september 15 e Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + J n_SHi]da_ __ j® 5 15- pobink. II £ Jinuarij 20 T Evstahij -1 S Kv.-Matevž 22 č Tomaž Vil. SS&S&kS os c Kozma in Dam, ■ f. J Veneeslav 29 Č Mihael 30 P Jeromij + PJOT SLOYENSEIJLIST K 'AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja 3d tmagel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian Organizations), JfXJITAKEjtl in najbolj priljubljen blovensxj list, y združenih državah , ameriških. štev. (NO.) 181. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 20, 1938 letnik (vol). xlvil Anglija in Francija odločili, da ima Hitler dobiti vse, kar zahteva, namreč sudetske pokrajine, in brez vsakega plebiscita. — Velesile bi Cehom garantirale nove meje— Čehi se utegnejo upreti tej kupčili velesil. v, London, Anglija. — Angle- ^Mn^ francoski diplomati su rešili" čehoslovaško vprašaja in rešili so ga tako teme-llt0' da bo Hitler triumfiral ad izidom: Dobiti namreč «a vse, kar zahteva, in še to 3 veliko bolj enostaven in la-* način, kakor je sam zahte-a • Po sklepu, do katerega ste J ish °be omenjeni velesili, mu Padla v naročje pc Krajina, *** Prebivajo češki Nemci, in citT SPl°h bleZ vsakega Plebis'- in enostavne kompliciranega „ P° te famozne ^tve tega Prasanja se je prišlo na kon-Naenci. to nedeljo v Londonu. je bilo navzočih pet ang-jjjj . Sadnih članov, med nji-]ai mm> Predsednik Chamber-n> m sedem zastopnikov Fran-jj]e- namreč { adier, Zun. min. Bonnet, ncoski poslanik v Londonu in rJe izvedenci. Pc dolgih urah lv vanja so se končno odločili min. predsednik načrt ške i"'v razcepitve Cchoslova-Hoj, 7: Ugodi.l° Hitlerju in tega nato pridobijo za novi sm mirovni načrt za celo Vropo. Francija in Anglija zah-deče-6 °d ^ehoslovaške, je sle- brezpogojna odstopi- Wc '"a;iin' kjer Prebivajo plebisoi+ln Sicer brez vsakega se im lla- Predno se to izvrši, Pfebiv'10 * in Pr°tinaziji, ki selit, iaj°AVvteh pokrajinah, iz-Uje Ce®ko in v zameno za ga Pr !C.G enako število nemškega v ^lvalstva s češkega ozem-H Se Udete- Dalje, pravi na-1,azdelit|ma ostala Cehoslovaška Podob ' v Posamezna okrožja, fno, CpT, r v švici- in konvoje ! 0slovaška ima ukiniti S tuje?P danje Pakte in zveze Resile tvom> za kar .ii bodo Vost ga''antirale nedotaklji- . Kljub V n°Vih me.ia- 111 Prano-" pa' da ste Ang-lija Vedno Vn'Ja tako odločili, je Še te rešitve anje' ali bo Prišl° d0 ?rej kak' 0 80 namreč vse to žrtev T1" PH Volji' doprinesti taje bo i ??°žno J'e' da se bodo ^mije "; kakor pa izgubili VSe svo'iP S katerim bi izgubili utrdbe. travne in umetne SPOR SE PORAVNAVA CIO bo odločila v sporu v avtomobilski uniji. Detroit, Mich. — V notranji spor ki je nastal v avtomobilski uniji, ko je nje predsednik Martin izključil nekatere uradnike, je pred par n,ekaj dnevi poseglo vrhovno vodstvo CIO. Sprva Martin ni trpel tega vmešavanja, toda koncem zad-nega tedna je poipustil v toliko, da se bo zadeva glede izključenih uradnikov predložila v obravnavo dvema podpredsednikoma CIO, katera bosta izrekla svojo odločitev okrog 1. oktobra. -o- DOBRI IZGLEDI ZA LEPOTICO MISS BENCHINA Dublin, Georgia. — Kakoi ,ie bilo že poročano, je naša mlada rojakinja, Miss Sophia Benchina, dosegla drugo mesto v kontestu lepotic, ki se je vršil pred par tedni za to državo v mestu Manchester in pri katerem je tekmovalo 87 deklet za naslov "Miss Georgia". Dekle, ki si je pridobilo ta naslov, namreč neka Emma Minkovity,. ima iti v februarju na kontest v Miami, Fla., kjer se bo izbrala "Miss Universe"-Ta dekle pa se je izrazila, da se ji najbrž ne bo mogoče udeležiti tega kontesta, in na ta način ima druga zmagovalka, namreč Miss Benchina, izglede, da bo ona šla nam'esto nje. — Zmagovalke v Manchester so se izbirale ne samo na podlagi lepote, marveč se je pri tem upošteval tudi njih filmski talent, in je tako možno, da bo Miss Benchina poklicana v Hollywood. -o- Pr, v Ev: stekli SE DVlGAJO rop,- ?etek sta se izvršila niinj AstTT' ki Sta lilJata m *>.' kl Pa spo-Hčnih e. EJasti ttekom zadnje etil v ;den od teh se jo pri- \ki 80 množice napad-e turistov,na Svasn ° Potrjeno zna- ?e; Po,ici-la--i« USi L turiste rešil — >a>" K 1>a je bil Vil nel j v! '1 ca kakih 200 napra- t L-; SKO ' t) - kjerV?21 Meidli»S o-fi ^ i« okn, neke češke in JUkaj j« nastop az&nala druhal. OD SODNIKA SI HOTEL POSODITI DENAR Chicago, 111. — Ph. Barasch, po poklicu advokat, živeč na 2500 No. California ave., je bil zadnji petek na sodniji spoznan krivim, da je izdajal ničvredne ^čeke in si na ta način prisvojil $39; od tega pa je1 že povrnil :|jS. Tedaj pa se, obtoženec obrne na sodnika s prošnjo, naj mu posodi $31 do prvega v mesecu, da bo lahko še ostalo poravnal. Presenečni sodnik odgovori, da on samo "sodi svet" in ne prevzema dolgov na svoja ramena, ter je postavil Barascha na proba-cijo, ko je ta obljubil, da bo napravil povračilo do ponedeljka. -o-- NEMČIJA ZNOVA POSKUSILA Friedrichshafen, Nemčija — Na prvi poizkusili polet je bil zadnjo sred:o izpuščen novi orjaški zrakoplov, podoben ponesrečenemu 'Graf Zeppelinu', in tudi nosi to ime ter je enako napolnjen z nevarnim vodikom, ker helija Nemčija ni mogla dobiti, v •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" PŠENICA ZA ŠPANIJO Vlada bo poslala previsne zaloge v pomoč potrebnim. Washington, D. C. — Po objavi, ki jo je izdal zadnji teden državni department, bo s sodelovanjem Ameriškega Rdečega križa pričela viada pošiljati v Španijo previšne za-ioge pšenice, da z njimi pomore španskim beguncem. Poši-Ijatve pa bodo šle na obe strani, na nacionalistično in na vladno, kjer se bo videla potreba. Dasi se je to odredilo le iz človekoljubnih ozirov in ne kaže nikakega strankarstva, se vendar pričakujejo od raznih strani napadi na vlado, češ, da se vmešava v tujezemske spo-le. — Vlada je dobila informacije.. da je pomoč v Španiji nujno potrebna, češ, da je tamkaj nevarnost, da vsled stradanja izgubi življenje število žensk in otrok. -o- JAVNO DELO ZA ŽENSKE V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Hitler je zadnji teden izdal ukaz, da se ima do 1. aprila 1939 zvišati število žensk na nazijskih javnih delih od dosedanjih 30,000 na 50,000. Dočim je za moške javno delo obvezno, je za ženske prostovoljno; vendar pa j'e objavila vlada, kakor tudi številna privatna podjetja, da ne bodo sprejemala v službo žensk, ki niso odslužile šestmesečnega roka na javnem delu. --o- POROČILA O IZGREDIH V MAROKO Tangier, Moroko.— Iz španskega dela Moroko, ki je pod oblastjo nacijonalistov, govore poročila, da je koncem zadnjega tedna izbruhnil tamkaj upor proti nacionalističnim oblastem'. Baje je bilo pri tem ubitih 35 oseb. Kakor se trdi, je bilo več višjih osebnosti vpletenih v ta upor, ki je imel namen, da odtrga d,ele Moro-ka od nacijonalistov. Revolta pa je bila zadušena. PAMETEN PREDLOG Birmingham, Ala. — Delegati na konvenciji tipografske unije, ki se je vršila zadnji teden, so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se ima spor med del. federacijo in CIO prenehati in da se v to svrho podvzamejo ponovna pogajanja med obema organizacijama, kateri naj se združite v eno Ameriško delavsko organizacijo. Povdarilo se je, da je sedanja delavska civilna vojna bila v veliko oviro v napredku delavskega gibanja. PO KALSVETU — New York, N. Y. — Na zborovanju vodilnih cerkvenih osebnosti se je zadnji teden izbral pom. škof S. J. Donahue upraviteljem newyorske nad-škofije, dokler ne bo papež imenoval novega nadškofa, ki bo nasledil pokojnega kardinala Hayesa. — Detroit, Mich. — S 13. novembrom prične Father Coughlin ponovno 3 svojimi nedeljskimi govori po radio, katere bo imel skjzi šest mesecev. Pred kratkim je v to svrho napravil pogodbo za 50 radijskih postaj, s katerih se bo govor oddajal. — Praga, Cehoslovaška. — Tukajšnji nadškof, kardinal Kasper, je odredil da ima duhovnik Kari Hilgeinreiner re-gignirati s svojega mesta kot profesor teologije na praški univerzi. Vzrok za to je,ker je ta duhovnik aktivno podpiral sudetske Nemce. — Salzburg, Avstrija.— Ko so naziji zasedli Avstrijo, so urednike katoliškega dnevnika Chronik aretirali ter iz lista napravili nazijsko glasilo MUSSOLINI ZA PLEBISCIT Mussolini zahteva plebiscit za vse narodnosti. — Henlein se oborožuje. — Obsedno stanje za vso Čehoslovaško. Dogodki, ki so se pripetili v zvezi z nemško-češko krizo tekom konca tedna, so sledeči: V Trstu je imel Mussolini govor, v katerem je odkrito pokazal svojo sovražnost napram Čehoslovaški. Izrazil se je, ako bo sedanja napetost vodila do vojne, je "Italije prostor že izbran" s čimer je očividno mislil, da se bo Italija postavila na stran Nemčije. Brezpogojno je zahteval, da se vrši na Čehoslovaškem plebiscit, toda obenem, kar je posebno značilno, se jc izrazil za plebiscit za vse narr dnosti. ki ga zahteva-(ničar Franc Korper iz Hajndla jo. Ugiba se, ali bi on pristal na in 30 letni Martin Cajnko iz plebiscit Jugoslovanov v Pri- -Bresnice. Iz Jugoslavije Prefrigana tatinska družba .na Štajerskem, ki se je celih devet let preživljala s tatvinami in strahovala mirno podeželsko ljudstvo. — Zopet huda ura nad Slovenskimi goricami. — Smrtna kosa in drugo. . Družba, ki ji ni para Maribor, 26. avg. — Osemčlanska tatinska tolpa sedi danes pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. So to 54 letni posestnik Ivan Bezjak iz Cvetkovcev, 28 letni zidarski pomočnik Franc Marin iz Podgorcev, 38 letni delavec Jakob Prejac iz Olušev-cev, 42 letni Ivan Kukovec kočar iz Bresnice, 32 letna Marija Prejac soproga prej imenovanega Jakoba Prejaca iz Olu-ševcev, 37 letni Janez Emeršič delavec iz Tezna, 41 letni vi- morju, Nemcev na Tirolskem in — Abesincev v Afriki. Vodja sudetskih Nemcev, ki je pobegnil s Čehoslovaške v Nemčijo, ko ga je hotela češka vlada aretirati zaradi veleizdaje, je na nemškem ozemlju ustanovil "kor prostovoljcev", s katerim ima namen izvajati manjše napade na čehoslovaško mejo. Češka vlada je razpustila politično stranko sudetskih Nemcev in razširila obsedno stanje na celo državo. Čehoslovaški min. predsednik Hodža je imel govor po radio, v katerem je povdaril, da vlada ne bo pristala na plebiscit v nemških pokrajinah, toda skoraj istočasno ste Francija in Anglija odločili, da se te pokrajine odstopijo Nemčiji brez plebiscita, kakor že na drugem mestu po- Prvih sedem obtožencev se je družilo že od leta 1929, ki se delali tako, da so Bezjak, Marin, Prejac in Kukovec izvrševali tatvine in vlome v avto, v katerem sta se vozila. Najhuje je poškodovan Zupan, ki je dobil močne notranje poškodbe. „ --o- Smrtna kosa V Št. Vidu pri Vipavi, v zasedenem ozemlju, je umrla Ivana Balanč, rojena Mušič, vdova po višjem sodnem -ofici-jalu stara 76 let. — V Lascah ;ie umrl Andrej Kapus, po Gorenjskem zelo znani kovač. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla Ivica Korošec, rojena Bijtvč, soproga pekovskega mojstra stara 26 let. — Na Golem pri Preski je umrl Franc Premože, posestnik star 83 let. -o-- V cerkvi so kradli Iz župne cerkve v Slovenje-gradcu je izginil z oltarja angel, iz stare cerkve sv. Duha okolici ter..noailLna.dom Jaka- Oba ukrade- ha Prejaca. Tam so svinje« zaklali, žena je pa svinjeno solila in jo dimila ter kuhala in pražila svinjskp meso in ukra- Nesreča pri delu dene kokoši. Vsa tolpa se je po | Pri obiranju sadja je padel dobro uspelem tatinskem po-1z dl"evesa 17 letni posestnikov hodu zbrala pri Prejacu, kjer|sin Ivan Liikežič iz Sv. Jurija so potem jedli in pili. Pa tudi v Slovenskih goricah in oble- na predmeta predstavljata vrednost nad 1000 dinarjev. -o- posamezno, ?,o člani vršili razne tatvine, med katerimi se je najbolj odlikoval Korper, ki ie pokradel sam na lastno pest 199 kokoši, ki so jih deloma žal & strto nogo in razbito čeljustjo. -o- zopet je se- pod naslovom Zeitung. Zadnji,ročano. Vendar pa je češka vlada obvestila London, da ne bo smatrala nobenih sklepov veljavnih, ako ne bo imela pri njih tudi ona svoje besede. teden pa so mu dali prvotno ime, toda list veda ostal še nazijski. -o- PREISKUJEJO ZAGONETNO ZASTRUPITEV Elmwood Park, 111. — Državne in lokalne zdravstvene oblasti so koncem tedna vodile intenzivne preiskave, da do- Okra.den Neki kmet izpod Mrzlice je doma pojedli, deloma pa jih jejd°bro prodal svoje konje na Korper. prodal. Poleg tega je^ejmu. Na poti domov se je u-izvršil še tudi druge goljufije ženejo, s čim se je zastrupilo 63 oseb pretekli petek, od katerih je neki moški umrl, več drugih pa je moralo biti od-peljanih v bolnico. NAZTTI NA OBISKU NA JAPONSKEM Večje število članov Hitlerjeve mladinske organizacije se nahaja na obisku na Japonskem in Japonci, kot zavezniki Nemčije, jim prirejajo navdušen sprejem. Slika kaže, ko posetniki korakajo v o-kio skozi parado domačinov proti cesarski palači, da pozdravijo japonskega cesarja. Tudi Ivan Kukovec se je včasih udejstvoval na svoj račun. V teku 9 let je izvršila tolpa preko 90 dokazanih tatvin in vlomov. Iv>liko pa je še drugih tatvin, ki so jih natrpili drugim osumljencem,ali pa da jih oškodovani sploh niso prijavili, pa se ne ve, gotovo pa, da še daleč presegajo število, katero so jim dokazali. Po dolgotrajnih preiskavah so orožniki ugotovili, da je bilo ukradeno v navedenih 90 primerih okrog 800 kokoši, sedem svinj ter nad 1000 okrog 200 litrov žganja. -o- Neurje Radgona, 26. avg. — Hudi nalivi zadnjih dni nikakpr ne vplivajo blagodejno na letošnjo vinsko letino, plasti pa je napravilo precejšnjo škodo neurje pretekli torek in sredo. Proti popoldnevu so se zgrnili nad Slovenskimi goricami temni oblaki, iz katerih se je vsipala pre.cej časa suha toča, Iti je napravila zlasti v gornje-radgonskem okplišu po vinogradih in drugih nasadih precejšnjo škodo. Sodijo, da je toča zadnjih dni pobila po vinogradih 25% gjpzdja. Nesreča V ljubljansko bolnico sta bila pripeljana 26 letni mizar Jožef Vehovec iz Bitenj št. 25, obč. Stranišče pri Kranju in Ciril Zupan, gostilničar pri "Udriju", vas Drulovka pri Stražišču. Prevrnil se jima je stavil v neki gostilni v Trbovljah, kjer je začel popivati. V gostilni je ostal tudi čez noč in ko je zjutraj vstal, je pogrešal 3000 dinarjev. Ko je f-tvar priglasil orožnikom, se je oglasilo še več drugih, ki so bili istotam olajšani za večje in manjše svote, pa sp se bali in sram jih je bilo, da bi bili to popi-ej priznali. -o- Žalosten konec Na skednju nek"e hiše v Bohinjski Beli so pred kratkim našli že razpadajoče truplo litrov vina in' neznanega obešenca. Pri njem so našli delavsko knjižico, ki :.e je glasila na ime Ignacij Šircelj, rojen 1912 na Rači-ci, občina Trebeljevo, okraj Litija. Pri gradbenem podjetju Zupan v Soteski je bil Šircelj izplačan in odpuščen letos meseca avgusta. Naslednji dan so ga še videli v gostilni, odkoder je neznano kam odšel. Denarja pri njem niso našli., -o- Napadeni Kmečki fant Martin Razpot-nik z Medijske dpline, se je nekega večera vračal domov z bratom in hlapcem. Na križišču je trojico napadla skupina kakih 30 fantov, ki so začeli izzivati. Trojica se je morala braniti pred napadalci. V silo-branu je Martin Razpotnik potegnil nož in sunil nekega fanta v roke in noge. Stvar je prišla na ušesa orožnikov, ki sedaj preizkujejo. -o<- •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" 'amerikanski slovenec' Torek, 20. septembra 1938 Amerikanski Slovenec rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1»I. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon»-fcljkov in dnevov po pruaikih. Izdaja in tiska: pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: >849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j -.15.00 _ 2.S0 1.50 Za čelo leftK Za pol leta , Za četrt Wta Za Cfccago, Kanado is Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol Iga _ 3.00 Za četrt ltfta __ 1.75 JPoStltntežtfb Številka___3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameritm, Established 1S91* Issued/1 daily, except Sunday, lion-day and tbo day after holiday!. Published by S EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscriptions For one year--- For half a year _$5.00 _ 2.50 _ 1.5C For three months __ Chicago, Canada and Europe: For one year--$6.00 For half a year-,--- 3.00 For three months -— 1-75 Single copy____3c Dopisi varnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo tShj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Nekaj o - požrtvovalnosti Da smo na jasnem. Tu komunisti, tam katoličani. Čemu se skrivate? Ako ste prepričani, da je komunizem edina rešitev za človeštvo, ne le za delavce, čemu se izogibati imena? Komunisti ste, kakor smo mi katoličani, ki priznavamo katoliška svetovna načela. Kakšni ste vi kot komunisti, ali smo mi kot katoličani, to je drugo poglavje. Res čuden svet. Jaz fajmošter sem pohvalil komuniste, in komunist pohvalil katoličane vsaj pri požrtvovalnosti. Ali ni svet ves narobe? Nix, nič ni narobe. Nekaj drugega pa je hudo narobe. Šlo je za požrtvovalnost komunistov in katoličanov pri časopisju, in le pri časopisju. Prej je bilo dosti parlamentarnega življenja; zdaj je klaverno. Kadar je bila v parlamentu na dnevnem redu n. pr. vzgoja, pa je kak poslanec začel govoriti o kozji paši, ga je predsednik poklical "k redu". Kako je pri parlamentu v Rusiji, ne vem. Ako kdo hoče s kom polemizirati, v tem slučaju toraj komunist s fajmoštrom, se mora v prvi vrsti držati reda, stvari, za katero gre, toraj zopet v tem slučaju, požrtvovalnosti pri podpiranju časopisja, ne sme pa skočiti od časopisja na cerkve, šole in še na marsikaj. Odločno ostajam pri prvi trditvi, da so pri časopisih komunisti bolj požrtvovalni od katoličanov. Hvala, komur hvala, in graja, komur graja. O "krivici" pozneje. , Priznam požrtvovalnost in nepožrtvovalnost in obžalujem oboje. Kako to? Velik je razloček med požrtvovalnostjo tam in požrtvovalnostjo tu. Kdo je na pravem, komunizem ali katolicizem? Oboje ne more biti. Ako ste vi komunisti na pravem, prav, da ste požrtvovalni, in prav nobene požrtvovalnosti bi ne imelo biti na katoliški strani, ker bi vsaka žrtev šla za nekaj, kar je zgrešeno, zmotno, ako je komunizem resnica. Ako pa je katolicizem na pravem, se mora vsaka žrtev za zmotni komunizem obžalovati, in enako obžalovati vsaka nepožrtvovalnost za katolicizem. Ako je katolicizem na pravem, komunisti žrtvujete mnogo in morda res več za nekaj, kar je zmotno. In še je bistvena razlika. Kruh in polenta še ni vse. Kaj imate vi komunisti poleg kruha? Nič, prav ničesar, ker ste ateisti. Ako pa je poleg kruha še marsikaj, potem more biti to le isto, kar ima katolicizem. Vi žrtvujete poleg kruha za nič, ker poleg kruha.bi po vašem ničesar ne bilo, katoličan bi bil na pravem, če bi ne žrtvoval za "katoliško stvar", ker te ni, ako gre po vašem, in če bi že kaj žrtvoval, bi ničesar ne izgubil, ker "katoliške stvari" ni, ako imate vi ateistični komunisti prav. Ce ste pa vi komunisti pri zmoti o "stvareh poleg kruha", potem izgubite, ker žrtvujete prav za uničenje "katoliških stvari", za ateizem, in če katoličan ne žrtvuje za "katoliške stvari", bo na izgubi, resnični izgubi "katoliških stvari", tega, kar je še poleg polente Priznam vaše žrtve in jih obžalujem, priznam katoliško nepožrtvovalnost in jo enako obžalujem. Roba je morda malo zamotana, pa saj ste brihtni. Ampak malo je le tudi komunist pri — tisku, tora j časopisju. "Če vzamemo in pogledamo . . . koliko dajejo (katoličani) za svoj tisk itd. . ." Hm? Izgleda, da bi fajmošter res delal katoličanom krivico. Slovenski katoličani v Ameriki imajo — dnevnik, komunisti pa le — tednik. Izgleda tako, in ako je tako, se potrkam na prsa. Preveč ne, ker le izgleda tako. Kako je pa pri tistih — fondih? Tu bi utegnilo biti merilo za merjenje požrtvovalnosti. Teoretično so Slovenci katoličani. Koliko žrtev •prinašajo ža časopisje, ki ni katoliško? Kar je res za katoliški tisk, je prav kapljica napram morju. Se ne udarim prehudo na prsa pri požrtvovalnosti. Komunist pa poskoči na "cerkvene in šolske institucije". Kar sapo mu vzame. ". . . koliko 'dajejo . . pridemo do zaključka, da je požrtvovalnost oziroma prisilno in izsiljeno obdavčenje katoliških Slovencev naravnost nekaj nezaslišanega. Med tem, ko nekatoliški Slovenci nimajo nobenih socialističnih ali komunističnih domov (???) in šol z celo armado plačanih agitator jev in agitatorie, vzdržujejo katoliški Slovenci nad 50 cerkva in še več šol itd. Ker jih vzdržujejo brez mrmranja in s svojimi zadnjimi soldi, je to dokaz take požrtvovalnosti, da bi napredni Slovenci .. . (tu je tisk pokvarjen, ni razvideti, kaj je "Naprej" hotel povedati. Nič na tem, dosti se lahko vidi.) Glede domov bodite najmanj malo bolj previdni, da ne pišete tja v en dan. Poznam nekaj cerkvenih dvoran, ki niso domovi, katoliških domov? . . vsaj takih, kakršni so domovi, ki so v rokah svobodomiseleev, h katerim spadajo tudi komunisti, ne vem, če jih je kaj, dočim je domov, ki so v službi svobodomiseleev, cela vrsta. Sicer se pa o kaki požrtvovalnosti pri domovih ne more govoriti. Večinoma so bizneška ali gostilniška podjetja, tudi delniška podjetja so, in če nesejo, ni treba nobene požrtvovalnosti. O požrtvovalnosti se more govoriti le tam, kjer ne gre za neposredna materielna stremljenja, pač pa gre za idealne institucije. Take institucije so cerkev in šola. Tu gre vsa čast glede požrtvovalnosti katoličanom, ki so postavili cerkve in mnogokje tudi šole. Cerkva vi svobodo-miselci res ne bote zidali, ampak kake šole bi menda lahko. Pa nočem vas preveč zbadati. Požrtvovalnost katoličanov, kjer imajo lastne šole, je tem večja, ko morajo plačevati redne davke tudi za javne šole, dasi jih ne rabijo. Tu bi delal katoličanom krivico radi pomanjkljive požrtvovalnosti. Ali so požrtvovalni vsi katoličani, je pa zopet drugo vprašanje. Pri cerkvah znajo svobodomiselni krogi bolj sekularizirati, nacionalizirati, rušiti, podirati, pri šolah zopet sekularizirati in nacionalizirati, žrtvovati za cerkve, umetnine, spomenike in šole znajo le katoličani, svobodomiselci ne, in če zidajo kake šole, zidajo le z davki, in to je najlažja stvar. Glede "zadnjega solda" ste demagogi, in glede "največjega striženja volne" bi se s kakim imenom težko upali na dan, ker bi lahko sodnija govorila. KAJ je NOVEGA V de-troitu? Detroit, Mich. Zopet se oglašam, da ne boste mislili da, v Detroitu spimo spanje pravičnega. Bom pač začel s počitnicami. Jaz jih imam neprostovoljne že celo poletje. Ne vem koliko parov hlač sem že izrabil, saj veste na katerem delu telesa. Neki fant, ime zamolčim, je že eno 'leto doma brez dela, pa je tudi šel na počitnice v Irish Hills za par tednov. Mr. Joseph Verbich iz Jolie-ta, 111. se je nahajal v Mackinaw City, Mich, za en mesec; nazaj grede se je tukaj oglasil. Mož se je pomladil za celih deset let. Pravil je, da ga je prav pošteno zeblo. Hay fever ali naduha mu je precej polegla. Jaz imam pa naduho v žepu. Vidite, tako so pač raznovrstne bolezni na tem puklastem svetu. Naš dobropoznani fant od fare, Thomas Kauchek, se je naveličal samskega stanu ter si je izbral nevesto Miss Julia Kosa-nič iz Grand Haven, Mich. Poroka se je vršila v Grand Haven, dne 4. sept 1938. Mladim zakoncem želim obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu. V nedeljo, dne 18. sept. bo pa velika slavnost za naše brate Hrvate. Točno ob 10. uri dopoldan bo sv. maša v cerkvi sv. Hi-jeronima, katero bodo darovali naš pomožni škof Msg. Stephen Woznicki. Po sv. maši bo parada do Rumunske dvorane, kjer bo banket za tri sto oseb, katerega se bo udeležil tudi governer države Michigan, Mr. Frank Murphy. Na to parado so tudi slovenska katoliška društva vabljena. V ponedeljek 19. sept. se pa začne konvencija Hrvatske Katoliške Zajednice v dvorani Kolumbovih Vitezov na Forest in Woodward ave. V Detroitu se nahajata dva hrvatska katoliška društva. Društvo sv. Jožefa, št. 32 in dništvo St. Jerome, št. 49, katerega je letos ustanovil navdušeni delavec na društvenem polju Mr. John Rozman. Imajo že sicer čez sto članov v enem letu. Našim bratom Hrvatom želim mnogo uspeha na tej konvenciji in na društvenem polju. Steve Potočnik -o- C SMRTI IN ZADNJI POTI MR. JONIČA V PITTS-EURGHU Pittsburgh, Pa. Danes 12. septembra so položili k večnemu počitku Mr. Jo-nič-a, glavnega tajnika Hrvatske Bratske Zajednice. V sredo dne 7. sept. zvečer, ko se je vračal iz glavnega urada, ga je zadel neki avtomobil tik njegovega doma. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico sv. Frančiška, kjer je po 3 urah trpljenja preminul. Truplo pokojnika je ležalo od srede do nedelje zjutraj na njegovem domu, blizu cerkve sv. Nikolaja v Millvale. Pripeljali so ga v Hrvatski Dom v Etna, Pa. v nedeljo popoldne, da je bilo mogoče položiti vse vence k njegovi krsti ter dana priložnost vsem prijateljem in znancem ga videti, kajti navadno stanovanje ne more sprejeti toliko obiskovalcev in vencev kot jih je imel ranjki Mr. Jonič. Pogreb je bil danes 12. t. m. iz Hrvatskega Doma v cerkev sv. Nikolaja v Millvale. Sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Albert Žagar, župnik omenjene cerkve, ob asistenci pomožnega župnika Rev Nižič-a in Rev. So-rič-a od cerkve sv. Nikolaja iz Allegheny. Po dokončanih cerkvenih obredih se je začel sprevod pomikati na pokopališče sv. Nikolaja, katero se nahaja nad cerkvijo. Pogreb je bil nadvse veličasten, naštelo se je 281 avtomobilov in prostorna cerkev sv. Nikolaja je bila prenapolnjena. Ranjki' Božidar Jonič je živel poprej v Chicagi. Bil je uradnik Hrvatske Zajednice v Illinois, ter ko so se hrvaške Jednote združile v eno veliko Hrvatsko Bratsko Zajednico z sedežem v Pittsburghu, Pa., je bil Mr. Jonič izvoljen za glavnega blagajnika, pozneje pa za glavnega tajnika HBZ. Ranjki Mr. Jonič je najboljši del svojega življenja porabil za pomoč in korist svojega hrvaškega naroda v Ameriki, zatoraj ve njegov narod to ceniti kajti pogreb kot ga je imel on, je živa priča, ker takšnega ne pomnimo v naši okolici. Zraven bratov Hrvatov se je udeležilo pogreba tudi mnogo Slovencev. Videli smo vse bližnje uradnike in uradnico KSKJ., kakor tudi oddaljenega Mr. Antona Grdino iz Clevelanda. Blag spomin pokojniku. Sveti naj mu večna luč, neutolažljivi soprogi in sinovoma naše globoko sožalje. George Weselich -o- to in Ono sirom dolenjske Iz Temeniške doline Zopet strela. V soboto je zadela posestnika Franca Gnidov-ca iz Sr. Lipovca velika nesreča, ko ni bil doma. Pozno zvečer je med hudim nalivom treščilo v črešnjo poleg gospod, poslopja. Od tu je švignila strela v hlev, kjer je ubila troje živine. Na Svibnem soj imeli pred kratkim večkrat hude nevihte. 3. avg. ponoči je naredila toča precej škode posebno v vinogradih. 6. avg. pa je padala zopet drugič, ki je naredila še na drugi strani precej škode. Na Raki grozdje že meči in pričakujejo tam prav dobro vinsko letino. V cerkvi so popravili orgle. V Mirnopeški župniji bodo imeli v nedeljo 28. avg. lepo slovesnost in sicer v Globodolu, kjer bo blagoslov dveh novih bronastih zvonov v teži po 460 in 280 kg. Večjega je daroval Ant. Jarc iz Dol. Globodola. Res lepa požrtvovalnost v čast božjo v sedanjih časih! Manjši zvon pa je dar soseske. V Dobu župnije Št. Vid pri Stični bodo imeli v nedeljo 4. sept. lepo slovesnost in sicer blagoslovitev novega gasilskega doma po sv maši v podružnični cerkvi. Na Polici pri Višnji gori bo priredilo v nedeljo 28. avg. prosvetno društvo iz Prežganja pop. v cerkveni dvorani prelepo versko igro "Podrti križ". V nedeljo 4. sept. bodo imeli kočevski Slovenci velik prosvetni tabor "Slovenski dan" pod pokroviteljstvom ministra dr. Ant. Korošca. V Kočevju je začel izhajati nov slovenski list "Kočevski Slovenec", ki bo trdna opora Slovencev v nemškem mestecu. Iz Amerike sem dobil za za-plaške zvonove lep dar $5, katere sem izročil č. g. župniku H. Povšetu. Srčna hvala vsem, ki so darovali v čast zaplaški Materi božji! 29. avg. se je pripeljalo na avtobusih 67 gospodinj iz škofjeloške okolice na Gorenjskem na Dolenjsko, ki so si ogledale na poučnem izletu pod vodstvom okr. kmetijskega referenta g. Hladnika iz Škofje Loke, Stično, Selo in kmet. gospodinjsko šolo na naši Mali Loki, kjer so imele tudi skupen obed. Popoldne pa so se odpeljale na Za-plaz, kjer so imele večernice. V nedeljo 4. sept. pop bo blagoslovil prevzv. g. škof, ko se bo vračal s tabora v Dobrniču, novo pokopališče v Višnji gori. G. župnik, ki je v vseh ozirih tako skrben za svojo župnijo, je napravil skupno z občino prav lično novo pokopališče malo pod župno cerkvijo. Lepa je tudi precej velika kapelica na pokopališču, v kateri stoji križ. Staro pokopališče, ki je bilo okrog cerkve, je bilo premajhno in že prenapolnjeno, zato je bilo prav potrebno novo pokopališče. Težko deblo je padlo med delom v gozdu pri Kočevju na nogo 33 letnemu gozdnemu delavcu — tesarju Jožefu Lučiču in mu jo zdrobilo. V Podzemlju so pokopali pred kratkim mater Ano Petrič iz Gradaca. Imela je prav lep pogreb. Tudi v podzemeljski župniji je naredila suša silno škodo, saj je trajala 75 dni. Take suše ljudje ne pomnijo. Krme imajo ljudje samo do Božiča. Ajde niso mogli sejati, turšica je mala. Travniki so kar suhi. Na Cer-kviščih so blagoslovili motorko, v Gribljah pa velik gasilski dom V trebanjski župniji kradejo tatovi posebno kolesa. Pred kratkim je bilo ukradeno v Starem trgu moško kolo, ravno tako je bilo ukradeno kolo pri gostilničarju Bukovcu, žensko kolo pa na Vinji gorici. Pridno se oglašajo tatovi tudi na Čatežu pod Zaplazom. V noči od 25.—26. avg. so vlomili tatovi v dveh hišah. Največ so odnesli M. Kotarju iz Dolenje vasi, kjer so napravili škode za več tisoč din. Pri Kotarju je to že tretji vlom, pa tatov ni mogoče izslediti. Pri Brandstetarju v Čatežu pa so odnesli samo nekaj zlatniye, ker jih je neki mimoidoči fant prepodil. Teden preje pa so odnesli tatovi podne-vu pri Mačku v Gorenji vasi skoraj vso obleko. 13. avg. je bilo v Ambrusu premovanje za sivorjavo dolenjsko živino. Prignali so do 50 glav živine in med to nekaj prav lepe. Letos sem večkrat poročal, kako hudo sušo smo imeli pri nas, ki je naredila obilno škode. Dogodki I atd Storend 2P m, liiMrffl $ Vesti iz Milwaukee Milwaukee, Wis. — Ju®0' slov. "Obzor" poroča, da bo s prihodnjp nedeljo podaljša' jugoslovansko radio uro, ki J<> oddaja na postajo WEMr (1310 kc) od 2:00 pa 2:45 p. M. — V Miseriecordia bolnišnici je graduirala te dni ko diplomirana bolničarka Slovenka gdč. Stella Hudaj, hčerka poznane ge. Mary Hudaj-stanujoči na 161 So. 1st street. — Družini Ivana Jav«rnil0< na 521 W. Lapham St. se je narodila hčerka. — V bolnišnici se nahaja rojak J°ze Peich, stanujoč na 1122 S°; 4th Str. Podvreči se je mor«1 operaciji, katero je srečno P1®* stal. Doma je bolna pa tudl njegova soproga ga. Peich. Konvencija j. P. Z. Sloga- Sheboygan, Wis. — WjJ se je pričela ta pondeljek 1 ' sept. deseta redna konvencij8 Jugoslov. Podpor. Zveze Slo£e' ki ima svoj sedež v Milwaukee, Wis. Konvencijo J. P- ' Sloge pozdravljamo in zel1 vsem zborcvalcem dosti uspe ha! Mr. Marchan prireja konce*1 Chicago, 111. — Mr. Geo« Marchan, vodja jugoslova^' skega radio programa vsak0 nedeljo dopoldne na P' cstaji WGES, prireja svoj običaj"1 letni koncert, ki se bo nedeljo dne 16. oktobra. vršil v Po naslovih vprašujejo Chicago, 111. — Uprava <1S ' dale po vega Sveta" prejema za' čase stalno popraševanja naslovih raznih družin in/ eameznikov, ki so opisani "Novem Svetu" pod rub«K "Slovenski Pijonir". To da se stari znanci zanimaj0 svoje znance in prijatelj® mladih let. Znamenje, da ^ i SVet" vrši veliko delo, vi P objavlja opise naših druži® posameznikov. "Novi Svet najlepša spominska in z^Cg)0, vinska knjiga za vsakega venca tu in v starem km Ako ga še ne prejemate, ]U čite se, stane samo 2.00 za lo leto. Naročnino je P ^ na: Upravi Novi Svet, Cermak Rd. Chicago, 111. Onim, ki bi radi vse štev« "Novega Sveta" ^ Tistim, ki poprašujejP " ^ ništvo, če se dobi še vse ke "Novega Sveta" od P ^ naprej, sporočamo, da 30 j^o razpolago. Vsakdo se vg$ naroči tako, 'da bo dozdaj izšle številke 1 ^ Sveta". V takem ^'^rja plača naročnina od ^j-meseca 1938. naprej- ^ .^a no sprejema: Uprava ^ Sveta", 1849 W. Cerm»K Chicago, 111. ----^jrtifli Koncem avgusta pa srn° ^ že preveč dežja, ko skoraj ^ dan dežuje, da ni m0g0t^e\j otave. "TARZAN NEUSTRAŠENI" (44) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs ŠMf Wmm* SMSSIJ' Ualzo in čarovnik Kagundo sta počasi korakala po široki deski, ki je bila nialiku za jezik. Ko .sta prišla na skrajni konec, se je Balzo vstopi! v mirno pozo, gledajoč v strašno t emtio globino in pričakujoč končnega konca. 1'arovnik Kagundo se je pa mirnih korakov vrnil na?nj in stopil poleg jetnika. dvignjeno roko je čarovnik dajal znamenje, da je žrtev, ki jo bo pogoltnil goz.dni bog pripravljena. To je bilo znamenje, da so vsi ostali pozorni. Poleg njega je stal rabelj, ki je imel v roki oster nož, katerega je drža) tesno ob vrvi, s katero je bil dolgi je?ik malika privezan za oder, Na znamenje čarovnikovo je krvnik potisnil no/ in vrv je bila prerezana. Vidni konec dolge deske je mahoma šinil kvišku, drugi konec, tla katerem je stal nesrečni Balzo se je pogrcznil in žrtev je padla v globino, s strašnim krikom, ki je naznanjal spodaj stoječim, da je malik sprejel žrtev. Obupen laik /rtve je slišala tiuli Man Btooks, kakor tudi ostali trije beli ujetniki. To jim je bilo znamenje, da tudi nje same čaka ravnokako strašna smrt, kateri ne uidejo. V tem stt je spomnila tla Tarzana in rekla: "Oh, da bi bit vsaj Tarzan tukaj . . ." Toda Tarzan je bil predaleč, da Iti jim po. »lagal. .Torek, 20. septembra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran Š 1 Nedeljski kotieek J. M. Trunk. Četrta nedelja v septembru "Kdor dela greh, je iz hudiča" (Jan. 3, 8). naravi in milosti, po ustvarjenju in odrešenju je člo-Vek od Boga, za Boga in otrok božji. Ce grešiš, se od najvišje-ea Bitja ločiš. Do Boga pa nisi samole v nepravem razmer-lu> temveč stopiš s tem v prav "Sprotno razmerje. Grešnik, k«vični je od hudiča, za hudiča ln Ze v tem življenju pod njego-oblastjo, suženj hudičev. Gre-Sr,lk se poda pod strašno oblast prečnega duha, ki je prvi za-p'al človeka v greh. Bog člove-a samo pravično kaznuje, ko Pripusti oblasti onega, kate- temu se Je namesto Bogu svo- ,77° Podvrgel. Grešnik postane ^ hudiča" in je hudičev, ne sa- >111(11 1 je po grehu enak postal ^ llcu, temveč ker je tudi hudič zad°bil čez njega čisto £ 80 oblast, kakor poprej, nevidljiva moč odbija J satana od grešne duše. Hu-lto ] v more bolJ vplivati na ta-wUso' da jo po svojem duhov-viv bivanju vedno bolj spra- "l«80V; sv°jo posest, da postane a ter jo vlači kot prave- ga sužnja v grešnih sponah skoraj, kamor hoče, od pregrehe do pregrehe. Tako moč zadobi zlo nad človekom, ako se mu je popolnoma vdal. Hudo se v takem človeku tako okrepi, da postane človek hudemu brezvoljni suženj. "Kdor dela greh, je suženj greha" (Jan. 8, 34). Ali je kje pod soncem kako hujše suženjstvo, ali je kje kaka nesreča večja od tega duševnega robstva neumrjočih duš? Kam bo sovražnik grešnika s sponami, v katere ga je v grehu vklenil, tiral in pritiral ? Očitno ga bo pri-tiral tako daleč, da grešnik teh spon sploh ne bo mogel več zdrobiti, kjer postane greh večno prokletstvo in neugasljiv ogenj, ki bo dušo žgal. Ali ni za te, če si v grehih in iz hudiča, bolje, da skušaš čim preje zdrobiti te peklenske verige, ko je to še mogoče, in preden te za vselej ne vklenejo, da ge jih ne moreš več iznebiti? Pomisli, in pomisli to resno. Spravi se s svojim Bogom zdaj, preden bi se tudi o tebi ne reklo: "Jeza božja prebiva na njem" (Jan. 3, 36). IZ G0B.1ŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Okrepi proti Židom ti t,^' 80 že zakonski dekrete' J'h Je itali->anska vlada ~ jle}a na svojih poslednjih J!h in ki določajo izgon vseh iT Zidov iz države ter izlo-^ V12 javnih šol. Tujih Židov J6 nabralo v državi očitno ^ejšnje število, saj je rim-8 Tevere- prav te dni na o- h S.Prvih podatkov židovskega % ugotovil, da živi v Ži- medtem ko jih je bilo po h" ij^1-sedaj preko 70.000 i^l policijskih uradov £ pre3 le še 47.000. "iski T°r kaže->° dogodki v Ju-W Najini in tudi drugi o-d6] dekret italijanske vla-bo' ® Sjbanje proti Židom ne ^dov L-il0 na tu->e državljane. beguncem iz tujine «tn®° celo dovoljujejo, da nijo v Italiji, domačim tla ž Pa so se načela udirati titi^j,v Vseh državnih in ob-\ " službah in ne le na šo-ZvZeta tudi niso velika H Istri l 'Jska podjetja, ki so »o 2 °ntrolo države. V Trstu vodilnih mest od-W jj,1 Ze večje število Židov «t&rili Umestili s fašisti iz Hau°kl'a.)i». ki so si pridobi-h stv SnihkoH zaslug za državo !>rvakdllk°- Tržaški prefekt in Sbi Stranke sp dobili tudi ?Jo ,navodila za nadalj- Vstu Cl;io proti Zidom. V W so se _„ neka. ti 'etih iz7 Se Pojavili na ^zbenih podjetjih klju- Po^, ' kar Pa bil° očit' -'Siun°ma v nasprotju z S L, 80 izdale oblasti., . . SbLdaj čuvajo tu podjetja f«"1 ^f1"1'" 1 in drugi varnostni Andre-' Daneu- ii. aPi-oti lGoriškera se Je akci' Vsi m ž'e zel° razširi' 5 Pr^destati z dežele so dllevi pozvani na pre-, PQdr'»o prejeli posebna Ni navodila za borbo iS Ž?0vskemu plemenu. ^ lci°v je že dovršeno in °blašti ČS > ^^sti so zbrane po-11 ^arf odP°slale statistične-(lu v Rimu. Na ^evi cen na debelo k -m i " je istrski pokra- H ^Poracijaki »vet v »tSS® It^Wi Va izdal okrožnico korporacijskc- V-..1««* Vk L P°2arja Iia nove spe kupčije p^ekupče-v,4letrgovcev. ki ku- So; "l bl^'^^vcev. K. ih k °d obrtniških in * l'°ducentov, a mu ga ne plačajo v gotovini, nego spet v blagu. Tako se v Istri prakticira nakupovanje oljnih semen, za katera, vsiljujejo kmetom odgovarjajoče količine rafiniranega olja. Korpora-cijski svet opozarja, da se na ta način izigrava kontrola oblasti nad cenami. Vše take kupčije bo treba v bodoče preprečiti in prekupčevalce strogo kaznovati. "Corriere Istriano", ki se je v eni svojih poslednjih številk podrobneje bavil s- to okrožnico, pa se je hkratu lotil tudi vprašanja obče kontrole in u-ravnavanja cen na debelo. "V tej stvari", pravi list, "smo popolnoma izven tira. Medtem kp se — pošteno rečeno — mobilizirajo cele čete tržnih nadzornikov, ki dnevno kontrolirajo cene v trgovini na drobno in love v mteže sankcij male ribice, se velike ribe skoraj povsod lahko nemoteno posvečajo svojim poslom. Menimo, da bi kakšen močnejši u-darec s kolom pp glavah teh velikih manevristov produktivnega in razdelitvenega mehanizma povsem zalegel." List meni dalje, da bi morali tudi mali trgovci sami prijavljati svojim sindikalnim organizacijam vsak tak nepošten pojav, da bi se odgpvorni elementi razkrinkali in kaznovali. -n-- DROBNE NOVICE Nov grob. Na Opčinahl nad Trstom je pretekli torek umrl in posestnik Njegovega pogreba se je v sredo poppldne udeležilo mnogo domačinov. Zapustil je soprogo Marijo, štiri hčere in dva sinova. , * Nova akcija za ženitbena poso- jila se je v smislu fašističnih navodil, ki smo jih v poslednjem poročilu o tem vprašanju posneli iz "Gazzettina", že pričela z največjo intenzivnostjo. Ni še pretekel teden dni, odkar so bila ta navodila izdana in že se prirejajo po deželi predavanja, s katerimi skušajo ljudem dopovedati vse ugodnosti teh posojil. Tako je moral v Krminu po nalogu po-lestata predavati o tej stvari tamkajšnji občinski tajnik. Za predavanje so razvili fašisti veliko agitacijo i" aP res zbrali v fašistični dvorani pravo množico ljudi. Podobna predavanja so že pričeli prirejati tudi drugod. Kakor vse kaže, se bodp sedaj oglasili tudi duhovniki, ki bodo v smislu odredb krajevnih fašističnih prvakov raz prižnice nagovarjali mlade 'judi, naj si za ženitev najamejo ta posojila. Ceste iz Gorice proti Trbižu že nekaj časa -popravljajo in mestoma docela obnavljajo. Dela so precej napredovala. Sedaj jo preurejejo na odseku od Tolmina proti Kobaridu. Kakor poročajo, je bila že precej v slabem stanju, tako da so se je avtcmobilisti na poti iz Gorice proti Trbižu najraje izognili in se vozili po ovinku preko Čedada in po dolini Na-_ diže proti severu. Kap je zadela 53 letnega Mihaela Jermola iz Idrskega pri Kobaridu. Mož se je preteklo soboto ponoči vračal domov. Na cesti je omahnil in se zgiudil. Naslednje jutro so ga našli kraj poti, a ni mu bilo več pomoči. Jermol je v jutranjih urah umrl. Če^ioča. — Trem fašistom iz Čezsoče so postavili spomenik ki je bil odkrit z veliko svečanostjo. * — Koper. — Iz razburkanih valov so komaj rešili 19 letno Marijo Bordon. * — Lokva. — 18 letni Josip Kermol iz Sute je po neprevidnosti prišel z nogo med kolesa mlatilnice, ki mu jo je zmečkala. Zdraviti se bo moral mesec dni. * —Miren. — 39 letna Helena Brajnikova je padla v jamo in se ubila, ko je gnala zvečer krave s paše. Z glavo je zadela ob kamen in umrla zaradi izkrvavitve. * — Opčine. — Novo telefonsko centralo so zgradili na Opčinah. Ta bo v zvezi s tržaško pošto s kablom. Preval. — Z voza-, na katerem je bilo naloženo seno je padel 49 letni Furlan Anton in se težko rani! na glavi. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, toda umrl je že v veži še preden je prišel na operacijsko mizo. sS — Pula. — 16 mlekaric je obsodilo puljsko sodišče, ker so prodajale mleko pomešano z vodo. Kazni so bile od 150 do 250 lir. ZMAGOVALEC V ZRAČNI TEKMI ner Grenzruf" bo nekako službeno glasilo nar. soc. stranke za Koroško. Celovški jesenski sejem je bil otvorjen 25. avg. in je trajal do 5. septembra. Razstavni prostori so bili letos povečani. Iz državne službe brez pokoj- predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Gustav Zigeuner in sodnik dr. Alois Karisch. Na Gradiščanskem bodo morali v bodoče delati tudi vsi de-lazmožni cigani. Zaenkrat jih nameravajo zaposliti v posebnih ciganskih oddelkih pri gradnji in popravi cest. Podvrženi bodo nine sta bila odpuščena bivši strogemu nadzorstvu. M TO IN ONO IZ DOMOVINE Roscoe Turner, na levi, ki je v n adavnih aeroplanskih tekmah v Cle-velandu dosegel prvo mesto v hitrosti, ko je letel z brzino 283.42 milj na uro, za kar je prejel takozvano Thompsonovo trofejo in poleg tega 22 tisoč dolarjev v gotovini. ' Cvetnič 800 iz mladi mudil na Koroškem, je ie podelil družini Tomaja nagradp rojstvo dvojčkov. * I nje in podržavljenje boroveljske Fašistične vojaške jeklarne v zvezi s tem pokrovi- lir za! prevzel nad Borovljami pokroviteljstvo. Mislijo, da je oživlje- Trst. Tomaj. Tržaški prefekt ČUDNA DRUŽBA organizacije te dni pridno vež-bajo, ker se pripravljajo, da bodo defilirale ob priliki Mussolini j evega obiska v Trstu in Gorici. V Trstu bo korakalo pred min. predsednikom 10.-000 črnosrajčnikov. Trst. — Umrli so: Koterle vd. Kocijan Ana 70 let, Ražem por. Marc Josipina 59, Baje Ivan 62, Mahprčič Zoran 47, Baje vd. Rustja Antonija 74, Cerni Jurij 36, Zudetič Eda 9 mes., Rebec Alojz 64, Car por. Furlan Pavlina 56. * — Trst — 17-letni Marij Gerševič je padel z zida in si zlomil pri tem nogo. — 30-letni Anton Ferfila je padel po stopnicah ter si zlomil roko in se ranil po obrazu. — Trst. — Tržaški prefekt je bil odlikovan z velikim križcem italijanske krone. * — Tr*t. — Vlak je do smrti pozovil 39-letnega Alojzija Fa- viča, ladijskega natakarja. * — Volče. — Zgorelo je skladišče Mihaelu Rutarju. Uničeno je nekaj stoto v pšenice in precej drugega blaga. Škode je 10.000, lir. * — VeJiki Repen. — Z rešil-; nim avtom so pripeljali v trza-1 ško bolnišnico Ano Škabarjevo,' staro 56 let, iz Vel. Repna. Povedala je, da jo je krava nabo-dla z rogovi in ji povzročila težko rano na trebuhu, tako da so ji izstopila čreva. Bila je takoj operirana in je le malo upanja da bi okrevala. * — Trst. — 62-letna Karoli-na Samec si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico v težkem stanju. -o- KOROŠKI DROBIŽ Kakor poročajo iz Borovelj, bo tamošnjo jeklarno prevzela država in jo priključila takozv. "Goringovim podjetjem" v bivši Avstriji. Ko se je Goring spo- teljstvom. Delavstvo si od tega obeta znatno povišanje svojih plač. V Glinjah je umrl g. Šaklič, pd. Dovjakov oče. Bil je dober in pošten gospodar, ki je hkrati tudi odkrito spoštoval svoj narod. Zaradi svoje značajne narodne zavednosti je bil splošno priljubljen. Domačini so ga visoko cenili. V Borovljah je v hipni zmedenosti izvršil samomor sin upokojenega šolskega ravnatelja g. Jakliča. Našli so ga v nekem gozdu s prestreljenim srcem. V poslovilnem pismu ni navedel vzroka samomora, izrazil je samo svoj obup in misel, da mu ni več živeti. Sredi avgusta se je zopet odpeljalo 35 otrok iz velikovškega I okraja v stari rajh na počitnice, t SI. septembrom bo začel v Celovcu izhajati nov dnevnik pod naslovom "Karntner" Grenzruf", obenem pa bosta ukinjena oba dosedanja celovška dnevnika "Freie Stimmen" in "Karntner Tagblatt". "Karat- DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V.Jugoslavijo-. Za: Din: $ 2.S5________ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20....... 300 $10.00....... 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_____ 100 $ 12.25______200 $ 30.00________ 500 $ 57.00________1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite .............$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite _____________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 Cermak Road CHICAGO, ILL. Nova šola Pred 91 leti je bilo na Črnučah pri Ljubljani sezidano prvo šolsko poslopje; bila jo to nizka pritlična hišica, ki je imela eno samo učilnico. — Pred 40 leti so si Crnučani postavili tik župne cerkve drugo šolsko poslopje, ki je skupno s staro šolo služilo svojemu namenu vse do sedanjega časa. — Letos, v nedeljo 4. septembra, je pa bilo blagoslovljeno novo veličastno enonadstropno poslopje s šestimi učilnicami, ki bo ustrezalo Svojemu namenu za daljšo bodočnost. ---o- Nepoboljšljiv Ludvik Baraga iz Dolenje vasi v cerkniški dolini je sicer še mlad fant, vendar pa star grešnik, popolnoma zrel za poboljševalnico. Npben opomin pri njem nič ne zaleže. Ze večkrat je kradel in tako je nedavno zopet ukradel g. Kla-merju iz Dolenje vasi večjo svoto denarja, uro in več drugih drobnarij. Fant je pač žrtev slabe vzgpje. -o- Nezgcda mladenke Komaj 13 letna železničarje-va hčerka Rozika Kclarjeva iz Tezna pri' Mariboru je padla s drevesa na tla tako nesrečno, da si je zlomila obe roki. -o- Odlikovano slovensko delo Pred kratkim je prejel državni zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani dve diplomi z letošnje mednarodne razstave v Berlinu in častno darilo, 1 meter visoka vaza. To darilo je bilo podeljeno zavodu od strani Federatione Nationale Fascista degli Artigiani Italia. — Inozemska priznanja so najbolj i dokaz za kvaliteto naših del. -o- Če človek zaspi V Mariboru se je mudil po opravkih Mirko Potokar iz Ljubljane. Utrujen se je napotil k Dravi,kjer si je ob bro-du poiskal primerno ležišče, je opazil da je bos. Zaman si je prizadeval da bi našel čevlje. Ko pa je posegel v žep, je opazil, da si je tudi iz njegove denarnice nekdo "izposodil" 400 dinarjev. -o- Bele nogavice Iz Maribora poročajo, da &o bile tam zadnji čas zelo v "modi" bele nogavice. Ko je pa prišlp v javnost, da so bele nogavice znak nazijstva, so se Mariborčani menda tega zbali m kar čez noč ni bilo belih nogavic več na spregled. -o- Pod vlakom Na železniški progi med Dravogradom in Preval jem je večerni osebni vlak nekega večera podrl na tla 70 letnega gluhonemaga hlapca Mihaela Pistotnika, ko je ta korakal ob železniški progi in očividno preslišal ropotanje prihajajočega vlaka. -o- Pobegnil iz umobolnice Nedavno je iz umobolnice na Studencu v Ljubljani pobegnil Anton Cadež, pekovski mojster in posestnik iz Kranja, star 27 let. -o- Nesreča otroka Iz Vrhpolja je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 4 letna pesestnikova hčerka Anica Kotnikova. Stala je pri štedilniku, kjer se ji je vnela oblek-ca in dekletce je bilo naenkrat vse v ognju ter dobilo smrtno-nevarne opekline. -o- Strela Na Ravnem pri Pre val j ah ie strela zanetila požar ki je u-pepelil gospodarsko poslopje posestnika Mihe Laznika. -o- . Iz Nove Zelandije Pred kratkim je prispela v Ljubljano skupina Jugoslovanov iz Nove Zelandije, katere sta vodila Dalmatinca Filip Vela, industrijalec iz Aucklan-da in Toni Marinovič restaura-ter in hotelir iz Wilengtona. Med njimi je tudi Ljubljan- ee vlegel in zaspal na travi. Ko se je drugega jutra prebudil, čanka Ela Sipvnikova. Najpripravnejši MOLITVENIH ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI I Neki mali pes je nedavno vstopil v levjo kletko v detroitskem zverinjaku in se brez stvahu sprijatcljil z zverinami. Slika k a kaže v družbi z nekim mladim levom. Društvo sv. Jožefa štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushian, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. in Dr. J. F. Seliškar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šolo sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; krizev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza......- $1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza .............................." •........... Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza .............................;.....:..........S1'50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ! Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 20. septembra 1988 Tovarna novega človeka * t ^ POSLOVENIL LEOPOLD STANEK 1««»«««»«»»»«« «»««««« »m «»»»»«» jI "Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva, ^ ljubezen vse opraviči, vse upa, vse prenaša. Ljubezen nikoli ne mine . . ." J, Apostol Pavel. I. Počasi je stopala študentka Tanja ob bregu vzdolž reke, ki je visoko narasla zaradi pomladanskih voda. Povešala je glavo in nervozno sukala v rokah sveženj papirja, spise, ki jih je bila včeraj vzela s seboj iz urada in jih dogotovila doma. Tanja je bila visokošolka; bila pa je revna kot cerkvena miš in je morala zato delati še kot tajnica v GublspolKomu (Gu-bernijski (okrajni) izvršilni odbor.). Danes je bilo v njej nekaj, kar jo je težilo in razburjalo. Ni pa si mogla tega razjasniti; že od ranega jutra je bila pod .vtisom tega topega nemira, ki je rasel od minute do minute. Zbrala je vso moč, da bi našla pametno pojasnilo za to, toda vse je bilo zaman. "Prišla bo pač nevihta," je dejala končno polglasno predse. Saj ji je bilo vedno tako čudno tesnobno, če se je bližala nevihta. Nekoliko pomirjena je pogledala kvišku in zrla v daljo, v svetlomodro nebo, na katerem je žarelo sonce. Globoka, skoro grozotna tišina je visela v trepetajočem zraku. Zdelo se je, da tudi priroda ne zaupa sončnemti smehljaju in se boji bližajoče se nevihne . . . Reka je naraščala. Ogromne vodne množine, nastale iz skopnelega snega, niso našle prostora v navadni strugi in so se razlile daleč v deželo, in tam na drugem bregu si videl od predmestja le še strehe hiš in vrhove dreves, okoli katerih so kipeli peneči se valovi. V tej poplavi, ki je bila letos močnejša kot sicer, je ležalo nekaj kljubovalnega, silnega, neizprosnega, nekaj, kar ni trpelo nobenega odpora . . . Tedaj se je ustavil Tanjin pogled na obrežnem pobočju, ob katerem je voda segala skoijo do poti, na mladih travnih bilkah, ki so poganjale tam. In čudno! Cisto razločno so se začele te bilke dvigati proti toku in se mu postavljati po robu. Morda jih je podpiral veter, ki se je dvignil, morda kaj drugega, toda bilo je dejstvo: te nizke tanke travice so se upirale strašni sili, ki je divjala čez pokrajino in hotela vse ukloniti. Zatopljeno je zrla ITanja ta boj in bilo ji je, kakor da mora tem malim stvarcam vliti le pgouma, pa bi gotovo zmagale v tej neenaki borbi. Dolgo ni mogla odtrgati pogleda od tega prizora . . . Tanja je začela premišljati o današnjem dnevu. Vse je bHo tako kot vedno. Služba, univerza, domače delo. Spomnila se je predavanja profesorja Verholance-va in razgovora, ki ga je imela nato z njim. Že dalje časa jo navadno spremlja na poti z univerze domov in skoraj vedno se pri tem suče pogovor okoli ljubezni. Njemu je osem in štirideset, njen eno in dvajset. In skoraj vedno se konča s tem, da ji pove tele vrstice iz pesmi Vjazem-skega: Moja zvezda večernica, poslednja, ki jo ljubim . Profesor je fin, nežen, nesrečen Človek. Tanja ima zanj globoko sočutje, toda ljubezni mu ne more vračati. Zelo boli, biti ljubljen in ne moči ljubiti, misli Tanja; večen občutek krivde. Pa se pojavi pred Tanjo nova podoba: tovariš Vladimirov, njen predstojnik v uradu. Robat, z ostrimi, nerodnimi kretnjami, z gostimi, vedno grozeče namršče-nimi obrvmi: pravo nasprotje profesorja. Z vso dušo vdan delu na komunistični gradnji, brez usmiljenja do ljudi, ko so v napoto njemu in njegovemu delu, poln železne volje in vere v svoje poslanstvo. Nikdar ne misli sam nase, vedno le na druge, ki jim hoče pomagati pri oblikovanju boljše usode na zemlji . . . Ze nekaj tednov se dozdeva Tanji, da bi lahko ljubila tega človeka. Veruje v njegovo moč, v njegovo voljo, v njgov idealizem. Profesor? Ljubezniv človek, ki ves dan misli in piše svoje knjige. Toda kdo jih le bere, te knjige? Komu so potrebne? Tovariš Vladimirov? To je vse nekaj drugega! Ta dela za življenje! Da, in razen tega ... Tanji se hoče dozdevati, da tudi tovariš Vladimirov ni srečen. Zdi se ji, da bere v njegovih temnih očeh tajno skrb. Ne tako kot pri profesorju . . . Profesorjev pogovor z njo na poti domov je bil kar celo predavanje; in ko je Tanja stopala dalje, se je zopet spomnila besed, ki jih je govoril: "Vsak človek nosi v sebi resnico, ki je dana le njemu. Pri tem je to velika, blesteča resnica, ki vsakogar slepi, pri onem le mala, slaba iskrica, ki je skoraj nihče ne opazi. Da, s takim človekom moreš morebiti skupno prebiti vse življenje, ne da bi jo opazil. Sicer pa živi večina ljudi tako navdilj, ne da bi mislili na to resnico. Mr jo, ne da bi jo bili kdaj spoznali, in vendar je baš ona tisto, kar prav za prav šele upravičuje njihovo bitnost. Toda ne samo posameznik, marveč tudi vsak narod, vsaka država, vsaka doba imajo resnico, ki pripada le njim. Pa tudi ti je ne vidijo, še manj morda kot posameznik. In kakšna tragedija je, če resnica posameznega človeka ne soglaša z ono, ki jo nosi v sebi njegova doba! Tak človek je poteptan, zlomljen, uničen . . . Ko bi pač vsak človek vedel, kakšna neprecenljiva vrednost je utelešena v njem, pa bi bilo življenje čisto drugačno! Ljudje mislijo sploh preveč na druge in premalo nase, na resnico, ki je v njih samih. Priroda ne stori ničesar, kar bi bilo nesmiselno; ljudje so tisti, ki prinašajo blaznost v življenje, ker ne vidijo bistva, ampak le to, kar je postransko, ne vidijo sonca, marveč le njegov odsev . . ." Tako je govoril profesor in njegove besede so še zvenele v Tanjini duši. Resnica, ki jo'ima vsak človek v sebi! . .. Tanja je obstala pred majhnim stranskim rokavom reke in pogledala v vodo, ki je bila tu povsem modra in prozorna, tako čudovito čista, da je natančno videla vsak kremenček na dnu in vse srebrno-svetle ribice, ki so se tako prizadevno podile sem in tja. Svetlo sonce s sinjemo-drim nebom ji je blestelo iz vode naproti. (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za 1.1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-gi Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem fc znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois . ZAPOSTAVLJENE ŽENSKE j V Cambridgeu je bil mednarodni ženski kongres. Gospa Elizabeta Abbst je poročala, I kako slabo ravnajo z ženskami v Angliji. V restavracijah in ( kavarnah so slabše ppstrežene kot moški. Za isto ceno prejmejo manjše porcije. Na ta način mora plačati večinoma ženska, ki je bolj potrebna o-krepčila, večjo porcijo moškega in gostilničar vtakne dobiček lepo v svoj žep. Gospa Abbst je sama na lastni koži občutila to krivico. Nekoč je naročilo kosilo v neki kolodvorski restavraciji. Za določene ceno je bila postrežena z enim samim kotletom,medtem, ko je njen sosed pospravil v' želodec dva. Gospa se je pritožila pri podjetniku, ki pa je rekel, da se gospa prav gotovo moti. "Možje", je rekla go-i-pa Abbst "imajo svoj denar za tobak in pipo in tudi za stave. Me ženske pa moramo skrbeti še posebej, da zaslužimo za obleke". Druga govornica, gospa Winifred Suer pa je poudarjala, da se z dekleti ravna radi posledic slabih vzgiojnih metod, nepravično. V mešanih ljudskih šolah 'mbra vsak deček, ki kaj zakrivi, sesti v klop med dekleta, kar se smatra za posebno sramoto. — Vse udeleženke kongresa so pa bile mišljenja, da bo ostala neenakopravnost toliko časa, dokler ne bodo možje izpreme-nili svojega dosedanjega stališča. OLJE IZ KAVINIH ZRN Še pred nekaj leti smo ogorčeni brali, kako v Braziliji mečejo v morje cele ladje kavi-nih zrn, ker je cena za kavo preslaba. Sedaj pa so po o letnem napornem delu kemiki brazilskega državnega laboratorija našli sredstvo, kako bi se dalo iz kavinih zrn delati neko posebno olje. To novo olje bi bilo mogoče uporabljati bodisi za živež bodisi za industrijo. Tako vsaj ne bo več treba kave metati v morje. Pisane) polje J. M. Trunk 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. * m M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Pamell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnorfla garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. i k m Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska m§ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorpor!rana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. 6ESL0 K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventn.i podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, ftroti bolezni in onemoglosti. .... K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $SOO.OO; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsajtim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; _$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi čfenstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Iveri. Kako je? V Kodanju je bilo zborovanje mednarodnih antropologov in etnologov. Poročal je prof. Franc Weiden-reich, ki je prišel do imena po "pračloveku", katerega imenujejo "sinantropus pekinen-sis". Z arheologijo in geologijo ni dosti početi, meni, pač pa bi prinesela luč m'ed temo primerjajoča anatomija. Baje bi bila štiri središča. Je zadeva učenjakov. Tendenca razprave je pa, da se je človek razvil iz opičnega stanja do sedanjega človeškega stadija, kar bi pač pomenilo,da je človek le malo bolj razvita žival, da je prišel iz džungla. "Pro-sveta" prinaša razpravo precej obširno. Brezdvomno se tudi z vsebino strinja, jo smatra za dognano resnico. Vjema se tudi z naziranjem, kakršno prevladuje okoli "ProsVete", da ni stvarnika, ni duše, ni drugega življenja, le nekaj je, kar je pa tudi prišlo le iz džungla. To je eno. Drugo je, kar prinaša "C. Glasnik" pod označbo "Narodnost". Clankar ne razpravlja, odkod je človek, vzame ga, kakršen je dejansko, in če se razni izrazi pravilno tolmačijo, je ideja narodnosti brezhibno obdelana. Ker pa je pisatelj članka v drugih razpra-> vah očitno pokazal, da stoji na gole'mi naturalističnem stališču so bistvu človeka, in sta glede naziranja o svetu in življenju "Prosveta" in "C. Glasnik" eno in isto, se more brezdvomno sklepati, da velja obema kot znanstven evangelij: opica — človek. Upam vsaj,' da se ne motim. Smisel v članku "Narodnost" je pojmovan tako, da ga lahko podpiše vsak, ki stoji glede svetovnega naziranja na krščanskem stališču. "Moja hišica, če jo imam, stoji v veliki deželi in če se v njej ne bo godilo dobro, se meni ne bo. Moj narod stoji na tem svetu in če bo ta na slabih nogah, moj narod ne bo srečen.." Ali pa: "Cim boljši pogoji, tem večja lepota. Da bodo tla rodovitna, da more .sever dobiti od juga, česar nima sam in pomagati vzhodu s tem', česar ima odveč, da se moremo učiti drug od drugega, da moremo opraviti ogromna tlela, za katera je vsak drobec preslab, da moremo dvigniti svoje življenje v svetlejše višave in sčasoma postati resnični LJUDJE, moramo vpreči vse svoje sile in delo bo lahko. Cast narodnosti! Dol s šovinizmom!" Ce vidim pred seboj le besede in sodim le po teh.pritrdim. Ampak ali res mislite, da bote prišli celo do vrlo popolnega in prav svetniškega človeka, ako je po vašem naturalističnem stališču človek le malo bolj razvita opica? Nočom vam podreti vero. Prav šovinizem ppstaja od dne do hujši, ne manjši, in prav POJ" movana narodnost izgin.1a * neko brezoblično temo. ReCl' v• l.nf mo pa, da se va'm posreči, upate. Na zemlji bodo P»v svetniški LJUDJE. Ne zankam, da bi bilo tedaj raor& lepo, dasi še nikakor ne bo ^ nas, pa bi le tudi radi imeli vse !ep£. Vsaj za nas je i» bo zerno. In če bo tedaj leP°; Jedli in pili bodo in lepo ziv iveli tisti LJUDJE. Ali res ne bods imeli ničesar drugega v srcih-ko imamo mi že zdaj, ki s®° še vsi v džunglu, pri bestija'0; sti, toliko hrepenenj tudi Pn polni mizi? Ali ne bo tudi zelenje tistih LJUDI le mizer?.(j kakršno je danes naše? K°dl se, jesti in piti in lepo žive_ in — umreti. Tako je P« cah še dandanes, in tako bilo pri tistih LJUDEH Ce®» se je potem moral človek ra viti vsaj do nekega sedanje® floveka, ki je ves poln sa®1 mizerij in poln grdega sov" zma ? Čemu ni ostal še naPr na opičnem stadiju? Pa porečete: Kaj pa vi P° * ^ sem naziranju, da je otrok božji, proizvod oselD ■ ga Boga ? Do kam ste do«*' prišli ? Ali ni ravno sovini vaše delo? Hitro počasi. ^ Šovinizem, da ostanem®^ izrazu, ni delo našega krS kakor obljubljate vi. I mo v človeški napredek izboljšanje razmer na ^ ^ kolikor.se to da združiti ^ ko zemeljsko lepoto ali s ^ ampak vse to je nam le j siet hod, ker mi verujemo v po kakršni hrepeni nase c lov- sko srce, ki pa ni v J jedi i" ieifl° jači in zabavi, mi veruj-- f trajno in popolno srečo, na zemlji, verujemo v fl(j. onkraj groba, pa vam ra ^ stopimo le grob, ako ste mnenja. Ko bi bili mi 'ie J* di in nes vašega mnenja o j - pijači in zaključivšem" ^ tii bi že prav danes sami s grob. . jajo- Ako prevzam'ete P1'"11 jCji> čo anatomijo WeideJ^ kot dokazano znanstvo, ^ tll. no vam, prevzeti pa m01' di vse posledice opice veka. Mi trdimo, da je rSv tomija malo drugačna, 11 ^ je realno življenje nas 11 c1, živjje-drugačna. Tega realnega ^ nja se držimo, nočem« P. pati po nekih utopij^ dovih v zraku. Tako )e- ŠIRITE AMEB. SU>V 'Z I VI I Z V I Bi rdnetf t* je krasna knjiga, ki govori o tr°"v' ^fif Brjanov. Zanimiva povest, ki 010 mv^ ga zanimati. Spisal jo je znam - .j$ pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisfl "Na krVavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasičn® no opremljene, vezana v platno. pi"0 KNJIGA STANE S POŠ^ $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenj/ 1849 West C«rmak Road Chicag0' J