URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

PROLETARC I DEŽEL, ZD RU Ž G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A S L O V E N I J E L J UB L J ANA , SREDA, 22. MARCA 1967 . LETO IX,. ŠT. 78 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV) t»DELO«^ZHAJA OD -1. NlAjA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI CA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA G L A V N I U R E D N I K J O Ž E S M O L E ODGOVORN I UREDNIK DUŠAN BENKO E v I Z D A J A Vietnam SPREJEM V BELEM DVORU — P red sed n ik T ito je včeraj sp r eje l p red sed n ik a m ed n a rod n e zv e z e tu rističn ih organ izacij A rturja H a u lo ta in n o silc a N o b elo v e nagra de za m ir G eo rg esa P irea. N a slik i: p r ed sed n ik T ito in A rtur H au lo t. T elefo to : T an jug Turizem ena izmed poti za zbliževanje vseh ljudi Predsednik Tito sprejel predsednika medna­ rodne turistične zveze Arturja Haulota in no­ silca Nobelove nagrade za mir Georgesa Pirea BEOGRAD , 21. m a rc a . (T a n ju g ). P re d s e d n ik repub lik e J o s ip B ro z T ito je s p r e je l n o s ilc a N o b e lo v e nagrade za m ir b e lg ijs k e g a m e n ih a d o m in ik a n s k e g a re d a Ge­ o rg e sa P ire a in p re d s e d n ik a m e d n a r o d n e zveze urad­ n ih tu r is tič n ih o rg a n iz a c ij A r tu r ja H a u lo ta . Predsednik m ednarodne zve­ ze A rtur H aulot je izročil predsedniku T itu plaketo te organizacije in v k rajšem po­ zdravnem nagovoru med d ru ­ gim dejal, d a je prišel v Ju ­ goslavijo kot predstavnik mednarodne zveze, ki združu­ je 99 nacionalnih turističnih organizacij. Spomnil je, da je bilo leto 1967 na predlog sve­ tovne organizacije soglasno razglašeno za l^to m ednarod­ nega turizm a. 'H k rati je de­ jal, d a je Jugoslavija naredila pom em ben korak, ko je na podlagi sklepa svetovne orga­ nizacije o razglasitvi leta 1967 za leto m ednarodnega tu riz­ m a odpravila vizume za vse tuje tu riste, ki jo bodo obi­ skali. Ta jugoslovanski korak bo po njegovih besedah spod­ budil k podobnim sklepom še druge države. P redsednik Tito se je za­ hvalil za darilo in pozornost te r je med drugim dejal: »V Jugoslaviji im amo zdaj ugled­ ne ljudi, ki ne delajo le za tu rističn i napredek, ampak tudi za u trditev m iru, k ajti turizem je prav tako ena iz­ m ed poti za zbliževanje ljudi V prizadevanjih za m ir dela Jugoslavija vse, k ar more. Po­ litika socialistične Jugoslavije je bila že od vsega začetka u sm erjen a k p rijateljstv u in sodelovanju vseh narodov v svetu, ne glede na razlike v družbenih sistemih.« N ato se je predsednik re ­ publike zadržal k rajši čas v razgovoru z gostom . Na sp re­ jem u v Belem dvoru sta bila tudi predsednik zveznega od­ bo ra za turizem dr. Jože B ri­ lej in generalni sek retar pred sednika republike Bogdan Cr- nobm ja. Potem ko se je predsednik m ednarodne tu rističn e zveze A rtu r H aulot poslovil od predsednika Tita, je Nobelov nagrajenec za m ir Georges P ire izročil predsedniku T itu svojo knjigo »Izgradnja m i­ ru« in ob tej priložnosti de­ jal: »Gospod predsednik, sem samo m ajhen simbol m iru glede na’ to, da sem dobil Nobelovo nagrado za m ir. Ta­ kih m ajhnih simbolov m iru nas je na vsem svetu devet. Vsi smo združeni v p rizade­ vanjih za isti sm oter. Srečen sem, k er sem tu in sem dobil priložnost za srečanje z vami. Vem nam reč, da ste tudi vi simbol m iru in h rab ro sti. Za­ to pa sem ponosen, k er se lahko m udim v Jugoslaviji.« Danes r„De!u 2. stran S od ob n o g o sp o d a r­ je n je terja h itr e jše ob ra ča n je denarja ☆ 3. stran P ro b lem e rešu jm o z v s o od g o v o rn o stjo sam ou p ravn ih ter stro k o v n ih organov ☆ 4. stran P ro tin ap ad rd eče garde ☆ 5. stran B e o g r a jsk i film sk i fe stiv a l ☆ 9. stran P a rišk i tr g i p o želji: v lu čeh G EO R G E S P IR E V odgovoru n a besede Ge­ orgesa P irea je predsednik Tito izrazil zadovoljstvo, k er lahko pozdravi n a jugoslovan­ skih tleh nosilca Nobelove n a­ grade za m ir in govori z njim . Med drugim je dejal, da na-- laga znanost ljudem , n aj živi­ jo skupaj in sodelujejo p ri u stv arjan ju boljšega življenja. Toda včasih gredo veliki znanstveni dosežki tudi v n a­ mene, ki so v n asp ro tju s ko­ ristm i človeštva. Predsednik Tito se je zadr­ žal z Nobelovim nagrajencem za m ir Geofgesom P ireom v p risrčn em in p rijateljsk em pogovoru. M end es -F ran ce s e je priključil M itte randov i fed e rac iji PARIZ, 21. m arca (Reuter). Bivši francoski p rem ier in vodja združene socialistične stran k e (PSU) P ierre Men­ des-France se je pridružil M itterrandovi federaciji de­ m ok ratsk e in socialistične le­ vice. U radno sicer tega niso potrdili. Ta k o rak b i Mendes- F ranceu omogočil, d a p o sta­ ne viden član novega p a rla ­ m enta, v katerem im a njego­ va stran k a samo štiri sedeže, federacija p a jih im a 116. Pravico, da sestavijo p arla­ m entarno skupino in da so zastopane v skupščinskih ko­ m isijah, im ajo stran k e, ki jim v parlam en tu pripada najm an j 30 sedežev. Ce bi Mendes-France postal član fe­ deracije, bi prišel v zelo p o ­ m em bno finančno kom isijo skupščine, ki im a precej od­ ločilno besedo pri sprejema­ n ju in odk lan jan ju vladnega proračunskega načrta. Bratsko vzdušje srečanja bo dalo pozitiven uspeli V Split prihajajo udeleženci srečanja »Ljudje pe­ resa in turizem« - Danes bodo razdelili plakete avtorjem knjige »Turizerp - potni list miru« SPL IT , 21. m arca. Ce b i p o sn e li b e sed e en eg a g lavn ih o rg an iza to rjev m ed n a rod n eg a sr e č a n ja p o d n a slo v om »L judje, p er e sa in tu rizem « v S p litu A rm anda M orena, tu r ističn e g a sv e to v a lc a sp lits k e ob čin e, je p o se b n o st sp litsk e g a d o g od k a bolj v n ek em sv o b o d n em k o n ta k tu p isa te lje v , n ov in a rjev , film sk ih in tu r ističn ih d elav cev v seg a sv e ta n a tem o m iru in tu rizm a k o t pa n ek ak šn a fo rm a ln a k o n feren ca s sk lep i. Z ato tu d i prvi dan sre­ čan ja n i b ilo n ob en e fo rm a ln e sla v n o stn e se je , am pak je b ilo v se p rep u ščen o p red v sem p r ija te ljsk im n ak ­ lju čn im p om en k om m ed že 200 p r isp e lim i u d eležen ci iz 28 d ežel sveta. Dvs izm ed protagonistov splitskega srečanja, Belgijec Georges Pire, Nobelov na­ grajenec za m ir 1958 in p red ­ sednik m ednarodne tu rističn e organizacije UIOOT te r čast­ ni predsednik m ednarodnega, srečan ja v Splitu A rtur H au­ lot, ki ju je dianes v B eogra­ du sp rejel pred sedn ik repub­ like Tito, sta s svojim avio- nom zaradi silnega v e tra m o­ rala nam esto v D ubrovniku p ristati zasilno v T itogradu. Od tam bo sta šele zvečer p ri­ potovala v Split. D rugače pa je v m odernem , luksuznem hotelu »Marjan« v Splitu, pred katerim so n a visokih jam bo rih razpete trad icion al­ ne m o ran rsk e signa lne zasta­ vice v znam enju »velika ga- la«, vse dobro razpoloženo. Znana srb sk a p esnica Desan- ka Maksimovič, avtorica p re­ tresljive poeme o tragediji kraguijevških dijakov, je m o ­ ža v veži hotela p oud arjala voje jugoslovansko srce in se p rijateljsk o pogovarjala z ruskim i pisatelji. Indijski pesnik M Govindan iz M adra­ sa je pripovedoval, kako je naključno prispel v Split in kako bo b ratsk o vzdušje sre­ č an ja gotovo dala samo n a j­ bolj pozitivne rezultate, to je b ratstvo m ed ljudm i, k a r je po njegovem tudi osnovni cilj kulture. S irsk i p red stav ­ nik Josef H u ri R aad je z za­ dovoljstvom omenil, d a je bi­ la sirsk a vlada m ed prvim i, ki je pozitivno odgovorila na poziv Jugoslavije o vzajemni ukinitvi vizumov v letošnjem letu turizm a. Danski film ski režiser, že nekoliko p o sta ra ­ ni E rioh E lias, ki je prispel v S p lit s svojo mnogo m lajšo ženo in m ajhn im otročkom , je n eum o rno iskal v splitski okolici prizo rišča za svoj nov jimatniški tu rističn i film iz Jugoslavije. Z nam eniti sovjetski pisa­ telj in d ram atik K onstantin Simonov p a m i je potem , ko je povedal, da glede vstopa sovjetskih pisateljev v m ed­ narodno organizacijo pisate­ ljev PEN še vedno v ztraja, d a bi sovjetski p isatelji v to organizacijo čim prej vstopili, v daljšem pogovoru m ed drugim pripovedoval: »Leto Nadaljevanje n a z a d n ji s tr a n i U lbrich t v Moskvi MOSKVA, 71. m arca. (Tan­ jug.) — Danes je prispel na k ratek neu radn i obisk v sov­ jetsko glavno m esto p rv i se­ k re ta r enotne socialistične p a rtije N emčije in predsed- nik državnega sveta NDR W alter U lbricht n a povabilo CK KP SZ in sovjetske vlade. U lbricht je č etrti p artijsk i in državni voditelj evropskih socialističnih dežel, ki m a r­ ca p rih a ja n a pogovore z vi­ sokim i sovjetskim i voditelji. P red n jim so bili v Moskvi Janos K adar, T odor Živkov in N icolae Ceausescu. K ot se je zvedelo, p ričak u jejo v za­ četku ap rila v Moskvi tudi prvega sek re ta rja K P č e šk o ­ slovaške in predsednika re­ publike Antonina Novotnyja. Predlog Kyi'eve vlade Kanoiu U Tant in Saigon poslala Hanoiu mirovne predloge - Topniški spopad preko demili­ tarizirane črte —»Miroljubna slika z Guama ni prepričljiva«, meni VValter Lippman SA IGON , 21. m a rca ( Reuter-AP-AFP-Tanjug) G eneraln i sek reta r OZN U T an t je p on u d il S ev ern em u in Ju žn em u V ietn am u n o v e m iro vn e p red loge. V S a igon u so U T an to v e p red log e p rejeli p r e jšn ji ted en . K y jeva vlad a je od g o v o rila n a n je 48 ur p o zn eje. V seb in e teh p red lo g o v n iso ob ja v ili. P red sed n ik Ju žn ega V ietn am a Ngu- yen Van T h ieu pa je d a n e s izja v il, d a je ju žn o v ie tn am sk a vlad a p red laga la S e­ vern em u V itn am u m irovn a p oga jan ja . Nguyen Van Thieu, ki se je s premierom Nguyenom Cao Kyjem na otoku Guamu ude­ ležil posveta' z ameriškim predsednikom Johnsonom, je tudi izjavil, da hoče saigon ska vlada tak mir, ki bi jam­ čil neodvisnost Južnega Viet­ nama. Van Thieu in Cao Ky nista hotela povedati nobenih po­ drobnosti o tem predlogu. Van Thieu je rekel, da so ga poslali Hanoiu po »poteh, ki jih ima na voljo« Saigon, in sicer še pred konferenco z Johnsonom. Premier Cao Ky je dodal, da Hanoi na ta predlog ni odgovoril. Van Thieu je še izjavil, da Je juž- novietnamska vlada priprav­ ljena pogajati se s SeVemim Vietnamom »kadarkoli in kjerkoli«. Predsednik Johnson je da­ nes odpotoval s pacifiškega otoka Guama, kjer je imel posvet o položaju v Vietna­ mu. Pred odhodom je izjavil, da je bil v Južnem Vietnamu dosežen »velik napredek« od konference v Honoluluju pred dobrim letom dni. »Menim, da je bila to zelo koristna iz­ menjava mnenj,« je izjavil o sedanjem posvetu. N iso pa sprejeli nobenega vojaškega K anc ler K laus odpo tova l na Dunaj KIJEV, 21. marca (Tanjug). Avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus in osebnosti, ki so ga spremljale med urad­ nim obiskom v Sovjetski zve­ zi, so danes odpotovali iz Ki­ jeva na Dunaj.HKancler Klaus se je mudil v Sovjetski zvezi na povabilo ministrskega sve­ ta ZSSR osem dni na urad­ nem obisku. Razen Moskve je obiskal Leningrad, Lipeck, Tbilisi in Kijev. P o sv e t na u s ta v ­ nem so d iš č u LJUBLJANA, 21. m arca. — D an es je b ilo n a u sta v ­ n em so d išč u S lo v e n ije k on ­ č a n o d vod n evn o p o sv e to ­ v an je s p red sta v n ik i u sta v ­ n ega so d išč a -H rvatsk e, m ed k a te r im i je b il tu d i p red sed n ik dr. J o sip H m - čevič. N a p o sv e to v a n ju so o b ­ r avn ava li p r ed v sem m e to ­ d e d ela u sta v n e g a so d išč a ter p red lo g e za sp rem em ­ b e in d o p o ln itv e n ek a terih zak on ov , k i n e p o sred n o za­ d ev a jo d e lo u sta v n eg a so ­ d išč a o zirom a u v e lja v lja ­ n je u sta v n ih p ra v ic ob ča ­ nov. U g o to v lje n o je b ilo , da p o sto p om a , v end a r sta l­ no, n a ra šča jo p ob u d e ob ­ čan ov i r i o rgan iza cij, da se o cen i u sta v n o st in zak on i­ to st p red p iso v , s k a te r im i so k ršen e n jih o v e z u sta v o d o lo č e n e p rav ice. P ri od ­ p ra v ljan ju 'n eu sta v n o sti in n e z a k o n ito sti v p r ed p isih in d ru gih sp lo šn ih ak tih p a u sta vn a so d išč a n e u p o ­ ra b lja jo sam o k la sičn ih sod n ih m etod , k o t je »so­ jen je« n a ja vn ih ob ravn a­ vah, tem v eč so b ili u sp e š­ n i tu d i se sta n k i z u d ele ­ žen ci, n a k a terih je p rišla do izraza p o sr ed o v a ln a v lo ­ ga u sta v n e g a so d išča . sklepa niti ni bil to cilj po­ sveta. »Sodimo, da se Je naš vojaški položaj v Vietnamu precej okrepil,« Je dodal Johnson, kateremu je po­ drobno poročal o položaju poveljnik ameriških sil gene­ ral Westmoreland. Znani ameriški komentator Lippman sodi, da je pre­ ostalo malo upanja, da je predsednik Johnson pustil od­ prta vrata za časten umik iz neskončne bitke. To mnenje izraža v komentarju o konfe­ renci na Guamu, kateri so ZDA hotele dati značaj posve­ ta o pacifikaciji in miru. »Ta nova miroljubna slika ni prepričljiva za tiste,, ki se spo­ minjajo preteklosti,« pravi Lippman. »Govori o miru so bili vselej uvod v stopnjeva­ nje vojne. To je mogoče pri­ čakovati tudi zdaj.« Ameriški veleposlanik Hen- ry Cabot Lodge je po vrnitvi z Guama izjavil, da ni nobe­ nih neposrednih možnosti za mirovna pogajanja. Prvi poluradni švedski ko­ mentarji o posvetu na Gua­ mu se ujemajo v oceni, da se predsednik Johnson okle­ pa vojaških modrovanj, po katerih je »odpor vietnam­ skega ljudstva mogoče streti samo z bombami«. Poluradni »Aftonbladet« vidi v tem do­ kaz nesposobnosti ameriške­ ga političnega vodstva, da bi rešilo vietnamsko vprašanje kako drugače kot z vojno. V Stockholmu je zbudila zanimapje izjava ministra za trgovino Langea, da je šved­ ska pripravljena navezati nor- Plazovi in snežni zameti na prvi spomladanski dan Š est mrtvih v Švici —Brenner blokiran - Sneg v Abruzzih - V Caraguatabubu odkopali 136 tru­ pel —Pod blatom in ruševinami š e 300 mrtvih? ŽENEVA , 21. m a rca (A P ). N a jm an j š e s t lju d i je izgu ­ b ilo ž iv lje n je d va p a sta izg in ila v sn ežn ih p lazovih , ki s o s e v čera j in d a n e s u tr g a li n a p o b o čju šv ic a r sk ih Alp. V b ližin i k ra ja T r a n s sta o b le ž a la p od sn e g om d va fa rm a rja . Š tir je d ela v ci s o o sta li z a su ti p o d sn ež­ n im p la z om in o d trg an o z em ljo , k i je za su la n jih o v o barako. N ek eg a d ela v c a s o r e šili, d v a p a p o g r e ša jo . R ešev a lci, k i s o p risp e li n a k raj n e sr e č e s h e lik o p ter­ jem , s o s e m o r a li h itr o z a teč i n a varn o, k er so g ro z ili n o v i p la zov i. V g o r sk em m a siv u Got- h ard je za rad i u sed a n ja z em lje naf še stth k ra jih p o ­ šk o d o v a n a ž e le zn išk a p ro ­ ga p r o ti Ita liji. K o p n en je sn e g a n a p rv i p om la d n i d a n je p o v z ro č i­ lo p la zo v e tu d i v S k an d i­ n a v iji. N a norveško-šved - sk i m e ji je p la z p o k o p a l v e č ljud i. N e sr e č a s e je p ri­ p etila v šv e d sk i p o k r a jin i D alecarlžt. V elik p la z je zg rm el tu ­ d i m im o zn an ega sm u ča r­ sk eg a šv ed sk e g a sr ed išča Abisko, v end a r n i te rja l člo v e šk ih žrtev, sam o n e ­ k d o je b il ran jen . A lp sk e d ele I ta lije je sin o č i za jel sn ežn i m e tež. B r en n e r sk i p rela z n a Al­ p ah je zarad i teg a zap rt. »N ew sw eek« : S o v je tsk a to v a r ­ na »m oskv ičev« v ZR Nemčiji NEW YORK, 21. m a rca (A P ). P ričak u jejo , d a b o za h o d n o n em šk a v la d a v k ra tk em o d o b r ila S o v je t­ sk i zvezi, d a p o sta v i to ­ va rn o za m o n tira n je a v to ­ m o b ilo v v z a h o d n o n em šk em m e stu W aldhau su , se v ern o od M unchna. Am erišk a re­ v ija »N ew sw eek« p iše , da b o d o v te j to v a rn i m o n ti­ rali »m oskviče« in d a se S o v je tsk a zv eza zan im a za grad n jo p o d o b n ih to v a rn v B e lg iji in Luk sem bu rgu . Ž elezn išk i p r om e t č ez Al­ p e j e p o te k a l z zam ud a­ m i. S n eg j e p r ek ril tu d i Abnurae v sr e d n ji Ita liji. V Napodiju j e p ih a l h u d v eter, k i je o n em o g o č il p o ­ m o r sk i p r om e t te r n ap ra ­ v il p recej šk o d e n a e lek ­ tr ičn i n a p e lja v i in sad o v ­ n jak ih . B u r ja je p ih a la tu­ d i v G enovi. O gn jen ik E tn o p ok riv a sn eg. D a n es, p r v i p om la d n i dan , v d ru g ih ev ro p sk ih d ržavah n i balo v e č jih n e ­ u rij. V L ond onu so im e li su h o in so n čn o vrem e, tem p era tu ra je b ila 15 sto p in j n ad n ičlo . V B e l­ g iji in F ra n ciji je d ežev n o v rem e, v Š p a n iji in A vstri­ ji p a im a jo p ra v o p om lad . N a P o ljsk em s o im e li sn eg z d e ž jem n a ju gu , o b la čn o in h la d n o v r em e n a sev eru . R eu ter p o r o č a iz S ao Pau la, d a s o v b ra zilsk em p rim o r sk em le to v išč u Ca- ragu a ta tub a , n a p o l p o ti m ed S a o P a u lom in R io de Jan eirom , d o sle j n a šli 136 tru p el — žrtev hu d ega n e­ u rja , k i je d iv ja lo n a on- d o tn em p o d ro čju . M en ijo, da je še k ak ih 300 tru p el p od n a k o p ičen im b la tom in ru šev in am i. U lice s o še v ed n o zatrpane. P rib ližn o tr e tjin a o d 15 tiso č p reb iv a lcev Caragua- ta tu b e je o sta lo b rez str e­ he. P rim an jk u je jim h ran e in zd ravil, to d a tiso č i B ra ­ zilcev s o s e že od zva li p o ­ zivu za p om o č p o n e sre ­ čen c em in la d je že dovaža­ jo p om o č . Iz S a o P au la so ev ak u ira li 1500 od 3000 iz- efcndkov, k i jih k a ta str o fa d o le te la v C araguatatub i. Ali bo vihar pognal tisoče ton nafte na obale? ' . •V; OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Iz nasedlega tankerja »Torrey Canyon« s e je ulila nafta —Deset ladij rešu je predvsem britan­ ske, francoske in belgij­ ske obale —V boju s ča­ som in vremenom re še ­ valci nimajo veliko upa­ nja LONDON, 21. marca (telex) — Kakor ogromna predpo­ topna pošast leži nasedli tan­ ker »Torrey ,Canyon« z 61.000 bruto registrskim i tonam i na plitvini med otoki S cilly , in skrajnim jugozahodnim kon­ cem britanskega otočja. Iz treh velikih ran mu uhaja črna lepljiva kri — nafta} ki je prekrila 250 kvadratnih ki­ lom etrov m orja v dolžini 50 kilom etrov. Začela se je bit­ ka za rešitev ne sam o južne britanske obale, ampak tudi severne francoske in belgij- malne diplomatske stike s Severnim Vietnamom in Se­ verno Korejo. Med ameriškim in sevemo- vietnamskim topništvom na obeh straneh demilitarizirane cone med Severnim in Juž­ nim Vietnamom se je vnela sinodi bitka. Američani so za­ čeli obstreljevati Severni Vi­ etnam čez demilitarizirano co­ no že prejšnji mesec. Sinoči pa so jim Severni Vietnamci odgovorili. To je prvi spopad te vrste od začetka vietnam­ ske vojne. Davi so se 110 km severo­ vzhodno od Saigona zapletli v boj partizani in Američani, pri čemer je bilo ubitih 30, ranjenih pa 109 ameriških vojakov. Američani trdijo, da je padlo 423 partizanov in da zdaj zasledujejo preostalo partizansko enoto kakih 1500 borcev. V operaciji »Junction City« pa so Američani, kakor za­ trjujejo, ubili 1117 partizanov, medtem ko so izgubili 143 svojih vojakov. Toda sevemo- vietnamska agencija je spo­ ročila, da so partizani od za­ četka ofenzive, to je od 22. fe­ bruarja, onesposobili 4516 Američanov. Ameriška letala so danes spet bombardirala veliko se- vemovietnamsko jeklarno 60 kilometrov severno od Ha- noia, ki so jo od 10. marca bombardirali že trikrat. Vče­ raj so ameriška letala 65-krat napadla ozemlje DR Vietna­ ma. Kljub nasprotovanju ameri­ ške vlade je osem ljudi z ladjice »Phoenix« sklenilo v sredo odpluti v Haiphong, da bi tam . izročili zdravila v vrednosti 10.000 dolarjev, ki so jih zbrali ameriški kvekar- ji. Ameriški konzulat v Hong­ kongu jih je opozoril, da ame­ riški potni listi posadke ne veljajo za Severni Vietnam in da jih lahko čakajo sank­ cije, ko se vrnejo v ZDA. Ho Ši Minh fe b ru ­ a r ja p re je l Jo h n ­ sonovo p o s lan ico HONGKONG, 21. marca. (Reuter.) — Severnovietnam­ ska časopisna agencija poro­ ča, da je ameriški predsednik Johnson poslal predsedniku Severnega Vietnama Ho Si Minhu v začetku februarja poslanico, v kateri predlaga neposredne pogovore med dr- ižavama. Predsednik Ho Si Minh je v svojem odgovoru vztrajal pri tem, da ZDA najprej brezpogojno opustijo bombardiranje in druge vo­ jaške akcije proti DR Viet­ namu. Dejavnost CIA predindijskim parlamentom »Svetlanino željo, da bi s e vrnila v Indijo, bi ra­ de volje preučili« NEW DELHI, 21. marca. — (Tanjug). Indijski zunanji mi­ nister Cagla je danes izjavil, da bo indijska vlada ukreni­ la vse potrebno zoper delo­ vanje ameriške obveščevalne službe CIA, če bo dobila po­ datke o takšnem delovanju. Indijske oblasti za zdaj ne vedo nič več, kot povedo ve­ sti, objavljene v ameriškem tisku. Dejavnost CIA je prišla na dnevni red indijskega parla­ menta potem, ko je minister Cagla povedal, da se je v Indiji mudila Stalinova hči Svetlana in da je odpotovala v Švico. Primer Svetlane je zajel tudi dejavnost CIA v Indiji, ker je Cagla obvestil parlament, da indijske oblasti nikoli niso prejele od Svetla­ ne nobene prošnje, da bi o- stala v Indiji. Odločno je de­ mantiral trditve švicarskih oblasti, da so Svetlani odklo­ nili prošnjo za prebivanje v Indiji. Nadaljevanje n * s a d n j stra n i j o q i AGONIJA TANKERJA »TORREY CANYON« T elefoto: UFI • • • Nadaljevanje n IME B LO1 NOVA GORICA Združevanje v energetiki Republiške skupne rezerve so že lani re­ zervirale dve in po l m i­ lijarde dinarjev za sa ­ nacijo nekaterih naših perspektivnih premo­ govnikov. Omenjena sredstva naj bi namreč skupaj s tistim i, ki bodo zbrana po zakonu o sredstv ih za dokon­ čanje elektroenerget­ skih objektov, omogo­ čila rekonstrukcijo premogovnikov, ki bo­ do dajali premog za termoelektrarne. K ot pogoj za uporabo odo­ brenega denarja pa skupne rezerve zahte­ vajo ustrezne sanacij­ ske programe. In nar m esto le-teh prihajajo iz premogovnikov vpra­ šanja, kdaj bo ta denar na razpolago, in tudi razne peticije.. V dosedanjih razpra­ vah v skupščini ko t tudi drugod smo sliša li, da namen novih vla­ ganj v premogovnike n i povečanje količin premoga, temveč pred­ vsem racionalizacija in mehanizacija proizvod­ nje. Skratka, premo­ govniki naj bi pridobi­ vali čim cenejši pre­ mog, predvsem za ter­ moelektrarne, ki bodo 1. 1970 dale. že okoli 60 odstotkov celotne ko ličine elektrike go­ spodarstvu . To bo hkrati tudi edina realna pot za povečanje oseb ­ nih dohodkov rudar­ jev. Skupne rezerve v skladu s cilji srednje­ ročnega načrta tesno povezu jejo sanacijo premogovn ikov z n ji­ hovim i odnosi s termo­ elektrarnami. Kakor bo v prihodnje prodaja premoga čedalje bolj odvisna od porabe v termoelektrarnah, tako bo poslovanje termo­ elektrarn čedalje bolj odv isno od racionalne proizvodnje premoga. Pridobivanje premoga in njegovo oplemenite­ n je v termoelektrarnah posta ja tako čeda lje bolj celovit, tehno loško povezan proces. To bo še bolj pomembno v naslednjih letih, ko bo več elektrike in bodo morali tudi proizvajal­ ci elektrike v konku­ renci na trgu iska ti svo je potrošn ike. Po- tem takem morajo b iti na pocen itv i premoga zainteresirani ne sam o premogovniki, temveč tudi termoelektrarne. Spričo tega se v po­ jem modern izacije sa ­ m e po seb i vsilju jejo tudi nove organizacij­ ske oblike sodelovanja premogovn ikov in ter­ moelektrarn. Gre za sodelovan je, lahko re­ čemo integracijo, v ka­ teri bosta obe strank i m aterialno zainteresi­ rani na skupnih nalož­ bah, v kateri bosta povezali pridobivanje in predelavo premoga v enoten čimbolj racio­ nalen proces in v ka­ terem bo naraščanje osebnih dohodkov v obeh čedalje bolj od­ v isno od prodaje elek­ trike. V drugih republi­ kah imam o že več pri­ m erov takih integracij, zadnji pa je Kolubara. / Vsekakor sta druž­ bena skupnost in celot­ no naše gospodarstvo, ki jima gre za ceneno električno energijo, hu­ do zainteresirana, da bi se omenjene ide­ je čimprej uresničile. Konkretne odločitve pa so seveda odvisne od premogovnikov in ter­ moelektrarn. A. JAVORNIK