GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily
-: in the United States. ■ ■ ■
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :«
TELEFON PISA1H1: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Ola*. Matter, September 21, 1903, aft the Poet Office aft Hew York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON FIB ASHE: 4887 COETLANDT.
NO. 32. — fiTEV. 32.
new york, tuesday, february 8, 1916. — torek, 8. februarja, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
t	O--
SPOPADI OB GR&KI MEJI. — V NIŠU, KJER STA SE BILA SESTALA NEMŠKI CESAR IN BOLGAR SKI KRALJ, BODO POSTAVILI BOLGARI SPOME NIK. — TURKI SO IZSTRELILI ZAVEZNIŠKEGA ZRAKOPLOVCA — GRŠKA JE VPOKLICALA RE ZERVISTE. — ITALJANOM PRETI V ALBANIJI VE LIKA NEVARNOST. — AVSTRIJSKA KAVALERIJA
PRED DRAČEM.
London, Anglija, 7. februarja. — Avstrijskim, liem--kinu bolgarskim in turškim retain, ki bodo prodirale j »roti Solunu, bo poveljeval nemški feldniaršal pl. Macken-Hii. Kazen njega txxlo v armadi najuglednejši nemški in avstrijski častniki. Glavni stan Maekensenovega generalnega štaba se nahaja v Bitolju. General Gallwitz in->-pieira zdaj bolgarsko armado-
Solun, Gi>ko. 7. februarja. — Bolgari so že začeli prodirati proti Solunu. Dva meseea so popolnoma mirovali. včeraj so pa vprizorili napad na francoske čete pri jezim Dorainu in jih pognali v beg. Veliko vojakov je bilo mrtvih oziroma ranjenih«
'London, Anglija, 7. februarja. — Pristanišče Solun ,ii tako utrjeno, da bo lahko vzdržalo vse sovražniške napade. Okoli mesta so napravili vojaki pel vrst strelnih jarkov, ki >o opremljeni s oklopnimi ploščami. Vsak jarek ščiti še |»osebej močan betonski zid.
Pariz, Francija, 7. februarja. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so prepričani, da Nemčija in njeni zavezniki i liso začeli prodirati proti Solunu in da tudi tako k-inalo ne bo<lo. Naravnost izključeno je, da bi vprizorili splošno ofenzivo. Če ne lx) drugače, bodo stopili zavezniki v ofenzivo in napadli Bolgare. Tega se Bolgari zelo boje.
London, Anglija, 7. februarja- — Ker je začela Ku-munska koncentrirati ob bolgarski meji svojo armado, je poslala bolgarska *lada na sever precejšnjo število vojaštva. Bolgarom pomagajo Turki, katerim poveljujejo nemški častniki.
Avstrija in Nemčija sta odlučno zahtevali, da mora pričeti Kiuuuuska demobilizirati, toda na svojo noto doz-daj nista dobili še nobenega odgovora. Veliko rumunske-g.i vojaštva je koncentriranega v neposredni bližini ogrske meje.
Atene, (irško, 7 februarja. — Reuterjeva agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je izdal grški kralj povelje, da se morajo vsi Grki letnikov 1892 do 1914 vrniti domov. Izvzeti so samo oni. ki se nahajajo v Rusiji. Turčiji. Bolgarski ali Rumunski.
Solun, Grško, 7. februarja. — Zračni napad zavezniških zrakoplovov na mesto Petrie je imel strašne posledice. Bolgarska poročila pravijo, da je bilo 1000 bolgarskih prebivalcev mrtvih oziroma ranjenih.
Rim, Italija, 7. februarja. — V kratkem času se bo moralo zagovarjati pred sodiščem 13 bolgarskih poslancev, ki j?o obdolženi, da se sprejemali od francoskih in nemških agentov velike odkupnine. Poslanci to odločno ta je. Ce so ki •i v i ali nedolžni, bo pokazala obravnanva-
Amsterdam, Nizozemsko, 7. februarja. — 4tVossisehe Zeitung" j*oro«'a, da bo prišel bolgarski kralj Ferdinand v najkrajšem času v Berlin, kjer bo obiskal nemškega cesarja. \ Nišu, kjer sta se za časa sedanje vojne srečala bolgarski kralj in nemški cesar, nameravajo postaviti Bolgari spomenik.
Carigrad, Turčija, 7. februarja. — Iz oficielnega vira se Je doznalo, da so Turki izstrelili pri Dardanelali velik zavezniški zrakoplov- Zrakoplov je padel skoraj popolnoma nepoškodovan na zemljo. Letalca so Turki vjeli.
Rim, Italija, 7. februarja. — Kakor kaže, bodo Avstrijci že tekom nekaj ur zasedli Drač, glavno mesto Albanija Avstrijska kavalerija je dospela do reke Arzcni, ki j<* oddaljena samo Štiri milje od mesta. Danes ali jutri bo dospela tja glavna armada, ki je prekoračila v nedeljo zjutraj r«'ko Išni, kjer je premagala močan srbski oddelek.
London, Anglija. 7. februarja. — Avstrijci in Bolgari se napadli severno od Valone močne srbske in italjanske Oddelke ter jih prisilili, da so se umaknili do Fieri. To mesto leži 12 milj severno od Valone-
Milan, Italija. 7. februarja. — Francoski letalci so sporočili, da so začeli Bolgari koncentrirati ob grški meji veliko množino vojaštva.
\ Skoplje so dospela nemška ojacenja. Avstrijci koncentrirajo svojo armado v okolici Cevikova. Avstrijska težka artilerija je že zapustila Niš.
London, Anglija. 7- februarja. — Angleška vlada naznanja. da Avstrija m Nemčija nista poslali Rumunski ni-kakega ultimata. Tozadevno poročilo je razstrosilo med italjansko časopisje.
KtaignarijM l^etropii Rusija. 7. rebru*rja. —
Oaues se j« dozimlo, <1* je rezisuiral roški minister Kari Lahov. Pravijo, da je to storil ruled slabega zdravstvenega stanja. Njegov nsalednlV bo postal Cian državnega sbom, PoklwskL
Skorajšen sporazum.
Dolgotrajna, kriza med Nemčijo in Združenimi državami radi potopa "Lnsitamje" se bliža koncu.
Washington, D. <".. 7. februarja Danes j.? minilo ravno devet mesecev, odkar je bil potopljen par-nik "Lusitanija" od »einškejra podmorskega čolna, vsled česar so nastali dolgotrajni pregovori uied nemško vlado in vlado Združenih držav. Ti pregovori se bližajo zdaj svojemu koncu, posebno, odkar je nemška vlada v svoji zadnji noti ugodila mnogim zahtevam Združenih držav. V torek, 8. februarja bo predložena vsa zadeva pred kabinet, da bo razpravljal o teui.
Dorim smatrajo nemška priznanja za zadovoljna, da se na miren in za obe stranki zadovoljiv naeiu reši vsa zadeva, vendar čakajo še na odločitev predsednika WiJsona, kaj bo on ukrenil sporazumno "S člani svojega kabineta.
V splošnem prevladuje v poučenih krogih v IVashingtonu mnenje, da je kriza končana in da je Nemčija dovolj popustila od svojega prvotnega stališča, da je zadovoljila Združene države.
Kljub temu pa še nihče ne more vedeti, ce bo predsednik "Wilson zadovoljen z odgovorom Nemčije kot popolnoma zadovoljivim. Pričakovano posvetovanje med predsednikom "VVilsoiiom in državnim tajnikom Lansingom se ni vršila danes, ker je bil predsednik preveč zaposlen z drugimi stvarmi. Tudi nemški poslanik Bemstorff se ni nič oglasil v uradu državnega tajnika. Nemški poslanik napeto pričakuje odgovor ameriške vlade ter se je odpovedal vsem drugim povabilom izven mesta, tako, da bo vedno na razpolago Lansingu, če bi se ta hotel posvetovati z njim.
Zapadna fronta.
Vroči artilerijski boji v Artois. — Nemci obstreljujejo Loos. — Francoski general umrl.
Paris, Francija, 7. februarja. — Francosko vojno ministrstvo naznanja :
V Belgiji je naša artilerija u-spešuo obstreljevala nemške utrdbe pri Vauben. Strašna artilerijska bitka. ki se bije v Artois. še ni končana. C'e bo šlo tako naprej, kakor gre zdaj. bo končna zmaga brezdvoinno na naši strani. Na o-stali fronti se ni razen manjših artilerijskih spopadov ničesar posebnega pripetilo.
London, Anglija. 7. februarja. Poročilo, ki je bilo danes izdano, se glasi:
Pri Loosu obstreljujemo sovražne strelne jarke. Dozdaj smo jih že veliko uničili in pognali sovražnika na več mestih na^aj-
Paris, Francija. 7. februarja. — Danes je umrl po dolgem bolelia-nju general Nikolaj Viktor Del-motte. Pokojni se je posebno odlikoval v bitki pri Charleroi.
Nemei nameravajo začeti v kratkem z veliko ofenzivo, ki se jim bo najbrže ravno tako obnesla kakor so se jim dosedanje.
Samomor bolnika.
Washington, D. C.. 7. febr. — Gospa Annie M. Boillin. 50-letna bolnica iz Nashville, Tenn., je skočila iz petega nadstropja bolnišnice ter je bila na mestu mrtva. Baje je bila zelo melanholična in o-tožna.
Petrograd, Itusljs, 7, februarja. — Car je isdal ukas. w kater^tu zshte-ru, da naj m sestane d mas dne 9. fe-teasrj*. Tega dne se bo vrtu« prva rti a« jL WJJjWTljwi, se tlodr
tl S „ oSr . ~
Kusi in Nemci.
Berlin. Nemčija. 7. februarju. — Z v/hodno fronte poročajo, da so odbili Nemei močne ruske na|Aide iu jKr„nali sovražnika z velikimi iziruba-mi v beg. Južno od V ideja so vjeli Nemei neki ruski zrakoplov, ki je bil izgubil smer in je moral pristati.
Nemško vojno ministrstvo naznanja nadalje, da se na Balkanu ni ničesar posebnega pripetilo.
Postaje za zrakoplove.
Petrograd, Rusija. 7. februarja. —
Nemei I>odo zgradili v neposredni bližini ruske fronte postaje za svoje Zeppeline. V Udi, južno od Viine, zi-
'lajo listajo.
Čudna kazen.
London, Anglija, 7. februarja. — Ren ter je v dopisnik javlja iz Petro-?rada. da je naložila nemška vlada upravi mesta Vilne 75,000 mark kaz-ui. <>eš. da je bil požar, ki je izbruhnil pred kratkim v mestu, podtaknjen.
Kitajski ustaši.
Peking, Kitajsko, 7. fberuarja. — Vladne »5ete so zavzele mesto Plnkčau, severno od Siufn. V kratkem se b« vršila odločilna bitka med usta si in redno armado. Vlada je prepričana, da Ih> kmalo zatrla revolucionarno gibanje. Ce bi hoteli ustaši res kaj
dot^eei. bi morali biti malo bolj organizirani.
Požar.
North Adams. Mass.. 7. februarja. — V trgovskem delu mesta je izbruhnil požar, ki je povzročil za 70 tisoč dolarjev škode.
Kriiarka pred GallpoUbam.
Carigrad, Turčija. 7. februarja. — Pred Dardanelami se neprestano i*> javljajo zavezniške križarke in aero-plani, ki obstreljujejo turške postojanke. V petek sta obstreljevali dve križarki Teke Burnu in Sed-el-Balir. Ko sta oddali kakih trideset strelov, sta se umaknili.
Položaj v Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 7. februarja. — V Kavkazu so odbili Turki vse sovražniške napade. Na fronti pri Iraku je položaj ueizpremenjen.
Ogrske posojil«.
Bertiu, Nemčija, 7. februarja. — Glavno mesto Ogrske, Budimpešta, je najelo 22,000,000 kron posojila; s tem denarjem bo pokrilo strodke, ki jih je trnek) adnje Muca
1,429,171 vojnih ujetnikov v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, 7. februarja. — Prekmorska časnikarska agcaeija poroča, da se nahaja do sedaj v Nemčiji 1.429,171 vojnih ujetnikov, ne vštevši onih. ki so jih Nemci pustili v Avstriji.
Poleg tega so Nemci zaplenili 9700 topov, 7700 vojaških vozov in 3000 strojnih pušk. V tem številu niso všteti oni topovi, ki so jih uničili na bojišču, in oni. ki so jih Nemci takoj uporabili proti nasprotnikom.
Število pušk. ki so še vedno dobre za uporabo, znaša 1.300.000.
Četrt milj ona za hišo.
Ebensburg, Pa.. 7. februarja. — Danes bodo začeli graditi tukaj novo hišo za jeklarskega magnata Charles M. Schwaba, predsednika Bethlehem Steel Company. Schwab namerava nasaditi krog svojega poslopja najlepše vrtove v deželi. Tudi bo potrošil na tisoče do-iarjev za izboljšanje cest iiv potov krog svojega posestva. Nova zgradba ga postala $250,000.
Podmorski čolni.
V sedanji vojni igrajo eno najvažnejših ulog podmorski čolni. — Kdo jih je iznašel?
Velike križarke in druge velike bojne ladje nimajo v sedanji vojni tako velikega pomena kot se je začetkoma mislilo. Glavno ulogo v pomorskih bitkah igra sedaj podmorski čoln. Ce bi ne imeli Nemci svojih podmorskih čolnov, hi bili Angleži žc kdaj popolnoma zablo-kirali vso nemško obal. Podmorski čoln je tako zgrajen, da se lahko potopi in da lahko ostane več ur pod vodo. Iz vode gleda le tako-zvaui periskop skozi katerega je poveljujočemu častniku mogoče o pazovati. če se bliža kaka sovražna bojna ladja. Podmorski čoln je bil iznašel približno pred dvajsetimi leti neki Iree. Holland po imenu, ki je delal ž njim prve poskuse v newyorskem pristanišču. Vojaški strokovnjaki so zmi^vali z rameni in večkrat izjavili, da ne bo nič iz cele stvari. Iznajdbo so slednjič tako izpopolnili, da igra sedaj podmorski čoln pri mornarici vsake države eno prvih ulog. Natančen popis podmorskega čolna najdete v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju.
Razen tega obsega še veliko lepih povesti, zanimivih člankov, krasnih slik, itd. Da je Koledar v resnici nekaj izvrstnega, je razvidno iz tega. ker smo ga v dveh mesecih popolnoma razprodali in smo sedaj priredili že drugi natis. Rojaki, če ga hočete imeti, ga naročite takoj! Stane h poštnino vred &amo 36 centov. " 'Naroča se pri: SLOVEHIO PUBLMHmo OO., 8 Gorita* St, Vmr Tofk. H. T.
Aretiran zapeljivec,
Obtoženca so aretirali, ko je imel pri sebi troje mladih deklet. — Razna druga odkritja.
Včeraj so aretirali v Bronxu 24-letnegu Huberta Kal ista in ga zaprli, ne da bi mu pustili položiti varščino. Ko so vdrli detektivi \ njegovo krasno opremljeno stanovanje, so našli pri njem tri štirinajstletne deklice: Elizo Lofftedt -Tulijo Berg in Harryet Averv. — Policiji ga je naznanila Helena Webber, sestra Elize Lofftedt. Pr va deklica je sedela pri klavirju, dru"a je igrala gosli, tretja je pa telovadila. Po eeleni stanovanju jc bilo razobešenih vse polno slik mla dih deklet, ki so bile vse v Evinem kostumn.
Pri Kalistu sta stanovala tudi dva Italijana in dva Grka. ki sty mu vabila dekleta na dom. Policija je zdaj prepričana, da bo dognala kam je zadnji čas izginilo toliko šolskih deklet.
Obtoženec se izgovarja, da so hodila dekleta prostovoljno k njemu in tla jim ni storil ničesar slabega.
Chikaškega zdravnika ne bodo preganjali.
Chicago, III.. 7. februarja. — Državni zdravstveni svet ne bo zasledoval sodnijsko zdravnika Dr. Harry J. Haiseldena, ki ni bil hotel operirati pohabljenega novorojenca gospe Bollinger.
Na tajni seji tega zdravstvenega sveta se je določilo, da ni bil Haiselden pri onem slučaju izvršujoči. temveč le svetujoči zdravnik in da ga iz tega vzroka ne bode preganjali soduijskim potom.
Mlad ropar. East Orange, N. J.. 7. febr. —
V	hiši nekega trgovca so ujeli 15-letnega fanta AVilliama Groves, ki je priznal, da je ulomil tudi v več drugih hišah v Bloumfieldu in v East Orange.
Dva mrtva v plamenih. Portland, Me., 7. februarja. —
V	nekem tukajšnjem skladišču je danes izbruhnil požar. Ognjegasci so našli v drugem-nadstropju Er-nestra Gove in njegovo soprogo mrtva. Požar je bil izbruhnil tedaj, ko sta spala in se je razširil, predno sta se zamogla rešiti.
Ruska duma. Petrograd, Rusija, 7. februarja.
Nek carski ukaz določa 9. februar kot dan za zopetno zasedanje ruske dume in državnega zbora.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na kranjsko,
štajersko, istrijo, koroško, hrvatsko, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnimi času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati
Papen in njegova pisma.
f-O-
NA ANGLEŠKEM SO OBJAVILI NOVA RAZKRITJA IZ LISTIN BIVŠEGA NEMŠKEGA VOJAŠKEGA A TAŠEJA V WASHINGTONU, PL- PAPNA. — NEKI NEMEC HATZFELD JE IMENOVAL AMERIKANCE IDUOTE. — DOBESEDNI PREVODI PISEM IN BAN ČNIH KNJIŽIC IN FOTOGRAFIČNI POSNETKI. — KITCHENER BO BAJE ODSTOPIL.
—o—	j
London, Anglija, 7. februarja. — V neki parlamentarni izjavi, ki je bila izdana nocoj, se nahajajo še nadalj-ne važne podrobnosti iz korespondence, ki so jo Angleži zaplenili bivšemu nemškemu atašeju za Združene države, pl. Papnu, ko se je vračal domov v Nemčijo s svojega mesta. s katerega je bil odpoklican-
V	tej izjavi se nahajajo dobesedni prevodi vseh listi in pisem in bančnih knjižic, ki so že enkrat dokazale, da je bil pl. Papen res nekak vodja in finančnik vseh nemških zarot v Združenih državah. Bančne knjižice so poleg tega tudi fotografirane, da je vsak dvom izključen.
Posebno važno dejstvo, ki ga je ta zaplenjena korespondenca nemškega atašeja razkrila, je, da je bil nemški admiral pl. Hintze, nemški poslanik za Mehiko, za mednarodno posredovanje v Mehiki spomladi leta 1914. Stol nik Boy-Ed, bivši nemški mornariški atašej v Washing-tonu. pa je pisal Papnu ter je ostro nasprotoval nazorom admirala Hintzeja ter je zagovarjal generala in provizori čnega predsednika v Mehiki. Huerto.
Dalje so razkrila pisma tudi dejstvo, da je pisal polkovnik Herwarth, član nemškega'štaba, da je ameriški vojaški atašej v Berlinu, major Langhome, ki je zapustil Nemčijo začetkom leta 1915., nesel važna pisma iz Nemčije na razne nemške uradnike v Združenih državah.
V	nekem pismu, ki ga je pisal amerikanski vojni časnikarski dopisnik v Berlinu Edward Lyell Fox, je bila iz ružena ostra kritika proti ameriškem poslaniku v Berlinu, J. \Y. Gerardu- Neki Hatzfeld, ki stanuje v New Yor-ku, pa je pisal o "idijotstvu in neumnosti Amerikancev'*.
George Sylvester Yiereck. urednik in lastnik nemškega propagandističnega tednika "Fatherland", ki je pisan v angleškem jeziku in izhaja v New Yorku. pa je pi sal v tem smislu, da se sramuje svoje domovine (Amerike, ker je ameriški državljan).
Druga dejstva, ki so jih odkrili Angleži v Papnovih pismih, pa jasno dokazujejo, da so imeli nemški državni in vojaški zastopniki v Združenih državah povsod svoje prste vmes, kjer je bilo treba kakih spletk, ki bi bile koristne nemški državi. Hoteli so tudi uplivati na Amerikan-ce, ki so jih imenovali idijotske in bedaste, češ, da z njimi lahko narede. kakor hočejo in jih pridobe za svoje razne namene.
London, Anglija, 8. februarja. — Sodeč po včeraj objavljenih uradnih naznanilih, ki dokazujejo veliko odgovornost nekaterih višjih angleških vladnih uradnikov glede vodstva vojne, se bodo kmalu zgodile velike izpre-membe v angleškem kabinetu, posebno pa pričakujejo, da bo odstopil kot vojni tajnik Lord Kitchener-
Neka dvorna okrožnica naznanja, da je sprejel angleški kralj George več ministrov v avdience, med njimi ministrskega predsednika Asquitha, ki je obenem tudi predsednik kraljevskega obrambnega odbora. Tudi lord Kit-chencr se je pred nekaj dnevi dolgo posvetoval s kraljem.
<_e bo odstopil Kitchener s svojega dosedanjega mesta. kakor pričakujejo, bo prevzel baje neko drugo odgovorno mesto kje drugje.
Cene:
K	S	K
6---- .90	19u__
10....	1.60	130...
15....	ft.30	140 ...
»..„	3.00	150.___
M--------3.70	160..».
30....	4.40	170___
»5....	S. 10	180..»,
40--------5.80	190____
46.—	6.50	300....
60....	7.30	«60___
66....	7.85	300....
60...»	8.55	360...»
65,.s.	a.25	400....
70....	9f»5	450...»
76...»	10.65	500.»„
80....	11.35
35....	12 05	700...»
—	12.75	800...»
100....	14.00	900 ...
110--------15.40 t 1000 ..
3
16 80 18.20 19.60 21.00 33.41-33.80 35.1» 36.60 28.00 35.00 42.00 49.00 56.00 63.00 70.00 84.00 98.00 113.00 136.00 139.00
Poskusen samomor.
Veeraj so prepeljaali v neko ne»vyorško bolnišnico devetnajst iftiio telefonistinjo Mamic Cun-nigham ker se je poskusala zastrupiti. Ko so ji zdravniki izprali želodce, se je boljše počutila. Rekla je. da si jc hotela zato vz«*ti življenje. ker nima že vee tednov liobe-iieira dela.
Železnica v Alaaki.
Seward, Alaska, 7. februarja.
Danes je naznanil poročnik Frede-rik ilears, član inžtnerske komisije v Alaski. da bo kmulu rabil tisoč delavcev pri gradnji vladne železnice v Alaski. ki bo segala do premogovnih polj pri Matanuski.
Poštarji, ki po onih krajih prenašajo pošto, so pripovedovali, da je bilo 71 stopinj mraza in da vsled tega niso mogli uporabljati konj, temvee so morali upregati v male sani severne pse.
POZOR, ROJAKI!
Rojakom inriimjw. da rr v zalegi ge kakih 1599 ttcuUh Koledarjev. Kdor ga Be nI dobil, oziram«, kdor hote iawtl še enega, naj nam le mm dopisnici ^»tfL DosedaJ hm n ip i rt lil fte mihdrtihil dcmkft
Ker 99 cene sedaj pofwto Vfctiftjo, aaj rojaki vedno gledajo
Javen pogreb v Parizu za Zeppeli-nove žrtve.
Pariz, Francija, 7. februarja. — Z a žrtve, ki so našle smrt vsled nemškega zrakoplova dne 31. januarja, se bo vršil javen pogreb z vsemi vojaškimi častmi in ceremonijami. Pogreba se bo udeležilo mnogo uglednih državnih uradni-! ko% in senatorjev in poslancev. — Krste s trupli žrtev bodo ležale na artilerijskih vozilih, ki bodo okrašeni s cvetjem in zastavami. Vlada je dovolila za pokop nesrečnih žrtev poseben prostor.	, ^A
Nesreča.
Petrograd, Rusija, 7. februarja V bližini Vitebska se je danes zadel ekspresni vlak v tovornega, — »Smrtno se je ponesrečilo šestnajst oseb, 12 jih je bilo pa smrtnone-varuo ranjenih,
BriamL
Pariz, Francija, 7. februarja. — Francoski min. predsednik. Briand. namerava odpotovati v sredo r Rim.
ROJAKI F O % cf*P
Ker nem letos nftalmr ni moso-če dobiti pratdc Is iteregft kra-ja» opoarjamo vae osnjene rojake ta rojakinje, * b*J pcfctao m**> iejonei Tnl.fcr _
^ j ...
Edini slovenski dnevnik	jj
▼ Zedinjenih državah	jI
Velja sa vse leto .. $100	V
Za pol leta......$1.50	j|
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Ownrd and published by tu*
SLOVENIC PUBLISHING GO.
la corporation. * riUNK SAKSKK. President. I>H'1H BBNKIUK Trwnret
flavt- of Butanes* of the corporation
and add mutes of above officers. B Cortland! Street. Boroujcb of Man twrtaa Ne« York <*1tj. N T
4m ccto leto velia llat aa Ameriko In
Canado......................$3.00
. pol leta .................... 1.5»)
m celo leto aa mesto New York.. 4.00 . pol leu sa meato New York.. 2.01)
m Bvropo aa rat leto..........CGO
. pol leta............2.55
.	Četrt leta.......... 1.70
i.LAf NaHoIjA" izhaja vsak dan •rvMMn« nedelj In pniralko*
"t« L A 8 N A R O U r
CVoftoa off tbe People") laaoad srerj daj except Bandars aad
Holidays _Babarrtptlop yearly <8.00
Dopis) bran podplaa In oaoboofl aa nr ,
priobCuJeJa Panax aaj as blajtosoU pogljatf pa *—
Money Order. Prt ipraMoU kraja naroftalkor pro alma, da aa nam tudi prejfinje M-sallMe naznani da hitreje najdemo naslovnika. _
Dopisom la poBljatvam naredite ta oaalov:
-O L A 8 NARODA"
« rwtlan<llHt__S**w Ynrk ClM
__Telefon 4087 Oortlandt
lISIS8Hk5 __
Zagrizen nasprotnik cesarstva.
Dr. Kari Liebknecht, po svoji odločnosti svetovnoznanj nemški socijalistični poslanec in voditelj, se je zopet zelo zameril svojim , političnim tovarišem. Ta skrajni , radikalee nemškega socijalizma je j bil že ponovno zavrnjen, grajan in zavržen od svoje stranke, zdaj pa, te so poročila resnična. je bil celo izgnan z glasovanjem iz srede socijalistični h poslancev v nem- ( škcm Eeiehstagu ali državnem zboru.	I,
Leta 1907. je bil dr. Kari Lieb- , kneeht preganjan v Lipskem tfr j obtožen veleizdaje. Že takrat je < bil znan kot oster in hud nasprot-, , nik vlade in načelnik protivladne- j ga gibanja. Obtožen je bil takrat s radi neke protimilitaristične bro- ] •ure, ki jo je spisal. Poleg tega so ] preganjali tudi radi tega, ker j »e je bojeval za odstranjenje mo- h narhije in ustanovitev demokra- ; tične vlade v "njeni najskrajnej- { ši obliki". Že tedaj je imel dr. ] Liebknecht hude nasprotnike po- ^ vaod in je bil obsojen na osem-1] najst mesecev ječe v vojaških za- « porih.	L
Leta 1912. je dr. Liebkneebt na- < padal pruske in hesijske oblasti, i ker so dovolile, da j« obiskal ru- i •ki car Nemčijo ter je rekeL da 1 je ruski car "zastopnik barbar-akega tiranstva" in še druge pri- i imke mu je dal. Se istega leta je ] zopet prišel v nemški Reichstag.I Leta 1913. je začel dr. Lieb- ] kneeht hudo gonjo proti nekatc-i rim, ki so kovali lastni dobiček iz 1 oboroževanja Nemčije. Po dolgem 1 m v »trajnem boju je razkrinkal i nwiogo sleparjev in dosegel, da so j bili obaojeni in zaprti mnogi javni ] uradniki in armadni častniki radi podkupovanja in sprejemanja!' podkupnine.
Začetkom leta 1914. je zopet 1 presenetil Nemčijo in vso javnost i je novimi obdolžitvami, ker je tr-!i dil, da se pehajo nekateri s pro- < dajanjem plemiških naslovov ter ] da uganjajo razne sleparije. Ko pa se je začela vojna, je bil edino . njegov glas v nemškem državnem s zboru, ki je bil proti vojnemu po- ] aojilu.	j ]
Ker se je nemška vlada bala, j da bi v tako kritičnem čaeu, ko je 1 bilo sploh vse ljudstvo skrajno ] razburjeno in je bila vsa javnost < zelo napeta, začela zasledovati i Liebknechta radi veleizdaje, jej poskušala, da se ga iznebi na ] drug način. Da izdere trn iz svoje i kože, je poklicala neustrašenega < vladnega nasprotnika v armado, i Kljub temu pa se mu je še posre- j Žilo, da je objavil v pretečenem ) letu svoje mnenje in nazore o se- l danji vojni, ki z nemške etrani ni J obrambna vojna, temveč napadal- t na in poaledica delovanja in 3 skrivnih manipulacij nemških ka- t pitalistov. Nemškemu kanclerju J Rethmaam-Hoilwegu je naaproto- \
Vse delovanje tega zmožnega moža do sedaj je pokazalo, da se nikdar, niti v najhujših časih, j ni odtujil načelom, za katera je vedno žrtvoval svoje zmožnosti. Ko so ga celo njegovi lastni tovariši v stranki vrgli iz svoje družbe, ni odnehal in se ni bal kljubovati nikomur.
Ko bi bilo več takih značajnih in odločnih boriteljev za pravice srednjih in nižjih slojev, ki jim vojna nikdar ne prinese dobička, temveč le žalost in nesrečo, tedaj bi ne mogli kapitalisti in imperi-jalisti razvijati svojih sil in go-' jiti militarizem, ki vedno pripelje do vojne. Tudi Francozi so imeli pred vojno takega vnetega zago-, vornika miru. namreč poslanca Jaureja, ki ga je takoj začetkom vojne ustrelil nek blazen fanatik. Tudi se je kakor Liebknecht boril proti vojni in proti vojnim posojilom.
Morda bo zadušila nemška vlada Liebknechta, njegovi lastni drugovi naj ga zavržejo, toda — kaj pa z drugimi upornimi ljudmi, ki so v manj očividnih in iz-' postavljenih razmerah in okoliščinah in ki jih je vendar dosti tudi v Nemčiji in povsod drugod? Če bodo njega* zatrli, ali bo še naprej gorela plamenica in Širila nauke miru, ki jih je učil Liebknecht?
Mnogo upanja jeT toda nihče ne ve zagotovo prorokovati.
Dopisi.
New York, N. Y. — Kot se je
že poročalo, priredi Slovensko Sa-| mostojno Bolniško podporno Dm-' štvo za Greater New York iu oko-| lico, Ink., v soboto 26. februarja t. 1. plesno veselico (Bali) v Beethoven Hali, 210 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku. Pričetek veselice točno ob S. uri zvečer. Svi-rala bode izvrstna godba na lok. Pri tej priložnosti bode izžreban krasen dobitek, katerega bo gotovo vesel oni, ki ga bo dobil. Za postrežbo se bo tudi dobro poskrbelo, tako da bo vsak posameznik popolnoma zadovoljen. Obžalovanja vredno je pa dejstvo, da priredi baje ravno na isti dan tudi tukajšnje društvo "Orel*' veseli-: co, o kateri pa nismo sprejeli ni- f kakoršnega obvestila. Prvotno | smo nameravali to prireditev u-dejstviti dne 4. marca. Ker smo ^ pa bili še pravočasno (na dan seje, dne 22. januarja) obveščeni,] i da priredi društvo sv. Frančiška na isti dan svojo letno veselico, se je enoglasno sklenilo, isto preložiti na zgoraj imenovani dan. Ker smo si torej zagotovili dvora-I no za 26. februarja, se bo torej I tudi vršila isti dan naša veseliea. Slavno slovensko občinstvo iz Greater New Yorka, ki nam je bilo pri vseh dosedanjih priredit-( vah zelo naklonjeno ter nam vedno pripomoglo do zaželjenega u-speha, tc-m potom najuljudnejše vabimo, da se naš.i prireditve v obilem številu udeleži, za kar se že v naprej zrli val ju jemo. Torej na svidenje dne 26. februarja v Beethoven Ha.ll, 210 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku. — Odbor S. S. B. P. D. zi Gr. X. Y. in o-kolieo, Ink.
Berwick, Pa. — Z delom gre še precej dobro pa je kljub temu še 1 veliko tak;n, ki doma pri peči čakajo, kdaj se jih bodo usmilili delodajalci. Zimo imamo milo. brez snega. Ker je nam bila cerkev pogorela do tal, smo začeli zidati novo, ki bo kmalu dogotovljena. Y tukajšnjem mestu so zoi»et j"suhi'' zmagali; vsi smo radovedni. kako bo zanaprej z mokroto. Pred kratkim je obdarila gospa Štorklja Kočevarjevo rodbino ! s krepko deklico. Na botrini smo se prav dobro imeli. Pozdrav! — F. Brecelnik.
Chicago, HI. — Pred kratkim je napravila tukaj prva Slovenka skušnjo za učiteljico. Ta naša pridna rojakinja je Miss Emilija j Keber. Čeravno je bila najmlajša izmed vseh kandidatinj, je napravila izpit z najboljšim uspehom. Rojena je bila v Cliicagi in je sedaj stara osemnajst let. Čestitamo! — J. S.
Franklin, Kansas. — Dela se še precej dobro, plača je pa bolj sredna. Pred kratkim je umrl družini Karlingerjevi trinajstletni sin. Naše sožalje. Ta predpust je bilo tukaj že dvoje ženitovanj. Poročil se je Anton Pristovee z Marijo Jermen in Anton Krava-nja s Frančiiko Folkar. Na ženi-tovanju smo se prav dobro imeli. Mladina je najbolj hvaležna Matiju Šetini, Johnu Šklamba in Franku Verh-olcu, ker so svirali krasne komade za ples. No-voporo-čencem želimo obilo ante. Po*
adrarl - Frank Leakoric,	<
___________ _ __________
V ruskem Turkestanu.
Spisal dr. Ivan Knific.
V.
V ORENBURGU.
Gore so se odmaknile, ravnina se je razširila, griči so se znižali. V daljavi se pokaže Orenburg, veliko gubernsko mes-to (krog 100.000 prebivalcev). Iz daljave ugledamo mnogo zidovja, več ruskih cerkva in tatarskih niinare-tov. Tudi nekaj drevja raste v mestu in zunaj mesta. Po širokem nasipu nas pripelje vlak v dolgem loku do kamnitega kolodvora v zapadnem predmestju. ("Predmestje" Rusi nazivljejo in pišejo "forštat''!) Do nedavnega časa »e je tukaj konča vala "orenbur-škaJ' železnica; leta 1905. so šele odprli progo Orenburg—Taškent: vozi po nerodovitni "Kirgiški stepi", ki je bolj podobna puščavi nego stepi (Ko je leta 1893. znani Sven Hedin potoval na Pamir in v Tibet, si je v Orenburgu kupil težak voz "taraiitas*2080 kilometrov daleč — cd Ljubljane do Petrograda! — se je 19 dni pa noči neprenehoma vozil do Ta-Škenta, deloma po skalnatih in peščenih puščavskih potih, deloma po razmehčanih m blatnih cestah v obljudenih pokrajinah. Ker tarantas nima ne sedežev, ne prožnih peres, si je ob dolgi vožnji pošteno pretresel kosti. 96-krat je zmenjal konje na poštnih postajah; vozilo ga je — izmenoma seveda — 111 voznikov. 317 konj in 21 velblodov. Ker je potoval pozimi, so ga zalezovali snežni viharji, toplomer pa mu je kazal temperature pod lediščeiu. Dandanašnji pridemo iz Orenbur-ga do Taškenta z navadnim "pa-sažirskem" vlakom v dveh dneh in pol ter uživamo vse udobnosti, ki jih nudi železnica. — Orenburg je popisal Sven Hedin z dvema stavkoma: "V mestu je malo zanimivega. Kraj mesta pa opazn-jemo pristnoazijske prizore; kajti tamkaj imajo Tatari in Kirgizi svoja sejmišča na prostem ali pa v nizkih lesenih stajah.")
Rad bi bil spravil prtljago v garderobo, ki je -a ni bilo nikjer. Moj znanec mi svetuje, naj zaneseni svoje stvari v čakalnico, ki jo rabijo tudi kot restavracijo; brez skrbi naj bom: nihče mi jih ne izmakne. Ubogal sem ga. In res, zvečer ni manjkalo nobenega kosa ; v elegantni obeduici ob steni je na kovčegu počival svršnik. poleg njega je pa stal dežnik s tu-ristovsko palico. Nezaslišano: v
teh divjih krajih, med neizobraženimi rodovi je za.sebua lastnina tako varna — morebiti še bolj kot po "kulturnih" deželah!
Prvo, kar sem si zapisal o mestu, je bila opazka: "V Orenburgu ni tramvaja." To se mi je zdelo čudno, ker je mesto zelo raz-sežno in ima mnogo prometa. Po sila široki ulici, ki je pa jako slabo tla k an a. sem korakal v ono smer, kamor je šlo največ kočij in ljudi, odkoder je blestela zlata kupola visoke cerkve. Prahu po ulicah je na debelo; za kočijami se kade gosti oblaki. "Vokzal" je prav lepa stavba, hišice v kolodvorski ulici prav slabe. Ponekod ima cesta večje kotline; ob deževnem vremenu stoje v njih luže z globokim blatom, pozimi pa su tajnkaj drsališča mestne otročadi. Plotovi kraj ceste so leseni, ograje vegaste.
Dospel sem v čedne j Še ulice. Ustavil sem se pred krasno novo stavbo, pravoslavno katedralo, zgrajeno v bizantinskem slogu z okroglimi, nizkimi stolpiči. Stoji v večjem parku. Odznotraj si je nisem ogledal, ker je bila zaprta. Orenburg je jako razsežua "epar-hija" (škofija). V mestu je 35 pravoslavnih cerkva in mošej. T neki stranski ulici sem zagledal, katoliško cerkvico; vrhu pročelja' se je svetil preprost križ z enim poprečnim drogom, medtem ku se po pravoslavnih cerkvah in stolpih bleste križi s tremi poprečnimi drogi, izmed katerih stojita zgornja dva vodoravno, spodnji pa poševno: znak ruskega pravo-slavja. Po preprostem križu vrhu stolpa že oddaleč spoznamo katoliške in luterairske cerkve. V mestu je tudi luteranska cerkev; kajti v okolici Orenburga biva nekaj nemških kolonistov, ki so so preselili semkaj iz južne Rusije in od Yolge.	i
Nekaj orenburških ulic je prav| lepih. Tam stoje moderni hoteli, kakor Centralnaja in Amerikan-skaja gostinnica, par vladnih palač in vojašnic, novozgrajene srednje in ljudske šole, bogoslov-nica, gledišče, majhen muzej ter več bogatih trgovin. V tej dalji ne je apominjAU na dom reklam-
na tabla — Singerjevih šivalnih strojev. Ista podoba, ki so jo razobesili po naših mestih, visi tudi v Orenburgu na javnih trgih, z malim razločkom, da je v Rusiji čez sliko narisana črka Z (v cirilici), pri nas pa veliki S. Malenkost sicer, toda potnik se nehote spomni na dom.
Ko stopam zamišljen po ulici, srečam vojaka stražnika. Ta se naenkrat ustavi, se obrne k meni. pa reče: "Čemu hodite po tej strani?" Kaj takeg ase mi še ni pripetilo: odvrnem ne kaj prijazno: "Dlja čevo njet?" (Zakaj ne!) Vojak pa mirno razloži: "Zdjes krjepost." (Tu je trdnjava.) Slučajno sem vedel, da pomeni "krjepost" trdnjavo, da,je torej vojak v pravu. Izgovoril sem se: ".Ta inostranee" (jaz sem tujec), in se umaknil. Poslopje od mestne strani ni bilo podobno trdnjavi, marveč samo vojašnici; videlo se y> dvoje ali troje hiš /. močnim obokanim vhodom in par stolpov z linami. Iznad srednje zgradbe je plapolala ruska državna zastava: belo-modro-rdeča. Ta prapor me je spominjal na ožjo domovino, kajti sestavljen je iz istih barv in v isti razporedbi kot kranjska deželna zastava!
Orenburg so ustanovili 1. 1735. više gori, kjer se rečica Or izliva v reko Ural, — odtod tudi ime: "grad ub Oru"". —- leta 1743. pa semkaj premestili, da bi branili in. s ko mejo pred vpadi roparskih Kirgizov in drugih nadležnih mongolskih rodov. Svoj čas je bilo . mesto močna trdnjava; sedanje utrdbe so pač neznatne. V mestu | in okolici so naselili tudi mnogo Kozakov (Kus izgovori Kazak), ki so se razmnožili pred Uralom in so znani kot orenburški Ka-zaki.
Poleg mestnega središča se razteza velik štirioglat prostor: sej-'r mišče (gostinij dvor), kamor se pride skozi visoka obokana vrata. To je bazar po azijskem vzorcu. Vse polno tržnic stoji po velikanki skih dvoriščih in tudi v obstran-; skih poslopjih so same prodajalne. Ob semanjih dneh vlada tod velika gneča; že ob navadnih do-poldnevih se nabere mnogo občinstva. Prodaja se tu na majhnem prostoru, kar je pri nas raztreseno po vsem mestu, od najprepro-' stejših malovrednih predmetov do | dragocenih preprog iz Turkesta-na. Bnhare ali celo s Kitajskega. Tukajšnja znamenitost so "oren-. burški robci", tkani iz najfinejša kozje dlake, ki so tako tenki, da se največji robec more potegniti skozi navaden prstan. So pa silno dragi; pišejo, da stane kvadratni mester 25 Uo 75 rubljev!
Mestne zgradbe ne nudijo tort-j nikakih posebnosti; zanimavejši so ljudje, ki bivajo tod.
Da nisem več v pravi Evropi, so me spominjale dvogrbaste kamele, ki se jih mnogo vidi po u!i-eah mesta. Rjavke naznanjajo, da smo blizu puščave; saj se nedaleč , na jugu pričenja Kirgiška stepa. Večinoma prenašajo visoke tovore. Videl sem pa v Orenburgu, ve-sar nisem videl v Afriki: kamele vprezajo tudi v tovorne vozove. Smešen prizor: visoka žival v jai-. mu stoji med ojnicami in vleče za seboj nizek voz! Da z velblodi v ' Egiptu orjejo, da kamela ob drogu vili kolo in dviga vodo iz vodnjaka. se nam zdi nekaj navadnega: da pa velblod mesto konja vleče kolesci j ali težki tarantas. se villi v Orenburgu skoraj v vsaki uliei.
Poleg puščavske živali pa stopa Kirgiz. Kirgizi pripadajo turško-tatarskim rodovom. Srednja velikost, rumenkast, okrogloličen 'obraz, malo poševno stoječe oči iu redka brada nas spominjajo nekaterih značilnih lastnosti mongolskega plemena. Nosijo sivkasto pokrivalo iz klobučevine. pri-ostreno kot stožec, z navzgor pri-1 vihanimi krajevei. Navadno obuvajo škornje do kolen. Hlače oblačijo volnene in silno široke. Vrhnje telo pokrivajo z dolgo srajco ! in barv astimi suknjiči. Površnik je krajši nego pri Sartih. Revni možaki se oblačijo zelo preprosto; poleti hodijo bosi, telo pa pokrijejo z belo srajco in belimi hlačami ; skoraj bi se komu zdelo, da niso dostojno oblečeni. Ženske nosijo živopisano, kričečo obleko, otroci pa si z edino dolgo srajco pokrivajo svoj život. Po ulicah in po sejmiščih Kirgizi vpijejo kot i orientalei sploh.
j Orenburg leži na desnem bregu reke Ural. na njeni severni strani. Lesen mest vodi čez reko. Ko sem stal ob njem, so se nepregledne množice voz, ljudi in živine valile čez most. Velike črede ovac, dolge vrste velblodov, kirgiški jezdeci na konjih, vae je hitelo čet ypdo-y obeh «ner«k. Uitavil sem
se pri branjevcu, ki je poleg mo-j sta prodajal sadje in pckalice, da sem si utolažil žejo vročega poletnega dne. Spomnil sem se, da smo se v šoli učili (in isto sem či-: tal v Baedekerju), da tvori reka Ural mejo med Evropo in Azijo. Rečem prodajalcu: "Tam uže A-zija!" — "Njet, Azija ješčo da-ljoko!" me zavrne preprosti človek, češ: Azija se prične šele daleč tam na jugu! Zopet sem pro-padel s šolskim zemljepisom. (Konec prihodnjič.)
POUK V ANGLEŠČINI 1
To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujeem. Piše se lahko za brezplačna pojas-1 nila na:
Slovensko korespondenčno solo,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Slovensko-Amen kanflirt
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi i nekateri naši zastopniki: t Frank Sakser podružnica > 6104 St. Clair Ave., Cleve-' land, Ohio.
1 Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
i
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. ! Ivan Pajk, 465 Chestnut
-	St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N.
-	Chicago, El.
-	H. Svetlin, 1016 St. Clair , Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi . raes Ave., Indianapolis, In d i M. Klarich, 832 E. Ohio
-	St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in ' več drugih naših zastopni-Itov po drugih naselbinah. 1 Fr. Cherne, 9534 Ewing ' Ave., So. Chicago, 111.
Rok Firm, Frontenac,
1 Kansas.
i
l Jakob Petrič, Chisholm, I Minn.
i! Frank Gabre n j a, John i stown, Penna. I Louis Vesel, Gilbert, — Minn.
j Mat. Kami), La Salle, III ;! Frank Skok 438 • 52 Ave . ^ West Allis. Wis.
;! f I NAZNANILO IN ZAHVALA.
1
.) Dne 31. januarja zjutraj je po i mučni bolezni zapustila svojega soproga in sina blaga gospa ANA HOČEVAR. Pogreb se je vršil dne 3. februarja zjutraj in udeležilo se ga je lepo število prijateljev in znaai-' cev.
j V imenu ranjke se naj iskrene je {zahvaljujem vsem. ki so jo obiskali in spremili k večnemu počitku ter ji položili lepe vence v zadnji spomin. Hvala tudi Rev. 1 Cernetu za njegovo požrtvoval-1 nost. Bog plačaj vsem!
Avgust Hočevar, žalujoči soprog. 1 Sheboygan, "Wis.
J	t
j" NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem : sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je umrl brat I	FRANK LESAR
po kratki in mučni bolezni v 24. J letu svoje starosti.
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. I Tukaj zapušča žalujoče; brate: Janeza. Jožefa, Jakoba, Ahtona in Aloj-zija. v starem kraju pa očeta, enega brata in eno sestre.
Lahka mu bodi tuja žemljica! I v imenu ostalih žalujočih: )	Janes Lesar.
Chisholm, Minn.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J- P. — Vaša pesmica ni za list. Pošljite kaj drugega.
NAZNANILO. ~~
Rojakom širom Amerike naznanjam. da vežem vsakovrstne knjige in molitvenike. Izdelujem tudi lepe škatulje iz usnja in platna. Cena škatulje iz usnja zno-| traj žida je $2, iz platna pa $1.60. Za obilo naročil se priporočam.
ALOIS GREGOR IN. 2537 Myrtle Ave.. Glendale. L. 1. (£,11.15.18—2)	N. Y.
Kje se nahaja moj prijatelj JA-! NEZ IHAN? Zadnjič mi je pisal iz lowe in takrat je omenil, t da se bo v kratkem preselil.' Ker pa potem ni bilo več glasu od njega, zato ga prosim, da se mi javi. ali pa če kdo ve. naj mi noroča njegrov naslov, za kar bom zelo hvaležen. — Walter Flanick, Box 32. Creelman, S ask.. Canada.-	(7-9—2)
Kje je moj prijatelj JOŽEF PE-TAROS? Doma je iz vasi Boršt na Primorskem. Pred 4. leti sva bila skupaj v Kansas City, Kansas. Prosim ga, da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Monta-nick. Sioux Rapids. Iowa.
j*-* JAKOB JAKŠE. podoma-čc Pekov iz Vertač, fara Semič na Dolenjskem ? V Ameriko je prišel pred kakimi 15. leti in je sedaj Šele okrog 32 let star. Skoro ves čas je delal po za-I padnih državah in največ v C'a-lit'orniji. Njegov znanec iz starega kraja želi izvedeti za njegov naslov, zato prosi, da >e oglasi, ali pa če kdo ve za njega, naj pošlje njegov naslov uredništvu "Glas Naroda*'. 82 1 Cortlandt St., New York, N. Y.
}CENIK KNJIG(
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK N Y
MOLITVENIKI:
Skrbi /a dušo. v platno vez.	—.50 Marija Varhinja. v platno
vezano	—.50 Marija Varliinja, v usnje vez. &1.20
Sveta T~ra. v usnje vezano	$1.20
Rajski Glasovi, v platno vez.	—.45
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski	—.25 Abecednik nemški	—.25 Ahuov nemško-angleški tolmač. vezan	—.50 Angleščina brez učitelja	—.40 ■ Berilo prvo. vezano	— Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik - —.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Katekizem vez. veliki	-—.40 , Katekizem vez. mali	i—.15 j Navodilo za spisovanje raznih pisem	■—.80 i Nova kuharska knjiga	—.90 Ohf-na zgodovina	$4.0lV Pesmarica, na grobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvo. vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Parljoreja v pogovorih	—.25 Siehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angl,-
slov. slovar	$1.50 Slov. angl. in angl. slov.
slovar	—.50
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, ve«.	$1.20
Spretna kuharica	—.75
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50 Veliki slovensko-angleški
tolmač	$2.00
Vošeilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	—,G0 Žirovnik, narodne pesmi, 1,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bitka pri Visn	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Rožični darovi	.—.15
Cerkvica na skali	—.15
Ciganova osveta	—.25
Črni bratje	—.25 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Doma in na Ptujem	—25 Erazem Predjamski	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Gočevski katekizem	—.25 Iledvika	—.25 Flildegarda	—.25 Elirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
svezek po .	—.20 Elustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 (zanami, mala Japonka	—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kaj se je Makaru sanjalo!	—.50 Knez črni Jurij	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicij«	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 j Miklova Zala	t—.35
Mirko Pošten jako vid	—.20
Mlinarjev Janez	—.45
Mrtvi gostač	—.25
Mnzolino, ropar Kalabrije	—.35
Na jutrovem	—.30
Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	*	—.20
O jetiki	—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pavlih a	—.25
Pod Turškim Jarmom	—.25
Pregovori, pnli&e, reki	—.25 Revolucija na Portugalskem —.20
Kinaldo Rinaldini	—.35
lloparsko življenje	—.20
Srečolovec	—.20
Strelec	.	—.20
Sv. Genovefa	—.25
Sv. Notburga	—.25
Titanik	—.30
Trojak, povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.35
V7ojna na Balkanu. 13. zvps	$1.S5 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	—.30 Zgodovina slov. naroda =">.
zvezek	—.40
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trujeva pot	—.50 Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—-25 4. zv. Praški judek	—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.23 9. zv. Kraljičin nečak	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	«—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavnika	—.20
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske • cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	—.23 Z slikami mesta New Torka
po	<—-25 Album mesta New Yorka
• krasnimi slikami, mali	<—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali	i— .10
veliki	r_.29
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	.—.23
Avstro-Ogrske mall	—.10
veliki vezan	.—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa U. S na drugi itrani pa celi
■vet	_	#L9t
OPOMBA: Naročilom je prilc fit i denarno vrednost, bodisi t gotovini, poitni nakaanici, ali poitaih imam k ah Poštnina j« pri vuofc •enah i| yyitaim.
T""
Iz dnevnika enoletnega prostovoljca.
ure zjutraj je.
Se
K rog
nekoliko zaspan stopim iz svoje "vile" . ako jo smem tako krstiti.
Silen mraz mi buši v obraz. — Kaj to pomeni f Naenkrat tak občuten mraz! Ozrem se naokoli—. Vsa pokrajina je odeta v belo *>lano. .. Tedaj s>e nehote spomnim besed iz neke popevke: "Padla je, padla »krnica ...r'
Torej prva slana v dosedaj to-iiii Galiciji! A nebo je tako kri-■%talnoeist»i *. . solnee — veličastna obla - pogleduje nekam čemerno * svojimi zlatimi prameni izza daljnih g<>ra. Travne bilke pred našimi postojankami biserno sve-
Polahno se jame dvigati višje in viije. a vedno v nespremenjeni smeri! Nekako izzivalno preleti v nedosegljivih višavah naše postojanke. Se se pokaže kak bel oblaček v njegovi bližini, a brezuspešno.... Letalec plove previsoko! Njegovi obrisi postajajojo polagoma nevidni. Zdi se ti. kot bi plul lahnokrili sokol tam v dal ju j i višavi. Še zres za njim in občuduješ njegov polet, a končno izgine v zračnih sferah. . . . Videli ga nismo več....
*'Ah. da ga niso mogli sestreliti". vzdihneš obžalujoče sam pri sebi.
Res — krasno je. gledati drzne polete sovražnih letalcev, kadar jih jame obstreljevati naša vrla. ne utrudljiva artilerija. Mnogo letalcev je že plačalo svoj drzni polet nad naše postojanke s padcem!
l*o tej epizodi gremo zopet vsak
J likajo. Oj. čarobno-veličasten po-ab-d \ daljnji tujini v zgodnje ju- lia sv°j«*	mine dobra ura.
tro!
Toda zdaj ni časa za sanjarenje ob čudovitem solnčnem iztoku! Da \ mirnih časih sino pač mnogo kr t sanjarili v bajnih jutranjih urah. polnih poezije v tivolskih gozdovih! A zdaj —? Hin — Ti voli in (ialicija— . kak kontrast Pa •"•emu to, sree vznemirjajoče modrovanje t! Zdaj smo vendar v Ironti .">00 korakov pred sovraž nimi postojankami! Tu je potreb na največja resnost in volja, pozabiti moraš vse.. .. vso prete klost . Torej hajdi na delo!
Po običajni črni kavi posedim se kake pol ure v družbi tovarišev Teh par sekund pot rat i mo z razgo vorom o vojnih dogodkih. Nato s nazgera eigareto, vzamem lopaticc in — hola — veselo na delo!
Popravljam in utrjujem si svo; stan. Ali naj ga opišem? Ne bom izgubil dosti besed!
Sobica — 2 m prostorna — je iz kopana v poldrug meter globokem rovu v zemljo. Njeno pročelje tvo ti iz vrhovih, ob Dnjestru nabra nih vej izpletena stena, v sredi malim okencem. Na levi strani sipina vratica z nadpisom 4'Vil« Adrija".
Streha kočiee je pokrita z dt ...mi. nad njimi pa je pol metra : debelo prsti. ki služi v obrain ii«i srapnelov, krogel in — vremen -km sprememb. V sredi prstem su h«* je mala Jina. v njej moja v.-tJna spremljevalka in sedanja ijubiea — puška, zvesto zr^ča pro ti sovražnim postojankam. Taka j«1 zunanjost moje "vile*.
O notranjosti imam malo pove • lati! Prav priprosta j«-, sedanjim razmeram primerna ! Nasproti vho d n .)•' iz desk narejena in s slamo napolnjena postelja, oh vzglavju Jesena miživa s stolom. Taka je mo ,ia ljubljena " Vila Atlrija ". Res težko bi mi bilo v srcu, zapustit tako priljubljeno iu s trudom zjrra jeno kočieo!
Ker j«- mrzlo, s tem večjim vese 'Jeni izpopolnjujem pomanjkljaj^ pri svoji vili. Saj je znano gotov« Vsakemu da delo ogreje zaspane in "trple ude. Vsakdo, čeprav je bi
preje nevajen delu in je nosil belo roke. dela z mrzlično marljivostjo in si ureja svoj stan proti bodočemu mrazu. Nekak molk vlada med nami .. \t>ak je zatopljen v svo-
Je delo....
Naenkrat za«* u je m sem od sovražne strani tisto značilno brnenje ruskega aeroplana. ki nekako vznemirjajoče deluje na živce. \M prenehamo z delom in zremo na sinji obzor. ...
Sprva ne opazim nič, le polagati o brenčanje čujem z zračnih vi-nhv. Ko vedno bolj napenjam oči proti omenjeni strani, res opazim daleč tam na obzorju aeroplan. A etgav je.... pluje sicer v smeri proti nam, a s prostim očesom ni možno razločiti....
No — kmalu čujem zamolkli grom naših topov.... Brez dvoma — to je ruski "ptič", kajti že ga obkrožajo beli oblački naših grapnel ov. Toda, zdi se nam, da se ne meni dosti za te bele meglice. Tu pa tam s,, pokaže tisti beli oblaček prav v bližini plovca. Kri ti skoro zastane v žilah.... sree burno u-tripa .... Že misliš, da skoro vidiš, drzni letalec mora, zadet po našem brapnelu. vsak hip strmoglaviti iz zračnih višin....
' Oj.... zdaj----zdaj T, ti nehote uide in krčevito stiskaš pe-*»ti
A I t ir.i » • . ...	.
A čudo! Kot bi ne čutil nič. kot bi lie videl nič. prepluje kljubovalno tisti beli oblaček in drzno brzi v svojo smer. Plove vedno bližje in bližje.... razločneji so njegovi obrisi.... glasneje brnenje.... A tudi meglice so go&tejšc in zazdi se ti, da hočejo zakriti neustrašenega letalca tvojim očem.
Srce bije nervozno.... živci se napno.... postaneš nestrpen.... V»ako sekundo pričakuješ smrtonosnega padca acroplapa. Končno vendar letalec uvidi nevarnost. —
kiif'fflhtt^lin'fiiMfiifii' i fTFISBtenHif^Mi ilirtiBlTfl^^SiB^B^^MBM
že se oglasijo daleč tam za gričev-jem**'ruski pihalniki" — kot jih šaljivo in nekako zaničljivo imenujejo naši vojaki. Očividno stre ljajo s šrapneli na naša kritja. To ie vse delo aeroplana-opazovalca! Srapnel za šrapnelom pribrenči prek naših postojank.... Vselej pa razpočijo daleč za njimi, nimajo sreče!
V takih slučajih urno poskaee mo v svoje 'luknje'' kot martinč ki, kadar jim preti kaka nevarnost. Tako smo varni pred "sitni uii sršenčki'" — šrapnelskimi kro glami.
To žvižganje m sikanje traja le kake pol ure. Nato utihnejo ruski topovi. Morda so bili Rusi prepričanja. da so ugrabili njihovi izstrelki kdove koliko žrtev! A nit' en šrapuel ni dosegel svojega namena ....
Zanimivo je opazovati ob lakih dogodbieali naše vesele fante. Ka kar žvižga kak tak "sršen" po zraku, se mnogi niti ne umaknejc v svoja kritja. Ako jih tedaj opo zoriš na nevarnost, te prepričevalno zavrnejo: "E. ni se bati 'ruskih sršenov'; ne znajo pikati!"
Tedaj tudi lie manjka vrlo šaljivih opazk naših iznajdljivih vojakov. Naj omenim samo enega — Dolenčevega Janeza! To vam je pravi šaljivee. ki nas ume vedno zabavati. Tudi danes, ko so vršali šrapneli skozi ozračje, se obrne smehljaje k svojemu prijatelju — Gričarjevemu Tonetu:
"Ej. kaj praviš o teli "sršenih", Tone?"
"Mislim, da ne bo hudega, predaleč padajo."
"Hm, jaz tudi menim tako! Vsi so še preveč zaspani, najbrž imajo od zaspanosti vse krmežljive o-či!"
"Zato sv tako zalete", mu pritrdi Janez.
Seveda sledi prisrčen smeh tej orginalni šali našega Janeza. Imamo ga vsi radi. saj nas vedno zabava bodisi pri delu. bodisi med streljanjem. Cesto ugane tako. da se nam sree radosti smehlja. Vedno pa vidiš veselega. V njegovi Iružbi nam je čas vedno kratek da — še prekratek! V njegovi veseli družbi pozabimo skoro, da smo v vojni! Krstili smo pa za "zadovoljnega Janeza", nakar je se ve da vrlo ponosen.
Na tej fronti vlada večinoma mir, kar je za nas zelo ugodno in razveseljivo. Le časih, takole i jutro ali za kosilo nam skuša ru ska artilerija voščiti "dober tek". Naši "gromovniki" pa jim nehva ležno odklonijo to prijaznost iu jim še "prijaznejše in uspešnejše odgovarjajo in jim skušajo osoliti njihovo menažo. Tako namreč — meni naš — Janez.
Danes poldne izostane artilerijski dvoboj. Ta slučaj omenim ravno pri kosilu Janezu, ker sem bil prepričan, da bo zopet kako po šteno uganil,
''No. Janez, danes so pa Rusi pozabili na nas. kaj meniš?"
Ravno nese prav poželjivo ko, tnesa k ustim. Na moje vprašanje ga urno spusti v skodelico in se prihuljeno namuza:
"E. gospod, jaz pa lc vem. zakaj so danes tiho! Prinesli so jim naj-brže prav imenitno menažo. zato raje jedo in se jim ne ljubi "kaši jati" z njihovimi "pihalniki". Da, tako bo, le verujte mi
O, prav rad ti verjamem. Janez! Ti vedno kako uganeš!"
Kaj sem hotel drugega odgovoriti. Njegova pri prosta razlaga mi je sicer ugajala, a vendar sem imel svoje pomislike. In ne brez vzroka kot sem videl pozneje. Popoldne vlada svečan molk in vseinir na vsej fronti, celo prasketanja pušk ni slišati do — večera ....
Skrivnostna hišina pred viharjem.
Približa se večer----, tih jesenski večer.... Tam na za toku umi ra aolnee..,. Čarobna zla to krvava
obla____Veličasten pogled na njo!
Nebo čisto in vedro kot ribje oko... Lahni sever (lise preko ravani.... Nad širno stvarstvo je prikrilila tiha in mrtva jesen.... Iz Dnje-stra so vstajale lahne meglice.... Svojo belo haljo so sprostirale preko reke in zapuščeno ravnico, ki odseva v večernem zlatu. Nebo pa krvavi daleč naokrog v zlatu za-
hajoječega solnea____Lep večer...
Tih jesenski večer.. .. Tišina pred nevihto....
Krasen zaton me izvabi iz postojanke. Nepričakovano zamolklo zagromi daleč za nami topovski strel.... Kaj vendar to pomeni ? Našit artilerija se oglaša.... Se predno si morem odgovoriti, že me nekdo potrka nalahno po rami.. . . Ozrem se.... Koga zagledam? Janez stoji za menoj nekam resnega obraza, kar ni njegova navada.
"Ciljte gospod, kako naši pozdravljajo Ruse za 'Ave Marijo Krst bo zopet, krst!"
Te njegov* besede so bile bolj resne kot vesele. Na njegovem o-brazu tudi ni več gospodoval tisti veselošaljivi izraz, ki je kazal večno zadovoljnost.
O resničnosti njegovih besed sem bil uverjen kmalu sam. Za prvim topom zagrmi drugi.... tretji---- Kanouada postaja silnej-
ša. cele salve stresajo ozračje in zemljo. Med silnim gromenjem se začuje prasket naših in ruskih pušk. Tudi brzostrelne puške ne molče, neprestano ropočejo kot za
Vstajenje---- Svetilne rakete pa
sikajo v temni zrak — kajti soln ce je zatonilo. — Bojno osvetlju jejo ravnico tam daleko na desnem krilu. Svetlo kot podnevi.
Ta prizor izvabi večino iz po stojank: tudi mene. Skoro pozabi mo, da smo pred nosom sovražni ka. A neka tesnoba vendar tihota pi v dušo. čeprav se ti kaže vse to
tako veličastno.....čudovito....
čarobno----Vse govori____, ka
uoni----, mine----, ročne grana
te.... Vse to je druženo v eno sa mo gromenje, v eno samo bobne
nje----pesem----Velikanski, da
lekosežni žarki metalcev luči in svetilne rakete pa bajno švigajo skoz ozračje, da je svitlo kot opol dne.
Bojna pesem poje.....pekel na
zemlji.....smrt žanje.... Ti. sr
ee moje. pa utripaš, kot bi bilo v poslednjih dihih____
Rusi so napravili izpad na desno naše krilo nstran levega Dnje-stra. Bošnjaki, priznani junaki, so na vrsti. . . . Zmaga bo zopet naša! —
Okamenel skoro zrem vse to Boj traja dobre tričetrt ure. Po lagoma utihne bojni brum, top za topom nmolnkne----Od časa do
rasa se .še oglasi pok kake puške... Zamrti hura-kliei zaključijo bojni metež----
Peter Zgaga.
na
(šali z usti in vsemi drugimi odpr-Jleta 1909. so Turki zadušili j tinami. ki jih jim je Bog ustvaril. Kosovem albansko vstajo, i na glavi., in kimali, češ. dobro go- X a tem zgodovinskem mestu Ivori, prav ima, da. tako je in nič so se legendarni srbski junaki za-! drugače. — Ko je govornik izpre-
Londonski dovogor. — Italijanska klavzula.
"Xeue Zuericher Nachrichten poročajo s posebne strani:
Po povsem zanesljivi informaei ji morem poročati, da obstoja \ londonskem dogovoru, ki ga je podpisala Italija, klavzula, da se ne sme na nikak način pričeti kakimi razpravami o vprašanju in-temaeijonalizacije rimskega ga-racijskega zakona za sv. stolico in se ne sme sprejeti nikakih izpre memb zakonov v prid Vatikana pri bodočem mirovnem kongresu. ^ Vatikanu spoznavajo v tem "kremplje italjanske lože." Ogorčenje je tam velikansko. List dostavlja : Nesrečni londonski dogo vor je tako razširjen za zaroto, za vojno napoved zaveznikov sv. sto lici in papeštvu.
Odlične dame so kradle v trgovini.
V Budimpešti so pri prvem kr-zuarju zaporedoma izginile dragocene kožuhovine. — Krznar je stvar naznanil policiji in ta mu je dala na razpolaganje dva detektiva. Dne 4. januarja sta prišli v krznarjevo prodajalno dve jako elegantni dami. sta nekaj izbirali in nekaj kupili, a čim sta odšli, je krznar zapazil, da je izginila z njima dragocena boa. Detektiva sta dami dohitela in ju spravila na policijo. Bili sta mati in hči — mati pa je soproga državnega tajnika, to je ministrovega namestnika. Policijski zdravnik je spoznal, da je hči državnega tajnika bolna na "kleptomaniji" in zato jo niso zaprli, ampak so jo dali v sanatorij.
Bečir.
Dunaj, Avstrija. 6. februarja. Vesti, da so Črnogorci umorili svojega generala Be čir j a. še niso potrjene. Če se jc to res zgodilo, kar je. pa le malo vrjetnp, ga je naj Drže kdo umoril iz osebnega sovraštva.
Sem	upal iu m* l»:tl
in jezik za zobmi držal. Sni- težke — Ueusrja ni — lepših časili hrepeni. —
Tako nekako je pisal naš Prešeren v tistih časih, ko ni bilo ne liberalcev ne klerikalcev, ne vojne in mirovnih pogajanj iu ne za visoke cilje navdušenih narodnih dam: takrat, ko je bi' lepo v naši stari domovini, tak i, ko je bilo že vsaj devetindevetdeset odstotkov manj reševalcev slovenskega naroda, tedaj, ko ni bilo na svetu ne Zottija, ne lige, ko ni bilo živih Troštov ampak ko je bil vsak s seboj zadovoljen, ko je imel vsak sam zase v srcu svoje nade iu tro-šte. —
Zdaj se je veliko izpremenilo.
Dolgo sem upal. da mi slavno u-redništvo odstopi vsak teden kotiček v "Glas Naroda", pa sem bal. da bi bila moja prošnja milostno zavrnjena, češ, saj imamo piscev, pisateljev, dopisnikov in pesnikovalcev skoraj toliko kakor zabavijačev. Zdaj bi še ti rad zabavljal iu trosil med naše, za ječ-mcnovec in kulturo silno vdane rojake, s«ne nezaupnosti, jeze, sovraštva in drugih poglavitnih grehov. Bal sem se naših ljudi, da bi mi ne zabrusili, če bi komu kako pošteno povedal, v obraz psovke "Srb" uli "izdajalec". Ti dve besedi sta namreč dandanašnji pri nas na dnevnem redu, in kakor gobavca se izogibajo onega, ki bi to psovko prenesel, s pomilovanim nasmehom na ustnih. Razne predloge so mi stavili, kako naj pišem. Nekateri so rekli, da naj jo ube-rem za Terboveevim Tonetom, nekateri so mi svetovali, da naj po vzorcu Mike Cegareta še bolj iz-mrevarim časnikarsko slovenščino.
Tone je utihnil. — Morda se mu je izpolnila vroča želja, da je ob strani ideala svojih sanj zadobil mir in pokoj, morda čaka prihodnje izdaje Zupančičevih pesmi; Mike Cegare je najbrže izčrpal vse vire svojega humorja — '"izeiga-ril" se je (tako bi namreč rekel neki urednik na zapadu) iu gotovo misli na kako večjo sladkost kot je bil "ajskrim".
Pravzaprav mi Slovenci nismo za humor, oziroma jaz nisem, to moram popraviti, da ne bom komu kratil veselja in zaslug.
Zadnjič mi je naprimer pravil tovariš kratkoeasnico, tako krat-koeasnieo, kakoršne nisem še nikdar slišal. Povedal mi jo je dvakrat. trikrat, tako. da sem jo znal od prve do zadnje besede na pamet. Smejal sem se. da bi kmalo počiL — Povedal sem jo prvemu znancu, ki sem ga srečal na cesti. Poslušal je in poslušal, pa ni niti obraza nakremžil. Šel sem domov in jo zapisal. Prebral sem dvakrat. trikrat, ali mislite, da me je pustil smeh? Kaj še! Dve debeli solzi sta mi pritekli po licih. — O ti preljuba smešniea. kako strahovito si neumna! Najboljša si se mi zdela, zdaj pa vidim, da onim, ki jih včasih priobča jolietsko glasilo. glede vsebine in duhovitosti, niti do kolen ne sežeš. Čemu naj se torej ukvarja človek s takimi stvarmi? Nekateri so mi nadalje svetovali, da naj pišem odločno, brezobzirno kakor Zottijev list, ki sam pravi desetkrat na vsaki strani. da je najboljši slovenski list v Ameriki. (Njegov hrvaški bratec je celo tako predrzen in samozavesten. da je s pomočjo prisleparje-nega denarja postal največji in najboljši na celem svetu).
Tudi tako pisanje mi ne ugaja. Malo preveč smrdi po samohvali in po neprisluženih groših.
Na jugoslovansko struno fžico) ne bom udaril, ker je v takih slučajih človek večkrat bridko razočaran.
Nekoč sem bil na nekem jugoslovanskem shodu. Govornik je toliko časa govoril, da nazadnje že sam ni razumel smisla svojih, v prevelikem navdušenju porojenih besed. Bratstvo, jugoslovanstvo, Srbija, mila domovina, prejasna dinastija, osveta, sloboda. jadi. ju-
n si it/l Vtaca/1n W :: V.	*i.: _
videl, da jih je popolnoma prido-j bil. ne zase, pač pa za Srbijo in za Jugoslovanstvo. jih je odločno j vprašal: — No. in zdaj mi povejte, cenjeni navzoči, kaj ste? ! Petdeset glasov mu je skoraj v j istem hipu odvrnilo: — Kranjci!
Govornik bi bil kmalo omahnil ; nazaj. —~V resnici je pa telebnil i na tla iu tri dolge ure so ga morali močiti z jesihom in vodo, ki se je iz kota oglasil enoinpetdeseti ! glas: — Holt, jaz sem Štajere!
Ta dogodek mi je bil tedaj v j vzgled, dandanes mi je pa v sva-i rilo.
Zdaj je pa končno čas. da vam povem, o čem bom pravzaprav pisal. —
Ne vem. kako bi označil svoje pisanje. "Zgago" bom delal, to je še najboljše rečeno. Kakoršno je človekovo ime. tak naj bo nje gov poklic. Ime je najboljši spremljevalec človeka, ž njim se rodi in ž njim umrje.
V neki vasi ua Kranjskem so živeli trije posestniki: Nemanie, Bogatin in Požar. Bogatinu je zgorela hiša, Nemanič je imel nekaj denarja, Požar se je pa bavil z zidarstvom. Ali ni bila čudna tista novica, ki je stala malo kasneje v časopisju: — Nemanič je posodil Bogatinu 3000 kron. da mu bo Požar sezidal hišo.
Torej zgago bom delal, toliko časa, dokler se bom pisal Zgaga, dokler me bo zgaga drla od pijače in dokler se čitatelji ne bodo naveličali mojih zgag. Že vnaprej povem, da bodo moje besede včasih trpke, včasih smešne, včasih bolj eagove. včasih bolj odločne, resnične in dobro premišljene bodo pa vedno.
Kdor bo imel kaj proti mojemu pisanju, naj ne zmerja uredništva tega cenjenega lista, ampak naj se obrne name in naj se z menoj pomeni. Tedaj se bodo zasukali u-ma svetli pineči. papir bo zastokal pod peresom, čitatelji bodo pa sedli ua sodni stol in bodo naklonili zmagovalen venec slave.
Tist e slave, ki je dandanšnji ta ko silno poceni. Pomisli rojak, kako poceni je slava. Za en sam ni-kel, ki ga daš v dobrodelen namen, priroma pismo dolgo pot iz zapada v našo prestolieo, pismonoša «;a prinese v hišo. urednik prebere tvoje ime. stavce ga nastavi, stroj ga natisne v časopisu. In tvoje ime se v tisoč in tisoč izvodih raztrosi po lepi naši novi domovini: na tisoče ljudi ga zbere in tebe. veli kodušnega darovalca v duhu proslavlja. Za en sam nikel, pa toliko
slave!
Ali ni slava res poceni, kaj!?
Kosovo polje.
Med reko Iber in Šar-planino. Črno Goro in Bolgarsko Moravo se nahajate dve kotlini, razdeljeni v dva okraja Kosovo polje in Metohija ali Metoja. Kosovo po-Ije objema dolino reke Sitniee. pritok Ibera. kateri teče proti severu; dolgo je okoli 70 km a široko 35 km.
Metohija se' razprostira ob reki Beli Drin, kateri teče proti jugu. kjer se združuje s Črnim Dri-nom; izlivata se združeno v Jadransko morje. Te dve kotlini de li neznatna kotlinska veriga. Na Kosovem polju se nahajala v starih časih mesta Novo Brdo iu Lipljan, a sedaj Priština, Mitro-vica in Ferizovič. V Metohiji so sledeča mesta: Ipek. Djakovo iu Prizreu.
Kosovo polje je tako imenovana "zgodovinska grobnica". Po
kinjali, kakor se je izrazil njih vodja knez Lazar:
— Kad bi nebo padimlo na jn-načku crnu zemlju, oni bi ga pri-mili na svoja bojna kopija !
Ko so dospeli Srbi na balkanski polotok, so bili naseljeni daleč od Koso»*ega polja in Meto-hije. Te kotlini narodopisno nikdar nista bili v pravem smislu srbski; kriva je misel, da je tam zibelka stare Srbije. Naseljeno je biio tam ono slovansko pleme — Sloveni. od katerega se je pozneje obrazoval bolgarski narod.
Za časa prvega bolgarskega earstva. zapadnega earstva pod Samuilom in drugega Trnovske ga earstva pod Asenovei, je to slovensko pleme bilo v vednem stiku z bolgarskim carstvom, bili so tudi z Bolgari cerkveno ze-dinjeni (cerkveno in versko edin-stvo.) Šele koncem XII. stoletja so se začele krepiti župe Rasa — Novipazar (kjer so bili nastanjeni Srbi) in so zavladale obšimej še oblasti do prihoda Turkov. še leta 1669. imenuje neki potnik Kosovo polje — "Bolgarija".
Koncem XVII. in v začetku XVIII. stoletja za časa avstrij-sko-turške vojske se je večina prebivalstva od teh dveh žup pre selila v Avstrijo pod vodstvom srbskega patrijarlia Arzenija Čr-nojeviča. A manjši del od teb se je naselil v Moravski dolini. Vsa prazna mesta so potem zasedli Albanci. Na Kosovo polje in Me-tohijo so prišla še razna plemena iz bližnjih krajev.
Danes je večji del teh dveh o-krajev naseljen z Albanci, le neznaten del s Srbi. Albanci so iz Miriditskega iu Malisorskega plemena. Kar je še ohranjenega starega prebivalstva na Kosovem in Metohiji, se imenuje — "Starin-ci". Ti imajo svojo župo Sred-sko v Prizreuskeni. Po narodno sti so razdeljeni na dva dela: — "Razprsnati" posamezno stanu joči — Srbi: "Zgrupirani" blizu skupaj živeči — Bolgari. Zgnipi-rane vasi se razprostirajo od Vranskega okraja do Kosovega polja, a Razprsnate vasi se nahajajo na severnem delu Kosovega iu v Novopazarskem okraju.
ZA GOSPODINJE.
Nove davščine na Češkem.
Za Češko se je zvišala taksa za lovske karte ter so se uvedle dav ščine od prirastka na vrednosti zemljišč, davščine na zabave, zvi šala se je splošna godbena davščina in uvedla deželna naklada na državno užitnino ter samostojna deželna davščina na državnemu davku ne podvržena vina.
Kako ohraniti suho sadje.
Suho sadje se oh rani tudi vec let popolnoma dobro in zdravo, ako imaš spravljenega na suhem kraju, kjer ni nobenega neprijetnega duha. Posebno pripravne za to so velike, lončene posode, ki niso nič prevlečene. Nekateri spravljajo suho sadje v vreče, ki jih obesijo na zračnih, stihih pro stolih. Dobri so tudi zaboji, pre grade, ki imajo toliko odprtine, da je pač prostor v njih zračen, da pa vendar žival ne more blizu.
Sladak krompir.
Če postane krompir sladak (kadar nekoliko omrzne>. ni vec po-i»ebno zdrav in tudi tako užiten ni več. Popravi se nekoliko na ta način. da se pristavi k ognju v mrzli vodi; ko nekoliko zavre, se prva vodji odlije ter dolije druga, vroča, ki se potem v nji krompir popolnoma dokuha.
Švica o miru.
V narodnem svetu v Bernu je vprašal soeijalist Greulieh, ali misli švicarska vlada ponuditi vojskujočim državam svojo pomoč, da se začno mirovna pogajanja. Švica mora storiti prvi korak. Javno mnenje bi v vseh državah pozdravilo trud za premirje. —
- - _ _ Zvezni svetnik Hoffmann je od-gled na zemljevid nam pokaže,! govoril: Umevauo globoko potre-da je tam jako važno križišče in j bo o miru in navdaja nas lirepe-se v slučaju vojne na Balkanu nenje, da bi se končalo klanje: sreča vajo tam armade od severo-jtoda naš trud bi bil neuspešen.
dokler na obeh straneh no pride na površje potreba miru. Toda doslej še ta trenutek ni prišel. Švica bi si štela v čast, če bi pri-
zahoda, Srbije in Bosne z onuui od vzhoda. Zgodovina dokazuje, prelivala kri.
Leta 1073. se je vodila tam velika bizantinska vojna; 1. 1170.. ko je osnovatelj srbske države Nemanja nadvil svoga brata; 1. 1389.. ko je srbska država padla Turkom v roke: leta 1403., ko je sin kneza Lazara, Štefan, na 'stem mestu premagal sultana
pomogla, da se uresniči želja po trajnem miru.
Kako daleč so prišli Italijani?
Tako je vprašal radovednež vojaka, ki je prišel za par dni na dopust od soške fronte. Vojak mu Musa, no brez političnega rezul- .'ponosno odgovori: "Nič dalj ne,
kakor od Binkošti do Božiča." Ta Dalje se je leta 1448. ogrski značilni odgovor bi morali še celo
naei itd.,, besede, ki jih ni najti v slovenski govorici, so padale drugo na drugo, brez prenehanja, brez konca in kraja. Navzoči so po&lu-
vojskovodja Huuijad tri dni junaško boril s 50.000 možmi proti 150.000 Turkom, a je končno pretrpel strašni poraz; leta 1689., je bil avstrijski vojskovodja Piko-lomini na Kosovem. polju razbit od Turkov; leta 1831. so bili bo-
Italijaui potrditi, dasi z nevoljo.
Obtoženi poslanci. Sofija, Bolgarsko, 6. februarja. V Sofiji so zaprli 13 bolgarskih
Iščem svojega brata ANTONA ŠERCER. d«»ma i/. Žurg št. 4. Preti enim letom se je nahajal v \Ve;t Virgiuiji. Prosim cenj rojake, če kdo ve za njegov na slov. da ga mi javi. ali naj pa sam oglasi. — Peter Sereer. R. F. 1). 1. Box 13. Hopkins.
s. C-
poslancev, ki sp obtoženi, da so se samski janjičari, ki so se vojevali dali podkupiti od nekega franco-
mohauV;danski režim, po- skega agente. S tp ^adevo se bo ba raženi od anltana Mehmuda; vila posebna' komisija.
____
•
_ : . ...
NASI ZASTOPNIKI,
uterl bo pooblaščeni pobirati narof-alno za "Lila* Naroda" in knjige, ka-Eor tndl ca vse druge ▼ na£o stroko spadajoče posle.
Jenny Lin d. Art. In okolica: Mlbaei Oirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovila. Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadvUle. Colo.: Jerry Jarnnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. ttojtZs Frank J&nesh m John Germ.
Bali da, Colo. In okolica: Louis Oa itello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: ant. Saftlcb. Clinton. IntL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, la. In okolico: Laku Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. Yerbl«. Chicago, 11L: Frank Jurjove«. Depue, HL: Dan. Badovlna«. La Salle, I1L: Mat Komp. Joliet, I1L: Frank Laurlch, John Zm letel In Frank Barnblch. Oglesby, I1L: Alatt. Hrlbernlk. Waukcgan, 111.: Frank Petkovlek la Math. Ogxln.
So. Chicago, HL: Frank Cera« la
ttuUulf I'oZek.
Springfield. HI.: Mntlja Barborli. Cherokee, Kans.: Frank Iležisnlk. Columbus, Bans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Leskove«. Frontenae, Hans, la okolica: Frank Kerne In Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Bcbneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans, In okolica: Martin Kos.
Rlngo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich. In okolica: Parol Shaltz In M. F. Kobe.
Manistlque, Mich, la okolica: Frank Kotzlan.
So. Ranee. Mirk. In akollea: M. U.
Llkovich. Aurora. Minn.: Josip Fnglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrloh.
Duljh, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okoUca: Ivan GonSo. M. L. Kapsb. Jos. J. Peshel in Lools M. PeraSek. Evcleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. VeaoL Bibbing, Minn.: Ivan Pon.se. aiuvllle. fltlam. im «a«u»»i 4o9 alch
Nash wank, Minn.: Geo. Manila.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlsa. St. Loots. Mo.: Mike Orabriaa. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlsfc Red Lodge, Mont: J. KoprlvSek. Bonndup, Mont.: Tomaž Panlin, Gowanda, N. Y.: Karl Steralfia. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Vlarlnčič, Chas. K&rllnger, Jakob Bm-ilk In Jo tin Prostor.
Barberton, O. la okoUca: Alois Ba* i ant.
Bridgeport. 0.: Frank Ho&tUi CoUinwood, O.: Math. Slapoik. Lorain. O. in okoUca: J. Knmlo. Youngstown, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M Jnstia, Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank JakJU. Bessemer, Pa.: Louis Hribar4 Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek, Bnrdine, Pa. la okulica: John Kos-fUnlk.
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemaogh, Pa.: Ivan Pajk la John Zupančič,
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Bronghtoo, Pa. In okolica: A. On-4a r.
Darragh, Pa.: Dragutln SlavH. Dnnlo, Pa. In okolica: Joslp Snhovi Export, Pa. In okolica: Frank Trobec.
Forest City, Pa.: K. Zalar la Fraal
Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentin«!. Fits Henry, Pa.: F. Gottllcher. Greensborg, Pa. In okolica: Jooopl Novak.
Irwin, Pa. In okoUca: Fr. Demflar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton O-solnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Bobnita M ones sen, Pa.: Math K.lkelj. Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jakah«
I. PodvaSnlk, L Magister In U. K. Js koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerU. West Newton, Pa.: Josip J oran. Wlllock, Pa.: Fr, Seme in J. Petas
Mi.
Tooele, Utah: Anton Pal&a. WInterquarters. Utah: L. Blasiek. Black Diamond, WaA.: G. J. Paren ta.
Davis, W. Va. In okoUca: J. B rosica Thomas, W. Va. In okoliea: Fraal Kocljan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfaL Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr« Milwaukee, Wis.: Joslp Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Henmlsa Svetila. West Affis, Wis.: Frank Skok. Back Springs, Wy«.: A. Jnatia, Tak StaMch In Valentin Marina ITr—im a, Wya.; Joa. Milok
Jugislovanska
KatoL Jednota
InJtcrporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajuik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 103, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans. JOHN VOGRICH, 444—6tli St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 23th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 30*—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEX, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Jednote, vse pritožbe pa ua predsednika porot uega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
trakom vse nežno, lahko, frfo- ha pesem je bila v njem......| čeca. sovražna, do obzorja, v nes-
tajoče.	j — Travnik, zeleni, nepokošeni! končnost. Bele poti se križajo, no-
Maženko je sprelctela čudna S široko odprtimi, zamegleli- bena ne drži v domovino, nobena misel, napol sladka, napol tesno- mi očmi se je ozrla Maženka; z do bele hiše, do cvetoče jablane, bna: da bi stopila mednje, da bi omeglelimi očmi je videla preko do tiho šumečega, solnčnega po-skakala tudi sama preko vrvi. bi- gora, do bele hiše z zelenimi okolja. Nobena pot, Maženka! la žogo. gonila kolo po gladkem ni, do jablane, ki je že vsa posuta! Povesila je glavo — kakor elo-
pesku. Sprelctela jo jc misel in jo s cvetjem, z dišečim snegom; z jc vso omamila. Pozabila je po- enim samim pogledom, solznim od polnoma, da nosi težke, velike bolestnega koprnenja, je premeri
škornje, dolgo krilo, ki bi se o-pletalo okoli nog, in da ima na glavi zidano ruto. ki bi se takoj odvezala in zdrknila na tla. da bi jo potepali v prah.
Kakor v omotici je stopila bliže, glavo nekoliko upognjeno, roke sklenjene v naročju. Kuštrav, .	_ —7 -zlatokodrast fant je prignal kolo -je 7 lomimo in se je nenadoma ustavil IZtesni in nizki, je bil pred Maženko, kakor da je bil n- mf?k * skozi okno je sijala iz dvo-glcdal božje čudo. Stal je in je riF*a ]jledotna, bolna svetloba. — gledal osupel, strmeč, nato pa se Tiho J*'}"1® v izbi.: za zelenim zaje zasmejal z glasnim, zvonkim storom ležala mati in se ni ge-smehom. ,nila; spala je, morda je umrla;
la prostrano, zeleno, tiho valujočo ravan, do gozda, ki pošumeva zamoklo v daljavi.
Stopala je hitreje, prišla je mimo vrta, kjer so se. igrali otroci v prahu; slišala je veseli krik in trušč in se ni ozrla: prišla je v ulico, v vežo. na dvorišče, sto-
vek. ki je prosil vdano, verno zaupal, in je izprosil zasmeli.
Tukaj ni poti! — je pomisli-
Ogromen človek, mrk in bradat, v dolgi, sivi suknji, je stal pred njo. Gledal jo je s slepim o-
Papir.
Nemška vlada je izdala razglas, v katerem naroča, naj ljudje var-
česom in skoro' je že iztegnil te- čujejo s slamo. Največ se je zapra-
vi s tem, da se porabi za steljo. V mestih bi lahko porabljeni papir, posebno starih časopisov, dajali
žko roko.
— Kaj sediš tukaj?
Dolgo sabljo je imel prepasano r________________r_______
in na prsih je imel zlato medaljo, namesto slame za steljo. Dandanes Maženka je skočila kvišku in se porabi na dan eel gozd za izde-
_ . ---- je pobegnila; bežala je v težkih, lavo papirja, porabljen papir pa je
la Maženka in v tistem hipu jo nerodnih škornjah od ulice do n-1 dobro nadomestilo za slamo. Tako je spreletel mraz; groza ji je po- lice, zasopljena, t.-udna: ruta ji prihranjena slama bo živini v re-gledala v lice in ni več odvrnila je bila zdrknila za tilnik, pot ji zanci dobro došla. V nemških me-
od nje oči do poslednje ure
—	Nikjer ni poti!
Vrnila se je v mesto; šla je počasi in je gledala v tla.
—	Nikjer je ni----In morda,
Bog vedi. morda še res ni, da stoji tam bela hiša z zelenimi okni
je tekel po lieu. Ko se je ozrla, ni stih so že začeli po hišah zbirati bilo nikjer več bradatega moža v star papir za steljo. da bi mogli dolgi sivi suknji, s sabljo in me- slamo porabljati za živino, daljo. Naslonila se je ob zid
m
takrat je bilo, ko se je sklonila groza, smrti sami podobna, čisto blizu k nji, delinila je v lice ter
,ie
— Kdo pa si ti? v tujem jeziku.
Maženka ni razumela in ni od govorila: z upognjeno glavo
vprašal ^aženka ni odgrnila za štora.
I Zgenila je zidano ruto in jo je "i nikjer I zavila v nonir: nato so ie sTolfln Ciroza
lil
zavila v popir; nato se je slekla in je legla na blazino, ki je leža-
sklenjenimi rokami je stala pred ^ ina.)tleI? Pod mizo Odela se je, njim; njene rjave oi'so se ozirale StklenVa JG	od.eJ? in
plaho in nemirno, kakor da bi is- strmc4a s siroko kale, izgubljene v tujini, znanega obraza.
— Odkod pa si — je vprašal fant in se je smejal.
po
Maženka.
URADNO NAZNANILO IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
Ely, Minn., 1. februarja liilti. V mescu februarju je sklicana volitev za mesto prihodnjega glavnega zborovanja -T. S. K. Jednote. Ta volitev bi morala biti sklicana >.e v in« s.ci'ii januarju. k«-r nas pa društva i/. Chisholm, Minn., vsled n izogibniii zaprek, ka*"re so imela, naprosila, da naj počakamo do j meseca februarja, smo volitev odložili za en mesec, kar upamo, da ne ! bo nobenemu škodovalo.
Na zadnjem zborovanju so bila imenovana sledeča mesta za' konvencijo: < "liM'tilm. Minnesota. Lorain. Ohio in Joliet, Illinois. Mesto < 'hisliolin. Minnesota, ima lokalne zapreke, vsled katerih ne more sprejeti konvencije, rntnraj je volilo svoje pravice mestu Eveleth.1 Minn ^ot«». katero jc v bližini in ima ravno take ugodnosti za kon-l venci jo. Nadzorniki Jednote »o bili mnenja, da je to stvar med temi društvi, atoraj s.> danes razpisuje volitev med sledečimi mesti: Eveleth, Minnesota. Lorain. Ohio in Joliet, Illinois. Te dni smo razposlali vse glasovnice na društva in prosimo, da bi nc jih nam kuialo po seji vrnilo. Vsak član ima lo en glas in glasovati mora na v e j i. Nobena glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena na društva. Zato naj krajevna društva in njih člani vzamejo nazna-nje, da se imajo vdeležiti sej v kolikor mogoče v polnem številu.
Vsako društvo mora potrditi, koliko jc bilo članov na seji in koliko jih je glasovalo. Vsak član sme voliti samo za eno mesto. Oe naredi v« križev ali znamenj kakor eno. se glasovnico ne bo upoštevalo. Zatoraj pozor, da ne bo nesporazumijenja.
Vsi listki se imajo poslati v urad glavnega tajnika, kjer bodo prešteti od pomožnega odbora Jednote. Krajevna društva morajo u-radno potrditi s pečatom in podpisati, da so bile te glasovnice v resnici oddane na seji.
V<i listki in uradno potrdila se morajo poslati v glavni urad, ne kasneje kakor 10. marca 1910. — Poznejših poročil sc nebode upoštevalo.
Z bratskim pozdravom
___________GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
šumi v vetru. In rožmarin, ubogi, samotni, je ovene! in umrl.
Tam je vrt. Poglejte, ljudje, tam je vrt! ....
Maženka je stala začudena in (Konec	žalostna. Velik prostor jc bil tam.
prostrana, pusta globel med sivi-II-	mi gorami. Na vseh straneh viso-
Ker je bila nedelja in ker je ke. sive hiše. dremajoče, vse s sijalo solnce, si je privezala Ma- prahom pokrite in od solnea ož-žeuka zidano ruto. Zelo star» je gane. Med njimi vrt, kakor ga j*- bila tista ruta, že zelo prepe- še ni videlo človeško oko. Peščen, rela in zabledela; Maženki jo je prašen kraj, ves iztrebljon. kake podarila teta in še teta sama jo oparjeu.
je dobila za birmo od bogate bo- — Na ta kraj še ni pogledalo tre, ki je že zdavnaj umrla in ki božje oko! — je mislila Mažen-jo je prej tudi že nosila. Ampak ka.
ruta je bila židana. živo rdeča, in V ravnih vrstah jc stalo drev-se je š. /.mirom lepo svetila v soln je — tam se razprostira prazno, cu. Maženka jo jc hranila skrbno peščeno dvorišče, a ob vseh štirih pregajeno in zavito v mehak po- straneh stoje vojaki, kakor da bi pir; odvila jo je časih in razgeni- jim bil zarisal črto pred nogami la z iztegnjenimi rokami, da bi si stoje tam in vsi so trudni in pra jo ogledala, toda privezala tu jo je šni. Tako je stalo drevje in tru-fcamo ob velikih pramikih in če je dno je bilo in prašno. Solnce je sijalo solnce. Narohlo oi jo je pri sijalo na drevje, na pesek in prah vezala okoli vrata, tako da je se- in Maženki se je zdelo, da je še gala skoro do pasu Široka svetla solnce samo praSno in trudno, pentlja. Stopila je iz veže iu mi- j Na širokem, s peskom posutem slila:	j prostoru med klavernim drevjem
— Zdaj sije solne* na njo :u se so se igrali otroci. Brez števila jih s\-ti kakor mak'	| je bilo. Maženke pa ni videl no-
Sla je po dolgi ulici in se je o- beden in nobeden je ni ogovoril, zirala s skrbnim očesom, da bi si Skakali so preko vrvi. bili žogo. zapomnila hiše in pot, zakaj lah- gonili kolesa: rdeči, zasopli obra-ko m človek ixgubi v mestu, ki je zi, bleščeče oči, vrvenje, krik in veliko kakor svet. Povedali so, da truSč.
je tam vrt, da je resnično, živo, Otroci so bili oblečeni nedelj-drt j«, kakor na vasi, kakor v nO; fantje so imeli kratke hlače, gozdu, v svobodnem, in da je že Črne nogavice in žolne in so bili
Spisal Ivan C an Kar.
strmela s široko odprtimi očmi, žalostni misli v obraz.
— Pojdem .... naravnost cesti pojdem in pridem tja . Pozdravil me je. dobro sera sliša-
Maženka je molčala. Velika ,a/ , Plavil . v Zele-gruča otrok sc je bila zbrala oko-1	* pozdravil _
li nje. Nekateri so gledali rado-i \	T^^ Pozd™vlU;k
vedno, drugi hudomušuo in skoro zanieljivo.
—	Seliaut's eueh die Krowotin an!
Smeli je bil zinirom~ glasnejši; tik pred njo so stali, gledali so ji tik v obraz, nekdo je zadel obnjo. ali iz hudomušnosti, ali slučajno, in opotekla se je.
Maženka je prosila.
—	Pustite me---- nič nisem
storila .... domov pojdem!
Odgovoril ji je hrupen smeh
—	Co? Co? — Po^vidlkrowotin !
Nekdo je potegnil zdaj za ruto, za svetli, trioglati konec, ki je visel na hrbet, in ruta je zdrknila na ramo. Maženka je prijela za ruto z obema rokama in je zajokala. Komaj so videli otroci njene solze, slišali njen jok, so stopili za korak nazaj in so bili zelo začudeni in zlovoljni, kakor da jim je bila brez potrebe, morda iz same zlobnosti, pokvarila nedolžno veselje.
—	temu pa se cmeri? — je pra-šal zlatokodrasti fant: ozrl se je jezno in zaničljivo na Maženko. okrenil se je in je šel; drugi so šli za njim, pozabili so na Maženko in so se igrali dalje.
—	! — je vzkliknil v slovo droben, bledikast fant in je sunil Maženko v hrbet, da se je opotekla in nadla na kolena: nato je pobegnil molče, kakor pred grehom.
Maženka je vstala, privezala si je ruto krepke je okoli vratu in se je vrnila na ulico. Glava je klonila nižje, solze se še niso posu šile na licih in ustnice so trepetale še zmirom. Šla je in globoka žalost je bila v njenem srcu. Ozrla se ni nikamor; ulica je bila dolga, zmirom enako pusta in prašna. tudi Tiiše so bile zmirom enake.
še v solncu sive in mračne.
Ulica se je vzdigala polagoma višje in daleč je že bila Maren-ka. ko se je ozrla. Neznan kraj visoki plotovi, prostrana dvorišča, s črnim prahom pokrita, vi soki dimniki. In ljudi nikjer, — glasu od nikoder, tiho, kakor ur pokopališču.
Maženka se ni prestrašila tujine; povsod je bila tujina; samotna. neprijazna se je razgrinjala kakor siva senca po vseh teh pu stih ulicah; in v veži je bila in na dvorišču in v izbi, vsepovsod njen gluhi mrak. Neznane hiše. neznani ljudje, tuje oči, nerazumljive besede. Ljudi hodijo mimo kakor sence, ki beže o mraku pre ko zida in ki se jih človek boji njih glas je kakor glas vetra, ču dno skrivnosten, nerazumljiv. — Zase žive, čisto drugo, tuje življenje; prišla je mednje. Maženka in ne živi z njimi, gleda in ne vi di. posluša in ne sliši; zdelo bi se celo človeku, da diha drug zrak da vidi drugo nebo in drugo soln ce ________'
Počasi se je vračala Maženka ni se veliko ozirala in ni prašala nikogar.
—	Dolga je ulica, nekam pač drži; pridem____kamorkoli!
Tako je mislila v svoji bridkosti in njeno srce je bilo težko.
Sredi trudne j?oti, sredi žalost nih misli jo je »preletelo nenadoma, kakor da jo je pobožala po lien prijazna roka. Zapihal je bil ▼ Ilea toplejši veter, čudno opojen, blagodiieč — posdrav i* domovine, od teletih travnikov, od, polje; tih posdrav, ti*
in da je v mojem oknu rožmarin, j jo prijela za roko.
Morda se mi je sanjalo____tudi j — Ho-o-o----Prokleti otrok!
sinoči se mi je lepo sanjalo .... i Voznik je trudoma ustavil ko-In nikjer nego v mojih sanjali ni' nje in je skočil z voza; od vseh jablane lepo cvetoče, ni travni-' strani se je zgrnilo vrveet^kriee-kov. ne polja ....»zato tudi poti če ljudstvo.
— Jaz nisem kriv! — je kričal voznik. — Plane pred konje, sle po in glnlio .... ne sliši nič!
Črno oblečen človek z dobrodušnim obrazom in sivo brado klečal na tleh iu je odpenjal Ma
je že vsa v cvetju____m. moje
okno me je pozdravilo in rožmarin na njem je zadišal - meni
v pozdrav ....
Zapelo je v izbi--
Iu v tistem hipu je stopila senca v izbo in je odgrnila zastor s tiho roko: za zelenim zastorom se je nasmehnil bled obraz, nasmehnil se je in je okamenefr ....
Zapelo je v izbi, iz daljave, od onstran gora je zašumela pesem. Louka zelena, neposekana ....
Maženka se je nasmehnila in je zaspala.
III.
Napravila se je na pot. kakor je Jt>ila sklenila v svoji bridkosti. Zgodaj zjutraj je bilo, ko se je napravila na pot. Izba je bila vsa razmetana, zeleni zastor je bil od-grnjen, ljudje, tujci so prihajali in odhajali. Oče je sedel ob postelji, globoko sključen, roke uprte ob kolena, obraz v dlaneh; gledal je v tla in je zibal z glavo e-nakomerno. kakor da bi poslušal lepo umerjeno, žalostno pesem.
Na postelji je ležala mati čisto mirno; bled je bil njen obraz, ustnice pa so se smehljale; roke so bile sklenjene na prsih, prsti so se oklepali črnega razpela,
Maženka je stopila na stol, sklonila se je preko matere in jo je pokrižala na čelu, na ustnicah in na prsih.
—	Smehlja se mati, ker je slišala pesem! — je rekla očetu.
Oče ni slišal; gledal je v tla ir je zibal z glavo.
—	Zdaj pa pojdem, oče, zdaj pojdem tudi jaz.
Maženka je stala sredi izbe in si je vezala židano ruto.
—	Zbogom, oče. adijo; pa pozdravim tam še od vas, oče!
Slišal je glas iu jo je pogledal • pogledal jo je s tujim očesom in je ni spoznaL
Maženka je šla.
Toplo jutro je bilo zunaj: komaj je zasijalo solnce, je bilo že vse goreče; samo na visoke strehe je sijalo, na zvonike, toda človek je pogledal, zableščalo se mu je in spreletela ga je toplota.
Ulice so bile vse žive; lahki vozovi so drdrali mimo, počasi so se pomikali težki tovorni vozovi, delavci so hiteli mimo, s čemernimi, zlovoljnimi, še zaspanimi obrazi.
Maženka ni videla nikogar in nihče je ni videl.
Dolga jc bila pot; brez konca, zmirom pusta in siva, se je spe-n jala v holm, spuščala se v dolino * daleč zadaj so že ostale visoke hiše z mrtvimi, neprijaznimi okni, na .desni in na levi se razprostirajo široka, prašna dvorišča, vzdigajo se tenki, očrneli dimniki; tudi dvorišč ni več in dimnikov, Še par nizkih koč, par pustih, tihih vrtov — in tam polje, tam zelena, neizmerna svoboda ......
Maženka je stala in strmela.
—	Ne tja____nisem hotela tja:
i z grešila sem bila pot,' nisem šla po tisti cesti ....
Nemir in strah je bil v njenih očeh: iskala je, kakor išče oko v tujini. Čudno tiha je bila pokra jina, tudi nebo, kakor je bilo svetlo. je molčalo neprijazno. Ne gane se na polju, ne na visokem trav. nikn — mrtva je pokrajina, nča-rana, okameneU.
Ne. odlpd. odtod ni dahnil bla-godile&i, Ijatitt	.... Tn*
-
Groza ji je gledala v lice in je dorasla do spoznanja ob tisti uri Videla je vežo. dvorišče, izbo. mater, ki je ležala mrtva na postelji, očeta, ki je zibal z glavo in spoznala je resnico, kakor da bi ženki jopo
se bile odprle visoke duri.
—	Kako bi tja naprej, kako bi se vračala tja? — je pomislila. — Smrt je tam----sama sem jo videla. ko je prišla sinoči .... slišala sem pesem in sem videla — smrt, ko je prišla tiho, po prstih, da me ne bi vzdramila; jaz pa nisem spala, samo napol sem zatis-nila oči in sem gledala skozi špranjo ____
In ker je spoznala Maženka. da ni poti nikjer in nikamor, je sedla ob ulico, na kameniti tlak. sključila je noge pod krilo iu je uprla glavo v dlani; podobna je bila zeleni culi, prevezani z rdečini robeem. ki jo je bil pozabil kmet na ulici.
—	Jutri bodo nesli mater tudi očeta bodo nesli, in izba bo prazna. Tudi pesmi ne bo več ... pri materi je ostala pesem, z njo pojde .... zato se je smehljala mati .... pesem je slišala hi j' umrla . . . .zato je šla naravnost v nebesa in pesem je šla z njo. .
Misli so bile tako mirne, skoro brez bridkosti, iz oči, z dlanmi zakritih. pa so kapale solze . . Kaj sediš tukaj, otrok ?
Ubogi otrok .. in še smehlja se ..
Resnično se je smehljala Maženka. Zakaj Bog se je bil usmilil in iz sosednega dvorišča se je o-glasila hripava lajna .... pesem od onstran gora, od zelenih travnikov.
Louka zelena, neposekana
rostou na ni kviti .... Maženka je slišala pesem in se
je nasmehnila____
Orno oblečeui človek je vstal, otepel si je prašna kolena in se -je ozrl.
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca od moje tete sina JOHNA BEVOlČ, podomače Vencetov iz Doljnega Zemona pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred 9. meseci mi je pisal iz Pickens. \Y. Va., Box lo, in od takrat ne vem nič več o njem. Ker mu imam nekaj važnega poročati, zato prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Frank Bevčič, 1S11 E. Spring Street, Seattle, Wash.	(5-8—2)
Iščem svojega prijatelja ANTONA RETEL. Doma je iz vasi Rihpoveea, fara Trebnje na Dolenjskem. Bival je nekje v državi Ohio, Pi-osim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj so pa sam oglasi. — Anton Jerič, Box 78, Llovdell, Pa. (5-8—2)
NA PRODAJ
je hiša na vogalu ob cestni železnici, blizu tovarne, pripravna za trgovino. Rent letno $150, lot 40X 110. Cena $1300, nekaj v gotovi-
— Kaj še ni voza t Kouee je! ni, drugo po dogovoru. Vprašajte
na 3103 Camden Ave., Lorain, O.
In brez bolečin, se ml zdi____"Vzdignite jo!
Nekoliko bledejši je bil njen rjavi obraz, oči so bile nppol za- Rad bi izvedel, kje se nahaja KA-
(5-8—2)
A. Legat.
tisnjene, široke ustnice so smehljale.
Kje je potKam greš. moje hrepenenje!
Kje si, domovina?
Maženka, kaj si ti našla pot?
Rojaki, naročite se na "Glas Naroda", edini slovenski dnevnik v Ameriki!
ROL LAURIČ. Doma je iz vasi Morava pri Žužemberku, fara Ajdovec na Dolenjskem. Pred 7. leti sva bila skupaj na Calumet, Mich., in potem ne*vem več za njega. Prosim Te, če boš čital te vrstice, da mi pošlješ svoj naslov, ker poročati Ti imam važne stvar;. — John Kocjančič, Box 127, Lansing, O.
SL0VENSK0-AMERIK4NSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. —■ Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji v
zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. _
Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli — Specialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Preglei dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov1 nad Benetkami — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. ~ Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti -- Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. _
Vojni arsenid v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Rusiji —- Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija oa Poljskem
—	Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje,
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
n OOBIUUTOT STRUT,	RW YORK, R. T
Sloven« ko katoliiko
a	a
podp. društvo JPSjp svete Barbare
M -ai
ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY. PA.
UkarpwirtM da« 21. juuup 1902 v drfavi Pemurlvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predalnik: JOŽEF PETEBNEL, Bos 95. Willock. Pa.
I iNMipniW-Uilik: K A IioL ŽALAH, Box 547, Forest City. Pa.
II. ptHJi-r <u.ik: LOUS TAUClIAIt, Box S-'iG, It<xk Springs, Wyo.
Tajnik:: JOHN TCLBAN, Box 707, Foreat City, Pa.
11. injaik: JOHN osoLIX, R<.x -WJ, Forest City, Ta.
Blaxajnllc: MARTIN MCHlC, It,.s &J7. Forest City, Pa.
Puul>u^vu«c: JOSIP ZALAR. luOl North Chicago St., Joliet. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 1«i0 Chicago St.. Joliot. IIL
NADZORNI ODBOR:
Pr»-<1- ..xilk : H;XAC I'OIiVASMK.	UatfWId Sr., Pittsburgh, Pa.
I uaitaornik: JOHN' T0JUNČ, Kol 4E2. Purest City. Pa.
II.	n.tiUornlk: FRANK PAVI/3VCIC. Box 7»X», Couemaogb, Fa.
III.	uadauniLk : ANDUI'J SLAK, 771J Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pivil.-Miliiik : MARTIN 0B»ESAS, Box 7Z, La>t Mineral, Runs.
I.	i-.rutulk: MARTIN ŠTEFAN«T1U B«n 7j>, Franklin. Kans.
II.	i-eroiiilk: MIHAEL KLOPCIC, GL'S Dav*>u Ave., R. F. D. 1, Gn*n-
fleta, Drtrott, Mieli.
UPRAVNI ODBOR:
PrwlWulk: ANTON HOČEVAR, It. F. I>. No 2, Bos 11 Bridgcjjort, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa.
II.	ttprmvuik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. 11L
Dop!»i naj !*.■ pobijajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Bex 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: 'GLAS NAROD A."
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	'
Padel na bejišču. Iz Dolnjega
M ali ur uvea poročajo: Milo so peli i na dan starega leta zvonovi žup-j nij«k» eerkv. v Št. Jenieju in pri t reli podružnicah mrtvaško pe-j M*m. I).iško je žalofttno »poročilo; •»«1 vojnega, kurata. tla je padel pri Doberdobu in bil ondi poko-pan naš preljubi sovaacan Franc Pavlin, posestnik. Rajni France je bil vrl mož iu vse ga je spoštovalo vsled njefpovega ves»»lejra
značaja; liil je tudi izvrsten pevec. lianilno društvo v Mah arov-eu, katm-irji bil elan iu odbornik. -»a bivde težko pojfN-šalO; po-vsocl bod** /manjkat. Zapušča ža-l n jot-o /eno in TOletn« mater t» r
Izgube v vrstah visokcšolcev.
Tekom vojne je d«.-lcj padlo 2: t slovenskih Dnničarjev. Zarjanov in Današev. oziroma starejšin teli naših visokošolskih društev; do 20 je bilo pa ranjenih.	,
Vojaki so umrli v Novem m»--
s»u: !». dee. Enjrelbert Korn. 10. doc. Nikola Kuziuk, 2;t. dee. Pavel ilodosi (Mad jar , 24. dee. G j uro Vueinie.	j
V vojno službo je bil poklican dr. pliil. P. lladrijan Kokol. frančiškan in gimnazijski lektor v
Iz ruske bolnišnice Fran J Bolan« svoji /eni Ani v Smolinjo a as pri Novem mestu različno stvari, ki so pa osebnega in dru-žiuaketra pomena, med drugim tudi sledi re: ...Ljuba moja žena,' m daj Ti pa šf naznanim, kako >e mi kaj godi v daljni tujini. Godi se mi sedaj slabo, ker sem bolan in ne smem nič jesti; vse mi škoduje. .Mislil sem. da bo kmalu itiir, da bom kmalu prišel domov, toda miru še ni... Štirikrat sem bil že operirau, ker si drugače ne norem nič pomagati... Pa najhujše mi je. ko premišljujem svoje drage otroeiee. ki jih ne l»om nikdar vee videl in tudi Teb«' in ljubo domovino... Toda popolnoma snu udal v voljo božje. Saj na tem svetu ui nie vee do-j brega pričakovati... Koliko jih / > poriva v hladni zemlji mojih tovarišev, ki bi le vsi radi živeli! Pozdrav...
Pogreša se. Župni urad v Mekinjah pri Kamniku želi izvedeti, jedi še živ ali kje se nahaja Fran Suinik. p^št-c 17. polka. 2. stot., 1. bat., 4. vod. Od Vseh Svetili nii sluha po njem.
Italijanski zrakoplov. Dne 28. decembra se je prikazal nad Postojno italijanski zrakoplov, ki je metal puščice. Skoda je maleu-l kostna.	- |
Zlato in srebro. Krajevni odbor za nabiranje zlata iu srebra v Novem mestu je izročeno mu nalogo rešil. Vabilu za oddajo teh žlahtnih kovin se je občinstvo hvalevredno odzvalo in nekatere prav vrednostne stvari darovalo. Yec-, jidel rte je bilo visokemu namenu darovano; nekateri predmeti pa •o bili oddani proti odškodbi vr^dnoatL Krajevni odbor jo tbc
'Jši,.. ... na. . .r .= ■» . . .JU. ...
! jra darovalca v posebnem ovoju in s polnim naslovom istega.
Iz Zagorja na Pivki. Naši zvo-I novi, ki so po vsem slovenskem sveta zuani vsled znane pesmi, ki 'jo je zložil tukajšnji rojak pesnik Vilhar pod naslovom: "Zagorski zvonovi", so se v božičnih praznikih zopet oglasili. Molčali so, kot >o \>i njihovi sobratje po celi Pivki več kot pet mesecev, odkar se napovedala vojna z Italijo. Da so s»* sinili og-la^iti zopet ob prazniku miru, je znamenje, da Italijana še ne bo sem. četudi se mu sline cede po naših gozdovih. — Proračun naše občine je bil razpoložen 14 dni na ogled. Za 1. lfIti. pričakujemo dohodkov 707 kron 70 vili., stroškov 21U2 K 46 ^ iu.. tor» j V»o primanjkljaja celih 2:.><»4 K 7G vin. Med stroške se Šte-j«'jo: plača županu ,"»0<> K. za drva. ki jih potrebuje župan za pi-sa no v butegi, K. za papir i -H' Iv, za tiskovine 20 K, za vsako pot v Bistrico po 8 K. skupaj l*_i0 kroii; n\ vsako pot v Knežak 5 K. skupaj 2"> K: za razne komisije županu pos<»bej "*0 K in njemu I z-m razne stroške š»- 27»2 K 72 vin. Ker j<- primanjkljaj dosti velik in bi thilo pri nekaterih uradnih potih tudi s<- marsikaj prihraniti, i so i-azni stroški v zne&ku 252 K vs« kako ]>r« vis,,ki. Pri sedanji draginji moramo štediti tudi z ob-•!ii-kiii denarjem, zato upamo, da najbrž tega proračuna deželni odbor ne bo potrdil.	i
Umrl je v Brezniei na Gorenjskem 24. dee. Gregor Kovač, železniški čuvaj v pokoju. Rajni je b'l mož vrl narodnjak. Bil je nad R) let železniški čuvaj ter v tem kraju splošno priljubljen, kar je pričal njegov veličastni pogreb. Pred enim letom je stopil v pokoj. hoteč v miru preživeti večerjo* dni svojega življenja. Ni mu bilo tla no. tla bi dočakal novo mašo svojega najstarejšega sina; ni mu bilo odločeno, da bi se mu izpolnila ta iskrena želja, ki jo j«-nutihoma gojil toliko let.
Umrl jc na božični dan v Kranju cerkveni slikar Matija Brada ška. Pokojni je bil rojen v Lu-einali mul Trato. 1'čil se je podo-barstva 'pri pokojnem Štefanu šubicu v Poljanah: nato se jo pa lotil izključno le slikarstva. Poslikal j«- več cerkva na Kranjskem. Marsikaj se mu je prav posrečilo.
Umrl je v Dobrepoljah 29. dec. po kratki bolezni ondotni kaplan Matelj Koželj. Služboval je v Velikih Laščah, v Ribnici, na Krki in v Dobrepoljali.
Nesreče. V bolnišnico Uusmilje-nih bratov v Kaudiji so bili v teku zadnjih dni sprejeti sledeči ponesrečenci: Miha Požek, mizarski mojster iz Adlešič; padel je, ko se mu je splašil konj in si zlomil levo nogo v goleni. — Tomaž Zalokar, učenec ljudske šole v £marjeti, se je obstrelil z dina-mitno patrono; odtrgalo mu je štiri prste levo roke in konice dveh prstov na deeoi roki — Janez Badovinac, posestnik ▼ Mali-
M ttla __	C1 . . f| M I , ,	i	Mil	^fcfhil i a ■■ ■> 1
nan pri ouaorju, je rusimjevM.
(hlode; Med basanjem se mu je pa' vnel smodnik, mu sfrčal v obraz iu mu pokvaril levo oko. — Jakob Meh le. sodar v Dešeči vasi pri Žužemberku, je v gozdu padel in si zlomil levo roko v pod-lehtju. — V Kostanjevici (Sent Rupert) sta spodzagovala 181etua! Frančiška Sladic, hči posestniee,' in en hlapec debelo bukev. Drevo je padlo nanju s tako močjo, da sta obležala obadva mrtva. i
Obolel je Kozina Pavlic, župnik in duh. svetnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici.	!
Mestna hranilnica v Novem ' mestu. V mesecu decembru 1915 je 277 strank vložilo 130.754 K 10 J vin.; 151 strank vzdignilo 96.910 kron 82 vin.; torej več vložilo 33.843 K 28 vin.; eni stranki se je izplačalo hi po tečni h posojil 7000 kron; stanje vlog 3.931,522 K 35 viiL; denarni promet 466,052 K 36 vin. : vseh strank bilo je 1026.
Zimska setev. Iz Novega mesta
poročajo: Nenavadno vreme, ki ga Imamo se-daj. je pripomoglo, da so ljudje močno dosjali ozimi- • no. V novomeški okolici se je sja-la zimska pšenica še 3. januarja. Tega iiieinla nihče ne pomni. Jxar se je sjalo v pričetku meseca decembra, je vse lepo izhajalo. Po veern vmiieiiu. ki ga imamo sedaj. smemo soditi, da bodo zimske ' setve ugodno prestale zimo in da se nam ni bsiti nezgod, ki so se nam obečale. ko .je meseca novembra padel prvi sneg in je misto- : pila ostro zima. Odkar je sneg iz- ' ginil. so sc zimske strni močno < popravile. Napravilo se je tudi ' precej prahe.	J)
Obisk goriškega nadškofa. Xa * >.v. Treh Kraljev dan se je s po- ' poldanskim vlakom pripeljal na ' kandijsko pr>stajo knezonadškof . goriški, metropolit dr. Fran Bor- . gija Sedej v spremstvu opata o. ( Bernarda AVidmanna iz Zatieine, kjer zadnji čas biva v sredi svo- J jih bogoslovcev in bogoslovnih ■ profesorjev. Na kolodvoru ga jo ! sprejela duhovščina s proštom ; dr. Klbertom in m oils. Zamparo, goriškim kancelarjem ua čelu iu ' velika množica primorskih begun- 1 cev. da pozdravijo svojega nad- ' pastirja. Med slovesnim zvone- 1 njem so s<- odjieljali v Šmihel ter j
obiskali župuo cerkev in samostan Notre Dame, kjer biva za- ' časno mnogo redovnic iz Gorice. , Nato s,:> :-.topili v bolnišnico Usmi- t ljenili bratov ter obiskali ondi se nahajajoče ranjence, katerih je mnogo s soške fronte. Vojaki so bili veseli tola žilnih in prizualnih ! besed visokega dostojanstvenika. ( Nadaljni obisk je veljal cerkvi in ( samostanu on. frančiškanov. Šlod-' njič sta so ]>ripeljala cerkvena do- 1 stojanstvenika v kapitelj, kjer so < je jima poklonila domača duhov- \ š čin a. Dne 7. jan. zjutraj ob 7. ^ uri j ■ nadškof v kapiteljski eer- J k vi maše val med asistenco doma- . če. svoje in redovne duhovščine -ter obhajal mnogo vernikov, ve- 1 činoma svojih beguneev. Nadaljni obisk je veljal samostanu v 1 Pletrjah. odkoder sta se z večer- 1 niiu vlal om odpeljala v Zatičino. 1 Metropolit naše ilii*ske provicije ^ .i1' prej enkrat še kot dvorni kape- 1 lan na Dunaju obiskal Novo ine-(>to. Izrazil se je pohvalno o zavodih, ki jih je obiskal.
Važna konferenca. Pod pred- & sodstvom deželnega predsednika i barona Se Invar za se je vršila pri J deželni vladi na predlog deželne- I ga odbora- konferenca, ki je ob- i ravna vala vojaške dobave klavne i živine in sena 1. 1916. na Kranj- i *kem. Udeležili so se te konferen- i ce poleg zastopnikov deželne via- i de zastopniki vojnega in poljedel- J skega ministrstva, anuadnega 1 etapnega poveljstva in deželnega i odbora (dež. glavar dr. Susteršič, t dež. odbornik msgr. dr. E. Lampe 2 in deželuokult. nadzornik Pire), s Konferenca se je zedinila v neka- i terih glavnih točkah. VeleCažno za v.se kmetovlaee je: Cena, ki jo i plačuje vojaštvo za seno, se takoj t poviša na 13 K za kvintaL Posa-; mezni oddelki (treni itd.) ne sme- l jo odslej nič več sami rekvirirati i v območju 5. armadnega povelj- i stva. To območje obsega celo j ki'anjsko deželo, izvzemši radov- 3 ljiško glavarstvo. Dobava klavne ] govedi L 1916. se spravi v sklad < s podatki živinskega štetja 1. de- 1 cembra 1915. Ker se stisnjeno se- i no boljšo plačuje, ima dež. odbor ; na razpolago par stiskalnic, ki jih < daje občinam po potrebi na raz- t pol ago proti mali odškodnini. ! i
Zaradi preskrbe kranjske deže- ; le z moko se je mudil deželni gla- J var dr. Ivan Šusteršič pri notra- j njem ministru Hohenlohe. Prosil i je, naj bi se preskrbelo, da ne bo- i do občine po cele tedne brez m.o* 1 ke. Minister je obljubil, da bo vse i storil, kar jo v njegovi moči, da t <*> nedosta&ki prepr«§ijo.	<
l Za zgradbo zvezne proge med
i gorenjsko in dolenjsko železnico . se je vršil dne 13. januarja dopol-1 [ dne. Podrobni razglas je bil po-j [ slan županstvom v Ljubljani, Mo-' . stali, na Ježiei in v Zg. Šiški.
i	STAJEBSK0.
Žrtve vojne. Iz Pi-evorja pri ' Pilštanju poročajo; Umrl je iu-fanterist Fran Brilej v najbolj-• šili letih svoje mladosti. Bil je krepak, korajžeu in vedno vesel muzikant. V soseščini je bil zelo j priljubljen. — Iz Griž pri Celju poročajo: Dne 10. nov. je padel , na jiLŽno-zapadnem bojišču Janko i Kloar. podomaee Bezjakov. Bil je i izredno nadarjer, priden in pošten mladenič, up in ponos svojih starišev. Ubogi sta riši! Umrl jim je lansko leto nenadoma takisto pridni sin Miha in zdaj še ta. Edi-lia še živeča dva brata sta tudi pri vojakih. — Iz Zdol pri Breži-eali poroeajo: V bolnišnici na O-grskem je umrl Fran Kovaeie vsled ran in prelilajeuja. Služil je pri 88. domobranskem pešpol-ku. Rajni je bil od začetka vojne na bojišču. V bolnišnici je bil prvič približno štiri mesece in pozneje zopet v bojni črti. Ko je bil zopet ranjen, je prišel v bolnišnico, kjer je zu večno zaspal. ■žil je dve leti in pol. Rajni je vedno pisal z bojnega, polja ali iz bolnišnice, kako rad bi še videl svoj rojstni kraj in svoje domače, toda sluti, da nikoli več ne bo videl svojih domačih. In tako se je zgodilo. — Iz Galicije poročajo: Na' soški fronti je novembra meseca J | padel od italijanske granate z;t- j 'det, mladenič Jernej Kugler, po-domače Kovačev. Bil je priden fant, za katerim ue žalujejo samo njegovi domači, ampak vsak, kdor ga je poznal. Na istem bojišču je umrl za lega r jem Anton Cokan, podomače Lorbekov. miroljuben in nadepoln fant. — Došla je žalostna novica, da je vobče priljubljeni in spoštovani Fran Lasbaher. iz velespoštovane-hišei Lasbahcrjove v Sel išči h pri Sv.! Jurju ob Ščavnici, padel na bojnem polju. Dolno se ni ničesar znalo o njem. sedaj pa je došlo i uradno poročilo, da je padel na srbskem bojišču že meseca decembra 11)14, zvest v izpolnjevanju! svojih dolžnosti kot podčastnik 5-dragonskega polka na patrulji. Marsikdo tra bo težko pogrešal. Padli zapušča žalujočo ženo iiij otroka.	I
Zasega zvonev. Vsled odredbe namestnijo v Gradcu morajo \"se j cerkve dve tretjini svojih zvonov oddati vojaški upravi.
50letnica. S številko z dne 6. januarja t. 1. je "Slovenski Gospodar" v Mariboru vstopil v 50. letnik. Dne 16. januarja 1S67 je izšla njegova prva številka. Prve številke "Slovenskega Gospodarja" so bile tiskane v «500 izvodih. 1. številka njegovega 50. letnika pa se je tiskala v 25,000 izvodih. To je napredek, s katerim se ne more ponašati noben drug slov. pokrajinski list. Tudi ga ni nobenega, sedaj izhajajočega slovenskega političnega lista, k: bi žc izhajal petdeset let.
KOROŠKO.
Z bejišča. Tomo 3Ialle iz Pod-sinje vasi piše, da sc nahaja na srbskem bojišču, odkoder pošilja pozdrave znancem in prijateljem. Med drugim piše: Zabolela me je izguba prijatelja Janeza Pička, ki mi je še 15. oktobra pisal dopisnico z italijanskega bojišča. Tudi mi moramo prenašati grozne napore v prodiranju; slabo vreme, grozne poti, vedni pohodi, vee dni brez vse preskrbe. — Fran Reieh-mau iz Lipe se nahaja na italijanski fronti, odkoder pozdravlja vse znance in prijatelje. — J. Večko sc nahaja na fronti na južnem Tirolskem.
Zvonov iz krške škofije bodo porabili v vojne namene dve tretjini.
Smrtna nesreča. Z Jeze reke ga poročajo: Dne 28. dec. se je raznesla žalostna novica po celi jezerski dolini o smrti priljubljenega. čvrstega mladega fanta Jožka Košnjeka, kateri je s 16. leti zapustil ta svet. Zjutraj na dan nedolžnih otročičev je šel s konji po hlode; ko naklada na voz in hoče I ravno en hlod še v tisto vrsto de- J jati. inu tako nesrečno na gladki cesti izpodleti, da pade z glavo ! ob hlod ravno na sence in obleži J mrtev. Ko so ga našli mi-tvega, se ) jim je zdelo to neverjetno, a bila I je žalostna resnica. Mislili so, da | jc še kaj življenja v njem, toda I zastonj. Nato so jga pripeljali k < Štulerju, kjer je sfciil, ter ga po- i ložili na mrtvaški oder. Bil jc ob- j dan ves od rož, katere so pridna] deklata sanj pripravila. Dos 30.'
, . , __ —- _ j nt * - • *• *	j
cree. smo gt spremni it ndnjnoa
I
počitku. Za njim žaluje oče in mnogo drugih.
I
!	PRIMORSKO.
?
Na koleri je umrl v Ljubljani (garnizijska bolnišnica) 361etni črnovojnik Josip Babic, doma iz koperske okolice v Istri.
V	Gorici sedaj nikakor ni prijetno. Več tednov že traja zimski dež, zraven pa pada neprestano v večjih in manjših množinah moril ni granatni dež. Kar niso uničile granate, pokončuje mokrota. Čuditi se je, da je v mestu in v predmestjih še toliko ljudi! Cenijo jih na 10,000: seveda v mestu samem jih bo komaj nad
3000.
V	begunskem taborišču v Bruck u na Zgornjem Štajerskem je sedaj okrog 3500 Slovencev iz krajev: Podgora. Pevma. s>t. Fer-jau. Goric-a. Desk le. Kanal. Voice,
Tolmin, Bovec, Vrli, Gabri je, 0-patjeselo. Doberdob in Sela. Kot dušni pa-stirji delujejo ondi Anton Pertot. Ivan Jaree, Ciril M. Vuga in Ivan Črni go j. V taborišču je tudi pet razredov šole.
Roparski umer. Na Reki so u-morili 31. oktobra 1915 branjev-ko ^Milensnič ter so jej odnesli 10 tis<»č kron in več dragocenosti.
Sedaj je policija morilce dognala v 191etnem brivcu Papa iz Sarajeva. 341etneni Erminija Likra, 261etnem trgovskem, ponioeniku Lovljanski s Sušaka in 141etuem trgovskem vajencu Dq>eniea. Denarja in kinča še niso našli.
I
HRVATSKO.
I Spomenik Bcroeviču. Hrvatski kipar prof. Frangeš je modeliral ki]> armadnega poveljnika generala infanterije Svetozarja pleni. Boroeviča. Kip predstavlja zmagovitega vojskovodjo na. konju in je sedaj razstavljen z drugimi deli vred v Frangcševem ateljeju v Zagrebu. Vlili bodo kip iz italijanskih šrapnelskih zapor.
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem 30 dobro izučenih gozdarjev, ki razumejo delati cepljene doge t. j. "Pipe staves". Gozd je izvrsten, plača dobra, posla za več let. Obrnite se na sledeči naslov:
B. Krulič, (7-9—2)_Rocky Ford, Ga.
Iščem svoja dva brata JOSIPA in I FRANCETA PLEŠI VAC. Doma sta iz Starota na Primorskem. Poročati njima imam nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi javita, ali pa če kdo ve. naj mi naznani nju naslov. — Anton Plcšivae, Monongah. \\\ Va. 7-!l—2)
Rad bi izvedel za JANEZA HU-SIC. Doma .je iz Gribelj, fara Podzemelj. Zadnje pismo sem dobil od njega iz Youngstown, Ohio, še leta 1910. Bival je na 1016 Caldwell St. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Križe, 327 Harold St.. Reading. Pa. (7-9—2}
Kjo jc ELIZABETA HUDEŽ? Rojena je v Ljubljani 14. okt. 1S82, Pred 5. leti so dobili njeni sorodniki zadnje pismo od nje. Stanovala je takrat na 840 Monroe St., Brooklyn, N. Y. Njeni sorodniki bi radi poizve-deli, če še živi, mogoče se je poročila in kje se nahaja. Vsa tozadevna pojasnila naj pošlje sama, ali kdor bi jo poznal, na naslov : Rafaelova Družba. 21 Nassau Ave., Brooklyn. N. Y. (4-9—2)
OGLAS. NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočaš stoja
is najboljšega grosAJa.
Najboljše staro belo Tino Bias ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 ga) #15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč* vino Zinfandel 27 do 28 galoi $14, 50 galon $25. Lansko belt Tino 27 do 28 galon $14, 50 galer $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 1(X< proof močan tropin j evec 4^4 g&) $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjeni!* eenah js vitat tudi Tojni daTefc sa Tino. — PotoTalmi agsat j« ro M M. žngeL 8
MESAR	f
išee delo. Izučen je v starem kra-' ju in tam imel tudi večletno prakso kot mesarski pomočnik. Star 22 let.
Frank Ovca. Box 27,	Sartell. Minn.1
_(7-8—2)_j
Rad bi izvedel za naslov svojega j prijatelja FRANKA ŠKODA, j Doma je iz Zasapa, občina Krško na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj zelo važnega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. Alois Ž i beri, Box 25, Ilostetter,' Pa.	(7-9—2)
IŠČE SE
100 drvarjev za delati drva po $1.35 od klaftre. Dober les in ves v ravnini. Dva moža prav lahk.ii
napravita od 4 do 6 klafter na dan. Pridite!
"Ward & Gunelieon, (21-12 10s lx v t) Norwich. Pa.
Novost r
_	Privesek k veri-
ff»	žici za lnozke ali
^Jff) m	pa za ženske: vra-
lam z	bne-
iiWT^	v^Ht^LL iiom. dve črki, po- '
pol noma zlat: 10 Pozlačenih takih
priveskov ne iztle- j
1 ujein. Privesek bo' natanko tako kot slika.
Deuar ■/. naročilom je peslati na naslov :	i
IVAN PAJK, JEWELER. l."»6 Chestnut St.. Conemaupb, Pa. *
POZOR, PEV0V0DJA!
Išče se slovenski pevovodja, ki je zmožen podučevati rnožki pevski zbor. Lepa prilika za dobrega učitelja. Vee se poizve pri:
S. P. D. "Ljubljanski Vrh". 155 Victor Ave., Detroit, Mich. (4-7—2)
NA PRODAJ
trgovina s premogom iu ledom, 175 stalnih odjemalcev. Rent za stan s štirimi sobami in poleg te-ga Še dva hleva stane samo $1S. Imam dva \oza in enega konja. En voz za selitev, drugi pa za prevažanje premoga iu ledu. Cena vsemu $4U0. Vprašajte: Frank Wuchte, 272 Jefferson St., Brooklyn, N. Y. (31-1—S-2)
KDINI 1LOVENSKI SAjLOOM t Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem nazaanjami da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaj« a« desni •trani W. Michigan fit. štev 418.
Za obilen poiet le priporočam« _OS SCBARABON
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežuo iu zanesljivo. V popravo
zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žc nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj
v svojem lastnem domu. V poprnvek
vzamem kranjske kakor vse drugo harmonike ter rafuiiaiu po delu ka-korštio kdo zahtova brez uailaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland. Ohio.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
1 7SO-S2 E. 28th St.,	Lorain, Ohio.
CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	|	80c. galona.
_ Je cene veljajo od 25 galonov naprej, pri man jih naročilih cone po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
ualmatinsko-Kaliiomjska vinarska zatirup
Edino domače vinarsko podjetje z velikim skladiščni v mestu New Yorku Naše vina, kakor tudi žganje so naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po domačem načinu. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. Q	CENE ZA SOI) VINA:
(Cliirct)) 7,2 Kal«n samo____$20.00
| \	^Zenfandel) 52 salon samo.. $28.00
š**-'- ^	'ISarbcra) 52 galon samo.... $32.00
TN.	tBurgemlj) 52 salon samo.. $£>.00
' '7 J jaJr	BELO VINO
\"'\r"	Jj^—H^t (Riesling) 52 galon samo____$35.00
<l,oe,i) 52 salon samo......$35.00
V'	(Sauternc) 52 galon samo.. $37.00
3 ' '	VINSKO ŽGANJE
'----- Sod 25 do 28 galon.... S2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona
ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO TOŠILJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. PoSljite po Money Onleru ali v priporočilnem pismu na sledeči naslov:
DALMATINSK0-KALIF0RNUSKA VINARSKA ZADRUGA 143 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
Velika zaloga vma m zganja.
* M ARI J A GRIILL
Prodaja'belo vino po............... 70c. k»Uoi
črno vino po............... BOc. ,,
Drožnik 4 paHrme za .................... $11.0»
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.01
4 gaJlonc (sodček) ze.......... S16.0f
Za obiIno'naročbo t>e priporoča
Marija Grill,
5308 St. Hair N. F., n^plaml. 0h».
— -— aa^a aaaJi AjamA	aaj^i ^ — —m ^nr r —iri r n- ^n r f1 i^aji m
M	•TlSrsf II v^J1 II	II Ursf N l^vfini^
'KRACKERJEV' BRINJEVEt'
Šje oajstarejse in od zdravoikov priznaoo kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena aa "BRINJEVBC je. t iteUenle f tU
12 iteklenl« 11.09 t ZALOGI IMAMO tudi tlatl domaČi TROPINJEVEC lat BUVO^-JtA katiana t na Al lastni distil ertjC
Naie cene so sledeče: Troplnjevec per gaL $2.25, $2.50, $2.73 la $5.00
Hlovorlta per gaL................$2.73—$3.00
Troplnjerec zaboj .................... f 9.00
Slivovi ta rabo j ..................... $12.00
*W Eye Whlstey 5 let star, s t boj M M $11.09
Hodeča Oblo Tina per gaL .... »c., SO«., Ha.
Catawba In Delaware per gaL...... 75c.—80s.
Za 5 In 10 gaL posodo računamo $1.00. sa
-----2» gaL $2.00, sa rečja naročila je sod sascoaj.
Naročilu naj se prlloSl denar all More; Order ^	r In natančni naslov. Za pristnost pijače jmafirm
^ 1 rl Tha Ohio Brandy Oislillina Ca.
^prp^P noM4 81 cuii m., aaam, o.
EMILE GABORIAU:
GOSPOD LECOQ
V.
T*"
prvo poglavje.
JU februarja letu	ria pustno nedeljo, .je o<l.šla okoli enaj-
st. ur. /veeer s stražnice na Barrier** .1 Italie policijska patrulja. — Stražniki so imel nalogo natančno preiskati prostor m«l deželno cesto n Fontainebleuom ter med Seino in zunanjimi boulevardi. Ta del me-Ma je bil v tistih časih preeej znamenit po svojih prebivalcih in po os.-bab, ki so zahajale tjit.
V	tem okraju je bilo no n«»ei preeej nevarno. Celo vojaki, ki so se vihrali ob nedeljah pozno zvečer domov, so pri Barrieri čakali dru«? drugepa in potem šli skupaj v vojašnico. Napolpotlrte hiše, prazna zemljišča, sumljive krčtne iu še bolj sumljivi ljudje: to je površna »lika ta mošnje okoiiee.
Policij« si j<» na vm naeiue prizadevala, da bi iztrebila zločince, ki se skrivali po krčmah iu poslopjih, pa se ji ni posrečilo. Pred par dnevi je bil zapadel sne«?, gosta temu je vladala naokoli.
stražniki so »li počasi in proklinjali.
| .--je življenj.-' je za m rural *tar detektiv.
I »a. je odvrnil nadzornik, ki jih je vodil — prepričan sem, da bi te ne bilo tnkaj če bi imel že vsaj tritisoč frankov letne rente.
Smeh, ki je sledil temu neslanemu dovtipu ni prišel iz srca. — >tra/niki so se za»mejali. kakor s., zasmeje uradnik svojemu pred-vtojniku. Nadzornik j. bil preeej dober detektiv in je užival preeej-snj.- -.jKištovanje. Itojrve, kako premeten sieer ni bil. zločinea je le - težavo l/sledil, če jja je pa imel enkrat v rokah, je znal ž njim tako postopati, da mu je moral nehote vse pripoznati. Imel je dolgoletno prakso in je bil poleg tega izvrsten borilee.
Bil je -»t.a kakih še<,tinštiride*et l«'t. poteze njegovega obraza so bile odločne, male oči so mu nemirno švigale seintertja. Imenoval se ie <!evrol. ponavadi so mu pa rekli General. — To ime se mu je zelo dopadlo in je bil ponosen nanj.
Ža zdaj stokate, šleve — je rekel jezno. — Saj smo komaj stopili iz irorkejra. — Kaj bo šele potem*
Pre.I 11. ko hišo je jreneral zapiskal. - Izza ogla se je prikazal mož. detektiv, in mu dal svoj report.
N';» levo! - je zapovedal General. — liojš.* je. da napravimo bližnjico, če hočemo biti kmalo v Hue du Clievalerct.
Po preteku četrt ure niso videli nobene luči več. Ce bi ne vedeli, kje pravzaprav nahajajo, bi mislili, da so tisoč milj vstran od Pariza.
Ko s., d o s p >■ 1 i do Km1 du Chateau des Rentiers, so zaslišali pretresljiv krik.
Krik je nanje v pozni uri tako /elo uplival, da so nehote obstali.
Ali fcte slišali. General?
h;> Najbr/e se bijejo tukaj v bližini. — Toda kje? — Zdaj je vse mirno.
Siali »o. podrževali(sapo in {»oslušali.
Prvemu kriku je sledil drugi.
Aha. /.• vem! je vzkliknil General. — Pri "Grenadirju ' so.
To ime je vsem zadostovalo. — Gostilna je bila vsem več ali manj /nana, \ si so vedeli, s kakimi ljudmi bodo imeli opravka.
K a m pit	je zaklieal General mlademu detektivu. —
Ali n. s. kje iiua mati < biupiti gostilno? — Na levo! Naprej!
V	tekli ein minut' so že dospeli do male krčme, ki je stala sredi polja na samem. V'tistem hipu sta padla dva strela. — Okna so bila zaprta, toda ^k ./i špranje pri oknicah se je zamoglo videti v notra-nost. —
Mladi detektiv skočil k okuu. General je pa s čevljem sunil v vrata.
(Jdprite, pasj»- duše!
N'obe ne ga odgovora. V gostilni je divjal strašen boj. — Natančno se je slišalo kletve, grgranje iu vzklike d veli ali treh žensk.
Strašno! je vzkliknil detektiv, ki je stal pri okuu. —
Strašno!
V u m i m i t a ve. odpri?.-! je zatulil General v tretje, stopii tri il; štiri korake nazaj iu se s tako silo zaletel v vrata, da so padla iz tečajev.
Detektivom se je nudil straseu prizor. •
Sveče s.i bile ugašeue. toda rdečkast plamen iz kamina je razsve ij» val po/..r»š.	Mize stoli, steklenice. \»e je ležalo križem. Pri
kaminu t,i l»-/ali «l\e .»ebi nepr-mieiio. tretja je ležala sredi sobe in bropl.i. V ozadju na desni strani je sedela na stopnicah ženska in si zakrivala * predpasnikom oči. Iz ozadja so vodila vrata v drug prostor m odtam na pr.-sto. Ta vrata so bila zabarikadirana s težko hra-tovo mizo. /a kater«- je stal velik možak, bledega obraza in črne bra-■'<•- Oblečen je bil tako kot so oblečeni pristaniški delavci.
Na prvi pogled »e je videlo, da mora biti ta človek morilee.
fzraz njegovega obraza je bil strašen. — Oči so mu izstopile iz i ume ua vratu in na lieih je bil ranjen. — V desnici je držal revolver.
—	I daj se! — je zakričal Gevrol.
Možak j* začel premikati ustnice, pa ni mogel izpregovoriti nobene besede.
Nikar se ne šeini! — je nadaljeval General. — Saj vidiš, da >e nam ne moreš ubraniti. — Odloži orožje!
Jaz sem nedolžen! — je zajeeal morilee.
Seveda si nedolžen, toda kaj nas to briga!
Napadli so me. vprašajte starko tamle! — Branil ^tn »t* in umoril. Nisem mogel drugače. — Prav sem imel ,da sem jih.
Te besede je izpregovoril s takim glasom, da je detektiv, ki je bil prvi pri oknu. |>otegnil Gevrola nazaj iu mu zašepetal:
Bodite previdni. — V revolverju je pet strelov, oddal je pu samo dva.
General se ni zmenil za to svarilo.
—	Nobenih neumnosti, prijatelj. — Ce si res nedolžen, se ti ne bo ničesar slabega zgodilo.
—	No. me pa imejte! — je vzkliknil morilee, vrgel revolver na tla iu stopil v sosednjo sobo. — Detektiv je skočil za njim, misleč, da bo ušel skozi zadnja vrata. — Njegova bojazen je bila nepotrebna. — Mladi detektiv je bil že obletel hišo in stal pri izhodu.
Detektivi so se vrgli na morilca in ga zvezali.
—	Končano je! — je rekel, ko je ležal na tfeh. — Prusi prihajajo ! —
General s« je obrnil k mlademu detektivu rekoč:
Dobro si napravil fant. Ce bi ne prišel ti. bi nam t i če k ušel._
Se daleč boš dospel, če boš tako prebrisan, — Zdaj si pa malo druge "glejmo. — Prižgite luč.
Sklonil se je k osebama, ki sta ležali pri kaminu. Srce jima ni več bilo. — Bila sta mrtva.
—	M rtv 'a sta. — Dobro je meril ziodej. — Kaj je pa s tretjim?
Tretji, ki je bil oblečen v vojaško obleko, je še sopel. — Odprl
je oči in zahteval b slabim glasom vode.
—	Kje si runjen?
—	Tukaj na glavi. — Oh boli, strašno boli — Prav je, dobil bem, kar sem zaslužil.
Detektivi »o hc spogledali. — Prepričani so bili, da bo začel mo-rdeč znova dokazovati svojo nedolžnost. — To se ni zgodilo.
—	Da. da — je nadaljeval ranjenec — ta bandit Laeheneur me je pabnil v nesrečo.
—	Lancheneur: — Kdo je to?
—	Nek bivši igralec. — Pozna me še od tedaj, ko sem bil bogat.... Imel sem namreč premoženje.... Toda vse sem zapravil.... preveč sem živel... Ker je vedel, da nimam niti beliča v žepu, je prišel k meni m mi je obljubil silno denarja.... Vrjel sem mu,... zato pa umiram v tej bezniei. ... O maščeval se bom. maščeval, . ..
Srisuil je pesti in začel pretiti.
(Nadaljevanje prihodnjič).
PUUIILi.
ViSjfealB tacoialko« ■ Fill-■ylvaniji aparoiamo, d* ilk to v kratkem ofcfekal aaf HtiTftM m-
•topoli;
phone 249
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
^ Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREE1
WAUKBUAN, ILL.
PRODAJA fina vina, Izvrstna naotka patentiran«; zdravila.
PRODAJA voina listka v Bah prakomar k akib črt.
POŠILJA denar v atari kraj aaaaaljive
in pošteno.
UPRAVLJA vat t aotarakl pcaal apada joda dela.
m
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA1' izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-
____ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo
33,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Veliki vojni atlas
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS MODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO,
IZVRŠUJE PREVODE J DRUGE JEZIKE,
R««l
UNIJSKO ORGANIZIRANA. ■ • am rosiBNon NI
DRUftTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLH1, CENIKI I T. D.
m namočila ro&ljra ma«
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St, New York, N.T.
Mr. ZVONKO JAKfiHB.
ki je pooblaščen pobirati joaroiai
no in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo "Glaa Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
fcj « -M
"The Bureau of Indnitrien and Immigration" aa drŽavo New York varuje in pomaga priseljencem, ki io bili oaleparjenl, oropa ni ali a katerimi ae je alabo ravnali
Brezplačno »e daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, tr-goveev a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-sacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)' BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torkuš 10 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do S. popoldne |a v sredo sveder od 8. do 10. ura*
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij sldh posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov aa SOtlh straneh in vsaka stran je 10*4 pri 18*4 palaa velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet rasnih zemljtrldo -
■a • s trs nek, vsaka stran I pri 14 pals ev.
Cena lamo 15 centov.
Vsi semljerfdi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako Jfe povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesns države.
Poiljite 25c. ali pa 15«. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjenl atlas. Pri veš jem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company;
82 Cortlandt Street	New York. N Y
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
'(Notary Public) T GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
B2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJ? vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnja in daje potrebns nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki Žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obralta ss ssopas aa ajegs, kjer hosts USa« ta talldaa sartrcStal,
pozor rojaki:
Najbolj n-	.-.-^A
■petno ms-
it lo za teo-•k« tu maik« V»M. kakor tudi ca tnu.ške brk« la brado. Ako m »bi to mazilo. Krasta Jo t 6 tednih kršeni, coatl la dolgi lneja. kako« tadt BK^ktaa krama brka ta hrmr1. in o*bo-"So odpadali la aaoalvall. Rtvutlian. koatlbol ali tzaanjc » ro-kab. nogah in krita v 8 dneh popolnoma ozdravita, rane. opeklloc. bala. tura. krasta ia sriata. potna nova. kurja oči. brsdovic«. oseblioa ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila braa a sreba rabil, mi ;"amfim za 16.00. Piilta takoj aa eaalk ia kajttieo. po« I jam zastonj.
JACOB WAIIČlC, 1092 E. 61 SI..	Cleveland, O.
Velika vojna mapa
vojskujočih se eyropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palciH. Cena 15 centov.
Eadej je natančen popis koliko oblega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tadi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rastje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
62 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Kaj lira i. i jo pisatelji, uetujaki iu državniki o knjigi Bertu pl. Suttner.
"Doli z orodjem f
Nikola je vie Tolstoj je pisal: Knjigo s^tn z velikim užitkom prebral in v njej uanel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka irs obsega nebroj lepih misli— .
Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je uuirla inadame Staei ni bilo ua svetu tako slavne pisateljice kot je Suttner jeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanje-Cu Oasa. Ko človek prečita to knjigo, mora iu-note izmisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V duo srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
štajerski pisatelj Peter Kosegger pise: Sedel sem v nekem guz«lu pri Grleglaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral sem jo dra dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sla ta dva dneva nekaj i>osebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sein zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kuaj bral....
C. Neumann Holer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (nu shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu i : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-audil. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje aj>ostolje. ki bi šli žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je reke! v nekem Kvojem govoru v |H>slanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v i*osebni knjigi opisana u:i pretresljiv uafin vojna. Knjige ni napisal nol«*n vojaški strokovnjak, noben državnik, jiač pa prlprosta ženska Berta pL Suttuerjeva. Prosim Vas. posvetite jiar ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, Ce bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma ca pofiiljanje denarjev sorodnikom ta	v staro domovino,
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.