko zopet govorimo o obisku angleškega ministra Anthony-ja Edena v Moskvi, kot o nekem novem zanimivem dogodku, e katerim se bomo pečali par dni, se o njem modro razgovarjali in ugibali o ozadjih in posledicah, nato pa zopet preleteli na kaj drugega.
Pretekla so komaj tri leta, ko je bilo svetovno časopisje polno poročil o rusko-angleš-kem sporu zaradi dveh angleških inženjerjev Thorntona in Maodonalda, ki so jih sovjetske oblasti zaradi špijonaže zaprle in sodile. Angleški veleposlanik je moral iz Moskve, sovjetski iz Londona, prekinjeni so bili trgovinski odnošaji med obema državama, vsa Evropa je bila razburjena iin medsebojni srd je dosegel globine, o katerih smo mislili, da jih ne bo mogoče tako kmalu zasuti. In danes dviga pred Edenom Litvinov čašo in napiva kralju Juriju.
Pretekla so komaj štiri leta, ko je nemška vlada ob vznešenih »Ileil« klicih junija 1931 podaljševala svojo od 1. 1921 trajajočo rapalsko prijateljsko pogodbo z Rusijo ter po svojem zunanjem ministru oznanjevala Evropi in zapad-niin velesilam, da je »to prijateljstvo steber miru in jamstvo, da se bodo vse politične krivice versajskega miru popravile.« In danes, ko je angleški minister Eden iz Berlina odpotoval v Moskvo, so mu še dolgo brnele po ušesih grožnje sedanjih nemških vlastodržcev na naslov Rusije.
Pretekla so komaj štiri leta, ko je Molotov pri letnem kongresu v se ruski h sovjetov še uradno v imenu sovjetske republike izjavil, »da so lokarnski pakt, pakt Briand-Kellog in vsa podobna prizadevanja zapadnih kapitalističnih velesil le mrke priprave za vojno zoper državo ruskih proletarcev«, pa smo že vse to pozabili in se danes ne moremo načuditi modrosti in miroljubnosti Litvinova, ki iste pakte proslavlja kot edina sredstva za ohranitev miru ter jim hoče dodati še druge pakte, v katere vabi kapitalistične države.
Tako vsi hitro živimo in ker čisto v duhu površnosti naše kulture v nobeden dogodek nismo globlje prodrli, protislovij ne opažamo in vse se nam zdi normalno in v redu. In vendar je obisk angleškega ministra v Moskvi eno takih protislovij v mednarodni politiki, ob katerem bi nam morala zastati sapa ne samo vsled skozi stoletja trajajočega nasprotstva med Anglijo in Rusijo, ki se da in se je dejansko tudi večkrat že pokrilo z zavezniškimi mostički mednarodnopolitičnega oportunizma, ampak vsled vprav v globine segajoče neskladnosti med duhom, na katerem je zgrajena Velika Britanija, ter med duhom, ki je pogonska sila komunistične Rusije.
Toda Eden je v Moskvi in se razgovarja s Stalinom in Litvinovim. Miino tega ni mogoče. A ker ne moremo verjeti, da bi narodi v svojih medsebojnih odnošajih ne vpoštevali vsej neke vrednote in nekih načel, ki so trajna, ki se ne spreminjajo po dnevnih okolščinah, ki se ne odlagajo in zopet oblačijo kot nedeljski suknjič, ker ne moremo verjeti, da bi Anglija nehala biti Anglija in sovjetska Rusija komunistična država, se nam zdi, da moskovskega sestanka ne moremo imenovati drugače, kot sestanka med dvema velikima cinikoma. Med dvema cinikoma, ki točno poznata drug drugega razpoloženje in sta si stavila nalogo, da spričo dnevnih potreb drug drugega prevarata, iskajoč pri tem le izključno svoje lastne koristi.
Ciničen je Stalin, ki hoče Anglijo vpreči v veliki zvezni sistem, ki naj bi bil naperjen proti Nemčiji, dobro vedoč, da bo to služilo predvsem ne samo ruskim nacionalnim interesom, ampak v prvi vrsti komunističnim idejnim svrham, ki jih je lani obrazložil Manuilski, ko
!e dejal na kongresu ruskih 6ovjetov, »da je reba med kapitalističnimi državami vzdrževati sovraštva, ki bodo odporno silo buržujev zmanjševala in komunizmu omogočila, da izvrši v Evropi svoje poslanstvo«. Ciničen je Litvinov, če za dosego tega cilja obliva svojo zunanjo politiko z bengaličnim ognjem miroljubnosti, zvestobe do mednarodnih pogodb in do obstoječega političnega reda v Evropi. Ciničen Voro-šilov, ki za kulisami rožlja z armado enega milijona rdečih vojakov.
A cinična je tudi Anglija, oziroma njen predstavnik, če v imenu vzvišenih idej miru in mednarodnega bratstva prepričuje moskovske državnike, da je najboljše, da se z Nemčijo spravijo, da jo nehajodražiti ssvojim vzhodnim paktom in s svojo rdečo armado, dobro vedoč, da to odgovarja le angleškim brigam, da se vzpostavi na evropskem kontinentu ravnovesje med francoskim in angleškim blokom, da Angliji sami ne bi bilo treba mučne izbire, da se priključi ali enemu ali drugemu, ampak da ostane pomirjevalni angelj med obema taboroma, istočasno pa mirno trži po svojem Imperiju.
Toda nekaj se zna izcimiti iz tega sestanka dveh cinikov. Morda bosta oba za nekaj časa odložila orožje, ki ga skrivata pod pogajalno mizo in to vsled obojestranskih potreb dnevne politike, ki se trenutno medsebojno čudovito izpopolnjujejo. V Evropi je Rusija tista, ki prosi. V Aziji, kamor sega tudi britski imperij, je pa Anglija. Odkar je Japonska začela prodirati v osrčje Azije, so Angleži začeli študirati strategijo na Daljnem vzhodu v novoustvar-jenih okolščinah. Trenutno pravega protijapon-skega razpoloženja v Angliji ni, a načelo angleške zunanje politike je: predvidevati, pripravljati. Morda na tej podlagi, ki je čisto tr-govsko-mešetarska, angleški in sovjetski cinizem ipak najdeta kakšno možnost za sporazum
Stalin
Moskva, 29. marca. c. Angleški obisk v Moskvi se razvija naprej v silno lepem znamenju prijateljstva med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Najlepši je ta silni preokret v odnosih med prej tako osovraženo Anglijo in komunistično Rusijo označil sovjetski zunanji minister Litvinov, ko je s v o i o napitnico svojemu angleškemu gostu začel z željami, da bi angleški kralj Jurij V. še dolgo srečno vladal svojim Številnim narodom. Danes zjutraj se je pa vsa Moskva zbudila tudi v zastavah; pisana zastava angleškega imperija je čisto mirno visela ob rdečem praporu sovjetske revolucije. Koder se fe pojavil Edenov avto, je bil povsod predmet pozornosti in prijaznega pozdravljanja.
Razgovori o Nemčiji
Današnji sestanek med Litvinovim in Edenom je trajal 3 ure. Uvodoma je na današnjem sestanku Eden podrobno razložil potek razgovorov v Berlinu. Zelo obširno je govoril o stališču, ki ga zastopa Nemčija glede sklenitve vzhodnega pakta. Za njim je govoril Litvinov, ki je podrobno razložil, kako so se razvijali odnošaji med sovjetsko Rusijo in Nemčijo zadnja tri leta. Preokret v odnošajih med Rusijo in Nemčijo se je izvršil v letu 1932, ko je bilo jasno, da bo Hitler prišel na vodstvo nemške politike. Ko je Hitler prevzel nemško vlado v svoje roke, so se odnošaji med Rusijo in Nemčijo stalno slabšali. Vi?ek napetosti med Nemčijo in Rusijo je bil dosežen v letu 1934, ko je Nemčija odklonila, da bi pristopila k baltskemu paktu, ki ga je predlagala sovjetska diplomacija.
Ostala „viseča vprašanja44
Ko sta končala ob državnika svoje misli glede razgovorov v Berlinu, sta prešla, kakor pravi dopisnik Reuterja, na ostala viseča vprašanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Govorilo se je o vseh spornih vprašanjih tudi iz predvojne politike in je bilo v tem oziru med obema državnikoma ugotovljeno znatno zboljšanje odnošajev in zelo pospešeno zbližanje obeh stališč. Največ pa se je nato govorilo o položaju na Daljnem vzhodu. Litvinov je izjavil Edenu, da je najvažnejši problem Daljnega vzhoda, kako zagotoviti nedotakljivost kitajskega ozemlja.
Nato sta pa oba državnika govorila tudi o gospodarskih odnošajih med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Litvinov je poudaril svojemu angleškemu tovarišu, da želi sovjetska Rusija predvsem zboljšanja v kreditni politiki med Anglijo in sovjetsko Rusijo. To se pravi, da obljublja sovjetska Rusija znatnejše nakupe v za-p a d n i Evropi, £e se ji dovoli znatna višina nakupov na kredit. Ob koncu pretresa teh gospodarskih vprašanj sta se Eden in Litvinov razgovar-jala tudi, kako spraviti v sklad sklepe konference v Ottawi z nujnimi zahtevami, ki jih zahteva zboljšanje trgovskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo.
Pri Molotovu in Stalinu
Po sestanku z Litvinovim je bil Eden sprejet tudi od predsednika sveta ljudskih komisarjev Mo-lotova. Vendar pa je ta obisk bil bolj vljudnostnega značaja. Dasi je Molotov v sovjetski Rusiji ministrski predsednik, vendar je njegov delokrog sam zelo ozek. S tem večjo pazljivostjo pa se zasledujejo stiki, ki se vpostavijajo med Stalinom in Edenom. Poudariti je treba, da doslej te ves čas obstoja sovjetske Rusije Stalin nikdar nI sprejemal nobenega tujega državnika. Tndi ta sprejem Edena pri Stalinu se drži v največji tajnosti. Dozdaj se samo ve, da je bil Eden včeraj v Krem-llnu in da je bil pri Stalinu. Danes popoldne pa se je Eden ob 16 ponovno podal v Kremlln in je bil tam sprejet od Stalina. Pri njem je ostal nad eno uro. Ta obisk zavzema naravnost nekak simboličen značaj, ker izgleda to kot nekaka sprava med kominterno in angleškim Imperializmom, ki ga je Stalin kot vodja komlnterne najbolj pobijaL
Glasovi listov
London, 29. marca. b. »Times« poročajo iz Moskve, da je imel lord Eden ob priliki dveurne konference z Litvinovoin dovolj priložnosti, da se seznani s stališčem Sovjetske Rusije glede položaja v Evropi, ki je nastal po berlinskem obisku. Lord Eden je odkrito informiral Litvinova o pogajanjih v Berlinu, medtem ko ga o samem stališču britanske vlade ni mogel informirati, ker mu še ni bilo znano. Po mnenju Litvinova pa je ravno od Anglije sedaj odvisen mir, ker edino ona lahko prepreči vojno. Sovjetska Rusija je zaradi agresivne nemške politike vznemirjena, ker je od Hu-genbergove spomenice pa do zadnje Hitlerjeve izjave jasno, da se hoče Nemčija zadovoljiti s svojo ekspanzijo in imperialistično politiko na vzhodu, česar ne skriva, temveč to ob vsaki priložnosti poudarja. Rusija bi bila zavarovana proti napadu Nemčije samo s sklenitvijo pakta o medsebojni pomoči. Prav zaradi tega smatra Sovjetska Rusija angleško stališče za odločilno in usode-polno.
Kljub najprisrčnejšim besedam, ki so se izmenjale med lordom Edenom in Rusi v Moskvi, in kljub temu, da je zunanji minister sir Simon v poslanski zbornici včeraj izjavil, da obstoja med stališčem Anglije in stališčem Nemčije znatna razlika — zagotavljajo angleški oficielni krogi, da se nameravajo pogajati z Nemčijo dalje. Pravijo namreč, da poročila >Daily Telegrapha« o raznih blaznih zahtevah Hitlerja ne odgovarjajo resnici. Res je sicer, da bi Nemčija rada svoje bojno brodovje spravila na 400.000 ton in da zeli, da se ji vrnejo nekatere kolonije, toda prav ta nemška težnja je najmočnejši razlog za Veliko Britanijo, da zasleduje politiko sporazuma % Nemčijo, da bi omilila prav to zahtevo, ki je za Veliko Britanijo najbistvenejšega pomena.
Zato je linija angleške politike sedaj ta, da bi se na konferenci med Anglijo, Francijo in Italijo v Stresi razpravljalo o stališču in lahtevah Nemčije kot nekaki podlagi za diskusijo. Simon je namreč prinesel iz Berlina od Hitlerja »konccsijo<, da sicer Nemčija ne bo pristopila k vzhodnemu paktu, da pa hoče olajšati tak političen sporazum s tem, da izjavi, da nima namena, da bi napadla ne Rusije ne Poljske. Hitler je tudi pripravljen, kar se tiče oborožitve, sprejeti znani Macdonaldov načrt, ki med drugim prepoveduje aerokemično vojsko. Kar se tiče števila nemške armade, pa Hitler poudarja, da ima Rusija 950.000 rojakov v mirovnem stanju, kar daje Nemčiji pravico do odgovarjajočega števila svoje armade.
V Parizu smatrajo vse to za manever Nemčije, ki bi rada zavlekla zasedanje Zveze narodov, ker bi se v primeru, da se Anglija zavzame za sporazum z Nemčijo na taki podlagi, konferenca v Stresi zelo zavlekla.
Moskva, 29. marca. Te. V današnjih »Izvesti-jih« piše Karel Radek, da bi odločno stališče Anglije leta 1914 lahko preprečilo svetovno klanje. Tudi danes je nevarnost za vojno skoraj popolnoma enaka kakor leta 1914 in omahovanje angleške vlade bi imelo lahko za vso Evropo usode-polne posledice. Če je zares največji cilj angleške politike ohranitev miru, potem mora Velika Britanija podpirati predvsem Sovjetsko Rusijo, ki hoče, da se ustvari varnost proti napadom za vsako državo. Ne sme se namreč zavarovati mir samo na zapadu Evrope, vzhodno Evropo pa prepustiti zgolj slučaju, kajti če se bo zaiskrilo na vzhodu, potem bo tudi na zapadu vzplamtela krvava zarja.
Zelo tnačilno je, da zlasti Mussolini dela na to, da bi se ta nemška namera izjalovila in se je razgovor italijanskega poslanika v Parizu, grofa Pignatti Morano di Custozza z Lavalom 28. t. m sukal okoli tega vprašanja. Tudi francoski listi so lačeli močno kritizirati angleško zadržanje in popustljivost sir Johna Simona. Italijani upajo, da bo navzočnost Mussolinijeva na konferenci v Stresi veliko pripomogla k temu, da se bo delo pospešilo in da se bo, če je to sploh mogoče, dosegel sporazum i Nemčijo, ki bo položaj popolnoma po jasnil, če pa sporazum ne bo mogoč, hoče Italija delati na to, da se storijo odločni koraki.
Kljub vsemu pa ni verjetno, da bi Anglija odstopila ed svojega stališča skrajne previdnosti in rezerve in da bo neomajno delala na to, da ne pride do stvoritve dveh taborov v Evropi.
Protinemške demonstracije po vsej poljski Šleziji
Katovice, 29. marca. c. V vsej Gornji Šleziji so se danes razvile velike protinemške demonstracije. V Katovicah je bilo več protestnih shodov, na katerih so govorniki opozarjali na zle pesled'ce poljsko-nemškega prijateljstva. Govorniki so večinoma predvsem napadali vladno šolsko po itiko v Šleziji, ki zopet preveč favorizira nemške zahteve. Množice so bife tako razburjene, da so šle pred nemški generalni konzulat in tam dolgo demonstrirale. Policija jt bila takorekoč brez moči.
Neredi v Gdanshu
Gdansk, 29. marca. A A. Pat poroča: Predvolit-vena borba se nadaljuje. Z mnogih strani prihajajo poročila o nasilnih dejanjih. Posebno huda je borba med nacionalnimi socialisti in socialisti. Snoči so vdrugič aretirali skupino socialistov, ki je bila v zvezi s sobotnim shodom socialistične stranke.
Padec španske vlade
Madrid, 29. marca. c. Danes ob 10 se je pričela seja ministrskega sveta, ki je obetala biti zelo burna. Na dnevnem r-du je bila razprava o pomilostitvi upornikov iz oktoberske vstaje. Med njimi je tudi znani socialistični voditelj Gondalez Pena, ki jc bil obsojen na smrt. Seja vlade je trajala do 13.45. Po seji je prvi prišel iz ministrske sobe predsednik vlade Lerroux in časnikarjem izjavil, da je vlada pravkar podala demisijo. Na seji vlade je namreč prišlo do bojnega glasovanja m d pristaši poinilo. stitve in pa njenimi nasprotniki. Za pomikslitev je glasova'o sedem članov radikalne levice, proti pa so glasovali (rije ministri, člani Gil Roblesove stranke, en liberalni demokrat in pa en agrarcc. Teh pet ministrov je izjavilo, da nc morejo prevzeti odgovornosti za (o, če bi revolucionarji le pomilostitev zopr, napačno razumeli. Zato poda aio demisijo. Takoj na o je L-rroux izjavil, da s tem odstopa celokupna vlada Alcala Zamora je že začel s posvetovanji za sestav«, nove vlade.
Dunajska vremenska napoved: Mrzlo vreme. Viharno. Padavine. Možen tudi sneg.
Titulescu v Parizu »Zel°sem zadovoljen4'
Litvinov brzojavlja Lavalu, da ga Moskva nestrpno pričakuje
Pariz, 29. marca. c. Romunski zunanji minister Titulescu je danes prispel na svoji evropski turneji v Pariz. Današnje časopisje je njegovemu obisku posvetilo obilo pozornosti, saj je Titulescu ena naj-priljubljenejših osebnosti iz srednje Evrope v vseh prestolnicah zapadne Evrope. Takoj po svojem pri-
na ta način, da Anglija malo bolj živahno podpre rusko potrebo po vzhodnem paktu, Rusija pa ponudi Angliji prijateljske kompenzacije v Aziji. Vzhodni pakt za daljnovzhodni pakt. Saj ostane na razpolago še sto načinov, da eni in drugi svoje obveznosti obidejo na praktičnem jx>lju. Strašilo pa le ostane za nekaj časa. Strašilo za Nemce, da ne bodo preveč rjuli, strašilo za Japonce, da se ne bodo preveč razširjali po Aziji.
Kaj drugega je od moskovskega sestanka res toz&o pricd&vVoiu
hodu se je Titulescu odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal Laval. Prvi sestanek med njima je trajal skoraj dve uri. Ko je Titulescu odhajal iz zunanjega ministrstva, so ga seveda obkolili časnikarji. V razgovoru z njimi jim je Titulescu poudaril, da je prišel v Pariz kot predstavnik bloka držav Male zveze Dobesedno je rekel časnikarjem sledeče: »Jaz sem zelo zadovoljen, da sem prišel v Pariz. Rečem vam, da vlada med Lavalom in menoj por>olna soglasnost in dasi je ta fraza že tako banalna, je vendar topot bolj resnična ko kdaj prej.« Kmalu nato je prišel za njim iz ministrstva Laval in oba skupio sta se odpeljala v neki hotel na kosilo. Jutri se bodo razgovori med Tituleseom in Lavalom nadaljevali.
Popoldne so bile zopet izmenjane zelo prijateljske brzojavke med Litvinovim in Lavalom. V (eh brzojavkah je bil končno določen čas obiska Lavala v Moskvi. Litvinov je sporočil Lavalu, da ga v Moskvi pričakujejo kot prijatelja reda ia miru v Evropi.
Anglija ne odneha S
ranjem bo Anglija še posredovala med Nemčijo in Francijo
Nova poljska ustava
Ravno pred enim tednom, to Je ▼ noBi od sobote na nedeljo je po 14 urni, telo ostri debati t poljskem Sejmu bila izglasovana nova ustava, ki jo režimski listi proslavljajo kot znak velike zmage in važen zgodovinski dogodek v razvoju povojne Poljske.
Sedanja ustava, ki odpravlja sleherno sled demokracije in uzakoujuje avtoritarni režim trenutno vladajoče skupine, ima precejšnjo zgodovino. Želja po avtoritarnem režimu se je javila takoj maja 1926, ko je maršal Pilsudski zopet po-segel v politiko. Pilsudski ni bil nikdar prijatelj demokracije in parlamentarizma. Debate v parlamentu je navadno zaničljivo imenoval prazno čvekanje in brezplodno zapravljanje časa. Zato so mnogi mislili, da bo takoj, ko se je polastil oblasti, strmoglavil parlament in demokracijo. Toda Pilsudskemu »e pred 9 leti očividno še ni zdel primeren čas za odpravo demokracije v Poljski. Tako je nekaj let še pustil životariti Sejem, ki itak ni imel nobene prave besede več in v katerem pristaši Pilsudskega tudi niso imeli zadostne večine. Zato se je Te redko zgodilo, da je bil parlament vprašan za mnenje. Vse važnejše odločbe so padale na sejah vlade, čeprav tak način vladanja ni bil v skladu z obstoječimi ustavnimi zakoni. Prišlo je leto 1930 in z njim razpis volitev. Tokrat si je hotel Pilsudski v parlamentu zasigu-rati voljno in vdano večino. Ker bi mu pa takšne večine ljudstvo ne dalo, zato je z vso silo udaril po opoziciji in še pred volitvami dal zapreti vse oj>ozicionalne voditelje ▼ trdnjavi v Brešču na Bugu, kjer so jim ▼ naslednjih mesecih naprtili veleizdajniški proces. Novemberske volitve 1. 1930 so potem za vlado seveda izvrstno izpadle, a ji kljub temu niso vrgle dvetretjinske večine, ki je po ustavi potrebna za spremembo osnovnih zakonov. Vlada je sicer pripravljala spremembo ustave, pe pri tem imela dokaj skrbi, kako bi jo bilo mogoče na zakonit način spraviti v življenje.
Šele v januarju 1934 se ji je ponudila ugodna prilika. Zaradi nekega nasilnega akta vlade je opozicija demonstrativno zapustila parlament. To priliko pa je porabil bivši pravosodni minister Car in predlagal, naj Sejem glasuje o novi ustavi, čeprav predmet ni bil na dnevnem redu. V parlamentu so ostali samo vladni poslanci ravno v tolikšnem številu, da je bila seja še sklepčna. Bliskovito je bila nova ustava predložena parlamentu ta takoj tudi izglasovana. Naknadni protesti opo-
zicije niso ni® pomagati. Toda po zakonu Je morala ustava biti predložena š« senatu v odobrenje. Senat pa je predlagal nekaj sprememb, ki jih bi pa moral zopet naknadno odobriti Sejem. Tokrat
je ojjozicija bolj skrbno pazila. Ker se je razve-delo, da bo odločitev padla že v marcu, so bili oj>ozicionalni jjoslanci noč in dan na nogah in pazili, da ne zamude pravega trenutka. Vedeli so, da vlada dvetretjinske večine ne more dobiti brez njihovih glasov. Toda tudi tokrat je Car našel izhod, sklicujoč se na svoje juridično znanje je izjavil, da tokrat prav za prav ne gre za glasovanje o ustavi, ampak le za sprejem sprememb, ki jih je senat predlagal k ustavi. Zato pa po njegovem mnenju zadostuje navadna večina. Vlada si je seveda njegov predlog osvojila in tako je nova ustava bila sprejeta z 260 proti 139 glasovi. Judje in narodne manjšine se pa glasovanja sploh niso udeležili.
Še enkrat sta si torej stala nasproti vlada in
opozicija, toda več, nasproti si je stalo dvoje svetovnih naziranj: demokratično in absolutistično pojmovanje države. Značilno je tudi, da je opozicija tista, ki zahteva naslonitev na demokratično Francijo v zunanji politiki in da je vlada, ki zagovarja avtoritaren, absolutističen režim, prijateljica in zaveznica narodno - socialistične Nemčije. Opozicija je ostro napadala vlado in ji očitala v 14 urni ostri polemiki vse politične grehe zadnjih let. Prišlo je do zelo ostrih nastopov in tudi do groženj. Toda vladi se ni zdelo potrebno, da reagira. Ena, kakor druga stranka sta se zavedali, da je s tem dnem zaključena ena doba poljske zgodovine in da prihaja nova era brezparlamentarne opozicije. Parlament bo razpuščen v kratkem, jeseni pa bodo volitve po novem volivnem zakonu, ki ne pozna proporca in ki bo vladajoči stranki zagotovil, ako že ne vseh, pa vsaj velikansko večino mandatov. Volivni zakon je tako skonstruiran, da bo ojjoziciji toliko kot onemogočeno tudi le postaviti kandidatne liste. Poljska je torej likvidirala z demokracijo. Treba bo počakati, kaj ji prinese diktatorski režim.
„Nova" poljska vlada
Varšava, 29. marca. AA. Pat poroča: Predsednik vladnega bloka polkovnik Slavek je sestavil novo vlado. Z izjemo predsednika je nova jx>ljska vlada po sestavi enaka svoji predhodnici.
Francoski parlament noče na
pOČitnice V»ted nevarnega položaja v Evropi
Paril, 29. marca. 1. Poslanska zbornica in
senat bosta še nekaj časa zasedala. Prvotnemu predlogu, naj bi poslanska zbornica šla na počitnice do 28. maja, se je posebno ogorčeno uprl Franklin-Bouillon. V svojem govoru se je skliceval na resnost položaja, nastalega z nemškim sklepom 16. marca. Ce zaradi ničesar drugega, je rekel Franklin-Bouillon mora parlament ostati že zato še nekaj časa zbran, ker bo glede na bližajoče se mednarodne sestanke prišlo vsaj še do etae zunanje politične diskusije pred prainiki. Razen tega bo vlada po sodbi Kranklina-Bouillona vsekakor potrebovala še nekatere izredne kredite.
Predsednik vlade Flandin je odgovoril, da je po njegovi sodbi popolnoma normalno, da are poslanska zbornica že zdaj na velikonočne počitnice.
Nato je poslanska zbornica s 882 glasovi proti 239 glasov odklonila predlog o odhodu parlamenta na počituice do 28. maja, nato pa s 300 glasovi proti 265 glasovom odklonila tudi drug . predlog o odhodu na počitnice do 21. maja. Vlada je tako ostala v manjšini, toda to glasovanje nima političnega pomena, ker vlada ne samo ni postavili vprašanja nezaupnice, temveč tndi ie vnaprej is-javila, da o tej stvari prepušča poslanski zbornici, da se odloči po svoji prosti volji.
Odlok ministra za socialno politiko
Kako naj se zadrže uslužbenci raznih javnih državnih socialnih ustanov
„Neodvisnost Avstrije"
N emško-iialijanska napetost
Čudne nemške zahteve glede bodočnosti avstrijske države
Dunaj, 28. marca. e. Tukajšnje »Neuigkeits-weltblatt« objavlja posebna poročila iz Berlina o načinu, kako sta sir John Simon in Hitler obravnavala vprašanje avstrijske neodvisnosti, oziroma vprašanje podonavskega pakta. Nemški državni kancler je angleškemu zunanjemu ministru dokazoval, da obstoja ie dejstvo direktnega vmešavanja Italije v avstrijske razmere in da so se tndi vse lapadne velesile v Avstrijo vmešavale, ko so podpisale rimski sporazum. Kako naj se sedaj Nemčija obveže, da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje razmere, ko so se druge velesile že vmešavale, Nemčija take neenakopravnosti ne more sprejeti. Hitler je nadalje dokazoval angleškemu ministru, da je treba dati avstrijskemu ljud-stvn priložnost, da svojo politično voljo izrazi. Zahteval je. da naj pride do spremembe avstrijske vlade, ki ho volitve omogočila. Šele potem bi Nemčija podpisala pakt o nevmešavanju, toda pod pogojem, da se tudi Italija obveže, da bo storila enako. Francosko-italijanski načrt o pakta o nevmešavanju za Nemčijo v sedanji obliki ni sprejemljiv.
List priznava, da je avstrijska vlada sicer
mnogo pričakovala, toda tako obširnega nemškega revizionizma ne. Napetost med Nemčijo in Italijo, ki se je začela na konlerenci v Stra, po berlinskem sestanku le še narašča.
Avstrija sme uvesti splošno in obsežno vojaško službo, če hoče...
Dunaj, 28. marca. TO. Iz krogov, ki so o namenih Male zveze poučeni, izvira vest, da se ie nekaj dni vršijo pogajanja med Francijo, Malo zvezo, Balkanskim sporazumom in Avstrijo oziroma Bolgarijo z ozirom na izražene želje teh držav, da bi smele povišati svojo vojsko vsled nemškega oboroževanja. Italija bi rada, da se da pravica do oboroževanja tudi Madjarski, toda Francija in njene zaveznice stojijo na stališču, da se da sedanji avstrijski vladi nemudoma dovoljenje za uvedbo splošne vojaške službe, ee bo to željo le izrazila, Bolgariji samo za primer, če vstopi v Balkanski sporazum, Madjarski se pa ta pravica odreče, ker je izrazito revizionistična država in bi ji vojska služila samo v revizionistične namene.
Belgrad, 29. marca. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič je izdal o držaniu uslužbencev uradov za zavarovanje delavcev, delavskih zbornic in borz dela med volitvami ta-le odlok:
Po določbah §§ 124 in 130 zakona o zavarovanju delavcev, §§ 31 in 38 zakona o zaščiti delavcev, § 70 zakona o pokojninskem londu nameščencev in jx> §§ 14, 112 in 113 naredbe o izvedbi uredbe o organizaciji posredovanja dela, so osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi, centralno tajništvo delavskih zbornic in delavske zbornice, pokojninski zavod za zavarovanje nameščencev, osrednja uprava za posredovanje dela ia borze dela — javne ustanove, ki opravljajo svoje jx>sle pod nadzorstvom ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje kot državne oblasti.
Uslužbenci vseh teh ustanov so kot javni uslužbenci dolžni opravljati svoje delo v javnem interesu in po obstoječih predpisih.
Obveščen pa sem, da se neki uslužbenci navedenih ustanov ne ravnajo po teh predpisih in da zlasti zdaj po razpisu volitev narodnih poslancev izkoriščajo svoje položaje v teh ustanovah za razne politične grupacije. S tem zanemarjajo svoje dolžnosti in delajo v škodo članov, oziroma oseb, ki ne pripadajo političnim grupacijam, s katerimi sami simpatizirajo. Na ta način delajo proti pravilom v škodo ustanov, ki morajo, kakor sem pravkar navedel, služiti splošni blaginji in javnemu interesu.
Ker so taki postopki jjosameznih uslužbencev gori navedenih ustanov proti državnim interesom in proti koristim dotičnih ustanov, odrejam na podlagi pravic, ki mi jih dajejo gori navedeni zakonski predpisi, to-le:
1. Da izdajo osrednji urad za zavarovanje delavcev, centralno tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice, pokojninski zavod za zavarovanje nameščencev in osrednja uprava za jjosredovanje dela takoj vsem svojim uslužbencem in uslužbencem področnih ustanov okrožnico, s katero naj jih opozore na važnost in na značaj njihove funkcije in da mo-
rajo za agitacije za volitve narodnih poslancev opravljati svoje posle in izvrševati svoje dolžnosti brez vsake pristranosti in brez ozira na strankarsko pripadnost zavarovancev, oziroma oseb, ki so po svojih poslovnih stikih navezane na usluge ustanov, v katerih so dotični uslužbenci zaposleni;
Z po zakonskih določbah zakona o državnih uslužbencih ne sme nihče od gori navedenih uslužbencev izkoristiti svojega položaja in vpliva, ki ga ima v službi, za agitacijo in pomoč tej ali oni politični orientaciji ali grupaciji;
3.	v kolikor ti uslužbenci postanejo kandidati ali namestniki kandidatov na kakršnikoli listi, morajo o tem takoj obvestiti svojo ustanovo, da ta z njimi prekine službeno razmerje, oziroma ravna z njimi po obstoječih predpisih, tako, da dotična oseba ne bo mogla svojega položaja ali ustanove, ki ji pripada, izkoristiti v svoje strankarske svrhe;
4.	nobenemu uslužbencu navedenih ustanov * ne more dovoliti kakršnokoli potovanje na kakršnemkoli področju, bodisi za agitacijo, za shod ali v splošno politične svrhe. Pristojna oseba, oziroma organ, ki takšno potovanje dovoli, bo odgovarjal za kršitev zakonskih predpisov in tega odloka;
5.	osrednji urad za zavarovanje delavcev, centralno tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice, penzijski fond za zavarovanje nameščencev in osrednja uprava za posredovanje dela naj sporoče ta odlok v celoti vsem svojim uslužbencem, oziroma uslužbencem področnih jih ustanov in naj jih pozo-vejo, da sc po njem kar najstrožje ravnajo z opozorilom, da bom proti uslužbencem in odgovornim organom, ki bi arugače ravnali, izdal najstrožje zakonske ukrepe;
6.	osrednji urad za zavarovanje delavcev, centralno tajništvo delavskih zbornic, delavske zbornice, pokojninski zavod ža zavarovanje nameščencev in osrednja uprava za posredovanje dela me morajo pr prejemu tega odloka obvestiti v treh dneh o ukrepih, ki so jih izdali radi izvršitve tega mojega odloka.
Kdo oborožuje Abesinijo 25£3S».
Berlin, 28. marca. TG. >V51kischer Beobach-tert objavlja naslednje uradno poročilo DNB (nem-Ski poročevalni urad) z ozirom na neke vesti, ki trdijo, da Nemčija pošilja orožje v Abesinijo:
>V italijanskem tisku nočejo utihniti sumni-tenja, da zasleduje Nemčija v Abesiniji svoje posebne interese in da je abesinskemn eesarjn ponudila svoje oficirje za vojaške inštruktorje ter obilico munioije in orožja. Vse te vesti so izmišljene in so bile tako v Rimu kakor tndi v Berlina ie nradno zanikane.«
Razpadanje zlatega bloka
»Ako Italijanski listi kljub temu še vedno ponatiskujejo takšna snmničenja, jc treba to označiti kot zlobno poročanje. Da sc nahajajo v Abesiniji inozemski oficirji kot inštruktorji abesinske vojske, nadalje, da se inozemske orožarne, predvsem francoske in češkoslovaške, trudijo, da bi dobavljale orožje in municijo Abesiniji, in da je francoska firma Sehneider-Creuzot že sklenila pogodbo za dobavljanje lahkih gorskih topov v Abesinijo, to je znano vsem. Toda o tem ne najdemo v italijanskem časopisju nobene besede.«
Belgija zniža vrednost denarja
Posledice se čutijo v Angliji, Nizozemski, Švici, Franciji
Slovanski veterinarski kongres
Veterinarji naj služijo kmetu
Belgrad, 29. marca. AA. 24. in 25. t m. je bila v Pragi konferenca Zveze slovanskih veterinarjev. Udeležili so se je zastopniki iz Bolgarske, Poljske. Češkoslovaške in Jugoslavije. Naše veterinarje je zastopal predsednik jugoslovanskega veterinarskega združenja Milutin Gee, inšpektor kmetijskega ministrstva. Zvezo slovanskih veterinarjev so ustanovili na pobudo naših veterinarjev 1931 v Belgradu. V njej so včlanjeni veterinarji štirih slovanskih držav, namreč Bolgarske, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Sklenili so, naj bo maja 1936 v Brnu na Češkoslovaškem prvi kongres slovanskih veterinarjev.
Belgrad, 29. marca. AA. Da našemu kmetovalcu v sedanjem času hude gospodarske krize čim bolj pomore in da bi pri tem tudi nase veterinarstvo čim popolnejše izpolnilo svojo važno vlogo, je kmetijsko ministrstvo izdalo tole okrožnico:
Veterinarji kmetijskega ministrstva bodo skrbeli z vsemi silami, da pridejo v čim tesnejši
SV»1 JSS ■ : ' -i.
Poziv kmet. ministra
in stalnejii stik s prebivalstvom. Seznanijo naj se osebno i vsemi njegovimi potrebami na področju živinoreje, da mu nato takoj pribite na pomoč. Živinoreja je za našega kmetovalca ogromne važnosti, ker je živina »a ohranitev njegovega gospodarskega življenja najvažnejši pridelek, zlasti pa sedaj, ko svoje druge pridelke težko vuovčuje. Veterinarji bodo skrbeli za ohranitev zdrave živine, in bodo vsestransko in neumorno preprečevali in zatirali vse nalezljive bolezni. Mimo tega bodo veterinarji z vsemi svojimi močmi in s po-žrtvovanjem podprli kmetovalce pri preprečevanju nalezljivih bolezni, pri zatiranju že nastalih bolezni, pri zdravljenju obolele iivine in z brezplačnimi sveti siromašnim kmetovalcem. Kmetovalce bodo s predavanji in z drugimi propagandnimi sredstvi podučili o ustanovitvi živinorejskih in dragih kmetijskih zadrug. Pri nstanavljanjn teh zadrug, naj tndi aktivno sodelujejo, da tako pospešijo živinorejo in zadružno samopomoč našega prebivalstva.
Bruselj, 29. marca. TG. Belgijska vlada je izdala uradno obvestilo, da namerava znižati vrednost belgijskega denarja (belge) za 25 do 30 od-utotkov, a da hoče še vedno obdržati zlato vrednost kot temelj belgijske valute. Iz Anglije prihajajo poročila, da se tam boje belgijskega tekmovanja na svetovnih trgih, ker bo znižanje denarne vrednosti tudi pocenilo belgijske proizvode. Nadalje zatrjujejo v londonskih denarnih krogih, da je nadaljno vzdrževanje zlatega bloka nemogoče in da mora v kratkem času priti do zrušitve te skupine, kar bo imelo za svetovno trgovino za enkrat nedogledne posledice. Sedaj pričakujejo, da se bo slabost polastila zaporedoma nizozemskega forinta in švicarskega franka, prav tako člana zlatega bloka, ker mora znižanje vrednosti belge porazno vplivati na nizozemsko in švicarsko valuto z ozirom na tesne gospodarske zveze teh držav z Belgijo. Tudi v Parizu so že občutili rahlejši protisunek, ker je vrednost francoskega franka na borzi nekoliko padla v razmerju do dolarja in do fynta. Čeravno iz tehničnega stališča ?a francoski zlati frank ni nobene nevarnosti — saj znaša zlato kritje v Franciji nad 100 odstotkov in je sploh ves papirnati denar krit z zlatom, toda gospodarske posledice se bodo čutile tudi v Franciji. Zlati blok polagoma, a gotovo razpada.
Bruselj, 29. marca. b. Na današnji seji parlamenta bo nova vlada predložila svoj program. Sjilošno se pričakuje, da bo vrednost belge znižana za 25—30%. Razen tega bo osnovala vlada kreditni zavod, ki ga bo kontrolirala narodna banka. V tem kreditnem zavodu se bodo zbirali prejemki in glavnica, ki jih bo narodna banka dosegla z novo vrednostjo belge napram zlati vrednosti. Drugi vladni ukrep bo pobijanje brezposelnosti. za kar bodo morali dati polovico uradni«*
Nov predsednik
kasacijskega sodišča
Belgrad, 29. marca. m. Mesto, ki se je izpraznilo s smrtjo dr. Subotiča, sodnika kasacijskega sodišča, se je spojx>lnilo s tem, da je bil postavljen za kasacijskega sodnika Božidar Katanič. Novi predsednik belgrajskega kasacijskega sodišča je bil rojen 1872 v Negotinu. Ljudsko šolo in gimnazijo je končal v Kragujevcu, pravne nauke pa na belgrajski univerzi. Uradniško karijero je pričel kot praktikant pri kragujevškem sodišču. Leta 1919 je bil imenovan za af>elacijskega sodnika, leta 1925 pa za kasacijskega sodnika.
Danes je bilo zasedeno mesto predsednika Stola sedmorice, oddelka B. v Zagrebu. Na to mesto je bil postavljen dr. Ivo Ucovič, kasacijski sodnik Novi predsednik Stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu je doslej zavzemal položaj državnega tožilca na državnem sodišču za zaščito države v Belgradu. Na tem f>oložaju je bil od ustanovitve tega sodišča 1929 pa do danes.
Rudarska stavka v Ladanju
*	Varaždin. 29. marca. b. V noči od včeraj na
1 danes se je končala stavka rudarjev v Spodnjem Bolgarija noče državne stranke j Ladanju. Iz Zagreba so prinesli znesek 210.000
S	*	dinarjev
privatniki, polovico pa jih bo dala državB. Dalje se bo uvedla kontrola nad vsemi bankami, narodna banka pa bo jamčila za depozite. Kredil bodo v bodoče lahko dobivala samo zdrava podjetja, ki bodo pod neprestano kontrolo narodne banke. Dalje bo vlada uvedla 40 urni tednik. V zunanjepolitičnem oziru se bo vlnda trudila, da čimprej prizna sovjetsko Rusijo, razen tega pa bo dejala na to, da se sestane mednarodna konferenca za stabilizacijo vseh valut. Parlament bo najbrž poslan na enoletni dopust.
Sofija, 29. marca. AA. Po snočnji seji vlade, ki je trajala do devetih zvečer, je ministrski predsednik general Zlatev dal novinarje.in pojasnila o perečih vprašanjih bolgarske poli-tike.
Na vprašanje, kaj je z govoricami o ustanovitvi državne stranke na Bolgarskem, je ministrski predsednik odgovoril tole:
Ustanovili ne bomo nobene stranke. Kaj se nismo pravkar osvobodili strank? Zato jih ne bomo na novo ustanavljali. Tega ne bo. General Zlntev jc demantirnl tudi vesti o nesoglasjih v vladi in o izpremembah. To so samo govorice, je pristavil general Zlatev, ki jih razširjajo prizadeti krogi.
Na vprašanje, kdaj bo zasedal višji vojaški »vet. je predsednik vlade odgovoril: Višji vo-jaSki svet je sklican za t. april. Bnvil se bo s formacijo to tuk e in i drugimi tehničnimi rmr*šaaji.
dinarjev, ki je bil izplačan kot mezde delavcem od meseca decembra do februarja. Vsak delavec je dobil 1500 Din za svoje delo. Rudarji so zaradi tega počasi pričeli prihajati iz rovov, bilo jih je 150, po 108 urni stavki in prebivanju pod zemljo. Rudarji so bili silno izčrpani in onemogli, vsled česar se bo pričelo delo v rudniku šele čez nekaj dni, ker rudarji vsi izčrpani niso sposobni za delo.
...in v Gornji Gorevnici
Belgrad. 29. marca. m. Radi neizplačanih dnevnic so te dni stopili v stavko vsi rudarji, zaposleni v rudniku Rmilka v Gornji Gorevnici.
Rudnik eksploatlra belgijska družba Anversa. •
Belgrad, 29. marca. AA. Od 30. marca do 9. aprila bo v Baslu švicarski vzorčni velesejem. Jugoslovanske, avstrijske, italijanske in Švicarske železnica so dovolile znaten popust za obiskovalce
Za našo vseučiliško knjižnico
Belgrad, 29. marca. m. 2e dva dni se tu mudita akademika ljubljanske univerze Franc Petre in Evgen Ravnihar radi odobritve banovinskega prispevka za zgradbo vseučiliške knjižnice. Kakor znano, je banska uprava dravske banovine v omenjeno svrho stavila v banovinski proračun vsoto 200.000 Din, ki se pa mora vložiti v osrednji fond. Za uporabo tega fonda je banska uprava v Ljubljani izdelala poseben pravilnik, ki ga je poslala v odobritev notranjemu ministru. To ministrstvo je pravilnik banske uprave že predčasno odobrilo ter ga je poslalo tudi finančnemu ministru, ki je danes podpisal akt, v katerem obvešča notranjega ministra, da nima ničesar proti omenjenemu fondu za zgraditev vseučiliške knjžnice. S tem je to vprašanje rešeno v vseh instancah.
Osebne vesti
Belgrad, 29. marca. m. S kraljevim ukazom je napredoval za profesorja VIL pol. skup. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Pavle Urankar. S kraljevim ukazom so premeščeni: za inšpektorja finančne kontrole VI. pol. skup. dravske finančne direkcije v Ljubljani Franc Golob, inšpektor finančne kontrole iste skupine v primorski finančni direkciji v Splitu; za inšpektorja finančne kontrole VI. pol. skup. v primorski finančni direkciji v Split Josip Erjavec, prej inšpektor finančne kontrole v Ljubljani; v savsko finančno direkcijo v Zagrebu Peter Držaj, inšpektor finančne kontrole iste pol. skup. dravske finančne direkcije v Ljubljani. Z odlokom notranjega ministra je postavljen za pristava VIII. pol. skup. pri okrajnem načelstvu v Gornjem gradu Stanislav Vertivšek, pristav iste skupine banske uprave v Ljubljani. Za pristava VIII. pol. skup. pri okrajnem načelstvu okraja porečkega v mornvski banovini je postavljen Franc Hartman, pristav iste skupine okrajnega načelslva okraja paračinskega Belgrad. 29. marca. m. S kraljevim ukazom je nn predlog gradbenega ministra upokojen na čelnik tehničnega odd. na banski upravi v Ljub ljani ing. Matija Krajec. Za novega načelnika tega oddelka ie postavljen v III. pol. skup. 2. stop. ine. Viktor Skaberne. Ob upokojitvi je bil dose dnnji načelnik g ing Krajec odlikovan z redom jugoslov. krone 3. stoDiiie.
Žetev je obilna, a delavcev malo
Msgr. dr. Ivan šarič, vrhbosanski nadškof, j« izdal pastirski list o duhu katoliške akcije. V njem razlaga pomen te ustanove. Ne samo duhovniki, ampak tudi laiki so pozvani v sveto službo Jezusovo, da sodelujejo pri širjenju evangelija. Današnja doba je tako burna in usodna, da morajo v«i na delo za Kristusov nauk. Niti krvne rodbin-•ke vezi ne vežejo ve£. Gospodar in sluga se gledata postrani kot sovražnika. Zakonske vezi se trgajo, prezirajo se dolžnosti pred Bogom in pred ljudstvom.
V teh burnih časih j« sv. o6e Pij XI. pozval može in žene vseh slojev, da stopijo v apostolsko službo škofov. Škofje in duhovniki so v dušnem astirstvu preveč zaposleni, njihov glas se čuje ;omaj še v notranjost cerkve. Na pomoč jim morajo priti lajiki in širiti Kristusovo kraljestvo na ulici, v tovarnah in v hišah. Nasprotniki Cerkve brusijo orožje, zato morajo tudi njeni prijatelji na delo. Iz besed sv. Pavla, apostola, vidimo, da so lajika že v prvi dobi krščanstva pomagali širiti Kristusov nauk. Toliko bolj ne smemo danes pozabiti, da je žetev velika, a delavcev malo. Mi ne »memo biti samo ribe v mreži apostolov, ampak moramo tudi sami biti ribiči in apostolu Geslo
E
vrhbosanske Katoliške akcije je «volo accendan-turc. Hočem, da se vžgejo srca in naše duše za apostolsko delo.
Katoliška akcija je organizirano skupno delo. To delo je povsem verskega značaja in ta pokret ni v nikaki zvezi s političnimi smotri. Katoliška akcija je delovna sila. Dobro je katoliško misliti, govoriti in pisati, a najbolje katoliško delati. Potreben je katoliški optimizem in prepričanje, da bomo z delom tudi zmagali. Čujte in molite! Čujtel Ta poziv nas spominja predvsem na naš tisk. Tisk je velesila, ki prodre ves svet. Milijoni ljudi so v nevarnosti za svoje versko prepričanje. Radi tega moramo napovedati boj slabemu tisku in podpirati katoliškega. Že Pij X. je opozoril: Zaman gradite cerkve, ako nimate katoliškega tiska!
Kristus mora zavladati povsod, tudi v kinematografih. Posnemati moramo ameriške katoličane, ki so dosegli, da ne smejo na platno kvarni vplivi. Starši naj pazijo na svoje otroke, da ohranijo čisto vest. Novo poganstvo, brezboštvo se širi po vsem svetu. Ako vztrajamo na delu, se bodo vsi ti ljuti napadi razbili ob katoliški akciji. Pastirskemu listu je dodan pravilnik Katoliške akcije za vrhbosansko nadškofijo.
II. Evharistični kongres za Jugoslavijo
nam note vrnejo, ker nujno potrebujemo še več par-titur. Zneske za note prosimo čimprej,
»Pevec« izide prihodnje dni. Zadržala ga je gmotna stiska Naslednja številka čaka pripravljena za tisk. Pozivamo cenjene naročnike, naj nam naroč-
• - _ 1.1__" ___i _! n MX.	1 - I i i L	rvf"!
V nedeljo vsi na otroško evharistično akademijo! Naša mladina z odkrito radostjo pričakuje veličastnih dni evhar. kongresa. Molitev za uspeh kongresa je danes za njo najpopularnejša molitev. Molijo jo v šoli, pa v cerkvi in doma. Obhajilne mize eo po mnogih župnijah oblegane od mladostnikov. Ljubljanski otroci bodo svojo vnemo za kongres pokazali na svoji akademiji, ki bo v nedeljo, 31. marca, ob petin popoldne v veliki dvorani »Uniona«. Razen govora mladinskega prijatelja p. Krizostoma bodo vse točke akademije izvajali otroci. Priporočamo, da kupite vstopnice v predprodaji pri vratarju frančiškanskega samostana v Ljubljani. Otroške prireditve redno privabijo toliko prijateljev, da bodete v nedeljo pač že težko dobili vstopnice.
Vatikanska agencija »Fides« objavlja v svojem bulletinu od 23. februarja t. 1. tudi vest o našem kongiresu. Ker ima agencija stike z časopisjem po vsem katoliškem svetu, bo ta objava vzbudila zamimamje za našo evharistično prireditev po širnem svetu.
Pevska zveza
Pevski tečaj smo opravili dne 21. t m. v Celju. Udeležilo se ga je 17 pevovodij, in sicer: Braslovče, Brežice, Celje (Celjski zvon in Sv. Jožef), Dobrna, Griže, Hoče, Mozirje, Rajhenburg, Sv. Jurij ob Taboru, Št. Vid pri Grobelnem, Sv. Peter, Šmarje pri Jelšah, Šmihel nad Mozirjem, Vransko, Zagorje in Žalec. Udeležba je pokazala izredno zanimanje za koncert in njegov krepki program. Zbori so čvrsto prijeli za delo in bodo do konca maja pripravljeni za revizijske vaje. Razpored vaj bomo sporočili po okrožnicah. Manjkajoče note »S^dem poslednjih Jezusovih besed« razpošljemo prihodnji teden. Pozivamo in prosimo vse one zbore, ki imajo note iz leta 1931, a se niso priglasili k sodelovanju, naj
nino takoj nakažejo po položnicah, ki jih bomo priložili prinodnji številki, ker bi radi izdali dvojno številko (marec-junij) že v maju.
Priglase za sodelovanje pri koncertu smo zaključili. Priglasili so se naknadno še sledeči zbori: Boštanj, Celje, cerkv. zbor pri Sv Jožefu, Dobrna, Kranj, Mozirje, Rajhenburg, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Šmartno ob Paki, Šmihel nad Mozirjem, Šenčur pri Kranju, Št. Janž pri Velenju in Velesovo. Iz zadnjega seznama je treba popraviti Novo Oselico, namesto Stare Oselice, ki se ni priglasila.
Skupno število zborov je sedaj 119. Ce bi se kateri zbor, ki je bil pripravljen za koncert leta 1933, želel tudi letos še sodelovati, a se še ni priglasil, naj nam sporoči čimprej. Po 10. aprilu bomo brezpogojno zaključili priglase. — Odbor *
Za evh. kongres so nadalje prispevali: G-
Planine Franjo, Subotiča 20 Din; Cerkveno darovanje v Mostah pri Ljubljani 580 Din; Mohorjani na Rakeku 90 Din; Sv. Ožbolt ob Dravi za podobice 20 Din; III. red v Domžalah 102 Din; Mladeniška Mar. dr. v Domžalah 100 Din; Ženska Mar. dr. v Domžalah 282 Din; Dekliška Mar. d>r. v Domžalah 329 Din; Župni urad Čem-šenik 500 Din; Župni urad Razbor pri Zid. mostu 20 Din; Mlakar Alojzij, trgovec iz Igavasi 25 Din; Župni urad Planina 80 Din; Župni urad v Selcih 316 Din; Javna bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji 200 Din; Konvent usmiljenih bratov v Kandiji 100 Din; Frančiškanski samostan v Kamniku 300 Dim; Župni urad v Jur-kloštru 92 Din in šolarji v Ribnem pri Bledu 60 Din. — Vsem povrni evharistični Kralj!
Za enoten gledališki jezik
V »Slovencu« z dne 23. marca 1935 št. 68 je bil objavljen članek »Za enoten gledališki jezik«, v katerem je pisano, da so predstavniki društva gledaliških igralcev pod vodstvom predsednika Bože Nikoliča izročili g. ministru
Eros vete Stevi Čiriču resolucijo, s katero za-tevajo, naj se na vseh jugoslovanskih odrih uvede enoten jugoslovanski (podčrtali mi) jezik. —
Ker ta vest, kar zadeva gledališki jezik, ni
ločna, vas uljiudno prosimo, da objavite v va-sledeče pojasnilo: Od 6. do 19. L m. je zboroval v Belgradu
Sem cenj. listu sli
pripravljalni odbor za Pokojninski sklad gledališkega osobja, ki so se ga udeležili predstavniki vseh sekcij Združenja gledaliških Igralcev. Ko je ta odbor končal svoje delo, se je sešla delegatska skupščina Združenja, ki je razpravljala o položaju naših gledališč in njenega umetniškega osoibja. Resolucija, ki je bila na tej skupščini sprejeta in izročena g. ministru prosvete, ima več točk. Točka, ki govori o jeziku na naših odrih in o prevodih se glasi: »Jugoslovanski oder mora v prvi vrsti služiti jugoslovanski literaturi in umetniškemu dvigu gledališča. Prosimo g. ministra, da poskrbi, da bi gledališča gojila predvsem dela naše dramske in glasbene literature, da bi se ■ tem dvignil raizvoj sodobne domače književnosti. Obenem prosi delegatska skupščina, dn «e na naših odrih, kjer se govori naš jezik, uvede enotem gledališki literarni jezik in enotni prevodi, kar naj služi enotnosti izraza.<
V resoluciji ni nikjer govora o jugoslovanskem jeaiku, temveč o našem jeziku
v tem. Srbi imajo več gleda-otujočih, Hrvati tudi, Slovenci .jubljani in Mariboru. Odrski
Stvar ie pa liSč, stalnin in ] imamo dve, v jezik, ki ga govore v Belgradu, se razlikuje od onega, ki ga govore v Skoplju. Odrski jezik v Zagrebu se spet razlikuje od one^a v Osjeku ali Sarajevu. Razliko v izgovarjavi med ljubljanskim in mariborskim Narodnim gledališčem je lahko opazil vsakdo, ki je kdaj bil v obeh gledališčih.
S prevodi ni nič boljše. Navadno imajo gledališča istega jezikovnega območja za isto delo vsako svoj prevod. Nekatere uprave tudi ne polagajo tolike važnosti na kvaliteto prevoda, kot na honorar prevajalcu.
Da bi se to važno jezikovno vprašanje enotno in dokončno uredilo, je zahteva resolucije. Njen smisel in ciilj je, da bi se ustvaril enoten srbski odrski jezik, enoten hrvatski odrski jezik in enoten slovenski odrski jezik, prost dialektičnih primesi v izgovarjavi, da bi. Kot imajo to drapi narodi, dobili pisana pravila za izgovarjavo jezika nn odru. Prevajali pa naj bi tuja dela književniki, ki so za to sposobni, tako da bi dobili kvalitetne prevode, ki bi bili za isto jezikovno območje gledališča ieti.
Vprašanje jezika dela nekaterim zmedenim glavam v naši državi preglavice. Slovenskim igralcem ne, ker je naš bitni pogoj slovenski jezik. To vprašanje je za nas kakor tudi za naše srbske in hrvatske kolege rešeno po priredi stvari same. Da se pa ne bi naše pojasnilo
napačno razlagalo, moramo — čeprav se nam zdi nepotrebno — povdariti, da vidimo le v svoji močni državi Jugoslaviji vsa jamstva za naš obstoj in razvoj.
Naši jezikoslovci, pesniki, naša univerza pa naj se lotijo dela za pravilno izgovarjavo slovenskega oderskega jezika. Čim prej, tem boljše. — »Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana«. — L. Drenovec, predsednik. I. Jerman, tajnik.
Smrt 90 letnega moža
Cerknica, 28. marca.
Za Jurcatovim očetom, ki ie preživel 90 pomladi, je šel v večnost po plačilo Turšič Anton iz Cerknice, po domače Draščev oče. Kako je dobri moč dočakal 90 let, je pravzaprav uganka. Posebnih dobrot ni namreč nikdar užival, pač pa dosti hudega prestal. Lahko je s pesnikom zaklicali »Še pri Kustoci bal se nisem smrti, zrl ji v oči.« Udeležil se je namreč 1. 1866 vojske v Italiji. »Fronta je bila tako dolga,« je rad pripovedoval, »kot od Cerknice do Postojne. Na krstni dan zjutraj ob 6 se je odigrala ona odločilna bitka pri Kustoci.« Kot rekrut je služil v Benetkah, nato pa v aktivni službi v Tridentu in Bocnu na Tirolskem, od koder je prišel peš na dopust.
24 zim je preživel v hrvaških šumah, kjer je bil delovodja. Poleti je pa doma žgal apno; še letos je mislil narediti apnenco, pa ga je smrt prehitela. —
Dobro je obvladal nemški, italijanski in madžarski jezik. Veliko je bral. Naročnik »Domoljuba« je bil menda, odkar izhaja. Pa tudi »Slovenca« je rad prebiral. Bil je odločen in prepričan katoliški mož ne samo po besedah, ampak tudi v dejanju. Večkrat se je zanimal za politične razmere. Še na zadnjo uro je izpraševal, če bo kandidiral dr. Korošec. Mislil je, da bo dočakal še nekaj let, pa hripi, ki ga je vrgla na bolniško posteljo, je podlegel in Bogu udano umrl, previden in pokrepčan s sv. zakramenti. Bog mu bodi plačniki
Cerknica
Materinski dan je priredil na praznik M. b. dne 25. marca Marijin vrtec. Spored je bil zelo pester: deklamacije, petje, rajanje, govor, igra v 4 dej.: »Smeh in jok.« Zelo lepo je zasnovala svoj govor gospodična Tilka Klammerjeva: Slovenska verna mati je neizčrpljiva zakladnica. Tudi na materinski proslavi je bila dvorana popolnoma zasedena. — Na Rakeku bo materinska proslava v nedeljo, dne 31. marca ob pol štirih v cerkveni dvorani. Gospodična Šemrov Anica, ki se z malčki ukvarja, nam jamči, da bo prireditev v vsakem oziru lepo uspela.
Pasijon. Prva predstava bo v nedeljo, dne 7. aprila popoldne ob 3. Ta predstava je namenjena šolski mladini: iz Cerknice, Rakeka, Unca, Begunj in Grahovega. Priporoča se, da bi vstopnice že prej rezervirali. Za to predstavo bo vstopnina po 3 Din.
Sadjarsko društvo je bilo ustanovljeno v nedeljo. Potrebno je, saj ie sadjereja bila do sedaj pod kritiko. Za predsednika je bil izvoljen g.
Zadnja pot
župnika Hurta
Muta, 26. marca 1935.
Gosp. svet. Franca Hurta, župnika v Muti, ni več. Ne bo me mogel ošteti, da sem malo napisal o njem. zakaj odklanjal je vsako hvalo. Skromen je bil. Ni maral kakih jubilejev, češ da ni njegova zasluga, da je preživel toliko let v tihi zado-voljnosti, ampak Bogu samemu gre hvala za vse. Ne bo ga več videti na pokopališču, kamor je rad zahajal ob lepem vremenu. Pokopališče je na lepem mestu, odkoder se nudi lep razgled po Dravski dolini, obenem pa je krasno urejeno, kar je predvsem njegova zasluga.
V Muto je prišel g, Hurt za župnika pred 40 leti. Smehljaje je omenjal, da so Slovenci želeli slovenskega župnika, Nemci nemškega, a prišel je Čeh. Brez razlike narodnosti so vsi spoštovali in ljubili svojega dobrega, gluhega župnika, ki je bil pravičen do vseh. Hitro se je človeku prikupil s: taktnim, prijaznim nastopom, z originalnostjo in odkritosrčnostjo. Bil je vedno odkrit značaj in zato ga je moral vsakdo ceniti. In kljub svoji nadlegi — bil je popolnoma gluh — je ohranil vedrost, kmalu si spoznal njegov zdrav humor. Bil je tudi res izobražen duhovnik, ki je sledil vsem pojavom, ki jih je prinašal tok časa.
Spremili smo ga na zadnji poti. Od vseh strani so prihiteli, da mu izkažejo zadnjo čast. Marsikatero oko se je orosilo, ko smo imeli pred seboj njegovo mrtvo truplo. Duhovnikov se je zbralo 20, med njimi 2 njegova tovariša iz bogoslovnih let. G. dekan Ivan Messner, bivši nčenec rajnega, mu je govoril v cerkvi in lepo orisal njegov značaj in nato imel sv. opravilo in izvriil pogrebne obrede.
Bog bodi plačnik dobremu, zvestemu pastirju!
PROIZVOD: »UNION« ZAGREB.
Sadjarski leča j na Koroški Beli
Kakor zvezda vodnica se je v našem brez-društvenem življenju pojavila pred desetimi meseci Sadjarska in vrtnarska podružnica za okoliš občine Koroška Bela z namenom, da razširja umno sad|arstvo in vrtnarstvo, ki je pri nas še zelo nepoznano. Da je zanimanje za sadjarstvo nad vse pričakovanje veliko, nam priča velika udeležba na sadjarskem tečaju, katerega je tukajšnja podružnica priredila 23. in 24. marca s pomočjo Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Ljubljani. Tečaj |e vodil strokovni predavatelj g. Lenard Frido iz Št. Vida nad L|ubljano. Ze na predvečer nam je predavatelj podal mnogo zlatih naukov za gojenje sadja. V nedeljo zjutraj pa so se že eno uro pred napovedanim časom začeli zbirati ljudje, da bi skupno ogledali vrtove, kjer so mogli opazovati razliko med pravilno in nepravilno nego sadnega drevja. Z veliko vztrajnostjo in zanimanjem so tečajniki sledili obširnim nasvetom predavatelja. Na vrtovih je bilo pri demonstracijah navzočih skoraj ves čas čez osemdeset oseb. G. Lenardu se najlepše zahvaljujemo za njegov trud med nami in želimo, da bi kmalu zopet prišel k nam. Najlepše se tudi zahvaljujemo SVD v Ljubljani in g. župniku za dvorano.
— Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Fran«
Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brei truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
• •
Sodna razprava o polnoči
Nov razplet na smrt obsojenih bratov Markuzzi - Rekonstrukcija dejanja na licu mesta
Maribor, 29. marca.
Kronike sodišč v Sloveniji in tudi menda na področju vse države gotovo še ne beležijo takega dogodka, kakor se je sinoči odigraval v Drvanji pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Tu, na poizorišču pred 15. leti izvršenega zločina, ki je spravil oba brata Markuzzija in njunega soseda posestnika Zemljiča pod vešala ter potem v dosmrtno ječo, se je vršil o polnoči lokalni ogled, pri katerem je preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča dr. Tu-rato zaslišal glavno obremenilno pričo kovača Gečeka ter v to svrho v vseh podrobnostih rekonstruiral dogodek, kakor ga je opisal Geček v svojih prejšnjih zaslišanjih. Kakor je znano, je branitelj Ivana Markuzzija in Mihaela Zemljiča, mariborski odvetnik dr. Komavli že leta sem zbiral rifevtrudno dokaze, da bi pojasnil nedolžnost obsojencev. Po truda/polnem delu se mu je posrečilo zbrati toliko razbremenilnega materijala, da je lansko jesen okrožno sodišče odredilo obnovo postopanja ter začelo s ponovno preiskavo. Ker so bile izjave glavne obremenilne priče kovača Gečeka večkrat nasprotne in nejasne, je odredilo sodišče, da se mora izvršiti lokalni ogled na licu mesta ob časn, ko je Geček dejanje po svojih navedbah opazoval, t. j. med 11. in 12. uro ponoči. Ker se je po izjavi priče vršilo dejanje dan po zadnjem luninem krajcu, se je tudi lokalni ogled moral vršiti istega dne in to je bilo sinoči. S preiskovalnim
sodnfkom dr. Turatom je prišel zapisnikar Petrovič. Po prizadevanju odvetnika dr Komavli-
ja je sedanji gospodar Markuzzijeve domačije Kraner, ki je zet zaprtega Ivana Markuzzija, spravil vso okolico hiše v isto stanje, knkor se
je nahajala v kritični noči pred 15. leti. Eno stran dvorišča je zapiral 14 metrov dolg in 2 metra visok sklad drv, ki si jih je moral gospodar doloma posoditi od sosedov, nekdanjo živo mejo, kater-oje Kraner nadomestil s plotom, je markiralo v zemljo zapičeno vejevje, podrto drvarnico iz desk, sestavljena pojatn brez strehe, mogočno lipo, ki je nekdaj senčila dvorišče, steber iz lesenih desk, posekana sadna drevesa
pa v zemljo zabiti koli. Geček je moral točno
" " " lu"
so Markuzziji
nalagali na voz truplo ubiteg a neznanra. Ob
pokazati, kje je prvič zagledal luč, potem mesto, od koder je opazoval, kako so Markuzziji
svitu petrolejske leščerbe so potem trije možje ponovili prizor z nalaganjem na voz. Po teh rekonstrukcijah je izvršilo ponovno in podrobno zaslišanje Gečeka. Knkor smo doznali, so bile njegove izipovedi take, da obsojeni lahko mirno pričakujejo oprostitve. S tem bi sodišče |K>j>ra-vilo krivico, ki so jo trpeli znraii prenagljene sodbe nekdanje porote po nedolžnem dolgih sedem let. Sodni ogled in zasliševanje Gečeka je trajalo do pol druge ure po jjolnoči. Dogodek sam je povzročil v vsej okolici ogromno zani-mai.je, ie tudi je sodišče držalo lan ogleda v popolni tajnosti ter so ljudje zanj izvedeli šele i po prihodu komisije.
Iz domače politike
Razmere v „Boju"
Včeraj smo jjoročali o razmerah v »Boju«. V to jx>ročilo se nam je vrinila napaka, ki dela poročilo netočno in nejasno. Govoreč o seji osrednjega izvršnega odbora »Boja« smo navedli, da o tisti zaupnici, niso glasovali gg. Ku-ster, Vidmar in FabjanČič kot udeleženci. Pri tem smo napačno pripomnili, da so se ti gospodje in z njimi volivni odbor »Boja« odločili za Ljotičevo listo. To pa ni točno, vsaj kolikor se to tiče g. Staneta Vidmarja, ki ni ne v volivnem odboru »Boja«, niti se ni odločil za Ljotičevo listo. Pač pa je g. Vidmar poslal odprto pismo vsem skupinam bojevnikov in krajevnim organizacijam »Boja«. V tem pismu navaja tehtne razloge proti vmešavanju »Boja« v sedanje volitve. Iz tega pisma posnemamo, da se v njem izrecno jiovdarja, da »•glavni bojevniški volivni odbor« nima nobenega pooblastila nastopati v imenu bojevnikov in da o eventueJni udeležbi odloča lahko samo zbor delegatov. Pismo obsoja nedemokratično postopanje nekaterih članov osrednjega vodstva, ki delajo na lastno pest in vlačijo organizacijo v politične borbe. Zahteva sklicanje delegatskega zbora, da se končno razčistijo vsa ta in še druga vprašanja, ki zadnje čase razburjajo iin vznemirjajo duhove v »Boju«. —
Kakor smo informirani je članstvo precej enodušno glede vseh teh vprašanj in soglaša z omenjenim odprtim pismom, kar dokazujejo sklefrf okrajnih odborov in krajevnih skupin.
Člani volivnega odbora, zlasti gg. Fabjančič, Štunn in Kuster, ki so skoro neprestano na agitacijskem potovanju, morajo preslišati marsikatero trpko zaradi nedoslednosti in so povsod zelo hladno sprejeti. Zlasti jim dela težave dejstvo, do so popreje deloma direktno, deloma indirektno propagirali udeležbo na listi g. Jevtiča in pri tem razlagali, da z g. Ljotičem ni mogoče radi Jugoslovanske akcije, ki da je samo nadaljevanje Orjuiie.
Članstvo je seveda presenečeno nad nenavadno spremembo fronte, zlasti še, ker se je
Ronko Janez ml. iz Cerknice. Bodočnost bo pokazala, v koliko bo društvo, kar je močno želeti, doseglo svoj namen.
Skloptlčno predavanje. V nedeljo je predaval g. Vinko Zor iz Ljubljane o zgodovini evharistič-nih kongresov. Dopoldne ob 9 je bilo predavanje namenjeno šolski mladini, popoldne ob 15 pa za odrasle. Dvorana je bila obakrat polna. * predavanjem pa vd zelo zadovoljni
zvedelo, da se je ta sprememba izvršila kar čez noč, potem ko so bile ponudbe volivnega odbora na listi odklonjene. Razven tega so prodrle med širše članstvo, tudi nekatere zelo čudne izjave teh gospodov, ki osvetljujejo njihove nozore glede »Boja« samega, kakor tudi glede demokracije, o kateri so vedeli gospodje popreje toliko lepega povedati. —
Delegatski zbor bo moral tokrat pač odločno pokazati, ali so bili vsi tisti ognjeviti govori, načela in program resno in iskreno mišljeni ali j>a je bilo vse to le sredstvo za dosego drugih ciljev. To hoče vedeti danes tudi članstvo, zato je razumljivo, da organizacije odobravajo in pozdravljajo ta nnstoip za raz-čiščenje v osrednjem vodstvu »Boja«. Zasledo-vali bomo objektivno nadaljni razvoj in bonx o tem poročali.
*
Židje hočejo svojega kandidata. Belgrajski židje so izročili predsedniku vlade g. Jevtiču spomenico, s katero zahtevajo, da bi v Belgradu kandidiral tudi en Žid. Sklicujejo se na sinro navado, da je v Belgradu vselej kandidiral [>° en Žid. Za svojega kandidata predlagajo advokata Morica A. de Majo.
»Narodni list«, ki je nedavno pričel izhajati v Mostar ju, je prenehal izhajati radi finančnih težkoč. — V Mitrovici je izšla prva številka novega tednika »Sremski zemljoradnik«. Urejuje ga Milan Škrgič. Tiskajo ga v cirilici.
Novi angleški poslanik na našem dvoru g Cambell je bil doslej svetnik angleškega poslanika v Parizu. Ob slovesu mu je naš posla nik Spalajkovič priredil svečano kosilo.
»Etički pokret«, ki ga vodi Milenko Vidovič. v Sarajevu in ki hoče tudi postaviti lastno listo pri volitvah, je sklical za jutri prvo zborovanje v Sarajevu.
Opozicija proti Tonaloviču. Včeraj smo poročali, da je g. Topalovič med svojo vplivno propagando zadel na hude ovire. Proti njemu se je organizirala skupina, ki mu očita, dn on prnv|»aprav ni socialist in da ne brani koristi delavstva. Ta skupina postavlja bolj rndikalre zahteve. Te zahteve se ujemajo s tistimi, ki jih , postavlja skupina, ki jo tvorijo v Ljubljani-Franc Albreht, književnik, dr. Stanko Lebcn. | književnik, Tone Čufar, književnik in dr. Alojz Krajgher, književnik. V Zagrebu so med temi i pristaši dr. Božo Adčija, Simo Cmogorac, Vik-j tar Medved itd. v Belgradu Triša Kaclerovič, ' Stojan Makaimovič itd.
Ljubljanske vesti:
Orgle pri Sv. Križu
Te dni dokončuje mojster Jenko ▼ St. Vidu orgle za novo cerkev pri sv. Krištofu.
Nobeno razkošje, marveč živa potreba so vsaki farni cerkvi orgle. Slovenski človek je pri cerkvenih bogoslužnih dejanjih tako navezan nanje, da jih zmerom pogreša, posebno še v tako veliki cerkvi, kakršna je sedaj pri sv. Krištofu, kjer se harmonij kar zgubi. Zato ni nič čudnega, če so ae farani že v prvem letu nove župnije toplo zavzeli za orgle in « svojo požrtvovalnostjo omogočili, da je bilo instrument mogoče naročiti; prav tako bo razumljivo, če bodo v bodoče še raje prispevali k odplačilu, ko bodo lepi instrument poslušali. Sedaj so orgle v glavnem že izgotov-ljene; v nekaj dneh jih bodo v delavnici sestavili in uglasili, potem pa spet podrli in prepeljali ter postavili na kor. Ker je v novi cerkvi pevski kor ob glavnem oltarju, ne bo videti orgel samo, kadar bo človek šel iz cerkve, marveč bodo vedno pred očmi. Posebno še, ker bodo obrnjene v isto smer kot glavni oltar in ne bodo postavljene ob strani. S to okolnostjo je računal tudi naš veliki arhitekt Plečnik, ki je poleg načrtov za cerkev zasnoval tudi načrt za zunanjo obliko novih orgel. Te orgle bodo prve izdelane po njegovi zamisli: nič prisiljenih, poiskanih in skombiniranih oblik, marveč vse naravno, preprosto; kakor se vrste toni od nizkih do najvišjih po vrsti, tako naj bodo
tudi na zunaj postavljene piSčali po vrati od največje do najmanjše. Prav kakor jih j« videti na starih slikah sv. Cecilije!
Zanimivo bo, kako se bo novi instrument akustično uveljavil v čisto svojstvenih dimenzijah nove in stare cerkve. Po svoji notranji sestavi bo brez dvoma odlično delo. Registri so skrbno izbrani in vestno izdelani ter uglašeni; polne orgle sicer ne_ bodo usiljivo rohnele, upati je pa, da bodo prijetno in voljno, vendar dovolj mogočno napolnile prostorno cerkev. Posebnost, ki je nimajo nobene druge cerkvene orgle v Ljubljani, ie manj po deželi, bodo zapornice (žaluzije), s katerimi je mogoče registrski glas zastreti, pa ga spet ojačitL Da so orgle tudi sicer po svojem ustroju povsem moderne, je jasno.
Ne samo za Bežigrad, temveč za vso Ljubljano bo ooseben dogodek, ko bo ta instrument v cerkvi prvič zapel. Za takrat se pripravlja cerkven koncert, na katerem so poleg znanega Ciril-Meto-dovega pevskega zbora obljubili sodelovati zelo odlični solisti, za orglami pa bo g. prof. M. Tome. Če se kaj izrednega ne primeri, bo to že na cvetno nedeljo ali ponedeljek. Koncert pripravlja g. Ludovik P u i, ki ga bo tudi vodil. Glasbena poročila prejšnjih prireditev pod njegovim vodstvom jamčijo, da bo koncert vredno obiskati že brez ozira na nove orgle.
O Zadnja pot dr. Franca Peraeta. Danes ob
pol treh popoldne je bil pogreb pokojnega prof. dr. Franca Perneta iz hiše žalosti v Frančiškanski ulici 2. Krsto s truplom blagopokojnika je v frančiškanski cerkvi blagoslovil prevzvišeni knezoškof dr. R o ž m a n , ostale cerkvene obrede pa je ob asistenci opravil stolni župnik kan. dr. T. K 1 i n a r. Pogreb je bil zelo lep in velik. Udeležili so se ga številni duhovniki, profesorji, znanci in prijatelji. Zastopane so bile tudi gimnazije, na katerih je pokojnik služboval. Pokojniku dodeli Bog plačilo v nebesih za dobra dela na zemljil
© Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol 7. uri.
0 Predsednik mestne občine, g. dr. Vladimir Ravnih ar bo od 1. aprila 1935 dalje sprejemal stranke vsak torek in petek od 11 do 12.30 (do-cedaj vsako sredo in soboto ob isti uri).
© Predsednik mestne občine, g. dr. Vladimir Ravnihar bo prihodnji teden v službenih zadevah odsoten in odpadejo zato sprejemi v torek, dne 2. aprila in v petek, dne 5. aprila.
© Koncert Akademskega pevskega zbora 1. aprila v Unionu obeta biti vrhunec letošnje glasbene sezone. Z zadnjim lansko leto izvajanim koncertom, ki ie s strani kritikov kot tudi publike žel popolno priznanje, je postal akademski pevski zbor prvi glasnik lepote naših narodnih pesmi. Opozarjamo na ta koncert našega odličnega pevskega zbora, kjer bomo slišali naše narodne pesmi v harmonizaciji g. M. Tomca, V. Ukmarja, F. Kimovca iu F. Marolta. — Prediprodaja vstopnic v vratarjevi loži na univerzi.
© Obnova frančiškanske cerkve. Za proslavo 150-!etnice, odkar obstoja frančiškanska župnija v Ljubljani in ki bo izvršena na svečan način letos poleti, se ljubljanski frančiškani marljivo pripravljajo. Predvsem žele obnoviti znamenite freske na stropu in stenah te cerkve. Delo je poverjeno našemu znamenitemu umetniku in restavratorju ak. slikarju M. Sternenu. Z uspehom pa se je izkazala tudi znana ljubljanska stavbena tvrdka Miroslav Zupan. Tej tvrdki je bilo namreč naročeno, naj postavi v cerkvi primeren oder, ki bo služil mojstru Sternenu pri obnovi fresk. Tvrdka Zupan je pričela oder postavljati v torek ter ga bo še ta teden dovršila. Oder sam predstavlja rešitev težavnega tehničnega problema. S pomočjo dvigal je bil oder dvignjen na zidce v obliki mostov. Raz-petina zgornje ladje, kjer se bo restavratorsko delo najprej izvršilo, meri 12.5 m, oder sam pa bo dolg 22 metrov. Ker bo oder visel pod stropom cerkve, ne bo prav nič oviral službe božje. Oder bo ostal do 1. septembra, dokler je preračunano delo pri restavraciji zgornje ladje. Prihodnje leto pa bo mojster Sternen nadaljeval z restavracijo ostalih delov cerkve.
0 Ruski film »Pastir Kostja« se danes in jutri predvaja v kinu Kodeljevo.
0 Tvrdka Komnenič iz Maribora, jugoslovanski specialni elektrobiro za vzdrževanje strelovodov za celo Jugoslavijo, je pri tukajšnji župnijski cerkvi sv. Petra izvršila potrebne poprave pri treh strelovodih po predpisih in v občno za-dovoljnost. Tvrdko lahko priporočam. Župnijski urad sv. Petra v Ljubljani, dne 23. marca 1935. — Janko Petrič, župnik.
0 Organizacija Rdečega križa Moste priredi
v petek, dne 5. aprila v dvorani kino Moste svoj dobrodelni koncert. Sodelujejo tri domača pevska društva s pestrimi sporedi in Šentpeterski oktet. Po vsestranskem priznanju so naša pevska društva na zavidljivi višini, zato se nam obeta svojevrstni umetniški užitev vokalne glasbe. Vabimo vse dobrohotne meščane, naj nas obiščejo, da pokažemo sočutje do najpotrebnejših.
© Kino Kodeljevo igra danes ob 20. ruski film »Pastir Kostja« in »Carjeviča« z Marto Eggertovo.
0 Padec z gugaluice. V Kozarjah je padel z gugalnice 8-letni sin služitelja Franc Šebenik. Dobil je hude poškodbe na glavi in pa notranje poškodbe. Zdravi se v bolnišnici.
0 Napad v gostilni ln neke šišenske gostilne je predsnočnjim prepeljal reševalni avto v bolnišnico 28-letnega brivskega mojstra Karla Sedeja, stanujočega na Vodnikovi cesti 8. Sedej je zašel v prepir z nekim kleparjem, ki ga je udaril s steklenico po glavi in levi roki. Ker se je steklenica razbila, je dobil Sedej krvave poškodbe.
© Smrt pod vlakom. Včeraj ob pol 2 zjutraj so našli ljudje na železniški progi v Mostah, sredi polja truplo mladega dekleta, ki ga je povozil polnočni tovorni vlak iz Zaloga v Ljubljano. — Dekle je imelo vso glavo razbito in razmesarjeno. Policijska komisija je ugotovila, da je dekle 22-letna služkinja Antonija Učakarjeva, doma z Vranskega. Učakarjeva je nazadnje služila v Mostah, bila pa je zadnje čase brezposelna ter je verjetno, da je zaradi brezposelnosti obupala ter prostovoljno skočila pod vlak. Policijski zdravnik dr. Lužar je odredil prevoz trupla v mrtvašnico.
I , © Srajce, modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice, kupite najbolje pri Milo« Karničnik, Stari trg &
Ljubljanska voda
V Ljubljani in v njeni okolici je precej vode: Ljubljanica, Gradaščica, cela vrsta studencev in stu-denčkov curlja ali žubori izpod Golovca in izpod Rožnika in če vsega zmanjka, je še Sava »tudi tik, kakor pravijo nekje na Štajerskem In če bi se vse to posušilo s Savo vred, je še vedno tu ljubljanski vodovod.
Pa tudi ta se vtegne počasi posušiti. V tej bojazni žive gotovo tudi že naši skrbni mestni očetje, ki gledajo s strahom v bodočnost — brez vode. Da pa to nevarnost preprečijo, nameravajo baje povečati tisto jamo, iz katere dobiva Ljubljana svojo pitno vodo. To bi pa veljalo mnogo denarja, za denar je pa danes tudi v bogati Ljubljani precej trda. Naj nam nc zamerijo gospodje davkoplačevalci, če govorim o »bogati« Ljubljani; to mora biti zaradi pospeševanja tujskega prometa.
Skrbi gospodov mestnih očetov za ljubljansko vodo se nam zde pa le nekoliko pretirane. V Ljubljani smo namreč tako srečni, da živi med nami precej ljudi, ki znajo izvrstno »delati vodo«, tako, da je treba samo to vodo zajeti v kakšen »elektro-agregat«, pa vode ne bo nikdar zmanjkalo. Nekdaj smo res zabavljali na »voda-moharje«, toda danes spoznavamo, da je le res, kar pravi pregovor: Cez sedem let vse prav pride.
Zato bi ne bilo morebiti napačno in slabo, če
Mariborske vesti:
Kaj je s cesto h Sv. Urbanu ?
S pomladjo oživi vsako leto gradbena delavnost, nomalno oživi tudi delo pri gradnji novih cest. Maribor je kazal vedno veliko zanimanje za nove cestne zgradbe v okolico in se je zlasti v prejšnjih letih tudi v resnici ravno pri izgradbi dobrega cestnega omrežja v mariborski okofici zelo veliko napravilo. Nikdar ne bodo pozabljeni časi živahnega delovanja okrajnega zastopa in oblastne samouprave mariborske, še danes niso niti od daleč izvedena vsa ona cestna dela, ki sta jih imeli v načrtu za prihodnja leta dve ustanovi. Vsi lepi načrti pa so ostali tudi samo načrti. Sicer so narodni poslanci od leta 1931. obljubovali vedno, da se začne z bolj živahnim delom, toda vse je ostalo samo pri obljubah. Zlasti se zanima Maribor za dve cesti: za cesto na Pohorje, ki se sicer gradi, toda mnogo prepočasi, druga pa je cesta k Sv. Urbanu. Lansko leto se je ustanovil pripravljalni odbor za zgradbo izletniške in gospodarsko prometne ceste iz Kamnice proti Sv. Urbanu. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta vest, da bodo uresničitev tega načrta podprli cestni odbor, banska uprava, mestna občina in tuj-sko-prometna zveza. Saj bi se s to cesto odprla pot na naš obmejni Kozjak. Toda do zadnjega časa je
vsa zadeva nekako zaspala. Ker pa je sedaj konjunktura za take načrte in pobude zopet na primernem višku, smo že dobili informacije, da prihajajo razni gospodje, ki obljubljajo, da se bo ta cesta tudi v resnici gradila. Obljubuje se domačinom pri Sv. Urbanu, v Kamnici in pri Sv. Križu izdatna podpora za gradbo te ceste 2e se vršijo sestanki in seje za uresničenje tega projekta. Sicer je res, da je v sedanji suhi dobi tudi upanje veliko vredno, vendar se nam zdi, da bi bilo v veliko narodno in gospodarsko škodo, ako se ta cesta ne bi gradila, ako bi se dajalo ljudem samo upanje in obljube, čez nekaj časa pa bi bilo pozabljeno vse, dokler spet ne bi oživela konjunktura za take obljube.
Glavno iniciativo pri vseh teh gradbah bi moral gotovo imeti okrajni cestni odbor. S takimi dokazovanji bi moral ta nekako prisiliti bansko upravo, da prispeva večje vsote, kakor pa doslej. Ker pa je cesta na Pohorje kakor tudi k Sv. Urbanu in naprej po Kozjaku izrednega pomena, bi morala poizkušati dobiti banska uprava tudi iz državnega pro računa primerne vsote, da se gradba tako važnih cest ne bo vlekla kakor povest o jari kači, ki nima nikdar in nikjer konca.
□ Ljudski oiler se ustanavlja. V četrtek, dne 4. aprila bo že ustanovni občni zbor ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Med gledališkimi diletanti vlada za novo ustanovo znatno zanimanje.
□	Iz carinske službe. Iz Maribora sta premeščena carinski kontrolor Mladen PeriČ, ki je imenovan za upravnika carinarnice v Koprivnici, ter pomož. arhivar Dragivoj Živkovič v Novi Sad, iz Zagreba pa je premeščen v Maribor kontrolor Dobrosav Milenkovič.
□	Zadnja pot prof. Rostacherja v četrtek popoldne je bila en sam izraz spoštovanja in ljubezni, ki so jo gojili do pokojnika njegovi sedanji in bivši učenci ter globoke žalosti, ki je navdala vse njegove poklicne tovariše in mnogoštevilne prijatelje. Pogreb, ki ga je vodil gvardijan frančiškanskega samostana dr. Heric, se je vršil z vojaškimi častmi. V poslednjem spremstvu je korakal ravnatelj mag. uradov Rodošek kot zastopnik župana in mesta, bivši župani dr. Leskovar, dr. Juvan in Grčar, biv. veliki župan dr. Schau-bach, profesorski zbor klasične gimnazije z ravnateljem Mastnakom ter odposlanstva prof. zborov ostalih mariborskih zavodov, dijaki gimnazije in mnogoštevilna množica občinstva. Ob grobu so mu izpregovorili dr. Dolar, dr. Pečovnik, drugo-šolec Zadravec in bogoslovec Mihelič. Plemenitega pokojnika bo ohranil Maribor v častnem spominu.
□	Maraton proti Svobodi. Drevi se vrSi re-vanžna tekma maratonskih rokoborcev proti SK Svobodi. Prvo tekmo je Svoboda izgubila, ker so se izkazali Maratonci kot odpornejši, tehnično iz-vežbanejši. Za drugo borbo se je Svoboda sedaj ves mesec pripravljala. Prijatelji težkoatletskega športa z zanimanjem pričakujejo to srečanje, ki se vrši drevi v dvorani Zadružne gospodarske banke.
□	Krstna predstava domače operete. Mariborsko gledališče pripravlja krstno predstavo domačega operetnega dela, ki ga je spisal in uglasbil režiser Pavel Rasberger. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič.
□	Radioabonenti in električne naprave. Pred
dnevi je opozarjalo mestno poglavarstvo potom časopisja lastnike raznih električnih naprav, da dajo te čimpreje zavarovati. Izgleda pa, da bo vse ostalo samo pri besedah, radioabonenti pa bodo še v naprej poslušali razne masaže, motorje itd. Zato naj mestno poglavarstvo stvar vzame resno v roke ter začne pregledovati, dali so električne naprave zavarovane ali ne. Najprimernejše bi bilo, da bi prevzelo to nalogo mestno elektriško podjetje. Pri tem pa ne sme izostati mariborska glavna pošta, ki je ravno »ako dolžna spoštovati zakon in se mu ukloniti, kakor vsi drugi. Ako morajo radioabonenti točno plačevati določeno najemnino, je gotovo naloga in dolžnost oblasti, da jih ščiti.
□	Filozofsko društvo. V Mariboru se snuje posebni odsek filozofskega društva, ki ima svoj
bi statistični urad mestne občine ljubljanske »zagrabil« in popisal vse znane ljubljanske »voda-moharje«, jih organiziral v zadrugo, z zadrugo bi se pa mestna uprava že kako pogodila glede dobave vode v primeru potrebe. Te »vode« bi bilo toliko in tako blizu bi jo imeli pri vsaki hiši, da ne bi bilo treba polagati nobenih novih cevi, ampak bi jo natakali lahko kar od izvirka.
sedež v Ljubljani. Zato bo v sredo, 3. aprila, ob 6 zvečer v prostorih Ljudske univerze ustanovni sestanek. Namen tega društva je predvsem popularizacija filozofije. Član društva more biti vsakdo, ki se zanima za filozofijo in razna filozofska stremljenja.
□	Smrtna kosa. V bolnišnici so umrli: 46letni posestnik Ivan Bergman iz Selnice ob Muri; 22 letni pomožni delavec Josip Velcer iz Ruš; 24 letni posestniški sin Ivančič Stanko od Sv. Lovrenca na Dr. polju; Rois Lucija, stara 69 let. Naj počivajo v miru!
□	Nočno lekarniško službo vršita v prihodnjem tednu Sirakova lekarna »Pri angelju var-hu< na Aleksandrovi in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanski cesti.
□	Pod avtomobilom. Nevarna nesreča se je pripetila na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice. Avtomobilist je podrl na tla 24 letno frizerko Kristino Bračko, da je zadobila pri padcu močne notranje kontuzije. Prepeljali so jo v bolnišnico.
□	Pri gašenju ponesrečil. V Bukovju je gorelo pri posestniku Libeltu. Gasiti je pomagali letni Štefan Šerbil, ki je omahnil z ruši., ter si pri padcu zlomil desno nogo.
□	Licitacija za dobavo gramoza za državni cesti št. 17 in št. 50 se bo vršila na tehničnem razdelku mariborskega sreskega načelstva dne 24. aprila ob 9 dopoldne.
Celje
■e- Razstava umetniškega kluba »Brazda« ▼ mali dvorani Celjskega doma ho odprta še ves drugi teden. Dosedaj je obiskalo razstavo nad 700 ljudi. Med občinstvom vlada za razstavljene umetnine veliko zanimanje. Nekaj del je tudi že prodanih. Priporočamo občinstvu, da si raz-stuvi. ogleda.
0 Dar Vincencijevi konferenci. Trgovec s spečerijo g. Fr. Strupi je daroval Vincencijevi konferenci 100 Din, za kar mu izreka odbor uajprisrčnejšo zahvalo.
er Vprizoritve Gregorinovega Pasijona ne bo, ker je stvar nemogoče v tako kratkem času tehnično tako izpeljati, kakor je bila zamišljena
•er Zaščitno cepljenje proti prašičji rdečici ee bo kot vsako leto izvršilo tudi letos. Interesenti za to se naj javijo do 15. aprila !955 v pisarni občinskega urada na Bregu, kjer dobe tudi natančnejša pojasnila.
■& Potegnjena Mariborčanka. Ta teden smo brali v »Mariborer Zeitungc lepo m zelo zanimivo storijo, ki naj bi se bila dogodila na Go-milskera. Neka nevesta bi bila po dotičnem poročilu padla v apnenico in utonila. Nam se jc cela stvar zdela malo zagonetna, zato smo se informirali na pristojnem mestu in zvedeli, da se na GonuLskam V Savinjski dolini ni zgodilo nič takega. Mogoče je pa še kje kako drugo Go-milsko, ker je bilo v omenjenem poročilu pisano, da ga je dobilo uredništvo iz Ljubljane. Vendar se nam zdi čudno, da ni o zadevi poročal noben drug list. Zato gire mogoče za čisto navadno potegavščino.
er Apostolstvo mož in fantov ima jutri v nedeljo svojo običajno pobožnost. Obenem bo jutri tudi velikonočna spoved in sveto obhajilo za moške Ob pol 7 zjutraj pridiga, nato skupno sv. obhajilo in sv. maša.
Kulturni obzornik
Dunajsko pismo o Moissiju
.. .»Bil je na potovanju iz San Rema mimo Švice na Holandsko. Kanil je potem spet nazaj v Italijo igrati Fausta. Pa mu je potekla njegova poslednja ura. Omagal je na poti, na večnem romanju, on, trudni romar, Aleksander M o i s s i.«
2c dolga leta sem je blodil povsod brez pravega obstanka, zdaj tu par tednov v gosteh, zdaj spet tam, vsepovsodi od publike kot od kritike dragoceno, ja, s spoštovanjem sprejet in pozdravljen. Toda nikjer pa ni bilo v poslednjem času zanj zanimanje tako močno in globoko, da bi ga katerikoli teater sprejel za daljšo dobo med se. Vrste malih, nad umetnostjo zainteresiranih hudi, ki so svoj čas vihamo kričali s stojišč in galerij »Hoch Moissi« — so počasi splahnele; m ko je poslednji oktober v nemškem »Volkstheatru« igral slavni vlogi Oidipa in Osvvalda, so bile »hiše« domala prazne . . . Živo in dovolj grozotno mu je dal teater vedeti, da so zanj naloge, ki mu jih je nekdaj dal, kakor že zdavna prelistan list v knjigi. Na novih straneh so stale začrtane te poredkoma kje še nove naloge za Aleksandra Moissija. — Seveda, zato še dolgo ne zavisi mnenje nemške gledališke kritike o vrednosti in višini tega umetnika, od tega, kako visoko stoji zapisan v milosti množice. In ko pregleduje zdaj poslednjikrat podobo igravca Aleksandra Moissija, živo priznava in podčrtava prav ta kritika, globoko ne-hvaležnost, ki je Moissiju dopustila umreti po dolgih letih njegove brezmejne slave v pozabi in osamljenosti Nedvomno: nemško gledališče je postalo z njegovo smrtjo revnejše. Revnejše za umetnika, ki se je mogel svoji umetnosti vsega predati in se v njej izživeti. Revnejše za entuzijasta, ki se ie večer za večerom na ouiu mzuičai do poslednja izčrpanosti.
Ves čas svojega življenja je bil mlad, kakor da mladost v njem ni bila v moči oveneti. Njegovo šibko, južno telo ni hotelo ničesar vedeti o starosti, imelo je notranjo moč, elasciteto, nagon. Muzika je vrela iz njega in se nosila po vsem svetu. Bil jo je ves poln. Mozart, Beethoven, veliki italijanski mojstri so tičali v njegovi duši, Ako je govoril, je pel; Moissijeva kantilena je bila izrazna forma, ki jo je požlahtil in ji dal ves svoj blesk. Bila je notranja melodija njegove biti in še v kesnejših letih so trepetali zvoki njegove mladosti vsi v lepoti ko le kedaj poprej. Moissijeva pesem je bila temačno pobarvana, a v njej je bila taista večerna muzika sanjavega Moissijevega glasu, ki ni bila sicer tako ostra ko Hainzeva, toda tej za čudo slična, a vendar samosvoja; v njej je bil nadih črne žalosti, nezaslišan crescendo in ekstaza, ki je začarala ljudi.
Njegova umetnost je osvajala predvsem mladino in rahle ženske duše, ki so se kopale v tem žametnem glasu in blažile v njegovih skrivnostnih valovih. Aleksander Moissi, trubadur govorice, jim je olepšal življenje, sam nekoliko zaljubljen v pesnikove verze. Romeo je osvajal in prožil svoje vroče roke v Julijine, Hamlet, otožen že od rojstva sem, velik mislec, zaničeva-nec ljudi, »anjav v graciji svojih duševnih bojev, Hamlet Mozartovega kova, fa, skoro žensko nežen, italijanski Hamlet. Njegov Slehernik je živel in umiral, omamljen od zvokov solnograških zvonov kot človek, katerega je namah preblisnilo veliko spoznanje vse zemske ničevosti in se odvrnil od nje. Ko mu je trepetal na ustnicah: »Vatcr unser. .«, je bilo okoli njega vse kot uročeno, nastopila je ura umiranja nalik poslednjemu blišču zahajajočega sonca, vse je obhajala groza od veličine tega Moissijevega trenutka in slavnostna publika je kakor brez telesa padla z Moissijem vred na ko!ena Se preden fe ta ves v belem oblačilu povzel svoj poslednji korak. Bil je notranje usmerjen človek, kot prizna to umirajoč D u b e d a t v »Zdravniku na razpotju«; veroval je v velike budi in stvari, v pesnike in duhovne dobrino On •« jan je predajal, igravec Moissi ai nikoli šei
v domnevo, sledil je vselej utripom svojega srca, čutil se je vsega varnega v nemirnih, neugnanih, samega sebe morečih stepah ruske duše. Ljubil je Rusijo in rusko dušo. Domala pol sveta je jokalo ob Moissijevem F e d j i, ki ga je dajal iz najgloblje zaznave Tolstojevih ljudi. Čudovit je bil ta Fedja vselej, ko se mu je šibko telo ponižno sklonilo v trpečo pozo, iz katere je bilo razbrati neskončno prosečo nemoč in omaganost, in ko so v trpljenju razodevale njegove žareče in trudne oči brezmejno žalost in bolest. Nihče ne bo več tako pretresljivo igral Fedje ko Moissi. Prav nih^e! Vedno znova se je vračal k vlogam, katerim ni nikoli moči priti do poslednjih dognanj: k Oidipu, Sleherniku, Hamletu, In spet nepozaben je njegov Idiot in Stanhope v »Končni poti«.
Njegovo življenje ni bilo ozko malo-mesčanstvo, red, domačija, bilo je fantazija, neugnanost, prešernost, pravcato kaotično umetni-mštvo. Ko se je naskrivoma in plaho prikradla pomlad, je v poznih večerih rad pohajkoval dolgo tja v noč po cestah, postajal na mestih, ki so mu prav posebno prirasla k srcu, in deklamiral verze, kakor kak mlad fant, ki nosi v sebi pomlad in mora nekaj počefl bi razvpiti vsemu svetu svojo bolečino. Tudi popeval si je, s kitaro v roki v ti-hotnih, mračnih solnograških ulicah italijanske pesmi. Bil j^e tip tistega umetnika, ki mu ni do sebe, ki se vedno vdaja in mu ni za mar, da črta svet tudi geniju meje, človek, ki vedno odlaša, a ne pozablja. Prava bohemska natura. Iz takšne duševne raztrganosti in zapletenosti si ie razkladati marsikaj iz Moissijevega življenja; tako je dojeti njegovo bridko salzburško eplsodo, ki se je iz-prevrgla v grde politične namene in je na zloben način, mimo njegovega privatnega imena postavila tudi njegovo visoko umetnost v čudno luč in ki je na moč žalostno spremljala vsa njegova poslednja leta ter mu grenila življenje vse do poslednjih dni.
Legle so smrtne sence na umetnika, ki je tudi na višku svojega kraljevskega življenja z brez-

-,- -„— oinagujoie, opešane, bedne in utrujene ljudi Njegove poslednje besede so bile:
»Zakaj me pustite tako do Igo umirati --« zatem: agonija---v zvoniki:
je bila sedma ura--. — večerno sonce je že
davno zašlo za schonbrunnskim vrtom — _ —
Malec Peter
Marija Remec: Kuharica
Mohorjeva družba, 1935. Strani 255. Cena za ude 21 Din (vez. 30 Din), za neude 28 (40 Din).
Mohorjeva družba je izdala drugo izdajo tako priljubljene in popularne Kuharice v kmečki, delavski in meščanski hiši, ki jo je svoj čas poslala kot redno knjigo v desettisočih izvodih med naše ljudstvo. Spisala jo je znana slovenska gospodinjska pisateljica Marija Remčeva, ki je že pred vojno pisala na Krekovo pobudo kuharske stvari v Našo gospodinjo, kot sedaj za Mladiko, in je že med vojno napisala Varčno kuharico, ki je tudi doživela dve izdaji. Vsaka uova izdaja staro izpopolnjuje in se od nje bistveno razlikuje, zato je njena najnovejša knjiga popolnoma različna od prve. Vse to priča, kako Remčeva vedno znova išče in poskuša da more nuditi našemu srednjemu sloju čimveč raz-novrstnejših in cenenih jedil. Ta knjiga ni samo seznam cenenih in okusnih jedi, ampak je obenem tudi učiteljica vsem tistim, ki še niso vajene kuhe. v knjigi najdejo naša dekleta in mlade gospodi-je najboljša kuharska navodila. Drugo izdajo izpopol-npije nad 300 novih receptov, ki so pomnoženi predvsem z navodili za močnate jedi, zlasti za pecivo. Skupno vseh receptov je 965; njim je dodana še novost: hrana za porodnice. Najugodnejše pa je, da obsega ta izdaja pregledno stvarno ka/afo ki nam obenem že more služiti kot dober kažipot za vporabo ostankov, katere mora pač vsaka varčna in dobra gospodinja znati uporabiti. Škoda samo dn je naslovna podoba ostala ista, ko se je vsebin:, tako zelo izpremenila in zmodernizlrala. Prepri čani smo, da bodo predvsem kmetski, meščanski in delavski sloji, katerim je namenjena, z velikim veseljem segali po tej praktični kuharski knjigi, k:' ne sme manjkati v nobeni slovenski hiši M. Z.
Roparski napad v Celju
Celje, M. marca.
Slučaj, ki se je dogodil v četrtek /večer v neposredni bližini Celja, nam nazorno govori, dn nismo več varni uiti v neposredni bližina mesta Celja. V četrtek okrog pol 10 zvr-čer je šel jiosestnik Frane Nachberger s Sli v nega pri šmohorju nad Laškim iz Celja na obisk k svojemu bratu na Ložnioo. Blizu hotela Skoberne se mu je pridružil neznani mošlci, ki je videl
-e P
prej Nachnergerja v neki celjski gostilni. Neznanec je Nachnergerja nagovoril, nato se pa odstranil. Nachberger je šel potem naprej, blizu Sernečeve vile na Ljubljanski (Krekovi) cesti se mu je zopet pridružil zgoraj omenjeni moški in zahteval od njega denar. Ker mu Nachberger denarja ni hotel izročiti, ga je neznanec udaril z nekim topim predmetom po glavi in ga precej poškodoval. Prišlo je tned obema do medsebojnega ruvanja, neznanec je vzel Nachbergerjit denarnico, pobral iz nje 550
r
ln
f POB/RAMO • K PENTLJE na
SVILENIH NOGAVICAH!
nazaj.
mu vrgel pra/.no denarnico
Nachberger je tnalo pozneje
dinarjev, nato pa /bežal, prijavil zadevo policiji in res se je policijskemu stražniku posrečilo okrog ene |K»noči aretirati v Ipavčevi ulici 23-letuega brezposelnega delavca Antona F. iz Celja. Pri aretaciji je Anton F. napadel stražnika in uiu raztrga! bluzo Kon6no ga je stražnik obvladal in ga odv;<lel na stražnico. Na stražnici so Nachberger in neKatere druge priče spoznale v njem moškega, ki je nagovoril Nachbereerja pri In.slu Skoberne. Delavec je bil ves krvav po desnem rokavu, desni roki in srajci. Pri njem so našli t46 Din gotovine. Včeraj dopoldne je bil v zvezi s tem napadom aretiran še 29-letni brezposelni delavec Filip T. iz Celja, ki je osumljen, da je bil pri napadu soudeležen, ker sta bila i Antonom F. prej skupaj v gostilni. Zadnji denarja ni imel pri sebi. Oba tajita, da bi bila napadalca, vendar se Anton F. zapleta v protislovja. Oba sta bila izročena v zapore okro/aiega sodišča.
# ar,!
, SeleHburgova
Ali delavske zbornice ustrezajo svojim namenom?
»Socialna pravda«, glasilo hrvatskega krščanskega delavstva, je priobčila dva članka, ki prinašata res mične podatke o razmerah pri Delavski zbornici v Zagrebu. List prihaja do zaključka, da socialne koristi, ki jili delavstvo od Delavske zbornice ima, niti zdaleč niso tako velike, kakor dajatve delavstva za zbornico. Uprava Delavske zbornice ni sposobna za delo, ki bi ga morala opravljati. V njej so zavladali bivši socialni demokrati. Zbornica ima 30 nameščencev, po večini je uradništvo nekvalificirano. Tajnik DZ bi moral biti kvalificiran jurist, v resnici ima pa samo štiri razrede meščanske in en razred srednje trgovske šole. V sarajevski in bel-grajski zbornici imajo tajniki še manj izobrazbe. Šef socialno-političnega odseka je absolviral en razred srednje šole. Jasno je, da ti ljudje ne morejo dajati nasvete za osnutke socialnih zakonov in tudi ne morejo uspešno posredovati za delavske pravice.
Zagrebška Delavska zbornica pobere na leto 4—5 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi se bilo dalo mnogo narediti, toda največ ga požre birokracija sama in pa marksistične sindikalne organizacije. Izračunali so, da vsak referent zagrebške delavske zbornice reši na dan en akt. Zbornica prejme in odfiošlje letno okoli 9000 aktov. Od proračuna gre 2,700.000 za plače uradništvu in za pisarniške potrebščine. Za plače .honorarje in potninc je določeno 1,500.000 Din, na vsakega uradnika pride približno 50.000 Din. Drugo je za prostore in pisarniške potrebščine Ce reši ta zbornica 9000 aktov, stane
Sobota,
mučenec,
Koledar
30. marca: Janez
Kliraak; Kvbin,
Novi grobovi
+V Ljubljani je umrla gdč. Marija Klemenčič v 90. letu starosti. Pogreb bo v soboto ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Vidovdanska 9 (hiralnica). Nai v miru počiva!
+ V Kamniku je včeraj v visoki starosti 79 let mirno v Gospodu zaspal e. Anton Jeireb, usnjar, trgovec in posestnik. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
Osebne vesli
= Iz duhovniške službe v ljubljanski škofiji. Imenovana sta bila za prava dekana dosedanja dekanijska upravitelja: Alojzij Wester, župnik v Grahovem, za dekanijo Cerknica in !ane.z Hladnik, župnik v št. Vidu pri Stični, za dekanijo Šmarje. Dalje so bili imenovani: Janko Sedej, hon. ban. duhovnik v umobolnici na Studencu, za honorarnega veroučitelja na I. drž. realni gintn. v Ljubljani, Alojzij Tome, kaplan j>ri Sv. Jakobu v Ljubljani, za kateheta ua drž. zavodu za gluhoneme v Ljubljani, Hubert Leiler, kaplan na Brez.nici, za hon. ban. duhovnika v zdravilišču ua Golniku, p. dr. Stanislav Dostal, O. Teut., za župnik a-vikarja v Metliki, Anton Dodič, kaplan v Boh. Srednji vasi, za upravitelja župnije Koprivnik v Boh., Franc Pfajfar, župnik v št. Gotardu, za eksku-rendo—upravitelja žu/pnije št. Ožbald. — Premeščeni eo bili kaplani: Vinko Zor od Sv. Petra v Ljubljani k Sv. Cirilu iin Metodu v Ljubljani, Mihael Jenko ie Kamnika k Sv. Petru v Ljubljani (z bivališčem v Mostah), Ivan Caserman iz Cerkelj pri Kranju v Kamnik, Jožef Cvalbar rz Borovnice v Cerklje pri Kranju, Frainc Tom ix Toplic pri Novem mestu v Boh. Srednjo vas, Ivan Tiringar iz 4martina pri Kranju na Ig (II. kaplan), Janko Oražem iz Starega loga pri Kočevju v Cerklje ob Krki in Boris Koinan iz Metlike na Btezovico pri
Sevnico Tozadevni razglas izid« v Službenem
listu te dni.
—	Vsebina »Nedelje it. 13«. Slomšek govori: o velikonočnem svetem obhajilu, evangelij, postna postaja premišljevanja ob križevem potu, Katoliška akcija in njena nujnost. Sedma: Ne kradi (poglavje o lastnini). Papeževa proslava. Katoliška cerkev. Kristusova cerkev. Stalne rubrike: Spoznavaj samega sebe, čitatel i pišejo, oznanila, razgled po kat. svetu, za našo deco, roman. »Nedelja« izhaja tedensko in stane mesečno le 2 Din, naroča se pri upravi »Nedelje« v Mariboru, Koroška ceala 5.
—	- rlzseljeniški vestnik Rafael« št. 3. prinaša velezanimivo tvarino glede naših na tujem. — Vsebina: »Naš prvi izseljenski kongres« (t. julija letos). — »Potreba glasila« našili izseljencev. — »Katoliškim izseljencem«. Poziv, da opravijo svojo velikonočno dolžnost. — »Evharistični kongres v Ljubljani«, Poziv, da se ea izseljenci udeleže, da vsaka naselbina pošlje vsaj enega zastopnika. Družba je poskrbela, da bodo dobili udeleženci vso mogočo olajšave in ugodnosti pri vstopu v državo, pri iskanju vizuma i. dr. — »Sv. Klemeni Dvoržak«. Pesem »Pismo v tujino«. — »Vzgoja in palica«.
—	Boljše umreti kot vero izgubiti«, izjava pokojnega viteškeea kralja Aleksandra. — Posebno zanimiv je del pod naslovom »O naših po svetu«. V kratkih j>oročilih iz vseli delov sveta o izživljanju naših izseljencev podaja kot pestro in skrajno zanimivo sliko, katero bo vsakdo prečital kot najbolj zanimivo povest od a do ž.
—	Lisit stane za Jugoslavijo letno Din 12,- (12 številk) za inozemstvo Din 24-.—. Duhovni pastirji. ki iimajo svoje farane kje na tujem, naj si ga naroee. prečitajo, in potem pošljejo svojcemi na trnje. Hvaležni jim nodo zanj. — Družba sv. Rafaela, Delav. zbornica, Ljubljano.
—	Pri boleznih oa ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef »-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda >-adi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih.
—	Iščejo 12 letnega Adolfa Pečarja, ki se izdaja za 13 letnega Cirila Dobavičnika. Fant je normalno razvit in njegovi starosti primerno visok, je slabo oblečen, bolj bledega obraza, kostanjevih las ter ima zelo ozke obrvi in oba podočnika malo črna. Kdor o njem kaj ve, naj to sporoči najbližji orožniški postaji.
— j	_ ,	y .	,	.	ui UKSi i o ivviuau t c* iTiuuiai/ u« un.M/>iiAi K11
torej vsak akt 300 Din. To ie pač lep denar. Okrog Ljubljani. _ Sprejet je bil v klc.r ljubljanske 3000 aktov se da rešiti v tiskanih vzorih, kar stor, -kofijJe duh<>v,nik jožef Ta.batzky, doslej župni torei lahko vsakdo z lahkoto, okoli 5000 aktov pa llpravite|j v Trnovem na Krasu - Pastirovat redstavlja navadno korespondenco, pojasnila itd. sta šla. Stanislav Grinis, kaplan v št. Rupertn,
med jugoslovanske izseljence v Merlebach v Francijo im Matej Toma/in, kaplan v Cerkljah ob Krki, za kaplana v Dobrlovas na Koroško.
= Iz državne službe je bil odpuščen na predlog mlnisti-a pravde dr. Mirko Jerec, sodnik v Glini v VIII. skupini.
predstavlja navadno korespondenco, pojasnila itd.
V drugem članku navaja list, da ima tajnik Delavske zbornice 250 Din na dan, kulturni vodja zasluži od 7—10000 na mesec, šef referentov okoli 200 Din na dan.
Delavske zbornice so ustanove, za katere so se krščanske socialistične organizacije dolga leta potegovale in jih smatrale za veliko pridobitev delavstva. Njihova naloga je, da branijo socialne pridobitve delavskega stanu in da so delavstvu v oporo za zboljšanje socialnega položaja. V zadniih letih se ta institucija izpreminja vse preveč v birokratično ustanovo, od katere imajo v prvi vrsti korist njeni nameščenci določene politične skupine, ne pa delavstvo samo. ki zanjo prispeva.
Huda obsodba dveh junakov noža
Ljubljana, 29, marca.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je izrekel razmeroma hudo sodbo proti dvema junakoma noža zaradi težke telesne poškodbe. Bilo je 18. novembra lani, ko se je vračal Stanko Zerko iz Čemšenika, okraj Litija, proti domu po končani igri. Za njim sta pridrvela dva junaka, eden v roki lovski nož. Prvi je Žerka spodbil, da je padel na tla, drugi pa ga je z nožem sunil v hrbet tako, da mu je načel celo pljuča ter je bila rana smrlnoncvarna. Pred senatom sta se danes zagovarjala 25 letni posestnikov sin Albin Grobljar iz Čemšenika, ki je imel v rokah nož, in njegov tovariš 25 letni posestnikov sin Vinko Krivic z Jesenovega, ki ga je spodbil. Prvi je Zerku še poprej ponujal v gostilni roko v spravo, v drugi roki pa je držal nož. Med njimi je trajalo dveletno sovraštvo. Zerko je spravo odklonil, češ da se bodo pomirili pri belem dnevu. Grobljar je sodnikom zatrjeval, da se ne čuti krivega. »Sem bil zelo razburjen,« je dejal, »nož sem imel Ie slučajno pri sebi. Nož sem si izposodil. Zerko me je razžalil.« Predsednik: »Zaradi »smrkovca« ni treba človeka ubijati!« Drugi obtoženec Krivic je priznal, da ga je spodnesel tako, da je padel na tla. Oba junaka noža sta se pred senatom prav drzno obnašala. Bila sta obsojena: Albin Grobljar na 1 leto in 3 mesece robije ler v izgubo častnih državljanskih pravic na dve leti. Vinko Krivic pa na 6 mesecev strogega zapora. Sodbe nista hotela priznati ter sta izjavila, da prijavljata celo revizijo zaradi nedolžnosti.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Glasbene šole, pevce, glasbene kroge in gojence glasbenih zavodov opozarjamo na Glasbeni besednjak«, ki ga je sestavil Dušan Sancin, učitelj Glasbene Matice v Celju. Cena 12 Din, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Besednjak obsega bogato število glasbenih izrazov, katere mora vedeti vsak glasbenik, oziroma naj bi vedel tudi vsak prijatelj glasbe. Je strokovnjaško sestavljen v abecednem redu izrazov, katerim je pridejana še izgovorjava istih, da jih pravilno izgovarjamo, kar je tudi važno. Izrazi so italijanski, nemški, francoski, španski, grški itd. Ker ni drugega tovrstnega tolmača glasbenih izrazov v slovenskem jeziku, je pričujoči slovarček kar najbolj dobrodošel in ga prav toplo priporočamo. Ravnatelj drž. konservatorlja, g. M. Hubad, se je o te| brošuri izrazil: Slovarček le vzorno urejen po tvarini vseh izrazov italijanskih, francoskih in nemških in so prestavljeni v pravilno slovenščino. Knjižica bo izvrstno služila kot učilo na vseh glasbenih šolah in jo islim toplo priporočamo.
Ljutomer
Prva civilna poroka se je vršila preteklo nedeljo na našem glavarstvu. Gospod glavar dr, Faronik je civilno poročil Feliksa Dajč-hauerja, v službi pri g. Kukovcu, s šiviljo Oti-lijo Kolarič. Oba sta izstopila iz katoliške cerkve, katera pa radi tega še vedno trdno stoji. Sicer pa Imamo v Ljutomeru še nekaj sličnih porok, nokaj pa je tudi takih, ki celo bre« vsake poroke v zakonu živijo.
Zdravi smo. Od 10. fobruarja, ko so umorili Jakoba Vrhovnika v Nunski grabi, v naši fari nismo Imeli mrliča, torej ve?., ko poldrugi mesec. Mrtvaška knjiga izkazuje letos samo 12 mrliče v, znamenje, da so naši ljudje zdravi.
Potovanje k pasijonsklm IgTam v Ober-amergau bo predmet »kioptičnega predavanja na sestanku našegra prosvetnega društva ^Ljudska čitalnica« v Katoliškem domu prihodnjo nedeljo po rani sveti maši. Vsi prijatelji iskreno vabljeni!
Izgubljenega sina pripravlja oder Katoliškega doma. Prva predstava bo na tiho nedeljo, dne 7. aprila.
Zapeka, leni vosi črev
sta večkrat vzrok mnogim boleznim 2—3
ARTIN-DR AŽEJE
Dr. Vandera
vzete zvečer, omooočajo zjutraj lahko izpraznenje. Dobe se v vseh lekarnah v škatljah po 12 dražej Din 8 — in vrečicah po 2 dražeji Din l'50.
_Oglm ri-ir. nnd R. hr 221 5)38.
Ostale vesti
—• Okrajni kmetijski odbor v Kamniku je v vrsti vsakoletnih sadjarskih tečajev priredil tndi letos tridnevni teoretski in praktični tečaj in siccr obakrat v Komendi. Udeležilo se ga je preko 40 fantov i:n mož iz Mengša, Vodi«! m Komende. Tečajniki so poka,zali mnogo zanimanja za to lepo in dobie.ka.nasno panogo kmetijstva ter je od njih z gotovostjo pričakovati, da postanejo vneti in vzgledni sadjarji. Poučevali so okr. ekonom J. Hladnik, šol. uprav, iz Mekinj Ivan Primožič in ban. referent Flego. Čast in priznanje zasluži okr. kmetijski odbor, ki se tako skrbno zavzema za podvig sadjarstva v okraju. — Hvala mu!
—	Najdražja avtobusna vožnja v Dravski banovini je brez dvoma na progi Skofja Loka— Železniki. Za progo 19 km računata avlopodjet-nika kar celih 20 Din, to se pravi, da pride vsak kilometer dražje kot en dinar. Ne le, da je to za domačine, ki so do skrajnosti obubožani, predrago, in da bo le redek, ki si bo v poletnem času lahko privoščil ta dragi luksus, predraga je vožnja tudi za turiste. Marsikdo bi rad poletel na prijazni Ratitovec, toda kako, saj ga samo avto-vožnja stane 40 Din. Radovedni smo, kaj pravi k temu Tujsko-prometno društvo, ki ima pač in teres na tem, da privabi čim več turistov na mogočni Ratitovec. Predraga vožnja pa je tudi za trgovske potnike, ki si moramo s trudom služiti svoj vsakdanji kruh. Ne bom našteval avtobusnih voženj in njih cene po drugih krajih, saj že cena sama pove, da je zelo previsoka. Slišal sem pa že tudi od domačinov, da bi poleti in ob lepem vremenu še vsakdo vozil po tej progi, pozimi, ko pade malo snega, pa podjetnika kar lepo počivata tn pustita, da si ljudje sami pomagajo, kakor vedo in znajo. Pa naredimo tako, da je pozimi škoda bencina za podjetnika, poleti pa denarja za potnike in avtobuse kar prodajmo.
—	Pri prehlajenjn. hrlpi. vnetju v vratu, oteklih uiandljih. živčnih bolečinah, trganju v udih. storite dobro, 6e poskrbite za vsakdanje Izpraznienje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Frani Joselore« grenčice
—	Pozor ljubitelji in ljubiteljic« dobrega bok-ptval Od danes naprej je t prometu letošnje iz specialnega slada izd lano bok- pivo Delniške družbe pivovarne Union, Ne pozabite ga okusiti!
—	Zobozdravniška mesta. Zdravniška zbornica za dravsko banovino opozarja zobozdravnike odn. zdravnik« Specialiste za bolezni ust ln zob na razpis 6 mest pogodbenih zdravnikov za Bolniški fond državnega prometnega osebja, in sicer 4 me-ita za Ljubljano. 1 mesto za Kranj in 1 mesto za
Ptuj
Ptujska policija je postala radi čudežev, ki jih dela, slavna. Lani je vrnila mlademu človeku, ki je več let beračil in sleparil ljudi, ker se je delal gluhonemega in mutastega, dar govora ter ga razkrinkala kot dolgoletnega sleparja in delomržneža. Te dni se je dogodil podoben primer, pri katerem so celo ozdravili pohabljenega človeka. Že nekaj dni je beračil po Ptuju človek, ki se je le z muko pomikal po ulicah, upirajoč se na berglje pod pazduho Nosil je dolgo brado in dolge lase in je izgledal kakor reven in [»habljen star možiček. Neka neprevidna beračeva kretnja pa je dala jx»licijskemu organu [»vod, da je berača povabil na stražnico, da ga legitimira. Na stavljena vprašanja je berač odgovarjal v nemščini, češ, da ne razume slovenski in naj se govori z njim nemški. Končno pa so le našli sredstvo in ga
nravili do tepa, da je priznal, da simulira in da
lovenec od Sv. Krištofa, okraj Laško, ter da se "piše Franc Mačkošek, star 28 let in da je brezposeln pekovski pomočnik. Tudi njegovo hudo poliablje-nosf so hitro ozdravili, tako, da je možakar končno korakal po stražnici sem in tja kakor rekrut na vež-bališču. Priznal je tudi navsezadnje, da je pohablje-nost simuliral in se na ta goljufiv način preživljal. Prefriganca so z bergljami vred izročili sodišču.
Slovenske gorice
Marija Snežna. Dne 29. marca je umrla po dolgi
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Vate zobe	%a ugodno
boste obvarovali z	britje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
NIION IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
Domžale
Domžalsko občinsko ffospodarsf vo. Po<
tem naslovom sta bila nedavno v dveh slovenskih dnevnikih objavljena dva članka. V teh člankih se silno hvali občinsko gospodarstvo sedanje večine občinskega zastopa. Na to lastno hvalo sedanjih gospodarjev občine Domžale se ne bomo spuščali, ker bi to bilo preobširno. Gospode bi spomnili samo nu lanski proračun, ki je bil sestavljou skupno z opozicijo ter je bil z veliko večino odborni-ških glasov odobren. Nn proračun, ki ga je predlagala občinska uprava, se -elika večina odbornikov ui ozirala To je potove grospode seveda zxdo bolelo. Pritisnili so z vso silo na ne dovolj pokorno oaoornike in sklicali ponovno proračunsko sejo. Več ogorčenih odbornikov se te seje ni udeležilo in tako je bil končno izglasovan od občinske uprave predlagani proračun. Letošnje proračunske seje se je udeležiio od 18 odbornikov samo 11 (11. so morali pred sejo z velikim trudom iskati). Debata je morala hiti zelo stvarna, saj je trajala proračunska seja nekaj nad eno uro. Kako občani kritizirajo delovanje sedanjega občinskega odbora, se lahko vsak pnepriča ua lastna ušesa, zato o tam ne bomo pisali. Najkrajše odgovorimo na vse hvalisanje v omenjenih člankih s prlslovico4. »Lastna hvala se pod mizo valja«, s to spremembo, da se ne samo valja, ampak lahko celo kopl.ie v blatu in nesnngi po sredi trpa in po trških ulicah v neštevilnih menda za to določenih jamah, v suhem času pa ▼ prahu.
DRAMA - Začetek ob 20
Sobota, flp maroa: Benetki trgovec. Premiera. Rod B. Nedelja 31. marca: Matiček se ieni. laven. ZniSan*
cene od 20 Diu navzdol. Ponedeljek, 1. april*: Zaprlo.
OPERA - Začetek ob 20
Sobota, Sli. marca: Francesea rta ttimini. Red Potrtak. Nedelja, SI. marca: Ob 13: liorica pleie. Izven. Globoko znižane cene od 24 T>in navzdol. — Ob '30: Sv. .<tnltm, ptteh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene oa 20 Din navzdol. Ponod«U«k, L uprUa: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 80. mama: Fln/f mrtnnove pripovedke. Red B. Nedelja, ,11. marca ob 15: l eteli kmetii. Znižane cone — Ob 'JI: Blodni ognji. Rod D.
JSazz nemil ci
Ljubljana
1 Filozofsko druftvo v Ljubljani priredi rtanos ob IS v zbornični dvorani ima verze MVoje drugo predavanje. G. i krof. Vebeir nailaijnje iu zn.l<ljii«i predavanje o temi: Svolmda ln ilul>uo»t. K obilni udeležbi vabi oilbor.
i Pudpurnu društvo mestnih delavcev v Ljubljani vprkmni v dvorani Mestnega doma v »ohoto, Iki. marcu t. 1. zvečer ob 8 narodno draino pisatelja Ksav. Mefikn • Mati..
1 Trojica izvrstnih umetnic Je 7>družena v znanoin Bmudl-Vrio. GoK|*a Fani.ka lirimidl Je izvriftn« v-lo\Hti»ka virtuosinja, ki je dovrgila svoje «la«bene Stadije pri ziiauionvtem prof. Arnoidu RomoJii ua Dunaju in v Za prebil pri prof. Hmnlu. Čelistka Vali Gara Jc Dunaj 6auka, ki Je SUudirala pri znamenitih ruskih mojstrih Vapljan»kl ln Stuoov»ki. Pianistk« M itd.-d a Ru«y pa jc doma iz Karlovih Varov ter jo diplomirala v l,i.psketr ln dobila najvišjo ua^railo na httemuoionadni tekmi let« 1983 na Dunaju. Ta umetniška trojica, sdrtiiena \ Unaudl-tTlo, konecrlira v sreilo, 3. april« nn intimnem koncertu Glasbeno Matico v H u b.idovl pevekl dvorani. Sedeii po 10, stojififta po S Din so v predpnodajl v Matični knjigarni
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 ruski film «Pa«tH Kostja. in CarjeviA. i Marlo Biriroriovo
1 Ntffino lekarniško sluibo imajo lekarne: mr. T.eu -).e>k, Rosljeva cesta 1; mr. Baliovec, K<mgr(*n*l trg 1'.-In mr. Komotar, Vič.
Drugi krail
Zagorje ob Srrvl. Predavanje o sadjarstvu in vrt
narstvn bo iniol g. »trokovn.l ulitnlj Franc Vardjan iz j ?(t. JurJa oh j. f... v nedeljo 31. nnuta ob 8 v Soli Zamur | jc. Vabljeni so val Mani kmetijske podni*nice ia n«. ro&niiki Sadjarja ln vrtnarja.
go: Sta
zelo hudi bolezni gospa Marija šiker, roj. Brus, stilničarka in posesfnica na Velki pri Cmureku.
tara je bila 79 let. Pokojnica je mati oskrbnika g. Mihaela Karnerja v Slovenski Bistrici in teta bivšega narodnega poslanca Franja Žebota. Rajna je bila skrbna mati in zavedna Slovenka. Pogreb bo v nedeljo, 31. marca zjutraj ob osmih pri Mariji Snežni. Svetila blagi pokojnici nebeška luči
Videm ob Savi
Umrla je A polonija UduS, v starosti 71 let. Njen pogreb je bil prejšnjo nedeljo. To nedeljo pa smo točno oh Isti uri polagali v grob njenega moža, Antona tlduča, ki je sledil svoji ženi v večnost v častitljivi starosti 84 let. 37 let sta livela skupaj združena v zakonu, prav tako sta oba, po-krepčana s svetotajstvi, skoraj istočasno odšla pred Gospodarja življenja in smrti. Naj v miru počivata. — Na Sremiču pa je zaspala v Oospodu Marjeta Podlesnlk. Dosegla je starost 83 leL
Radio
Programi Radio L(ublfnna>
Sobota, 30. marca: 12.00 Cez drn ln »trn (kar po čelom in brez !(aii|iotflv — revija ploM) 12..V) PoTottlH 13.00 Cas, Cez 'lr.n in strn (kaa- i>o celem in brca kaži potov — r ovij a ploM-) 1s.h0 RadlJ-tkl onkeetnr 1s.1s Aktu-al n osti (ljudevit Mrzel) lfi.3n Radijski orkester lS.Mi Francoščina (prof. PrezelJ) 19 20 Cius, jedilni list, pro Uriuii za nedeljo 19 30 Nacionalna ura 20 00 Zunanji i*. Iltlčnl pregled (dr. Jur) 20.20 Kooiccnt iro.lbe Sokola i.-lahka glasba — vmn harmonika eolo Na«Hny "31.4A (im lOToiVila 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi i
sohota. 30. marca. Belgrad: 20.00 Godalni kvar tot 20.5« No(* v skiuiarliji — Zagreb: jo.tNI Chopinove klavirske skladbe 30 30 Zugj-ehftkl kvartet 21.110 Policijski zbor 32.15 Salonski kvartet — Dunaj: 1h33 Godba nn pihala 19 05 Veseli snuiramki i/Joti 22.20 Pokrajina v (ria«hd 44.0" Jazz — Budimpešta: 211.40 Madjarske pesmi in oijranHkii gla«l>a 21.10 gi«*bone imjodije 21.35 Trio /a violino, klarinet i.n harfo 2s.1s Salonska glrnslm — Milan-' Trst: 17.05 Plosnn glasba 21.00 Orfej, opr«-a, Monteverdi — Bim-Bori- 17.10 Zabavna plasba 21.00 Milan — Praga: 19.15 Posl.ra ura 20.05 Hanmike narodne pe»m'i 30.30 i/, operot 32.15 1'loS'o 22.30 i-ahka glasba — Variava: 20 110 Vesela aimrriAka lira 21.00 Ukrajinska glasba 22.30 Pestre ]m>1 ure J3 <W Salonska glasba — Berlin: 19.0(1 Veisola kl.-v slčna glasba 20.00 Egiptovska Helena, opera, Richard Stianss — KOnigsberg: 19.10 Romantična glasba 20.11 Gasparone, opereta, MUlficker — Hamburg: 19.00 Večerna glasba z deAele 20.10 Radijski variete — Vrati »lava: 20 00 Valček mora id u, ljudska l«rra o StJ-an»ni in Lonnorju — Lipsko: 18 35 pl< š 'o po lA i ah 20.10 liani burg - Kol n: 19 00 Plcmia glasbn 20.10 Iz oper — Frank /urt: 19 00 Kora'mlee 20.15 Pester vsčor — Stuttgorl 18.30 Plesna gla»ba 20.15 Piwtnr vočer — Monnkovo: 10 01 Pr«vljičnn glasba 20.10 Kal>aret — Ziirich: 19.20 PloKč, 20.00 Mntelcv imsljon, Rneh 2?.'f> Plcstin glivsbn - Str asu. burg: 18.00 Orkivti-almi koraom* ia pariu >1.30 Plošče Zi.au Poster vočar.
Med kitajskimi
tihotapci opija
Policija vsega sveta si na vse kriplje prizadeva, da bi zatrla trgovino z opijem, ki je pokončaj že toliko človeških življenj. Pred kratkim se je policiji posrečilo, da je v Hamburgu prijela nekega Kitajca, ki spada med največje trgovce z opijem. Zato morda ne bo odveč, če prinesemo ta-le opis iz življenja Kitajcev v Hamburgu:
V hamburškein predmestju St. Pauli polje mednarodno življenje. V tem predmestju se zbirajo mornarji vsega sveta, katere je zaneslo v to veliko obmorsko mesto. Poleg živih ulic je m tudi nekaj tihih in mirnih. Pročelja hiš v teh tihih ulicah obmorskega mesta Hamburg so kakor bi bila mrtva,, okna so zagrnjena. Nekaj napisov nad trgovinami je s čudno pisavo napisanih. Od daleč prihajajo semkaj čisto tihi glasovi godbe iz drugih mestnih delov. To je kitajski del mesta Hamburga.
Kitajec Vang ima majhno restavracijo v tej ulici. S svojim značilnim smehljajem pozdravi vstopivšega gosta. Pred dvema letoma je imel še majhno pralnico. Pred več leti je na holandskem parniku, ki je vozil med Singaporom, Batavijo in Soerabajo, bil za kuharja. Prav gotovo se ni kar tja v en dan zgodilo, da so nekega dne, ko je parnik ležal v Soe-rabaji, prišli na krov policaji in iskali Vanga. Še pred četrt ure ga je videl mlad mornarček, a poslej je brez sledu izginil — in policija ga ni našla. Dve leti kasneje je Vang v kitajskem predmestju San Francisca odprl kitajsko pralnico. Toda velika konkurenca njegovih rojakov ga je kmalu prisilila, da je podjetje tukaj opustil in se izselil proti vzhodu. Tako ga je gnalo vedno bolj na vzhod, dokler se nekega dne ni naselil v Hamburgu.
Tu se Vangu dobro godi. Ob preprostih mizicah sede Kitajci in z majhnih krožnikov z drobnimi palčicami love kosce jedi. Majhen belo oblečen Ki-tajček šviga po sobi in pozdravlja goste.
Vang dobro skrbi za svoje goste. Prav tako dobro zna pogoditi za okus Evropcev kakor svojih rojakov. Zato Evropcem celo kitajska jedila iz njegove kuhinje dobro teknejo. Njegova gostilna je sicer pusta in gola, vendar zelo čista. Kitajci šepetajo za mizami v svojem materinem jeziku. Kdor bi se hotel približati tem ljudem in poizvedovati njihove brige in težave, ne bi ničesar izvedel. Za Kitajca pomeni namreč veliko nevljudnost, če bi kakemu tujemu človeku razkril svoje skrbi in notranje misli. Ce hočejo biti Kitajci čisto med seboj, da bi mirno govorili o svoji domovini, se umaknejo v zadnje prostore na dvorišču, ki pa sicer niso drugačni od sprednjih. Tukaj Evropec ni dobrodošel gost. Tu ga imajo za vsiljivca, ki se je vsilil v tujo družino. Kje so torej tiste opijske beznice?
Pred nekaj leti so v zadnjih prostorih Vangove
gostilne našli umorjenega mladega Kitajca. Najbrž njegovega trupla niso mogli dovolj naglo odstraniti. Policija je zato prijela vse stalne goste Vangove gostilne. V kletnem stanovanju Vangovega prijatelja Lija so pod bambusovimi preprogami našli skritega 60 funtov surovega opija. Li je ta opij pripeljal iz Marzelja in ga hotel v Hamburgu prodati. A toliko opija je bilo naenkrat težko prodati. Vrhu tega pa je imel monopol za trgovino z opijem v Hamburgu Kitajec Hang. Ta pa od Lija ni hotel kupiti. Saj je od drugih ceneje dobival blago.
Pot v Hamburg pa je Liju postala usodna. 2e nekaj let sedi za zamreženimi okni. Nikdar niso mogli ugotoviti, kdo in zakaj je umoril mladega Kitajca. Od tistega časa policija na Vanga budno pazi. Od tistega časa se sovražita Li in Hang, dva poglavarja dveh tolp, ki tihotapita opij. Li je svojega nekdanjega prijatelja Hanga izdal takoj, ko so ga zaprli — iz sovraštva, ker je zaradi Hanga nastal spor, kateri ga je vrgel v ječo.
Hang je živel udobno kot bogat trgovec, ki je bil udeležen pri več inozemskih družbah in bankah. Nikdar se sam ne peča z opijem; vedno je nedostopen in imeniten, ki trgovino s strupenim mamilom le od daleč vodi: vedno je v ozadju, da mu policija ne more do živega.
Končno pa mu je policija le prišla do živega. Celih 7 let je Kitajec Hang v Hamburgu tihotapil opij. Dotlej je imel dve tihotapski centrali: v Mar-zelju in v Rotterdamu. Sedaj pa je ustanovil tudi centralo v Hamburgu. Ko ga je policija prijela, je mož seveda vse tajil in trdil, da Kitajca Lija sploh ne pozna. Toda s tem se je vjel, ker so priče dokazale, da so videle Hanga in Lija v prijaznem razgovoru v kavarni. Posebno je obremenjeval Hanga maščevalni rojak Li. Tako je Hang, veliki tihotapec z opijem tudi šel za zamrežena okna.
O vsem tem pa v Vangovi gostilni ne govore radi.
Najbolj zdravi
Američan je menda kar bolan, če ne more tekmovati. To tekmovanje postaja vendo bolj noro, vsaj za evropskega človeka. Ne mine teden, da ne bi v Ameriki iskali »najlepšega« m/oža, »najpametnejšega« človeka« itd.
Sedaj je Ameriko razburila tekma, kdo je najbolj zdravi dečko " Ameriki. Tekmovalni pogoji so bili precej strogi. Udeležiti so se smeli te tekme le dečki med 14. iu 18. letom. Vse tekmovalce je preiskala zdravniška komi-
Cerkev garaža. Nekdanjo anglikansko cerkev »Pembrocke« v Londonu so spremenili v garažo. Pred
cerkvijo so napravili točilnico bencina.
Indijska vdova
sežgana na grmadi
Vsem je znana stara hinduska verska navada, da so vdovo, ki je njen mož umrl, z moževim truplom vred živo sežgali na grmadi. To je vsekakor izviralo iz čisto poganskih nazorov, češ, da ženska na svetu brez moža nič ne pomeni in da ni več potrebna; potem pa je v tem najbrž tudi posledica miselnosti, da bo žena za moža toliko bolj skrbela, kolikor bolj se bo sama bala smrti. Tako je vsaka žena, ki ji je
Amerike
Divji petelin se že pripravlja. Kmalu bo začel petL Tedaj pride čas lovcev, ki ga pojdejo zalezovat. Lov na divjega petelina, ki je med najlepšimi visokimi lovi, traja od 1. aprila do 31. maja.
sija, v kateri ni bilo nič manj ko 35 najbolj slovečih zdravnikov. Vseh tekmovalcev pa je bilo celih 11.000. Zmagal pa je 16 let stari Leland Monasmith, katerega je ta komisija razglasila za najbolj zdravega dečka v Ameriki. Leland Monasmith je tehniški učenec, a sedaj ne bo več, ker mu je ta »zmaga« vrgla lepe denarje. Najprvo so mu izplačali — kot zmagovalcu — 5000 dolarjev nagrade. Takoj pa je dobil od raznih tvrdk ponudbe, da mu plačajo veliko mesečno rento, če dovoli, da bodo z njegovo fotografijo delali reklamo za svoje predmete, katere prodajajo. Zato bodo ameriške tovarne živil na velikih plakatih najbrže kaj kmalu naznanjale: Najbolj zdravi dečko Amerike uživa le take testenine, katere izdeluje naša tovarna. Ali: Najbolj zdravi dečko Amerike ne mara nobene druge marmelade kakor le našo! Itd.
To je Amerika!
V vojni bolnišnici
Bilo je med svetovno vojna Ubogega vojaka so sovražne krogle močno zdelale. K sreči so ga mogli naglo prenesti v bližnjo vojno bolnišnico, ki je bila tik za fronto. Tam so ga naglo operirali in rešili. Toda pri vsej naglici so pozabili v vojakovem truplu zdravniški instrument Ko so vojaku rane zašili in ga odpravili nazaj v domovino, je vojak začutil v telesu nove bolečine. Ugotovili so, kaj je vzrok teh bolečin. Naglo so ga zopet dali na operacijsko mizo in mu vzeli pozabljeni instrument. Ko se je bolnik prebujal iz narkoze ter so ga ravno nesli iz operacijske dvorane, je skozi predsobo prišel zdravnik, kateri ga je bil pravkar operiral ter vprašal sestro: »Povejte mi no, ali sem tukaj pustil svoj klobuk, nikjer ga ne najdem«
Bolni vojak ni bil še čisto pri zavesti, vendar je te besede slišaL Tako so ga razburile, da je planil pokonci ter začel kričati: »Spustite me, spustite me. Sedaj me hoče zopet operirati, ker je svoj klobuk pozabil v meni...«
njen mož umrl, bila obsojena na strašno smrt, da bo živa sežgana na grmadi.
Ko je Indijo zasedla Anglija, je to nečloveško navado hotela odpraviti. A minila so dolga desetletja, preden je angleška oblast končno s hudimi kaznimi zatrla to pogansko razvado.
Sedaj pa poročajo iz Alahabada, da je meseca februarja v kraju Moradabad umrl neki advokat, torej šolan in izobražen človek, kajpada pristaš hin-duske vere. Dne 27. februarja so njegovo mrtvo tete sežgali. Žalujoča vdova je vsekakor tudi hotela umreti s svojim možem. Toda sorodniki so jo skrb-no čuvali.
Ko so plameni že požirali mrliča, se je vdov« naenkrat iztrgala svojcem in zviška planila v gorečo grmado. Vpričo vseh pogrebcev je živa zgorela. Njen zadnji klic je bil: »Kaj naj počne žena brez moža?« In ta klic je obenem obsodba te strašne poganske razvade m poganske miselnosti!
Kitajski roparji
Iz Kalgana poročajo, da so kakih 40 km pred mestom Pekingom na Kitajskem skušali razbojniki, preoblečeni v popotnike, izropati vlak. Kitajska straža jih je prijela in odgnala v Kalgan. Osem med njimi je bilo takoj obsojenih na smrt. Sodba je bila takoj izvršena.
»Ali bi vaš kuža rad kakšno kost?« *
»Kedaj smem upati na svoje plačilo, gospod baron?«
»Vedno, gospod mojster.«
36
Roman za mlade in stare
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič.
Potem so se naši trije znanci skupaj odpeljali na Aleksandrov trg. Morali so iti skozi dolge hodnike in mimo neštetih sob. Slednjič so srečno našli kriminalnega načelnika Lurja. Pravkar je zaj-trkoval. Emil se je prijavil.
»Aha!c je zamomljal gospod Lurje skozi polna usta. »Emil Mizničar. Mladi amaterski detektiv. So nas že telefonično obvestili. Kriminalni komisar čaka. S teboj hoče kramljatii. Pojdi za menoj!«
»Stolničar se pišem,« je popravil Emil.
»Stol ali miza, vseeno je,< je dejal gospod Lurje Ln znova ugriznil v narezek.
>Mi te počakamo tukaj le,« je dejal profesor.
Tomažek pa je zakričal za Emilom:
>Opravi hitro, človek božji! Kadar vidim koga žvečiti, takoj postanem lačen!«
Gospod Lurje je vodil Emila skozi hodnike zdaj na levo, zdaj na desno in potem spet na levo. Slednjič je potrkal na vrata. Močan glas je zaklicali
»Prosto f<
Lurje je odprl vrata toliko, da je lahko pomolil skozi odprtino glavo, in naznanil s polnimi usti:
»Mladi detektiv je prišel, gospod komisar. Emil Dolničar, saj že veste.«
»Stolničar se pišem,« Je strogo popravil EmiL
>No, tudi čedno ime,« je zamomljal gospod Lurje in porinil dečka v sobo, da bi se bil kmalu prekucnil.
Kriminalni komisar je bil prijazen gospod. Emil je moral sesti na udoben stol in povedati tatinsko zgodbo natančno od prve do zadnje pikice.
Na koncu je komisar svečano dejal:
»Tako, zdaj pa dobiš denar nazaj.«
»Hvala Bogu!«
Emil je olajšano vzdihnil, kakor da se mu je gora odvalila od srca in shranil denar. Topot posebno skrbno in vestno.
>Glej, da ti ga spet kdo ne pouzma!«
»Kaj še! Izključeno! Odnesem ga takoj stari mami.«
>Saj res! Kmalu bi bil pozabil. Povedati mi moraš svoj naslov. Saj ostaneš nekaj dni v Berlinu, ne?«
»Upam,« je dejal Emil. »Stanujem v Šumanovi ulici 15. Pri Ogrinčevih. Tako se piše moj stric. In teta tudi.«
»Čudovito ste to reč izpeljali, dečki,« je pohvalno dejal komisar in si prižgal debelo smotko.
»Res, imenitno so se postavili moji znanci,« je Emil navdušeno pritrdil. »Tomažek s svojim trobilom in profesor in mali Torek in Krivogled in brata Cofa Sploh vsi. Najimenitnejše pa se j« vsekakor odrezal profesor. Ta ima glavo!«
>No, tudi tvoja ni iz testa!« je menil gospod komisar in puhnil gost oblak dima pod strop.
»3e nekaj sem hotel vprašati, gospod komisar, — kaj bodo pa naredili z Zabjekom, ali kako se i« niso ta lopov?t
»Poslali smo ga v poizvedovalni oddelek. Tam ga bodo fotografirali in napravili prstne odtise. Potem bomo primerjali njegovo sliko in prstne odtise s fotografijami v naši kartoteki«
>Kaj pa je to?«
»Tam smo fotografirali vse zločince, kateri so bili že kaznovani Imamo pa tudi odtise, sledove nog in podobne reči od zločincev, katerih še nismo mogli izslediti in katere iščemo. Ni izključeno, da ima ta mož, ki te je okradel, še druge tatvine in vlome na vesti. Kaj praviš?«
>Saj resi Nato niti pomislil nisem.«
»Trenutek,« je dejal prijazni komisar. Pozvonil je telefon. »Da... zanimivo gradivo za vas ... pridite ▼ mojo sobo...« je govoril v aparat Potem je slušalko odložil in dejal: »Zdaj pride še nekaj gospodov od časopisov, da te intervjuvajo.«
»Kaj pa je to?« je vprašal Emil .
»Intervjuvati se pravi izprašati«
»Ni mogoče!« je vzkliknil Emil. »Potem-takem me bodo dali celo v časopis?«
»Najbrž,« je dejal komisar. »Ce takle mlad dijak ujame tatu, postane pač slaven.«
Potrkalo je na vrata. Štirje gospodje so stopili v sobo. Komisar jim je podal roko in jim na kratko povedal Emilove prigode. Gospodje so si vse marljivo zapisali
»Čudovito!« je na koncu dejal eden izmed časnikarjev. »Deček z dežele kot detektiv!«
»Morda ga angažjrate za zunanjo službo?« je svetoval drugi in se zasmejal.
»Zakaj pa nisi takoj stekel k stražniku in mu povedal vse?« je vprašal tretji
ČASTNA BESEDA
»Sto dinarjev naj vam posodim? Kakšno jamstvo mi da6te zanje?«
»Gospod! Častna beseda moža vam mora zadostovati!«
»Torej dobro, privedite mi tega moža!«
SLON
Gospodična (v živalskem vrtu): »Gospod paznik, ta slon je gotovo zelo divji?«
Paznik: »Kaj Se, gospodična! Okoli mezinca si ga lahko ovi-jete, tako krotek je.«
V RESTAVRACIJI
Gost: »Gospod plačilni prosim, poglejte, ali je natakar, kateremu sem pred «w uro naročil zrezek, še tukaj ▼ službi!«
SVARILO
Gospa priteče na vso sapo k stražniku: »Gospod stražniki Gospod stražniki Tamle za oglom stojita dva razbojnika s samokresom in nstavijaita mimoidoče!«
»Najlepša hvala, gospa, da ste me posvarili. Pravkar sem hotel iti tam mimo ...«
SONATA V D-MOLU
»Kaj pa igra vaAa hčerka na klavir?«
»Sonato v d-molu.«
»Čudna sonata! Tako bobni, kakor da hoče ni* h£orka vaa klavir de-mol-iratt...«
Zahteve gospodarskih
Za larilno in davčno reformo - Enoten sistem samoupravnih linanc
Na sejah gospodarskih zbornic dne 24. in 25.
t. m. v Ljubljani so bile sprejete resolucije, ki so jih zbornice predložile na pristojnih mestih v vpoštevati je in iz katerih posnemamo:
Tarifna reforma
V nizu ukrepov, katere namerava vlada podvzeti, konferenca naglašuje, da bo igrala važno vlogo reforma tarifne politike. V gospodarskih krogih so bile pozdravljene z zadovoljstvom izjave g, prometnega ministra, da želi v prvi vrsti pristopiti k stvarni reformi železniške blagovne tarife, da bi omogočil producentom boljše cene. S posebnim zadovoljstvom je konstatirano znižanje potniške tariie, kar bo imelo zlasti ugodne posledice za tujski promet. Konlerenca ugotavlja, da je bila železniška tarifna politika vodena po skoro izključno fiskalnih momentih. V času največjega padca cen je bilo izvršeno najprej leta 1929. znatno povišanje tarif, s 16. februarjem pa je sledilo linearno povišanje tarif tako, da so se usmerjali prevozni stroški baš v nasprotni smeri kot cene. Cela vrsta predmetov je danes prekomerno obremenjena in je nujna vsestranska revizija veljavnih blagovnih tarif. Zato prosijo zbornice, da se ta revizija takoj izvede in da se omogočijo v ta namen potrebni finančni pogoji.
Davčna vprašanja
Zbornice ugotavljajo najprej, da je vlada sama v deklaraciji 3. januarja letos povdarila, da je davčna obremenitev dosegla višek. Ker pa je vlada sama dosedanje ukrepe na davčnem polju označila kot začetek sistematičnega razbremenjevanja gospodarstva, predlagajo še tele ukrepe: Ukine naj se člen 7. davčne novele iz lebruarja lani, razbremeni naj se avtobusni promet; glede plačila kvartala pri: dobnine za leto 1935 naj se uvede enak postopek pri vseh davčnih oblasteh. Nadalje so bili sprejeti sklepi glede postopka pri vpogledu v poslovne knjige, obdavčenje neiztirljivih terjatev, znižanje obrestne mere za dolžne davke itd.
Samoupravne finance
Konferenca zbornic je po izčrpnih poročilih o samoupravnih proračunih ter davščinah prišla do zaključka, da izkazujejo samoupravni proračuni po svoji višini in notranji sestavi zelo veliko raznovrstnost, ki je znatno večja kakor je različnost podlage za samoupravne linance v državi Medsebojni odstotni odnos posameznih vrst materialnih in osebnih izdatkov je tako različen, da posamezne samouprave izvršujejo izdatke popolnoma arbitrarno, zadolžujejo samouprave ter razvijajo aktivnost daleč preko onega, kar bi bilo dano in znosno z ozirom na naše gospodarsko stanje. Upravni stroski v ožjem Smislu predstavljajo razmeroma neznaten del proračunov, dočim se ostanek troši brez pravega sistema in kontrole stvarnega efekta racionalnega gospodarstva in smiselnosti. Da bi se ti izdatki mogli pokriti, samouprave stalno iznajdujejo nove davščine
-jU
Konferenca zbornic o pospeševanju turizma
Ljubljana, 29. marca..
Danes se je vršila v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani konferenca delegatov dubrov-niške, ljubljanske, splitske in zagrebške zbornice o perečih vprašanjih organizacije tujskega prometa. Konferenci je predsedoval podpredsednik zagrebške zbornice gospod Kaufmann, ker J« bila sklicana na inicijativo zagrebške zbornice. Na nje) se je obravnavalo predvsem vprašanje načrta zakona o turizmu ter razmotrival pro;ekt zakona o letovUčih in zdraviliščih, ki ga je izdelalo ministrstvo za soc. politiko. Sklenjeno je, da izdelate zagrebška in ljubljanska zbornica vsaka svojo alternativo osnutka zakona o pospeševanju turizma, ki ga bodo zbornice skupno predložile ministrstvu trgovine.	,	.
Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se zbornice, ki so najjačje zainteresirane na tujskem prometu radi morskih kopališč in planinskih krajev, snideio vsako leto dvakrat, in sicer ob zaključku poletne sezone na skupno konferenco, na kateri se bodo razmotrivali vsi ugotovljeni nedostatki in pomanjkljivosti tujskega prometa in sprejeli sklepi za odstranitev ugotovljenih ovir in težkoč, ter spomladi pred začetkom tujske sezone v svrho enotnega sporazuma o skupnem programu dela za vso tujsko sezono. Nadalje je bilo sklenjeno, da se stavijo ministrstvu trgovine in industrije konkretni predlogi glede dopolnitve in razširjenja obstoječih sporazumov za tujski promet z inozemskimi državami, glede povečanja kontingenta tujcev in organizacije propagande v inozemstvu. Posebno pažnjo je konferenca posvetila vprašanju organizacije statistike tujskega prometa, ki je danes zelo nepopolna in pavšalna ter se njeni podatki večinoma pogrešno tolmačijo. Sprejeti so bili konkretni sklepi glede konverzije dolgov našega hotelirstva in sanacije hotelirstva. Končno se je razpravljajo vprašanje razmejitve ugostiteljskih podjetij iz § 76 obrtnega zakona ter se je naprosil zastopnik ministra trgovine in in d. dr. Pavletič, ki je prisostvoval konferenci, da pospeši izdajo potrebnih pravilnikov.
Zaostali prispevki za OUZD 17 milijonov
Iz poslovnega poročila OUZD v Ljubljani omenjamo, da se dvig Števila zavarovancev lani ni poznal dovolj pri financah urada, ker so delavske mezde zopet padle. Na drugi strani pa je omeniti povečanje izdatkov, ker se je odstotek bolnikov povečal od 1933 na 1934 od 2.39 na 2.71%.
Skupno so znašali dohodki 40.3 milj. (89.0) leta 1033, od tega prispevki 39.8 (38.2) milj. Din. Izdatki pa so znašali 89.3 (36.5) milj. Din. Glavne
i« bremena, od katerih večina težko ovira aktivnost gospodarskega dela, otežuje ali celo onemogočuje izvoz, podražuje produkcijo, povišuje cene življenjskih potrebščin in obdavčuje pogonsko silo. Sestav teh tarif je v velikem delu enostranski, poln neopravičenih diskriminacij in nelogičnosti ter vsebuje prav za prav absurdne odredbe. Eden in isti predmet se obremenjuje iz raznih naslovov z dvojnimi in trojnimi davščinami in trošarinami. S takim postopanjem se ustvarja hipertrofija obremenitev, ki v današnjem položaju ne pozna pravih mej. Uvajajo se enostranske davščine, ki zadevajo samo železniški promet, za eden in isti predmet se odrejajo različne obremenitve brez stvarnega opravičila. Zelo pogosto se dogaja, da se z dohodki iz rednih davščin izvršujejo investicije, najeta posojila, za katera bi bilo potrebno dolgoročno odplačevanje, pa se amortizirajo kot kratkoročna in sc na ta način povišujejo doklade na direktne davke do prekomerne višine. Zadnje čase se opaža tudi, da je znaten del samouprav zašel v finančne težkoče in ne more več izvrševati redne anuitetne službe. Čeprav konferenca uvažuje, da so v marsičem zahtevale dilerencijacijo samoupravnih financ posebne gospodarske in socialne razmere v državi, je vendar mnenja, da je treba spraviti samoupravne finance v gotov okvir, da se preprečijo anomalije.
Zato smatrajo zbornice, da je potrebno:
1.	Vse obstoječe trošarinske tarife in takšne pristojbine je treba sistematično revidirati in pri tem delovati na to, da se struktura teh tarif čimbolj izenači in sistemizira, da se prepreči hipertotrofija obdavčenja in s splošnega stališča nepotrebna diskriminacija. Davščine na izvoz je treba izločiti, ker se inozemstvo že itak dovolj brani uvoza z vsemi možnimi sredstvi. Ravno tako je potrebno izločiti vse samoupravne davščine, ki v Kateremkoli pogledu ovirajo industrijsko produkcijo, bilo to z obremenitvijo sirovin ali pa z obremenitvijo raznih jx>gon-skih sredstev.
2.	Zbrati material in proučiti finančno stanje zadolženih in prezadolženih občin ter izdelati načrt za njih sanacijo.
3.	Pri izvajanju proračuna je zahtevati racionalno varčevanje in omejevanje izdatkov, ki ne odgovarjajo današnjim težkim gosjx>darskim prilikam.
4.	Odpraviti odvisno birokracijo v samoupravnih podjetjih, inkopabiliteta v upravi in organizacii, na podlagi racionalizacije in komercializacije.
5.	Organizirati je treba najstrožjo kontrolo predpisa in plačila samoupravnih davščin.
6.	Pri odobravanju predloga proračuna, pravilnikov in uredb za samoupravne davščine, ki so v zvezi z gospodarsko delavnostjo, se naj zaslišijo prej mnenja pristojnih zbornic.
7.	Investicijska dela naj se odobravajo samoupravam samo na podlagi finančnega načrta z dolgoročno amortizacijo in nizko obrestno mero.
8.	Z novimi zakoni naj se prenašajo na samouprave nove dolžnosti in izdatki samo tedaj, da se zanje zavarujejo gotove dotacije s krediti iz splošnega državnega proračuna.
zbornici na prispevkih 0.5, borzi dela pa 1.33 milj. dinarjev.
Poslovanje bolniškega zavarovanja je bilo torej leta 1934 aktivno, toda v tako malem znesku, da bi bilo poslovanje pri najmanjši izpremembi zdravstvenih razmer v zadnjih mesecih lahko zaključilo z večjim ali manjšim primanjkljajem. *
Tarifni odbor je danes zaključil svoje seje v Ljubljani. Med drugim je sklenil predložiti ministru splošno znižanje za komadne pošiljke, nekaj sprememb glede postranskih pristojbin in kar je najvažnejše nujna znižanja tarife glede nekaterih agrarnih proizvodov in glede lesne industrije. V teku osem dni bodo vsi ti predlogi redigirani in se bo čez 8 dni vršila seja tarifnega odbora v Zagrebu, nakar bodo predlogi predani g. ministru.
Borza
Denar
Dne 29. marca.
postavke izdatkov so naslednje: hranarina 10.9 (9.2), porodniške dajatve 2.2 (2.1), za zdravnike 4.4 (4.1). stroški za zdravila in zdrav, pripomočke 3.6 (3.0) milj., za stroške v bolnišnicah 5.0 (5.0), V kopališčih in zdraviliščih 3.04 (2.45), upravni stroški za znašali 6.0 (6.35), v odstotkih 16.37 (10.26), samouprava pa je stala 0.071 (0.063) milj. Din. Predhodni poslovni presežek znaša 1.0 milj. Din (1933 3.5 milj.).
Bilanca nam kaže ponovno povečanje zaostankov. Ti zaostanki so znašali 1934 16.9 mili. (1938 15.77 milj.). Ti zaostanki znašajo ie 4 mesečni predpis, dočim so znašali leta 1930 samo dva in pol mesečni predpis. S tem je dosežena najvišja dopustna mera in »o uradu odtegnjena skoraj vsa obratna sredstva in je ogrožena likvidnost urada. Tudi druge obveznosti izplačuje urad z velikimi zamudami, kar povzroča veliko neprilik. Zato razmere silijo urad. da izlerjuje prispevke bolj rigo- i rozuo kol sedal. Nadalje dolguje OUZD Delavski
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Pariza, narastel je le London, dočim so drugi tečaji popustili.
Belga je danes zopet znatno popustila in vse kaže, dn se približujemo prav znatni devalvaciji belge. Tako je danes notirala v Curihu 64.50, dočim je znašala notacija včeraj 66. Tudi na naših borzah je belga temu primerno popustila.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen: 8.70—8.80, v Zagrebu pn je notiral 8.725—8.825, v Belgradu 8.75—8.85. Grški boni v Ljubljani 29—30, v Belgradu 29.50 blago. Angleški funt je danes narastel na zagrebški borzi na 230.20—231.80, na belgrajski pa na 229.70—231.30. Španska pezeta je notirala v Ljubljani 5.40—5.50, v Zagrebu pa 5.40 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2968.58—2983.17, Berlin 1756.08—1760.95, Bruselj 916.29—921.35, London 210.79—212.84. Curih 1421.01—1428.08, New York 4358.98—4395.30, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.31 do 184.42, Trst 863 1 4—366.22.
Cnrih. Belgrad 7.02. Pariz 20.37875, London 14.93, New York 309.375, Bruselj ne notira. Milan 25.65, Madrid 42.125, Amsterdam 208.85, Berlin 124.05, Dunaj 56.80. Stockholm 76.60, Oslo 74.60, Kopenhagen 66.30, Praga 12.9075, Varšava 58.25, Atene 2.94, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05, Helsing-fors 6.55. Buenos Aires 0.7875.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so se tečaji popravili pri skoraj vseh papirjih. Tudi promet je oživel.
Ljubljana. 7% inv. pos. 76—77. agrarji 45—46, vojna škoda 372—374, 6% begi. obv. 65—66, 8% Bler. pos. 79—80, 7% Bler. pos. 65- 67.50. 7% pos. Drž. hip. banke 70—71.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77.50—79 (78.25), agrarji 45.50-46.50 ( 45.50), vojna škoda 378-874 (372. 373), 4. in 5. 373—375, 6. 373 375 (372, 873). 7. 373- 375, 6fc begi. obv. 05-66 (66). 8% Bler. pos. 79.50—81 (79.50, 81). 7% Bler. pos. 66.875—67.25 (66.50, 67), 7% pos. Drž hip. banke 70 den. — Delnice: Priv. aerar. banka 258—265 (258. 260), Trboveljska 110 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 77 —78, agrarji 47—48. vojna škoda 371.50—373 (373, 372), 4. 371.50-373.50 (372). 5. 372-878.50 (373), ti% begi. obv. 65.50—06 (65.25), 8% Bler. pos. 79 den., 7% Bler. pos. 66.50—67.50, 7% pos. Drž. hip. banke 72 bi. — Delnice: Narodna banka 5210—5800 (5250), Priv. agr. banka 256.50—257.50 (257).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je miren. Pšenica je dobro prezimila in tudi vsa poljska dela so opravljena. Zaradi tega so dovozi slabi, povpraševanja pa tudi ni. V koruzi je tudi položaj miren, nastala je pa paradoksna situacija v tem. da nam Netnc.i sedaj diktirajo cene za koruzo, na drugi strani pa imajo ogromen zaostanek v kliringu.
Vročina,
utrujenost in bolečine so prvi
znaki gripe I V tem slučaju j« potrebno, da bolnik leie takoj v posteljo in da sa s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način Je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen.
BAVER VE. KAJ POMAGA!
ASPI
TA B LET E
L* 4UOUA.! 4 tw*	Opm m h>-
joso Goreč- Še enkrat o Planici
G. akademik Kump je napisal za včerajšnjo številko »Slovenca« napad na Planico, prireditelje in Zimsko-sportno zvezo, s katerim bi gotovo bolj dosegel svoj namen, ako bi ga napisal v obliki strokovne kritike
Na članek sam ne bi odgovarjal, želim samo, da navedem najvažnejše točke, ki bi bile v stanu, zavesti javnost v zmoto.
Naša zveza je bila vsa leta v najboljših odnošajih lako z mednarodno smuško zvezo kakor tudi z norveško stnuško zvezo. Takoj po lanski tekmi je poslala zveza 29. marca 1934 jx>ročilo o lanski tekmi, protokol, podpisan od vseh (tudi avstrijskih) sodnikov in načrt skakalnice mednarodni zvezi ter prejela 4. aprila potrdilo od FIS, da je bilo poročilo vzeto na znanje.
Ko je bil za letošnje tekmovanje določen termin, je 7. januarja naša zveza prijavila tudi to tekmo kot mednarodno prireditev FIS-i. Zveza ni dobila ne odgovora, da prireditev ni v redu, niti ni dobila odobritve, ker to ni običajno. Ko so se pojavili prvi glasovi o tem, da bo morda skakalnica zabranjena, se je obrnila naša zveza na gotovo najkompetent-nejšo osebo inž. Hanssena, ki je izjavil, da jc skakalnica povsem v redu, o zabrani ni govora in da zvezi v tem pogledu ni treba ničesar podvzeti.
Dne 12. februarja je razposlala zveza povabila vsem smuškim zvezam, kakor to določajo mednarodna pravila, za udeležbo k tekmam v Planici. Medtem je dobila naša zveza dopise od posameznih norveških skakačev, ki se nahajajo v Evropi, da želijo star-tati pri tekmi in prosijo, da jim izposlujemo startno dovoljenje. Dne 2. marca je sporočila zveza norveški smuški zvezi, da prosi dovoljenje za te tekmovalce; norveški smuški zvezi je na prosto dano, da to startno dovoljenje izda ali ne. Enak postopek je norveška smuška zveza lani brez tiadaljuega osvojila in izdala startno dovoljenje.
Dejstvo pa ie:
1.	Da FIS skakalnice v Planici ni nikdar zabra-nil, temveč da je v celem poslovnem letu 1934/35, odkar obstoja predpis o odobritvi, oziroma zabrani skakalnic, FIS zabranil samo tri skakalnice (Villars, Maloya, Ponte di Legno) ter ni v istem času odobril razen skakalnice v Planici prav nobene skakalnice na svetu. Z odobrenjem in zabrano skakalnice se je pri nas innogo preveč operiralo, kajti analogno praksi mednarodne zveze je, da so vse skakalnice dovoljene, ki niso zabranjene. Planiška skakalnica pa je bila radi svojih velikih dimenzij med onimi, za katero se je pričakovalo izrečno dovoljenje FIS-e. To dovoljenje je bilo izdano na urgenco nase zveze 12. marca 1935 brzojavno.
2.	Da je norveška smuška zveza odklonila izdajo startnega dovoljenja zaprošenim tekmovalcem z motivacijo, da skakalnica ni priznana. Ko pa je bilo priznanje skakalnice izdano, je norveška smuška zveza brzojavila, da startnega dovoljenja ne da. ker je načelno proti velikim skakalnicam.
3.	Avstrijski tekmovalci so imeli spor s svojim vodstvom radi tega, ker je njihov vodja prepovedal 13 tekmovalcem start radj rezultatov, ki so jih pokazali v treningu. Naša zveza kot prireditelj ni imela pravice vmešavati se v ta spor, ker je to notranja
Policijski SK : ASK Primorje
Nedelja ob 16., igrišče Primorja.
V nedeljo gostuje proti liga moštvu ASK Primorja odlično moštvo policijskih uastavljencev iz Zagreba, ki je v zadnjem času doseglo zavidljive uspehe, enakovredne vodilnim zagrebškim liga klubom. Močno je v športni javnosti odjeknil neodločen rezultat, ki ga je pred 14 dnevi dosegel proti kompletnemu Gradjanskemu. Renome svoje nogometne čete je prenesel tudi preko meja, ko je gostoval na Dunaju proti renomiranim policistom, in dosegel zelo laskave rezultate.
Naš ligaš rabi sedaj močne treninge, da poskuša pregrupacijo moštva zlasti napadalne vrste, kajti pred durmi je težka tekma proti Basku. Ako hoče doseči uspeh, mora postaviti na igrišče tim, ki bo kos močnim in poletnim BasUovcem. In ravno policisti bodo Primorju najboljši partner, ker imajo med svojimi igralci nekoličine igralcev, ki se prištevajo med najboljše zagrebške nogometaše. Prednjači centerhalf, sedaj brez dvoma daleč najboljši zagrebški half.
Moštvo Primorja mora v nedeljo zaigrati s polno paro. Mora skušati pridobiti nazaj simpatije in zaupanje ljubljanskega športnega občinstva, ki jih je zaradi svoje slabe in precej indolentne igre proti BSKUu močno zaigralo. Ljubljana bo svojega iigaša podprla v polni meri, toda on se mora za to podporo revanžirati in nuditi vkljub even-tuelnim porazom igro. ki bo gledalce zadovoljila.
To naj velja kot apel moštvu našega Iigaša, toda tudi na občinstvo, naj Iigaša v njegovih stremljenjih podpre. Cena popularna.
ŽSK Hermes : I. SK Maribor
Zanimive so nogometne tekme za državno prvenstvo. Občinstvo ima priliko spoznati najboljša moštva naše domovine. Tega jutri sicer ne bo vendar se bo odigrala važna prvenstvena tekma podzvezne ligo Ljubljanske podzveze.
Ali bo Hermemi uspelo odnesti dve ali vsaj eno piko? Dejstvo je, da se jutri sestaneta dva tekmeca, ki gojita tehnično igro, in sta dala našemu nogometu mnogo dobrih sil. Obn potrebujeta točke. Posebno Ilerines je v tem pogledu na slabšem.
Kakor je zanimiv razvoj in gibanje v državnem prvenstvu isto v i L ijubijunskiMu razredu in podzvezni titfi — je polov'.ca Mubov, ki tvorijo
zadeva avstrijske smuške zveze.
4. Naši tekmovalci so bili določeni za tekmo na seji z omejitvijo, da bodo pripuščeni na tekmovanje ie tedaj, če bodo v treningu pokazali povoljne rezultate. Zvezni funkcionarji so na podlagi rezultatov treninga, za katerega je, žal, norveški trener odpadel, določili samo tista dva tekmovalca, ki sta
I . , .. i___• ___ ___:______x.„..; 1 _
legata
cev, ki niso bili pripuščeni, a se je pozneje potolkel, izvedel skok brez padca, vsi drugi pa so izvajali skoke v treningu s padcem. Da tekmovalci niso bili obveščeni o startnem dovoljenju, je krivda klubovih delegatov, ki bi morali prisostvovati žrebanju v soboto zvečer, oziroma samih tekmovalcev, ki bi se morali zanimati pred tekmo, kdo od njih je pripu-ščen k startu.
5. Reklama, ki jo je delal s pomočjo ojačevalne naprave Cobrlet, je bila njegovo delo po končanem tekmovanju iu treningu brez vednosti zveznih funkcionarjev.
Naša Zimsko-sportna zveza bo s svojim delom lahko mirno prevzela vso odgovornost pred nalogo, za katero je tu. Za njo ni merodajno, v kaki obliki se užaljeni poedinci izražajo o njenem delu, zanjo je merodajno, da je iz naših skromnih početkov od osvobojenja pa do danes lahko razširila zimsj<e športe v naši državi do skoraj poslednje vasi, dosegla za naše razmere več kot častne mednarodne uspehe ter z zgraditvijo planiške skakalnice jx>sta-vila svetu napravo, ki je brez primere.
Cehi, Poliaki, Švicarji, Avstrijci in Norvežani so ji dali najlaskavejšo oceno, njim je dala šele ta skakalnica možnost do razvoja vseh svojih sposobnosti.
Da pa sto pri taki prireditvi potrebni različni ukrepi, različne odločitve, gotov sistem dela, ki ga ni mogoče spraviti v sklad z interesi posameznikov, je fjovsem razumljivo. Zanimiva bi bila primera, koliko se je v drugih športih v naši državi v isti dobi doseglo več uspeha in boljših rezultatov kot v zimskih športih.
Morda ne bo nezanimivo, ako citiram na kratko poročilo o planiški tekmi, ki ga je prinesla graška »•Tagesjjost« 20. marca, ki pravi doslovno: »Predvsem: skakalnica v Planici je čudovita. Človek stoji iti strmi in skoraj ne more verjeti, da se tam zgoraj spusti človek, ki ga je videti kot točko, v zaletu navzdol in plava po zraku ter doskoči in majestetsko odsmuča dalje. Norvežani pravijo: nili ena skakalnica na svetu se ne more primerjati s Planico. Zakonom letenja po zraku se je ta skakalnica naravnost v idealnem načinu približala. Radi tetra so na njej najboljši skakači sveta takoj udomačeni in z veseljem in z ljubeznijo startajo. Skakalni dan v P'anici je bil športna slavnost, ki se jo prav zelo redko doživi: športni usfiehi najvišje stopnje sredi čudovito lejie narave, razsvetljene od južnega solnca, ki je v to pravljično lejio snežno naravo naznanjal bližajočo se pomlad.«
Kaj mislite, g. Kump, zakaj je gTaška »Tages-post« — da navedem samo en primer — videla to prireditev v Planici tako bistveno drugače kot Vi?
gornjo hišo in se tesno drže eden drugega in tudi
v spodnjem delu je približno isto. Če Maribor odnese zmago, se bo priključil gornji hiši.
Vsekakor bo naše občinstvo prišlo na svoj račun. Vstopnina je popularna. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu ob 14 na igrišču ZSK Herniesa.
SK Grafika—SK Svoboda odigrata v nedeljo, 31. marca ob 10 na igrišču Primorja pomladansko prvenstveno tekmo. Grafika velja kot favorit, toda elan Svobode zna Grafiko spraviti ob dve točki. Vabijo se prijatelji obeh športnih klubov!
★
2SK Berme8 bo Imol r«lni obfttri 7)bor v ndetjo, 31. marca ob 9 v ilvoran.i iol. irla-b. druStvn «S1ofta> v Ljubljanskem dvoru. — Kratka soja centralne*« odbor« 1» v nedeljo oh 8.1S v dvorani.
Obfnl zbor Slalom kluba 31 bo v potok. 12. srprllu ob 20 7, ohiPaJnim dnevnimi redom. Krni, kjer bo ob«ni zbor, bo še pravočasno lfl v ti on. — Odbor.
SK Radomlje. V nodelio im-am« ob lft.&i i SK Kamnikom v Kamniku Vsi prreadetji Igralci naj bori« tioftno oh .11 v Rarderobi SK Kamnika.
Službene objave Ijnbljannke podzrezc JZZS. Start 7M nedeljski podv.vnzni oonntrj se preleti! od 11 nn 11.30. Naproflnjo v- vsi Inliknntlctskl sodnl-M, ki so sc prlja vil J v M«m»bvo .TZ7.S ila sodnlujnjo pri tem tekn. V Slad,ion naj pridejo n n i V RS" ».Jt' oh 11.
SK Ilirija — Hazenika tekcija. Pri nctleljskem eonmUrv teku 7.n prvemstvo pod7.vroe stnTtalo: Z.-iiee, AinbroW, Pord®n, P»i>ei Dar., Omam, Pribofiok, Poni-kvar. Navedone morajo hibi v pardnrobi najkasneje ob 10.45 s kompletno opremo. Stnrt. Jc r.» v«c ohvm.en TCod.nl hazenski ln lah.koatlebski tron.inff Jc v nedoljo od 10 dalje. Sokerljsiko vodstvo opozarja ponovno vse tiste k! 7-anemnrJaln trenine. dn lih bo brozohzlrno frtalo i-/ članstvu sokolje. — f.ah koatlct tka nekeija. Dum*- obve zon kuluk 7.» vse sokoijsk* Mane v Stndiiomi. Ttrtim, ki ne pridejo nn kuluk. ho s«koH>>ko vodstvo pred pi«alo občutno od-kuptilno v dennrju rianee se del* vse popoldne. Itcdni treninirl v telovadnici so nl-.injom ■in vrS-Jo odsled v St<uMo<mi.
Pridite smučat in uHvat planinske lepote in radosti! Smučarjem i-n sevedn tndi mpn^Rrkpm le na str Hud odprt »mu Mrl r*J n« Korošci v S* vtnJ-.-k I Ii Alipali Koebekor dom Jc imnirci" že odprt ln oskrbovan, oskr bovnn ho odslej stalno do po7.nc Jesen-i Sncine prilike so nn KoroSiei lake, da si »mn'iiT sploh ne more lopSih *o1eti. NnHnili dohod na KomSioo jc 17, T/u<* v Savlivi ik1 dolini, kjer w> smučarjem in nian-incem proti mell odškodnini n« rn^nolnc« vodniki SPIt In nnsVM. rwtn> le tndi It. KnmniSke IMslrlce po dolini Tlnle proko l're *OiIlJ«da. — Pritehaafor dom na Okrellju tndi vnld nn spomlndnnsko "cnuko. SmnSkl svet na OkroAlJn Je tnk kakor «1 pa ?eli »mnAtirsko srec. IV»m se odpre dne in. noriln, oskrbovan 1» do 30. mnj.i, pri 7n«lovoljlve-n oN-sku tudi dfllje Tlohod nn Okrogel! le sednt (v snoirn' moR**1 «nmi preko T/Otrn,rs1;p doline, ki Ima avtobusno zvezo 7. JcjleznISke postaje Šmartno oh Pmkl. — OMtl. r. najvišjimi vrhovi 11500 m, *«mhnn nfantnn nnd MnMilem. so Ke vedno orlnM v 7.im«kn oblfVIlo. Sni-tro le m noldrnff meter, smuka je tn ros idesina, z^tvotiSiV in oakrbo jm nudi Moiirtka koi.a na Golte.h.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »snka beseda Din 1'—J ienltovanjskl oglasi Din «•—. Najmanjši znesek za mali ogla« Din 1®—. Mali ogla«! m plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnaCajrf •« račnna enokolonska S mm visoka pelllna Trsllca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede mallb oglasov
treba prllo2iH znamko.
IE2BBBEB23!			Soba in kuhinja se oddasta za 225 Din. Zelena jama, Val. Vodnikova ulica 8. (č)
Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (b)			
			10330
m	d	m	ODDAJO: Trgovina v večjem obsegu, s špecerijskim, kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeljana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljubljani. (n)
Prodajalka s 6000 Din kavcije, gre kot blagajničarka ali prodajalka v špecerijsko trgovino v Ljubljani za majhno plačo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Starejša moč« št. 3399. (a)			
i mmi\			
Pekovskega vajenca pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme pekarna Ivan Šilih, Slovenjgradec. (v]			Konjski hlev in druge večje prostore, ki so pripravni skoraj za vsako podjetje, nasproti kolodvora, dam za nizko najemnino v najem. Pojasnila daje Adolf Bera-hard, Maribor, Aleksandrova 51. (n)
1 (Stanovanja			
ODDAJO: Stanovanje •e odda pod izredno ugodnimi pogoji pri kolodvoru Videm-Krško. — Prednost imajo upokojenci. Naslov in pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 3404. (č			Vrtnarji! Sadni vrt na Gorenjskem i — v sredini mesta — da ■	v najem v preureditev v - zelenjadni — Morič Ig- ■	nacij, Jesenice 33, Go- ■	renjsko. Za kritje stro-> škov se poračuna na na-) jemnini. (n)
m^tm
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030.
Rukavina, čeva 48, Zagreb.
Tkalči-[&)
Denar
Posojila
vložne knjižice dale venska banka, Liub->a, Krekov trg 10
Posojilo
300.000 Din - iščem. Dolnoma sigurno več-
• Slov
mesto. Dopise tal 300« 3387 Mariboru.
Hranilne knjižice
Kmečke hranilnice ljubljanske, v znesku 28.000 Din — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3459.	(d)
Posestva
Trgovska hiša
nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence -ugodno naprodaj. Vprašanja nasloviti pod značko »Trgovska v fari« St. 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani.	(p)
Hiša v Spodnji Šiški
z vrtom, malo trgovino pripravna tudi za drugo obrt - naprodaj. Interesenti pišite pod značko »Hiša v SiSki« št. 3044 na oglasni oddelek »Slov. v Ljubljani.	(p)
Hiša z vrtom
in gospodarskim poslopjem, v bližini Domžal, za gostilno in mesartto posebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale« št. 3043.	(p)
Nova nadstropna hiSa
naprodaj samo za 55.000 dinarjev. St. Jerko, Črnuče 58.	(p)
Majhno posestvo
lepo obdelano, na lepem solnčnem kraju, pri cesti, blizu postaje, pripravno za obrtnika, prodam. Deloma gotovina, deloma knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca* pod št. 3428.	(p)
Posestvo
in razne parcele naprodaj. Vzamejo se vložne knjižice Kmetske, Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice ljubljanske m posojilnice v Ribnici. Pose pri: I. Oražem,
Moste.
(p)
Stavbna parcela
ob cerkvi sv. Jožefa, v izmeri 430 m' — ugodno naprodaj. Pogoj: gradnja hiše (vile) na tej parceli se mora pričeti takoj skupno z ostalo polovico hiše, ki se prične graditi. Pojasnila: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnja-kova ulica 6.	(p)
enca«!
Do Velike noči
bomo odprodtdi ca. 2000 parov
domskih, moških in otroških čevljev
po 20 — 30% znižanih cenah
. Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako cenenih „Jarau čevljev. Velika zaloga! Velika izbirat
Prodajalne „JARA" Ljubljana, Sv. Petra c. 20
Maribor, Gosposka ulica 18 pri I trmi Martine Zagreb, ilica 60 .
Kupimo lllAulo-moMI
Diesel motor
5—10 ks — kupim. Ponudbe z navedbo znamke, cene, stanja, porabe poslati na naslov: Stopar Alojz, Letuš, Šmartno ob Paki.	(k)
Staro omaro
dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3430. (k)
Tovorni auto
znamke Chevrolet, 4 cilindri, 36.000 km prevožen, nosilnost 2000 kg, generalno prenovljen — ugodno naprodaj. — Jos. Senica, Domžale. (f)
ehseeh
Ce avto svo/ stan prodajat aT motorja bi tnebil se rad bri kupcev ti mnoeo priieru Slovtnčev najmanj? tnserat
Prima šport, suknjiče
po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. _(1)
Cementne vrtne
Ograje za gredice
krogle, vaze, vrtne mize, balustre, vodomete, svetilne kandelabre, nagrobne spomenike, okvirje in ograje, stopnjice, terrazzo tlak, cementne cevi itd., dobavlja po nizki ceni
„Cementnine"
d. z o. z. Ljubljana, Celovška 37
Pristen ajdov med
po 10 Din za kg razpo šilja Kmetijska družba, skladišče Maribor — na drobno in na debelo. (1)
Dolomitni pesek
za posipanje vrtov, dvorišč, balin- in tenis prostorov ter za napravo raznih ometov - dobavlja najsolidneje Kat Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana VII. - Naročila srprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Tel. 28-45. (1
Sveža, debela, zajamčena
jajca
komad 30 par, razpošilja 400 in 720 komadov Iran-ko vsaka postaja — G. Drechsler, Tuzla. 01
Razprodaja
sadnega drevja!
Visokodebelne jablane in visokodebel. žlahtne hruške, visoke in nizke viS-nje, orehe in trte dobite po znižanih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (Po železnici najmanj 10 dreves.)	(1)
Vrtna zemlja
ter hrastovi koli naprodaj. Restavracija Rebee, Tyrševa 71.	(lj
Inserirajte v
»Slovencu1!
tMinka Majdičeva roj. Jereb naznanja v svojem ter v imenu brata Antona in sestre Angele in ostalega sorodstva žalostno vest, da je danes ob pol dveh naš srčnoljubljeni dobri ata, brat, stari oče, stric L t. d., gospod
ANTON JEREB
usnjar, trgovec in posestnik
po dolgoletnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v visoki starosti 79 let, mirno v Gos-podu zaspal. K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo 31. t. m. ob štirih popoldne na pokopališče na Zale. — Prosimo za tiho sožalje.
Kamnik, dne 29. marca 1935.
Žalujoči ostali.
Pogrebni zavod Julij Weibl, Kamnik
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Rep. Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din, ki jih na naš račun na-gospodarski banki v
kazite Zadružni Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja«
Avalos 250 Buenos Aires, Rep. Argentina.
Letošnje
BOK PITO
delniške družbe pivovarne UNION Jc od 30. marca v prometu.
Je okusno, hranivo in zdravo! Posebno se priporoča materam kot okrepčevaina pijača!
Primož Trubar 11
SEDMO POGLAVJE Prekrščevalci.
Primož Trubar je tako ognjevito govoril, da ni bila samo cerkev sv. Elizabete polna poslušalcev, temveč je večkrat tudi veliko ljudi stalo na ulicah. Skofijstvo se je sicer pritoževalo, toda ni imelo dovolj moči zoper prodirajoče luteranstvo in tako je postal Trubar junak takratne dobe. Kamor je prišel, so ga pristaši navdušeno pozdravljali. Odkar so se začeli tudi deželni stanovi potegovati za krivoverstvo, je odpadnikom še bolj rastel pogum. Javno so napadali nauke in obrede katoliške cerkve,, posebno pa romanja na božja pota. Trubar je šel v svojih trditvah tako daleč, da je nekje zapisal:
»Romarske zerkue so od tih hudizhevih, leshniuih bab gori
pershle in so k timu ty fary, menihi, cehmoshtri in meshnari
zarad njih dobizhka volo pomagali.«
V večji družbi so se pogovarjali o tem, da kmetsko ljudstvo ne bo hotelo sprejeti nove vere.
»Ako hočemo doseči trajne uspehe« — je dejal glavni luteranski voditelj Matija Klombner — »moramo tudi s spisi in knjigami širiti svoje verske nazore.«
»Imaš popolnoma prav« — mu je pritrdil učitelj latinščine Lenard Budina. »S samimi govori, naj so še tako navdušeni, ne bomo opravili vsega. Spise in knjige med narod! To bo imelo uspeli. Legere et seribere — brati in pisati morajo znati naši ljudje.«
»Kdo pa bo knjige bral?« — se je vtaknila vmes Klom-bnerjeva žena Genovefa, tudi vsa zavzeta za novo vero. »Kdo jih bo bral, ker izmed navadnega ljudstva nihče brati ne zna!«
»Zato pravim« — je ponavljal Budina — »legere et seribere — pisati in brati morajo znati naši ljudje.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani; Karel Cofc.
»In kdo jih bo spisal v kranjskem jeziku, da jih bodo ljudje razumeli?« — je vpraševal tržni nadzornik Andrej Farest.
»Imamo moža, ki ni samo izvrsten govornik, temveč bo tudi dober pisatelj« — je pripomnil Matija Klombner.
Vsi so pogledali Trubarja, sedečega med njimi. Pričakovali so, da bo kar hitro pritrdil. Ta pa je molčal in zamišljeno gledal po družbi.
»Ako nam to obljubite, častiti gospod duhovnik, sem jaz pripravljen vse storiti, kar bi bilo v moji moči« — je' dostavil Klombner. »Vi boste pisali, jaz bom pa skrbel, da se bodo knjige tiskale in da dobi kmetsko ljudstvo pouk v čitanju.«
Trubar je končno spregovoril:
»Ni malenkost, kar zahtevate od mene. Danes ne morem ničesar obljubiti. Poprej bom stvar temeljito premislil. Vidim, da bi bil začetek takega podjetja zelo težaven. Pripoznam pa, da živa beseda še ni vse. Pomagati ji mora pismena. Saj slišimo o Nemcih, kako naglo širijo s tiskom nauke našega probuditelja Martina Lutra.«
»Nič ne premišljujte dolgo, vse časti vredni gospod duhovni oče« — se je oglasila zopet Genovefa. »Storili boste veliko dobroto in pospešili prodiranje naše stvari med nižjim ljudstvom. Vsi vam bomo hvaležni. Vi imate zmožnosti, kdo drugi ne bo mogel kaj takega izvršiti. Kdor ima pa talent, naj ga izrabi. Če vam ljudje ne bodo poplačali truda, ga bo poplačal Bog. Kar boste delali za čisti evangelij, boste delali v čast božjo.«
»Pusti tudi mene vmes« — je rekel Klombner, videč, da bi žena rada še dalje govorila. »Prepričan sem, da bi imelo razširjevanje Lutrovih idej v spisih in knjigah dvojno korist. Prvič bi prišlo naše versko naziranje veliko hitreje med narocL Kamor sami ne bomo mogli, tja bomo poslali knjige. Drugič bi zasnovali na ta način podlago za pisani jezik. Ako hočemo veljati kot omikanci, moramo vendar imeti priče slovstvenega napredka. Zdaj ne moremo pokazati nič takega «
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Zopet so gledali Trubarja in pričakovali njegovega mnenja.
Ta je še vedno molčal. Po daljšem odmoru je dejal:
»Spoznam in cenim, kar ste omenjali. Res je, da nimamo Kranjci — pravilnejše bi morali reči Slovenci — nobene književnosti. Čas je že, da jo ustanovimo. Toda revni smo. Kar smo imeli, so nam uropali Turki. Velike vsote nam predpisujejo državni davki. Ostanke zahtevajo graščaki. Torej odkod sredstva za duševni napredek?
Na to Klombner:
»Rekel sem že in pravim še enkrat, da prevzamem vse žrtve za izdajo knjig. Seveda ne samo s svojimi sredstvi, temveč s podporo prijateljev.«
Tedaj so začuli z ulic vpitje mimoidočega ljudstva. Množica je valovila semintja ter klicala z enakomernim glasom: »Dajte se krstiti!« Vsak je imel palico v rokah. Rekli so, da kristjan ne sme nositi orožja temveč palico. Ta čudovita verska blodnja je prišla v naše kraje iz nemških dežel ter bila najbolj razširjena v ljubljanski in kamniški okolici med meščani in kmeti. Učili so, da mora biti vsak krščen šele v tistih letih, ko pride k pameti. Prostovoljno se mora odločiti za krščansko vero. Zato so zavrgli krst otrok ter zahtevali, da mora vsak še enkrat prejeti sveti krst. Ti čudaki so dobili ime »prekr ščevalci«. Hodili so v velikih četah po mestih in trgih ter iskali pristašev v svojo družbo. Klicali so tudi s priučenimi latinskimi besedami: »Venite ad salutarem undam, venite populi!« (Pridite k zveličalni vodi, pridite ljudstva!) Tistega, ki se jim je pridružil, so krstili kar na cesti ali v kaki veži.
Kdor jim je nasprotoval, so mu dokazovali z besedami svetega pisma, da imajo pravico in celo dolžnost, zahtevati ponovitev krsta. Sklicevali so se na Kristusov izrek, zabeležen v evangeliju svetega Marka v 16. poglavju in 16. vrsti: »Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan.«
Uredniki Viktor CanSlft-