i O O 2.0 O
O ,S' R ED N J A K N JI 'i NI C a
P * P * 126 6600i KOPER
Primorski
Posimua piačana v guiovuu	. An „
Abb. postale i gruppo Cena 400 lir
nevmk
Leto XXXVIII. St. 133 (11.261)
TRST, nedelja, 27. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Trst, volitve in Slovenci
Izjava 10 SKGZ
Dolga leta po zadnji vojni je Trst iskal mesto in vlogo, ki jo lahko odigra v novi geopolitični situaciji, ki pa niso dovedla do pozitivnih reHtev, ker so imela izvirni greh v odklanjanju kakršne koli misli, da bi za svoje, pred vsem gospodarske težave, poskušali iskati pot v tesnem sodelovanju z neposrednim zaledjem. Za Trst bi torej moralo veljati nenaravno pravilo, ki ne velja skoraj za nobeno mesto tega sveta, posebno če gre za pristaniško in industrijsko mesto, da bližnje zaledje enostavno briše in za nadomestilo zahteva drage mostove, ki naj bi ga povezali z daljnim zaledjem.
Ko so gospodarski deli osimskih sporazumov nakazali tudi drugačne rešitve, jih je del tržaškega prebivalstva sprejet s skepso, ker nanje ni bil pripravljen, zato je postal lahek plen tistih političnih skupin, ki so imele na svoji bojni zastavi zapisano: nobenega enakopravnega sodelovanja s slovenskim. hrvaškim in jugoslovanskim zaledjem nasploh in čim manj pra vic slovenski manjšini, zato da se čimprej asimilira.
Združitev teh skupin in njihov nastop na volitvah je čez noč spremenil odnos političnih sil na Tržaškem. S tem je povzročil še večjo negotovost v upravljanju tržaške občine in pokrajine ter popoln zastoj uresničevanja gospodarskih delov osimskih sporazumov. Komisarska uprava je bila logična posledica takega stanja.
V pretekli volilni kampanji je bila naša manjšina v večji meri v središču pozornosti kot v preteklosti. K temu je pripomoglo dejstvo, da se je začela razprava o zaščitnem zakonu v senatu in da je zaradi pritiska Slovencev in demokratičnih sil bilo tudi sicer v zadnjih dveh letih slovensko vprašanje bolj prisotno.
Kakor nas morajo zadovoliiti obveznosti, zanimanje in velika pozornost za naša vprašanja, ki jih
je pokazal Enrico Berlinguer, generalni sekretar KP1, ali obveznosti Bettina Crarija, generalnega sekretarja PSI, da bo v zvezi z zaščitnim zakonom t) vladi uveljavljal stališča svoje stranke, tako moramo ugotoviti, da so stranke sredine in desnice druga drugi očitale, da so pripravljene nuditi Slovencem preveč pravic. Protislovenska gonja skrajnodesničar-skih sil je bila tudi tokrat uspešna. zato ostaja slej ko prej prvenstvena naloga demokratičnih sil, da z večjo odločnostjo vplivajo na odpravo sramote, ki jo predstavlja sovraštvo in nenaklonjenost do Slovencev.
Glede strank, za katere volijo Slovenci, smo že pred volitvami ugotovili, da je v obstoječih razmerjih zagotovljena sorazmerna izvolitev slovenskega zastopstva vseh treh strank, te manjša sprememba bi lahko dosedanjo prisotnost Slovencev v obeh svetih zmanjšala in s tem ogrozila nadaljnjo slovensko prisotnost v kateri izmed treh strank. Zato smo potrdili že ustaljeno stališče, da bomo pozornost do njih uravnovesili in da ne bomo posredovalci medsebojnih napadov. Poleg tega smo brez pomislekov sprejeli kandidate, ki so jih stranke določile, da bodo izvoljeni.
Izid volitev v občinski in pokrajinski svet je v popolnosti potrdil upravičenost naših stališč. Manj uspeha je bilo v rajonskih svetih, ki smo jim na politični ravni posvetili premalo pozornosti.
Že z razpustom obeh svetov je bilo lahko sklepati, da bo ob istočasni izvolitvi občinskega in pokrajinskega sveta lažje sestaviti večini, ki bi vsaj za silo zadovoljili interese strank, ki so se pred leti globalno izrekle za osimski sporazum. S tem bi. bile, izolirane sile, ki s svojo kratkovidno politiko ne nudijo nobene perspektive Trstu, ki hočejo postaviti železno
zaveso na meji, Slovencem pa še naprej zanikati pravice.
Volilni izidi zadnjih volitev so pomembni predvsem v tem, da je lista, ki nasprotuje Osimu, izgubila v primerjavi z volitvami pred dvema letoma. S tem se je končno preusmerila tendenca, ki bi se ob pozorni politiki strank morala nadaljevati. Zato nudi današnji trenutek dragoceno priložnost za to, da se sestavita taki večini, ki bosta koristni Trstu in njegovi bodočnosti in bosta s tem pospešili šibitev protiosimskih sil.
Izvršni odbor čestita vsem slovenskim izvoljenim svetovalcem, jim želi mnogo uspeha in izraža pripravljenost, da jim skupaj s članicami nudi pomoč pri opravljanju njihovega odgovornega dela.
IZVRŠNI ODBOR SKGZ
V BEOGRAJSKEM CENTRU <SAVA» SE JE ZAČEL 12. KONGRES ZKJ
RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA V NAPORIH STABILIZACIJE UTRDITEV BRATSTVA IN MIR OSNOVNE TEME RAZPRAVE
Gospodarske razmere pa narekujejo evolucijo v kontinuiteti osnovnih načel družbene ureditve SFRJ - Poudarjena zvestoba izvirnim načelom neuvrščenosti - Med gosti je doživel najdaljši aplavz zastopnik Palestincev
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD — S počastitvijo spomina na predsednika Tita in Edvarda Kardelja se Je včeraj dopoldne v beograjskem centru Sava začel 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kongres utrjevanja in izvajanja misli predsednika Tita in Edvarda Kardelja, velikih revolucionarjev, ki sta posta\ila osnove ne le za novo Jungoslavijo, ampak tudi izvirn 1 družbenogospodarski
za
sistem samoupravljanja in nove, drugačne odnose v svetu, odnose, ki so v nasprotju z dotedanjo delitvijo sveta v blokovske sfere, ampak so v okviru gibanja neuvrščenosti osnovani na enakopravnosti, suverenosti, prijateljstvu in sodelovanju.
Ob tej kontinuiteti osnovnih načel pa se kongresu postavlja nujnost evolucije, ki jo terja predvsem sedanji gospodarski trenutek. Gospodarska kriza postavlja tudi Jugoslavijo pred nove težke odločitve, terja večje ovrednotenje osnovnih gospodarskih dejav-
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII1IIIIIIHIIII1111111MII IIIIHI»IIIIIMIIIII IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHII lllllllll IIIMIIHin II MIH Hill lllll»lMII*MM»tl***IH III MIH
PO ZAMENJAVI V AMERIŠKEM DRŽAVNEM TAJNIŠTVU
Zaskrbljenost v zahodni Evropi zaradi odstopa Alexandra Haiga
Odnosi z Vzhodom se bodo poslabšali - Zadovoljstvo v arabskem svetu ob imenovanju Shultza za novega šefa diplomacije
WASHINGTON - Svet se še ni opomogel od presenečenja, ki ga je povzročil nenaden odstop ameriškega državnega tajnika Alexan-dra Haiga. Štiriindvajset ur po zamenjavi v vrhu ameriške diplomacije ni še povsem jasno, katera je bila kaplja, ki jp sodu izbila dno. Haig je v poldrugem letu že trikrat zagrozil z odstopom, a se je vedno s stisnjenimi zobmi pobotal s svojimi nasprot-
MIIIIIHIIIIIIHIIIIinillllUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIinilllllliminHIIIIHHIIHIHIIIIIHHIIHimilHHlIlHUltlHIHHIHUlllHIHIIHIHIIHIIIHIIHIIHHIIIHIIHIHHIIU
PO ČETRTI IZRAELSKI PROGLASITVI ENOSTRANSKEGA PREMIRJA
V Bejrutu vladalo zatišje Diplomati iščejo rešitve
Sarkis obnavlja odbor narodne rešitve - Arafat baje pripravljen predati orožje libanonski vojski - Rdeči križ je doslej naštel 14.000 mrtvih in 20.000 ranjenih
BEJRUT, TEL AVIV, NEW Y0RK — Po predsinočnji četrti izraelski enostranski prekinitvi ognja je včeraj v Bejrutu vladalo zatišje. Letala z Davidovo zvezdo so sicer ves dan preletavala obkoljene predele libanonskega glavnega mesta, vendar so se omejila le na fotografiranje rezultatov silovitega predvčerajšnjega bombardiranja, s katerim so Izraelci zravnali s tlemi cele četrti. Položaj v tem predelu mesta je obupen. Enote civilne zaščite in Rdečega križa, ki jim primanjkuje zdravil in krvne plazme, poskušajo na vse načine nuditi pomoč številnim ranjencem. Po pisanju falangističnih časopisov je med zadnjim bombardiranjem Bejruta izgubilo življenje več sto oseb, število ranjenih pa naj bi bilo višje od 1.000. Podatke o številu žrtev libanon ske vojne jc včeraj objavila tudi mednarodna organizacija Rdečega križa, ki pravi, da so doslej našteli 14.000 mrtvih in 20.000 ranjenih, predvsem civilistov. V južnem Libanonu pa so poleg tega našteli še približno 12.000 pogrešanih.
Izraelsko prekinitev ognja, ki
se časovno ujema z odstopom a-meriškega državnega sekretarja Haiga, so izkoristili za okrepitev diplomatske dejavnosti. Libanonski predsednik Sarkis je ob sodelovanju posebnega ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Phi-lipa Habiba obnovil prizadevanja za obnovo odbora narodne rešitve, ki se je razbil po odstopu ministrskega predsednika Vasana in voditelja libanonskih naprednih sil Džumblata. Vasan je izrazil pripravljenost, da ponovno sprejme mesto premiera in se je včeraj dopoldne že sestal z voditeljem PLO Arafatom. Le ta je baje predlagal, da umakne večji del svojih oboroženih sil iz Liba nona. Vsi palestinski vojaki, ki bi ostali v Libanonu, pa naj bi prišli pod poveljstvo libanonske vojske. Obenem je baje tudi pripravljen, da njegove enote predajo orožje libanonski vojski. Pozive v tem smislu so palestinski organizaciji naslovili tudi iz Saudske Arabije, kjer so zagotovili, da se bodo arabske države nemudoma sestale in sprejele potrebna stališča do libanonske krize.
Posebna pozornost je veljala tudi zasedanju varnostnega sveta
OZN, ki se je sestal na pobudo Francije, katera .je predstavila predlog resolucije za umik palestinskih sil iz Bejruta in istočasno prekinitev izraelske obkolitve mesta. Sprejem resolucije so preprečile ZDA z vetom. Obenem se je začela tudi razprava generalne skupščine OZN o predlogu 42 neuvrščenih držav za rešitev libanonske krize. V njem zahtevajo umik izraelskih sil z libanonskega ozemlja in Palestincev v taborišča, vsebuje pa tudi načrt sankcij proti Izraelu.
Izraelsko prebivalstvo je včeraj s protestno manifestacijo v Tel Avivu, katere se je udeležilo približno 10.000 oseb, poudarilo, da ne namerava v nedogled podpirati Beginove agresivne politike.
Na sliki (telefoto AP): Voditelj PLO Arafat bodri Palestince med ruševinami Bejruta.
Težko delo za šefe EGS
BRUSELJ — »Evropski svet» državnih poglavarjev ali ministrskih predsednikov 10 članic EGS bo zasedal jutri in pojutrišnjem v belgijski prestolnici s čedalje težjo nalogo, da uredi notranje odnose m vzpostavi skupne pobude proti gospodarskemu napadu ZDA (z novo prepovedjo izvoza tehnologije v SZ in davki za evropsko .jeklo) ter Japonske. Poleg gospodarskih vprašanj bodo obravnavali tudi zaostritev mednarodnih razmer, zlasti v zvezi z izraelsko invazijo v Libanonu in z usodo Palestincev, pri čemer jih veže svečana izjava z beneškega vrha iz leta 1980.
BAGDAD. TEHERAN - Spopadi na iraško - iranski vojni so se v zadnjih dneh nekoliko polegli. Iraški generalštab trdi. da so Iračani ponovno bombardirali Abadan.
niki v Reaganovi administraciji. Tokrat pa je Reagan sprejel njegovo ostavko. Mera nasprotij in rivalstva, je bila torej polna, nekdanji poveljnik sil NATO v Evropi je vrgel brisačo in prepustil nadaljnje odločitve v ameriški zunanji politiki Reaganovi »kalifornijski garnituri*.
Ob tem sta bila za ameriške politične opazovalce glavna razloga Haigovega odstopa različna stališča glede vodenja libanonske krize in razhajanja glede Reaganovega sklepa o embargu ameriške tehnologije za gradnjo sibirskega naftovoda. Tako oceno navsezadnje posredno potrjujejo tudi reakcije v svetu.
Tel Aviv je sprejel vest o odstopu z zaskrbljenostjo, saj je smatral Haiga, kot politika, ki je bil najbližje izraelskim stališčem. Haigu je navsezadnje uspelo prepričati Reagana, da je pokazal precejšnjo mero strpljivosti ob izraelski agresivni politiki, medtem ko jo je Weinberger odločno obsojal. V Tel Avivu so tudi zaskrbljeni, ker je Haiga zamenjal bivši zakladni minister v Nixonovi administraciji in sedanji Reaganov gospodarski svetovalec Shultz. Novi šef ameriške diplomacije je podpredsednik neke transnacionalne gradbene družbe, ki ima številne interese v arabskem svetu, sam pa je v odličnih odnosih s finančnimi krogi Saudske Arabije. Izraelce le tolaži u-gotovitev, da bo minil še kak teden preden bo lahko Shultz konkretno posegel v dogajanja, do takrat pa bo imel Izrael proste roke.
Haigovo zamenjavo so seveda z vidnim zadovoljstvom sprejeli v zmernih in prozahodno usmerjenih arabskih državah. Prav tako z zadovoljstvom so vest sprejeli v Argentini, kjer seveda trdijo da je bila prav njihova malvinska kriza eden od razlogov Haigovega odstopa.
V zahodni Evropi pa je nenadna, a konec koncev tudi pričakovana Haigova odločitev, povzročila pravi preplah. Uradno države zahodne Evrope trdijo, da ne bo zamenjava vplivala na dosedanje zavezniške odnose z Ameriko, neuradno in v raznih osebnih izjavah pa vsi poudarjajo, da je E-vropa izgubila edinega prijatelja, ki je razumel njeno stisko in hotenja glede odnosov med Vzhodom in Zahodom. Izguba je toliko bolj občutena, ker sovpada z novo Reaganovo protiofenzivo glede sibirskega plinovoda. Vsi se tudi bojijo, da bo to vplivalo na celotno paleto odnosov Zahod - Vzhod, ki so se v zadnjem obdobju ponovno poslabšali, ko so bila že prva znamenja odjuge. Vsi evropski državniki pa so se že uradno zahvalili Haigu za njegov 18-mesečni trud. Med njimi je bil tudi zunanji minister Colombo, ki je obenem poudaril, da bo njegovo mesto prevzel človek, ki je prav tako prijatelj Evrope. O tem pa kot kaže niso v ZDA povsem prepričani. Shultz spada namreč v ozek
nos ti, kot na primer kmetijstva, pa tudi usmeritev investicij v najbolj produktivne sektorje, terja tudi povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Vca to pogosto ni lahko. Kongres Zveze komunistov .je o tem že začel razpravljati na včerajšnjem zasedanju in razprava se bo nadaljevala do torka, ko bodo na zaključnem zasedanju sprejeli sklepno resolucijo in izvolili nove organe ZK Jugosla vije.
Poleg te gospodarske problematike, ki je seveda, v povezavi s problematiko odnosov med republikami in pokrajinami ter pristojnosti posameznih organizacij združenega dela v zvezi z razpolaganjem s presežnim delom, vsekakor v ospredju tega kongresa, je velika pozornost namenjena tudi mednarodnim vprašanjem. O tem sta včeraj govorila tako predsednik predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac kot tudi, v uvodnem poročilu komisiji za mednarodne odnose, Aleksandar Grličkov, ki je bil v zadnjem obdobju v ZK odgovoren za to vprašanje.
Dragosavčevo poročilo o tem je bilo osredotočeno na stališča Jugoslavije o vprašanjih miru v svetu, mednarodnega sodelovanja in o žariščih napetosti. Morda bi ob tem omenili samo tri poudarke predsednika predsedstva CK ZKJ: o Poljski, ko je dejal, da se je jasno izkazalo, do kakšnih dramatičnih posledic lahko pride, če subjektivne socialistične sile pravočasno ne odpirajo novih poti za postopno družbeno preobrazbo in, ne sledijo težnjam delavskega razreda,'o zahodnoevropskih komunističnih partijah, o katerih u-
gotavlja, da slabijo dogmatske in hegemonistične koncepte s tem, da so osvojile novi prostor za samostojno delovanje in torej u-veljavljajo nove poti boja za socializem, o Palestincih, katerih boj Jugoslavija podpira in poudarja, da ima palestinski narod pravico do lastne države, tako kot vsi drugi narodi, in ni naključje, da je bil med pozdravljanjem tujih delegacij na kongresu najdaljši aplavz namenjen prav predstavniku Organizacije za o-svoboditev Palestine.
Prav ta osvobodilna gibanja, oziroma države, ki so nastale po taki revolucionarni poti, so osnovni člen gibanja neuvrščenosti. A-leksandar Grličkov je dejal, da je neuvrščenost tudi danes strogo povezana s perspektivo razvoja novoosvobojenih držav. Neuvrščenost je postala alternativa in protiutež blokovski razdelitvi sveta, ne samo zato, ker deluje proti širjenju in zaostrovanju blokovskih sporov, ampak tudi zato. ker o-svobaja tudi notranji razvoj posameznih držav, ki bi ga sicer pogojevale blokovske hipoteke. Zanimivo je, da je Grličkov povezoval gospodarski in politični element ter je namenil velik poudarek družbenim premikom v kapitalističnih državah, kjer se krepijo delavska gibanja, ki so se otresla zgolj e-konomskih zahtev in se veča njihova družbena vloga.
Tudi tu se torej odpirajo nove možnosti za boj naprednih sil za spremembo družbe: tudi v zahodnem svetu je torej smisel sedanjih delavskih bojev v partecipa-ciji, odločanju, samoupravljanju. Kar pa zadeva socialistične države je -Grličkov prav tako po-
krog Reaganove »kalifornijske garniture*, ki ji očitajo provincialnost in ozkost. V raznih ameriških krogih trdijo celo, da je kljub proarabskim simpatijam Shultz izraziti desničar in precej jastreb-sko nastrojen do Vzhoda. Kot običajno pa so sovjetski komentarji o zamepjavi izredno previdni. Mo-' skva navaja predvsem bližnje-vzhodne razloge zamenjave, ne pa evropskih.
..........Hlinili............................iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiimintmiiiiniiiiHiiiiuiiiiiiminiiiiimitiiniiitiiiiii.Mit
ČEPRAV ANGLEŠKA POLICIJA ŠE NI POSREDOVALA URADNE IZJAVE
ŠTEVILNE OKOLIŠČINE PRIČAJO DA JE BIL R. CALVI UMORJEN
Sodnik Sica zasegel velike količine dokumentov in listin • Salvi je bil v Nev Yorku kupil luksuzno stunovunje
RIM, LONDON, TRST - Italijanski preiskovalci so včeraj izjavili, da jim še ni bil poslan iz Londona noben dosje, ali poročilo, dokončen, ali pa le delen, glede Calvije smrti v Londonu.
Z druge strani pa je londonska policija včeraj izjavila, da se preiskava o Calvijevi smrti nadaljuje tako s toksikološkega, kot tudi obdukcijskega stališča. Prav tako skušajo ugotoviti, kako in kje je Calvi prebil zadnje ure svojega življenja.
Čeprav policija uradno trdi, da še ni odpadel sleherni sum, da bi Calvi umrl zaradi samomora, pa je vedno bolj utemeljeno mnenje, da gre za zločin.
Rimski preiskovalci so včeraj podprli tezo umora z nekaterimi dejstvi. Tu pridejo v poštev podplutbe pod pazduho, raztrgana o-bleka ter še posebej način, kako je bil napravljen vozel na vrvi, ki je bila pritrjena na kovinski oder nad Temzo. Gre za tipičen mornarski vozel, ki ga Calvi gotovo ni znal narediti (to izključuje tudi njegov brat). Calvi je bil sploh boječ človek, ki se na svojem starem domu ni hotel niti povzpeti po lestvi na kaščo. Potem je še listek iz beležnice z nekaterimi imeni (listek pa se nanaša samo na črko F).
Medtem je preiskovalni sodnik v Rimu zaplenil pri notarju Carlu Lolliu več dokumentov, ki jih je tam pustil Emilio Pellicani. Izvršili so tudi preiskavi v uradih gradbenika Carbonija v Rimu in Cagliariju. V Rimu pa so našli avto znamke »golf* s katerim se je vozil Pellicani. Ob vseh priložnostih so našli večje količine dokumentov. Sodnik Sica je izjavil svoje zadovoljstvo zaradi najdenega materiala.
Sodnik Sica ni potrdil vesti, da je Calvi prenesel na neko banko v Amsterdamu 3 milijarde lir. Priznal pa je, da je slišal o nekem prenosu (več kot 20 milijard lir)
v neke južnoameriške banke. Sedaj pa kroži vest, da je bil Calvi kupil mesec pred ubegom luksuzno stanovanje v Manhattanu, v središču New Yorka.
Tržaška policija je medtem zaplenila jahto in motorni čoln Tržačanu Silvanu Vittoru, ki je zapleten v afero Calvi in je sedaj priprt v Rimu.
NAR prevzeli krivd« za umor policaja
RIM — »Prav v času, ko se odvija pogreb agenta Antonia Gal-luzza, Revolucionarna oborožena jedra (NAR) prevzemajo uradno odgovornost za atentat. Nismo hoteli napasti zastopnika PLO. Maščevanja za kamerada Valeja se
nadaljuje*. S temi besedami v telefonskem pozivu milanskemu uredništvu tiskovne agencije ANSA je fašistična teroristična skupina obrazložila kruti umor mladega policaja, ki so ga ubili v četrtek pred stanovanjem zastopnika palestinske osvobodilne organizacije Ne-merja Hammada. Znani fašist Giorgio Vale je bil ubit v oboroženem spopadu s policijo v Rimu pred dvema mesecema.
HARARE — V spomin na afriškega voditelja iz konca prejšnjega stoletja se glavno mesto Zimbabveja Salisbury od včeraj imenuje Harare.
RIM — Državni poglavar Pertl-ni je včeraj sprejel predsednika vlade Spadolinija, s katerim se je zadržal v dolgem pogovoru.
aUfimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiniHiHiiHtiiiHiiimiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiaiiiiiniiHimiiHiitiniiiHHiMna
V Argentini aretirali generala Delio Larroto
BUENOS AIRES - Argentinskim vojaškim vrhom ni uspelo zgladiti spore med posameznimi rodovi vojske. Letalstvo in mornarica posredno še naprej ponavljata svoje nasprotovanje izbiram, ki jih je vsilila kopenska vojska s pomočjo najmočnejše argentinske skupine pritiska, domačih zemljiških veleposestnikov. Temu nezadovoljstvu se vse pogosteje priključujejo tudi nižji kopenski častniki, o čemer priča zadnja aretacija upokojenega generala kopenskih sil Carlosa Delie Larroce, ki je večkrat kritiziral vodenje vojne na Falklandskih otokih.
Da so med vrhovi argentinske vojske zaostreni, je mogoče skle-
pati tudi iz posebnega poročila vrhovnega poveljstva, v katerem vojaki ostro zanikajo vse govorice. da je propadel državni udar proti sedanjemu predsedniku Bi-gnoneju.
Predstavnik vrhovnega poveljstva je predsinočnjim prvič posredoval uradno stališče Argentine o njenih izgubah med spopadi za Falklandsko otočje. Izjavil je, da pogrešajo več kot 3000 vojakov, ki so se borili proti Britancem.
Argentinsko prebivalstvo je z veliko mero nezainteresiranosti in nezaupanja sprejelo zadnje obljube vojaške hunte o demokraciji političnega življenja v državi. Doslej je bilo namreč prevečkrat razočarano na tem področju.
trdil pomen načela, da delavci odločajo. Seveda, marsikje so objektivne težave in nikomur še ni uspelo, da določi mejo, do katere je mogoče upravljati v imenu delavskega razreda, ne da bi to postalo upravljanje nad delavskim razredom. Jugoslovanski komunisti so rešitev teh problemov našli v samoupravljanju, ki daje velike možnosti, da se premostijo nasprotja, ki izhajajo is razvoja jugoslovanske družbe.
Z mednarodno - političnega vidika pa je Grličkov ponovil ugotovitev, da bi bilo zgrešeno misliti. da v takem gibanju, kakršno je gibanje neuvrščenih, ob toliko članicah in ob taki heterogenosti ne more priti do konfliktov. Večina teh konfliktov je družbenega in zgodovinskega izvora, gibanje pa si mora prizadevati, da se rešujejo po mirni poti. Končno pa je Grličkov spregovoril o »naravnem zavezništvu*, o »ekvidi-stanci* in o »nevtralizmu*. torej o tezah, s katerimi skušajo nekateri približati gibanje neuvrščenih enemu ali drugemu bloku. Poudaril je, da se ZKJ zoperstavlja politiki «naravnega zavezništva* v gibanju, ker je ta politika v na- « sprotju z načeli neuvrščenosti.
1.547 delegatov in 139 zastopstev z vsega sveta
BEOGRAD — Na kongresu ZKJ sodeluje 1.547 delegatov ir. vseh republik in pokrajin, z zastopstvu vseh narodov in na rodnosti Jugoslavije. Italijan sko narodnost zastopata dva delegata.
Kongresa se udeležuje 139 delegacij, komunističnih partij in osvobodilnih gibanj z vsega sveta. Partijo SZ zastopa kandidat za člana politbiroja Kuz-njeeov. Kitajsko pa član oolit-biroja CK Peng čen. Iz Italije so prisotne štiri delegacije: KPI, ki jo vodi tajnik Enrico Berlinguer, sestavljata pa posl. Bufalini in Cuffaro, član vod stva PSI Giuseppe Tambur-rano, podtajnik PSDI Ruggero Puletti, in tajnik PDUP Lucio Magri. Zastopani sta tudi ko munistična partija in socialistična stranka San Marina.
Kongresa ZKJ se udeležujejo tudi predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij iz zamejstva in sicer predsednik SKGZ Boris Rape, predsednik ZSO Feliks VVieser in član vodstva NSKS Filip Warasch. (bbr)
prav tako pa je neskladna z zgodovinskim dejstvom, da je anti-kolcnialna revolucija organski sestavni del svetovnega socialističnega procesa. Neuvrščenost je gibanje jasnih načel, ki jih ni mogoče obiti ali izkriviti.
Največ zanimanja pa je na včerajšnjem delu kongresa nedvomno vzbudilo poročilo Hamdije Po-zderca v komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije; v tem poročilu je bil velik poudarek namenjen ključnemu vprašanju tega kongresa, to je vprašanju etatizma in centralizma, ki je bilo prisotno na vseh republiških in pokrajinskih kongresih. Pozderac je tu izpopolnil tezo o nasprotovanju etatizmu. H se‘pojavlja na ravni federacije in poudaril, da se je treba z enako odločnostjo upirati tudi republiškemu in pokrajinskemu etatizmu, ki je tuj delavskemu razredu vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Prav v tej komisiji je treba torej pričakovati zanimivo in poglobljeno razpravo, saj gre za vprašanje, ki je v središču sedanje jugoslovanske stvarnosti.
BOJAN BREZIGAR
MOSKVA — Vesoljska ladja »Sojuz 6», v kateri prvič potuje poleg dveh sovjetskih astronavtov tudi Francoz Jean Loup Chre-tien, je brezhibno opravila svojo nalogo s spo.jitvi.jo z orbitalno postajo »Saljut 7», v kateri sta že več kot 40 dni dva Sovjeta.

Danes vsi v Bazovico na III. mednarodni partizanski tabor
1	■	jš

TRŽAŠKI DNEVNIK
27. (unija 1982
S PRODORNO IZVEDBO ZAHTEVNEGA PROGRAMA V RAZLIČNIH JEZIKIH
Koroški partizanski zbor uvedel kulturni del tretjega mednarodnega partizanskega praznika
Ob 18.30 osrednja svečanost s slavnostnimi govori in množičnim koncertiranjem
»Saj ni rečeno, da te ni, če besede tvoje več med nami ni: beseda tvoja v nas živi — med nami si!*. O kom govore ti žlahtni verzi, ni težko uganiti, privreli pa so iz mlade deklamatorke in pevke Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki .je pod smelim in talentiranim vodstvom pevovodje Branka Čepina s sinočnjim samostojnim koncertom Pod orehi v Bazovici ob tretjem mednarodnem partizanskem taboru proslavil svoj prvi nastop na italijanskih tleh.
Zbor sestavlja natanko 50 pevk in pevcev, prvih je več kakor drugih in to je že značilno ter spodbudno, še bolj pomenljivo in bodrilno pa je, da gre za resnično mlad, in vendar partizanski, zbor. V tem .je odraz življenjskosti in zakoreninjenosti narodne zavesti v naših mladih koroških bratih, pa tudi odraz globoke privrženosti idealom, ki so privedli do zmage v narodnoosvobodilnem boju zoper nacizem in fašizem.
Iz njihovih grl smo culi «Zdra-vico* Stanka Premrla, »Libertas* Jakobusa Gallusa, «Partizanovo slovo* Antona Nageljna, «Die Moor-»oldaten* Hana Eislerja, »Kovači smo* Slavka Mihelčiča, <Padel je padel* Toneta Ljubiča, «Lipa» Janka Maliča, «Hej tovariši* Marjana Kozine, »Konjuh pianinom* Popoviča in Mihelčiča, »Hej brigade* Mateja Bora, »Pesem o Titu* Rada Simonitija, »Pismo Che Guevari* Alojza Srebotnjaka, »Ide Tito prek Romanije* Slavenskiga in Hrovatina, »Naša vojska* Marjana Kozine, »Mi gremo v napad* Kuharja in Gobca, «Bratje, le k soncu svo-bodi», po ruskem napevu, Branka Čepina — izvedena je bila v nemščini, italijanščini in slovenščini ter izzvala burno ploskanje, pa še, kot dolžnostni dodatek. »Bella ciao*
150-ktnica družbe «Assicurazioni Generali»
Včeraj je bila v gledališču Verdi slovesnost ob 150-letnici u-stanovitve zavarovalniške družbe »Assicurazioni Generali*, ki je bila ustanovljena prav v Trstu in ki spada med največje zavarovalniške družbe v Evropi.
Slavnostni govornik je bil predsednik družbe Enrico Ran-done. ki je med drugim spregovoril o preteklosti družbe in se spomnil vseh, ki so imeli zasluge za njen uspeh. Večji del govora pa je Randone namenil sedanjosti in načrtom za prihodnost. Družba je namreč finančno močna, njena cenitev na borznem trgu je nadvse trdna.
Družbo sestavlja 35 zavarovalnic in šteje skoraj 20 tisoč sodelavcev. Premoženjsko stabilnost družbe zagotavlja 9 tisoč milijard naložb, ki prinašajo sedemsto milijard čistega dobička. Ob teh podatkih pa je predsednik družbe poudaril, da se ne sme zapustiti tradicija, čeprav se je družba prenovila in se pripravlja na vsedržavno konferenco.
Med telegrami, ki jih je prejelo vodstvo družbe, sta bili tudi voščili predsednika republike Pertinija in predsednika vlade Spadolinija.
Skratka, plemenitejšega uvoda k današnji osrednji slovesnosti s slavnostnimi govori visokih predstavnikov borčevskih organizacij Avstrije, Italije in Jugoslavije in bogatim kulturnim sporedom (ter vnovičnim
za reklamo svojega najljubšega simbola — melona.
Za koreografijo so poskrbeli tudi mladi tržaški neofašisti, ki so svoje transparente, zastave, križe in simbole razobesili vsenaokoli, po kon
nastopom koroškega zbora), si prire-1 čani svečanosti pa so svojo «silo in ditelji v vrstah VZPI-ANPI niso mo- j moč* razkazovali v avtomobilih, s gli zaželeti.
Goste je pred koncertom pozdravil v imenu Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* predsednik Drago Gašperlin. Med drugim je naglasil, da iz njihove pesmi — enake pesmi, ki jo poje tudi TPPZ —- veje želja po prijateljskem sožitju z onimi, ki so koroškim «zamejcem» danes neprijatelji, toda tudi opozorilo, da smo fašizem in nacizem znali premagati; moramo ju zopet, tokrat ne z orožjem, temveč z močjo naše omike. Navedel je podobnost razmer, v katerih živijo Slovenci v Italiji in Avstriji, podčrtal, da se morajo v boju za svoje zakonite pravice strniti in nasloniti na matično domovino, kakor tudi na tiste zdrave demokratične sile obeh večinskih narodov, ki so »manj-šincem* naklonjene tudi z dejanji, ne le z besedami. Nazadnje se je zavzel za pravilno usmerjanje mladih rodov po Titovih načelih.
V imenu VZPI-ANPI se je gostom za koncert zahvalil Dušan Lovriha, nakar je predsednik Zveze koroških avstrijskih partizanov Janez Wutte -Luc izročil dirigentu TPPZ Oskarju Kjudru v dar dragoceno knjižno gradivo in gramofonske plošče.
Današnja osrednja slovesnost ne bo ob 17.30, temveč ob 18.30, in to ob vsakem vremenu, saj se partizanom ni bilo bati niti svinčene plohe, kaj šele dežja.
Vse po starem...
Svečanosti, ki so jo včeraj pri-rednle v čast proglasitve *]ojbe» za vsedržavni spomenik na kraški gmajni pri Bazovici razne desničarske in begunske organizacije, niso privabile zaželenih množic. Za udeležence sta bila pripravljena dva avtobusa, ostala pa sta kar v Trstu, prazna. Okrog škofa Bellomi-ja, ki je ob tej priložnosti daroval mašo in prebral molitev izpod peresa pokojnega škofa Santina za mrtve v tfojbi*, so se zvrstili o-bičajni «privrženci» iz misovskih, melonarskih in demokristjanskih vrst, s Cecovinijem, Tombesijem, Gambassinijem in Giacomellijem m čelu. Ženske LpT so nekoliko ojačile vrste in s pisanimi rutami poskrbele
nika, ki so bili s tremi avtobusi na sedemdnevnem potovanju skozi Avstrijo na Češkoslovaško in na povratku skozi Gradiščansko in preko Slovenije. Ogledali so si mesta Salzburg, Linz, Češke Budejovice, Prago, kjer so se mudili tri dni, grad Konopište, Brno in Bratislavo. Na Gradiščanskem sta jih med kosilom v hrvaškem gostišču v kraju Cin-drof pozdravila predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivo Miiller in tajnik ter častni predsednik društva Alfonz Komseind. Zadnji dan izleta so si po prenočitvi v Mariboru ogledali še Ptujski grad in znano ptujsko vinsko klet.
Potovanje je potekalo v lepem, čeprav v zadnjih dveh dneh tudi zelo vročem vremenu.
katerimi so nekajkrat hrupno vozili mimo tretjega partizanskega tabora, ki je Pod orehi v Bazovici.
Vse po starem, bi lahko rekli, če ne bi demokristjanski predstavnik v evropskem parlamentu Barbi med govorom na gmajni zatrdil, da je s tem priznanjem efojbm postala enaka Rižarni in Ardeatinskim jamam.
Povratek izletnikov PD iz Češkoslovaške
Včeraj okrog 20. ure so se vrnili v Trst izletniki Primorskega dnev-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitvniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB ZAKLJUČKU MEDNARODNIH DNEVOV MIRU
Nastop De Filippa in mladinskega zbora Glasbene matice v Miljah
Kulturni prireditvi je sledilo veliko število ljudi, ki so prišli na občinski stadion v sprevodu
• Od jutri dalje bo zaradi izkopavanja nove greznice zaprta Ul. Sca-la Santa. Zaprta bo do zaključka del.
V	PRIREDBI ZADRUGE PRIDELOVALCEV VIN «KRIŠKI BREG»
V	Križu so včeraj odprli 15. razstavo domačih vin
Na prireditvenem prostoru na Klancu v Križu so včeraj popoldne odprli 15. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg* v sodelovanju s športnim društvom »Mladino* in kulturnim društvom »Vesna*. Na odprtju prireditve, na kateri razstavljajo letos 12 vzorcev belega in 6 vzorcev črnega vina, je ob prisotnosti zastopnikov javnih ustanov in strokovnih organizacij spregovoril predsednik zadruge »Kriški breg* Miloš Košuta, ki je zlasti omenil težave, s katerimi se dnevno srečujejo naši vinogradniki pri pridelovanju vin. Ob tej priložnosti se je Košuta javno zahvalil vsem, ki so prispevali, da je do razstave sploh prišlo in med temi bi omenili Kraško gorsko skupnost, ki krije del stroškov prireditve in ravnatelja oddelka za vrtne nasade pri tržaški občini, inž. Vladimira Vremca. Razstava vin v Križu se bo nadaljevala danes z nastopam domače godbe na pihala Vesna ter folklornih skupin Mladina iz Križa in Tabor z Opčin, sledila bo tradicionalna velika tombola. Večer bo sklenil ples z am-
Na nogometnem igrišču v Miljah sta se sinoči zaključila Mednarodna dneva za mir, ki so ju organizirale miljska, dolinska in koprska občina pod pokroviteljstvom združenja italijanskih občin ANCI in ob soudeležbi mučeniških mest Mar-zabotta in Kragujevca.
Iz Milj je na stadion krenil sprevod ob zvokih godbe od Korošcev, ljudje pa so nosili transparente, ki so klicali k miru in sožitju med narodi. Na stadionu se je tako v večernem hladu zbralo veliko število poslušalcev, da bi sledili kulturnemu programu, ki je potekal v znamenju petja in poezije. Najprej je namreč nastopil mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, sledil pa mu je recital Eduarda De Filippa, ki je bral svoje pesmi napisane v neapeljskem dialektu.
Iz mladih grl je zadonelo sveže, čeprav ubrano in natančno petje.
V ZVEZI S HITRO CESTO IN RAZLASTITVAMI Nfl K0L0NK0VCU
Delegacija KZ in razlaščencev pri komisarju dr. Siclariju
v tekočem italijanskem jeziku. Posamezne pesmi so povezovali z občutenim pripovedovanjem recitatorji m recitatorke: oni verzi o materi padlega, ki se nikoli ne bo mogla potolažiti, so izvabili solzo, oni drugi, ki so govorili o tem, da »napisi padajo, kdaj bomo mi* in, da »zdaj je čas dejanj*, so naše mu poprečnemu zamejcu vzbudili nov uporni utrip, tisti verzi pa, po katerih «svoboda ie divje, lepo dekle, jo bomo znali objeti?*, so po-slušaica spravili v razmislek.
•uiiiiiMiiumuiiitiuiimmiMiHimimuiHmiuimminifi
Delegacija Kmečke zveze in razlaščencev se je v spremstvu arhitekta Marsicha sestala v petek, 25. t.m. z izrednim komisarjem tržaške občine dr. Saclarijem.
V ospredju razgovorov sta bila problematika gradnje hitre ceste pri Lonjerju in vprašanje odškodnine v prid razlaščencem s Kolon-kovca.
Arh. Marsich je obrazložil izrednemu komisarju razne opombe na račun sedanjega načrta za gradnjo hitre ceste na področju Lonjer-ja, Katinare in Rovt. Če bi bil načrt izpeljan, bi to povzročilo, kot smo že podčrtali v našem dnevniku, ogromno škodo krajevnim prebivalcem, ne samo iz gospodarskega in družbenega, temveč tudi iz zdravstvenega vidika.
Po razgovoru s predstavniki prizadetega prebivalstva in Kmečke zveze, je arh. Marsich izdelal nekaj možnih variant na prvotni načrt (o katerih vas bomo podrobneje seznanili v prihodnjih številkah PD) in jih posredoval izrednemu komisarju.
Dr. Siclari je sprejel na znanje zadevo in zagotovil svoje zanima-

OB 100-LETNICI SMRTI ŠKOTA JURAJA DOBRIlt
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI POČASTILI VELIKEGA ISTRANA
Včeraj v opoldanskih urah so se s komemorativno svečanostjo na tržaškem mestnem pokopališču ter z verskim obredom v katedrali sv. Justa zaključila slavja ob stoletnici smrti istrskega hrvaškega preporo-ditelja, poreško - puljskega in tržaško - koprskega škofa ter člana poreškega deželnega sveta in dunajskega parlamenta Juraja Dobri-le, ki so se začele 17. t.m. v Zagrebu in se naslednja dva dni nadaljevala v Pazinu, Tinjanu in Poreču z vrsto svečanosti, simpozijem ter z odkritjem treh obeležij.
Na tržaško slavje na pokopališču k grobu velikega Istrana je prišlo nekaj sto Istranov s številnimi predstavniki oblasti in cerkveno hierarhijo. Ob grobu Juraja Dobrile je »drage brate Istrane* pozdravil tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi, ki je izrazil tudi zahvalo »slavnemu sinu Istre za njegovo veliko delo, ki ga je opravil kot tržaški škof, zahvalil pa se je tudi Istranom in vsemu hrvaškemu narodu, ki tako časti svojega rojaka. Reški nadškof metropolit Josip Pavlišič pa je v obliki dialoga z Dobrilo prikazal njegovo življenje od rojstne »pritle-ušice* v Ježenju, do stradanj* v
Gorici. Pomočnik predsednika Komiteja za kulturo in prosveto SR Hrvatske Milan Rakovac je lepo podčrtal, da če bi se »veličastveni človek* kakršen je bil Dobrila, danes sprehodil iz svojega Ježenja po Istri, bi imel veliko videti in bi med drugim mogel ugotoviti, da je poleg njegovega starega moltveni-ka «Oče, budi volja tvoja* v njegovem svetu tudi veliko drugega branja, tudi znanstvenega v njegovem hrvaškem jeziku. V slovenščini se je Juraja Dobrile spomnil tudi tržaški škofov vikar dr. Lojze Škerlj, ki je menil, da je drugi vatikanski koncil, ki je upeljal v liturgiji narodne jezike, dal velikemu Dobrih prav, saj se je Dobrila za to boril že pred poldrugim stoletjem.
Komemorativne svečanosti na pokopališču pri Sv. Ani se je udeležilo tudi številno predstavništvo javnih delavcev in oblasti, med katerimi tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj.
Na svečanosti ob grobu istrskega preporoditelja Dobrile sta nastopala tudi opatijski mešani pevski zbor ter Tržaški oktet, ki sta se vrstila V izvajanju izbranega sporeda.
nje, da bi v mejah sedanjih pristojnosti prispeval k reševanju težkega problema, ki zaskrbljuje dober del naše narodnostne skupnosti. Ne smemo namreč pozabiti, kot je dejal Ernest Petaros, predstavnik razlaščencev iz Rovt, da je zaradi gradnje hitre ceste predvidena razlastitev nekaj stanovanjskih hiš, kar predstavlja še večjo družbeno škodo.
Govor je bil tudi o odškodninah v prid razlaščencev s Kolonkovca, kjer so nekateri, kot je dejal njihov predsednik Just Karis, z izgubo svoje zemlje izgubili tudi edini vit
Razstava «Zlata veja» na Gradu sv. Justa
Na pobudo Tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove so včeraj odprli slikarsko razstavo v preurejenem delu Gradu sv. Justa. Razstava, ki jo je pripravil tržaški likovni kritik Carlo Milic, nosi naslov «Zlata veja; vizualna hipoteza od Picassa do Ernsta*. Naslov je povzet po študiji Jeamsa G. Frazerja, ki preučuje življenje umetnosti v našem času.
Med slikarji, katerih dela so na razstavi, naj omenimo imena, kot so Picasso, Margitte, Klee, Miro, Balla, Chagal, De Chirico, Ernst itd. Organizatorji so posvetili posebno pažnjo nekaterim neobjavljenim delom Maxa Emsta, ki jih je pred kakim letom kupil zbiratelj iz naše dežele. Ostala dela so last zasebnih zbirk, galerij in občinskega muzeja Revoltella.
Zbor je ponovno dokazal svoj sloves in svojo kvaliteto, dokazal pa je predvsem mladostno veselje do petja. Pokazal je isto veselje in isto zavzetost, ki jo je v svojem recitalu izpovedal De Filippo.
Čas in leta so v umetnosti relativna in De Filippov nastop je u-činkoval kot pomladitev; pomladitev v luči poezije, ki je čas ne razjeda. Ljudje so to razumeli in sledili recitalu, ki je bil poln mojstrovine in veselja do umetnosti. Nastopa pevcev in staroste italijanskega gledališča sta tako prevzela občinstvo z intenzivno mladostjo.
De Filippo, ki so mu v popoldanskih urah podelili priznanje častnega občana Milje, je, kot smo že zapisali, bral pesmi, pesmi, ki so govorile o veselju in žalosti, o navadnih ljudeh, o Neaplju in o skritih človeških resnicah. S svojim nastopom je prevzel številno, občinstvo, tudi tiste, ki po vsej verjetnosti niso stalni bralci poezije. Tudi neapeljsko narečje ni bilo ovira, saj je dramatik, pesnik in igralec z glasom in mimiko povedal tudi to', česar niso povedale določene narečne besede, ki jih ne poznamo.
Tudi to je bil svojevrstni simbol sožitja in možnosti komunikacije med ljudmi.
Prav to voljo po sožitju, po komunikaciji in miru je v svojem pozdravu, med nastopom zbora in De Filippa, poudaril miljski župan Wil-ler Bordon. Prav tako je ponesel občinstvu besedo miru in sožitja predsednik skupščine obalnih občin Koper, Izola in Piran Livijo Jakomin.
Obvezo za mir, ki ne sme biti le deklarativna, sta občinstvu potrdili tudi predstavnici žensk iz Kopra, Doline in Milj.
samblom »Domači fantje* iz Divače. Sinoči sta v okviru razstave nastopila tamburaški ansambel in pevski zbor iz Grebelj na Dolenjskem, ob odprtju pa je zaigrala domača godba.
Uto Ughi - goslač čarodej
Tržaško združenje srčnih bolnikov »Arniči del cuore» je priredilo sinoči v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra Svete Cecilije ob sodelovanju dirigenta in solista Uta Ughija. Večer je bil v celoti posvečen Mozartovim skladbam. Poslušali smo Divertimento v D-duru in koncerta v A-duru in D-duru. S svojo stradivarko se je Uto Ughi izkazal za pravega goslača-čarodeja; umnost, umetnost in u-metelnost se pri njem čudovito spajajo. Mojster se tudi ne brani premišljenih igralskih kretenj in režiserskih prijemov, tako da je tudi med zvokom in prizorom večkrat težko potegniti mejo. Vsakomur to bržčas ni po misli, res pa je, da poslušalca-gledalca očara. Sladokusec utegne pri Ughiju pogrešati bogastvo barvnih odtenkov pri zvoku, zato pa je izrazno oblikovanje glasbenih misli nezaslišano pestro, tehtno in prepričljivo, mojstrova desnica pa je pri vodenju loka tako vešča in natančna, da občutiš, če se vanjo zazreš, užitek, ki ti ga namenoma nudi plesalčeva kretnja. Orkester je bil docela kos U-ghijevemu mojstrstvu. (R.K.)
se zato tudi skrčile blagovne pošiljke skozi naše pristanišče, da pa ima Indonezija trden namen našo luko še naprej izkoriščati, in to v prvi vrsti za dobavljanje lesa in kave evropskemu tržišču.
V tej zvezi so izrazili pripravljenost odpreti v našem pristanišču trajni skladišči. Skladišče za kavo bi morebiti služilo tudi kritju povpraševanja na vzhodnoevropskem trgu.
Govor je bil tudi o industrijski kooperaciji. Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu bo Indoneziji morda dobavila več termoelektrarn, družba Italcantieri pa se zanima za obnovitev indonezijskega trgovinskega ladjevja in se že pogaja za izgradnjo dveh ladij.
Jutri bosta med drugim na sporedu uradni dan Grčije in posvet o trgovski izmenjavi med Italijo in Japonsko.
Finančni stražniki preverjaj« položaj Silvana Vittorja
Silvano Vittor, 38-letni tihotapec iz Trsta, ki je v središču pozornosti i-talijanskih sodnikov in tiska zaradi svoje ključne vloge v zadevi Calvi, je sprožil zanimanje tudi tržaških finančnih stražnikov. Kot so včeraj izjavili, so temu znanemu tihotapcu kot ga sami imenujejo, že dalj časa na sledi. Dobro vedo, podobno kot jugoslovanski carinski organi, da se običajno preživlja s tihotapljenjem kavbojk,
Sedaj pa je v pretresu njegov davčni položaj: vozi se z dragimi avtomobili, ima motorne čolne, zelo visok življenjski standard, vse te možnosti pa bi lahko bile, sodeč po njegovih davčnih izjavah, le sad kakega čudeža. Ker finančni stražniki običajno ne poznajo takih nadzem-skih dogodkov, so zaenkrat zaplenili Vittorju oba motorna čolna. Preiskavo pa mislijo nadaljevati.
dohodkov. Nujno je torej, da prizadeti lastniki dobijo čimprej predvideno odškodnino. Nove zakonske določbe predvidevajo izplačitev 80 odstotkov odškodnine v najkrajšem času. Pravilno tolmačenje teh zakonskih norm bi lahko vsaj delno odgovarjalo številnim upravičenim zahtevam Kolonkovčanov, ki so bili tako hudo prizadeti zaradi izvedbe načrta za ljudske gradnje.
Med srečanjem je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec med drugim seznanil komisarja Siclarija s celo vrsto problemov, ki zadevajo kmetijsko dejavnost v tržaški občini, od vprašanja prošenj za rabo poljskih poti s strani domačih kmetovalcev, do ograditve zemljišč ba zovskega zadružnega pašnika.
• V sredo, 30. t.m., bo ob 19. ari v dvorani v Ul. Macelli 1 skupščina prevoznega podjetja ACT.
Indonezijska kava in les v tranzitu skozi našo luko
Včeraj je v okviru 34. mednarod nega vzorčnega velesejma potekal «dan Indonezije*. Trgovski svetnik z indonezijskega poslaništva v Rimu Ajono, konzul v Trstu Mastro-valerio in zastopniki družbe za razvoj izvoza Nafed so na tiskovni konferenci dejali, da so se zunanjetrgovinski tokovi Indonezije zaradi negativne gospodarske konjunkture na svetu zredčili, da so
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimriifiiniiiiiiiii
Na vlaku «orient express» zasačili tihotapca heroina
Zaplenjenih 230 gramov čistega mamila velja okrog 175 milijonov lir
Na carinski postaji pri Opčinah so finančni stražniki med pregledovanjem vlaka, ki je prihajal iz Istanbula (bivši «orient express»), ponovno odkrili »kurirja* tihotapske mreže mamil. Finančni stražni ki, ki vsak dan strogo pregledujejo prtljago vseh potnikov, ki prihajajo iz vzhodnili dežel, so takoj posumili tunizijskega državljana Taieba Sadoka Chabaneja in ga povabili na carinsko postajo.
Tu so v plastični steklenički za šampon odkrili nepropustno vrečko, v kateri je bilo skritih 230 gramov čistega heroina v vrednosti okrog 175 milijonov lir. Ni prvič, da se tihotapci poslužujejo te metode, kajti prav finančni stražniki z Opčin so pred nekaj tedni na istem vlaku že zasačili tunizijskega državljana, ki .je v stekleničkah s šamponom in tekočino za penečo kopel skrival kar 400 gramov čistega heroina.
Prav to dejstvo dokazuje, da sta oba »kurirja* povezana z isto ti-
hotapsko centralo, ki zalaga itali janske razpečevalce. Le-ti pomešajo čistemu mamilu še druge snovi (velikokrat ga «razredčijo» s smrtno nevarnim strihninom) in usodna j spirala se nato vije preko manjših | in večjih razpečevalskih središč vse j do zadnjega člena - narkomana.
Dva neofašista
izpustili na svobodo
Tržaški pretor Reinotti je včeraj izpustil na začasno svobodo 22-let-nega Angela Lippija, predsednika misovske univerzitetne organizacije «Fuan» in 18-letnega Maura Goina. Oba so aretirali policijski agenti v torek po izgredih, ki so jih neofašistični skrajneži uprizorili pri Por-tici di Chiozza, ko je mimo šel sprevod tržaških demokratov, ki so manifestirali v solidarnost z bojem palestinskega ljudstva. Tretji član neofašistične organizacije «Fronte della gioventu*, 17-letni Andrea D.N., pa ostaja v zaporu in mu bodo sodili v četrtek po hitrem postopku.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD
V NOČI MCD RUKOM IN SOBOTO KOT PO TCKOČCM TRAKU
Izkušeni tatovi okradli pet stanovanj
V rezidenčnem poslopju v Ul. Tolmezzo 5 so med «podvigom» spali vsi, tudi psi
Tolpa izkušenih tatov je v noči stanovalce prikrajšali za srebrne nija nista zbudila svojih gospodar-
Tolpa izkušenih tatov je v noči med petkom in soboto kot po tekočem traku okradla kar pet družin, ki stanujejo v rezidnečnem poslopju v Ul. Tolmezzo 5 na Greti. Prva se je neljubega obiska zavedla 57-let-na Carmela Stefani por. Dolce o-krog 5. ure, ko jo je šum iz sosednje sobe spravil na noge.
Dolcejeva je takoj poklicala policijo, ki pa zaenkrat ni odkrila sledov za tatovi. Ugotovila je lahko le,^ da so podoben obisk okusile še štiri družine. Drzni, in v svjem »poklicu* dobro podkovani tatovi, so okradli še Bruna Feruglia, Andrea Bosatra, Fulvia Fragiacoma in listarskega prvaka Gianfranca Gambassinija. Največjo škodo je utrpela prav Dolcejeva. Dolgoprstneži so ji odnesli ves jedilni pribor iz srebra, veliko srebrnih čaš, krožnikov, skledic, skodelic, podstavkov in okrasnih predmetov precejšnje vrednosti. Po. brali pa so tudi dva krznena plašča in tri perzijske preproge. Pri zdravniku Ferugliu so se polastili srebrnine, orientalnih preprog in 60 tisoč lir v gotovini, pri Bosatri pol milijona lir in srebrnega pepelnika, pri zdravniku Fragiacomu so speče
stanovalce prikrajšali za srebrne svečnike, 54 srebrnih kosov jedilnega pribora ter dva milijona lir, ki so jih izmaknili iz ročne torbice. Tu so se tudi odžejali s pivom. Gambassini, ki stanuje v pritličju, pa jo je še najbolj poceni skupil: tatovi so ga oškodovali le za pol milijona lir.
Kako so lopovi izvedli podvig, saj je zahteval med drugim tudi dolgo časa? V vsa stanovanja so vdrli od zunaj, ali skozi terasna vrata ali skozi okna dnevnih sob. Verjetno so se poslužili vrvi, oziroma viseče lestve. Kar pa je zelo čudno, je dejstvo, da psa Dolcijeve in Gambassi-
nija nista zbudila svojih gospodarjev z opozorilnim lajanjem. Zelo verjetno je, da so ju tatovi omrtvili s kakim uspavalnim preparatom, kar so morda storili tudi s stanovalci, ki so trdno spali, čeprav so tatovi rogovilili po njihovih stanovanjih.
Na policiji so mnenja, da gre za tolpo tatov, ki ima morda tržaškega pomagača, je pa vsekakor iz drugih italijanskih mest. Pravijo namreč, da se med rimskim podzemljem širi prepričanje, da se v Trstu in še v nekaterih drugih mestih severne Italije zelo lahko krade po «bogatih» stanovanjih.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
MARIJE GUŠTIN por. MRAK
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Trst, 27. junija 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SVOJCI
Dne 24. junija nas je zapustila naša draga
ROSA VALENTIČ por. DEMICHELI
Pogreb bo jutri, 28. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Raffaello, sin Fabio, sestre, brat, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 27. junija 1982
Za vedno nas je zapustil naš dragi
GIGI SIMONIČ
Pogreb bo jutri, 28. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na kontovelsko pokopališče.
Žalujoči: bratje, sestre, nečaki in drugo sorodstvo
Grljan, 28. junija 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Dne 24. junija nas je zapustil naš dragi
FRANC ŽIVEC-VIVIANI
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 28. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Milka, sinova Vladimir z ženo Giano, Alfred z ženo Alessandro, vnuka Francesco in Martina, sestri Roška in Marija, brat Marij (ods.) in drugo sorodstvo
Trst, 27. junija 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Sporočamo, da bo pogreb
VIKTORJA SOSIČA
jutri, 28. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev, iz katere bo krenil sprevod ob 17. uri na domače pokopališče.
SVOJCI
Opčine, 27. junija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE PEČAR vd. MILKOVIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala častitemu g. Živcu za tolažilne besede.
Brat Franc in družine Pečar, Milkovič
Gropada, Geelong, Modbury (Avstralija), 27. junija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
BORISA ČESNIKA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja, fantom in dekletom, sosedom ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Dolina, 27. junija 1982
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, nonota in pra-nonota
IVANA SLAVCA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, g. kaplanu, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Mačkolje, 27. junija 1982
Ob prvi obletnici smrti
LEONARDA MAURA
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Boljunec, 27. junija 1982
S SEJE DEVINSKO NABREIINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odbor se bo izrekel o termoelektrarni ko bo razpolagal z dokončnim načrtom
Kot smo h v petkovi številki na kratko poročali, je devinsko - nabre-žinski občinski svet na četrtkovi seji razpravljal tudi o vprašanju termoelektrarne na premog, ki naj bi jo po sicer še povsem neutemeljenih glasovih zgradili na občinskem teritoriju. Razpravo je na seji skupščine sprožil socialistični svetovalec Colja predvsem zato, ker ni župan v svojih sporočilih — tako je dejal Colja — nič poročal o dopisu dežele, ki je na občino prispel 25. maja, tako da je bilo mogoče o tem vprašanju kaj izvedeti le iz časopisja.
Svetovalec Colja je nato v svojem posegu govoril o namenih u-stanove za električno energijo EN EL, iz katerih — kakor so mu znani — bi bilo mogoče sklepati, da bi termoelektrarno na premog zgradila prav na občinskem teritoriju. V zvezi s temi vestmi je poudaril, da bi tak poseg na občinskem teritoriju povzročil veliko škodo turizmu. poleg tega pa bi šel rakom žvižgat tudi načrt o naravnem parku z vodnimi pticami v Štivanu. Kot stranka ne nasprotujemo — je dejal — da bi termoelektrarno zgradili v deželi, saj se mora osamosvojiti glede dobave energije; smo tudi zato, da se iščejo takšni viri za pogon centrale, ki bi bili razpoložljivi po najnižji ceni; smo pa proti temu — je dejal Colja — da bi centralo zgradili na teritoriju devinsko - nabrežinske občine, tako zaradi škode, ki bi jo povzročila turizmu in okolju, predvsem pa zato, ker je občina že plačala visok davek za strukture javnokoristnega namena. Colja je zato predlagal, da bi se občina že na isti seji izrekla o tem vprašanju in o njem zavzela jasno stališče.
S svoje strani je odbornik Vocci podčrtal, da bo občinski odbor o tem vprašanju gotovo zavzel jasno vprašanje in že napovedal, da mu on osebno nasprotuje, ker da gre tu predvsem za pomanjkljive izbire pri izdelavi državnega energetskega načrta, ki je bil brez vsakega posvetovanja kar vsiljen krajevnim upravam.
Tudi svetovalec Lenarduzzi (KD), ki je sicer zagovarjal tako energetsko politiko in tudi podprl predlog o izgradnji premogovnega terminala v Tržaškem zalivu, je dejal. da mora o tem vprašanju najprej razpravljati občinski odbor,
V odgovor svetovalcu Colji je od boi-nik Depangher podčrtal, da dopis, ki ga je dežela odposlala ob čini. vsebuje le nekatere smerni-
ce, ne govori pa o lokaciji in o karakteristikah centrale. Ker uprava še nima nič konkretnega v rokah, se še ne more izreči, vsekakor pa se bo o zadevi jasno izrekla, ko bo razpolagala z načrtom in drugimi podatki.
Spregovoril je tudi odbornik Brezigar, ki je govoril v imenu SSk: dejal je, da je stranka okvirno že izrekla negativno mnenje o možnosti, da bi se na občinskem terito riju izgradilo termoelektrarno; tako stališče je zavzela — je dejal — ker je to v nasprotju z načeli o razvoju turizma in o zaščiti okolja, poleg tega pa bi treba spremeniti tudi občinsko urbanistično politiko. SSk je zato dala preventivno negativno mnenje v pričakovanju na dokončne načrte. Glede vprašanja, ali se je o tem problemu razpravljalo v občinskem odboru, ali pa ne, je Brezigar dejal, da je to iz-
ključno stvar odbora, ali pa strank, ki ga sestavljajo.
Po posegu predstavnika LpT je ob koncu spregovoril tudi župan Škerk, ki je dejal, da so v občinskem odboru prebrali dopis deželne uprave, sklenili pa so počakati na dokončne podatke in načrte, pred no bi se o tej zadevi izrekli.
Potovalni urad «Aurora»
vabi v juliju in avguste na teden ska bivanja v BOVEC - Hotel Kanin. Odhod avtobusa iz Trste vsako soboto.
Cena enotedenskega bivanja s polnim penzionom na osebo (v dvopo steljni sobi s kopalnico) znaša 140.000 lir.
Informacije in vpisovanje: poto valni urad «Aurora* — Ul. Cicero ne 4. tel. 60-261.
JUBILEJNI NASTOP OB 10-LETNICI DEVINSKEGA «DEKLIŠKEGA ZBORA>
V četrtek, 17. junija, je bila v Devinu pomembna kulturna prire ditev: slavnostni celovečerni koncert ob 10-letnici <Dekliškega zbora Devin*.
Pevski zbor, ki ga danes sestavljajo dekleta iz Devina in Jamelj, je nastal na pobudo deklet samih. Prva leta so v njem pele samo De-vinčanke. Kmalu so pod vodstvom prizadevnega dirigenta Hermana Antoniča začela dosegati prav lepe uspehe na številnih prireditvah, nastopih in koncertih. Kot je povedala sedanja predsednica zbora v svoji pozdravni misli, se zbor od svojega nastanka zaveda vloge, ki jo ima za Devin in okoliške kraje. Poleg ljubezni do petja in poslanstva, ki ga «Dekliški zbor - Devim opravlja na glasbenem področju, je še pomembno kulturno in narodno delo «Delcliškega zbora*. V tem smislu je delovanje devinskih de klet tesno povezano z delovanjem rFantov izpod Grmade», s katerimi ne delijo le prostore, kjer vadijo, ampak pogosto tudi organizacijo raznih dejavnosti. Vso dejavnost ie
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinimiiiiiiMmiiHMiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
DANES DOPOLDNE PRIREDITEV V DRUŠTVENIH PROSTORIH
Šentjakobsko kulturno društvo proslavlja deset let delovanja
V kulturnem življenju Slovencev so od nekdaj imela pomembno vlogo razna prosvetna društva. Pri/ Sv. Jakobu je nekoč bilo izredno razgibano kulturno življenje. Šentjakobsko kulturno društvo lahko štejemo med tista društva, ki še danes nadaljujejo to slovensko tradicijo. Š KD ali «Dom», kot ga Šentjakob-čani sami imenujejo, je bilo ustanovljeno pred desetimi leti z namenom, da bi zbiralo Slovence t« četrti in jim tako nudilo priložnost za srečanje in skupno udejstvovanje in istočasno utrjevalo versko in narodno zavest.
Med dejavnostmi Doma naj omenimo otroški pevski zbor, ki vrsto let nastopa na domačih prireditvah in tržaških pevskih revijah, ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole pa je posnel ploščo. Prav tako je zelo delaven tudi dramski kro žek, ki je gostoval v raznih tržaških društvih in je bil deležen številnih pohval. Občasno organizira Dom gostovanja raznih zborov (o-menimo naj koncert zbora «Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca, kon-

SMRTNA KOSA NA OPČINAH
Umrl je Viktor Sosič ■ Peračev
obnovo porušene hiše in se nato vrnil na svoj stari dom na Opčine, kjer je dočakal visoko starost. Poznal je slovenski, italijanski, hrvaški, nemški in ruski jezik, kar pa ni nič čudnega, saj ga je kolo usode v dolgem življenju popeljalo širom po svetu. Bil je eden prvih članov društva Tabor in dolgoletni naročnik našega dnevnika, katerega je redno prebiral do zadnjih dni svojega življenja.
Na Opčinah je v četrtek žalostno /djeknila vest, da je v častitljivi itarosti 93 let preminil Viktor Sosič, iolgoletni domači kulturni delavec.
Pokojnik se je rodil 23. decembra 1889 na Opčinah v številni družini, jri osmih letih je izgubil očeta, ta-:o da je ostal zgolj na ramenih natere Katerine Sosič, po domače beračeve, zavedne Slovenke, ki je a mrla leta 1957 pri 97 letih starosti. Po obveznem šolanju se je pokojni Viktor Sosič zaposlil pri izgradnji ieleznice na Opčinah in nato ostal ;am kot stalni železniški uslužbenec. V tem obdobju je bil med Sokoli z Jpčin, leta 1911 pa je bil odpoklican i vojakom in odšel je služit vojaški rok v avstrijsko vojsko v 20. Jager bataljon v Krminu. Po treh letih se je vrnil v službo na želez-lici, nato pa bil zopet (leta 1914) odpoklican v vojsko, in sicer v kasarno na Rocolu, iz katere je bil odposlan v Srbijo in od tam na rusko mejo v Karpate.
Decembra leta 1914 so pokojnega Viktorja Rusi zajeli in ga odpeljali v ujetništvu v Kijev in nato v Ta škent in Andižan v Kirkiziji pod pogorjem Pamira. V ujetništvu je bil dolgih šest let in na tem (»gorju pomagal graditi ceste, ki so bile speljane tudi na višavah okrog 5 000 m nadmorske višine. V ujetništvu je preživel celotno oktobrsko revolucijo in ko so Rusi leta 1920 vrnili ujetnike in jih odposlali v Štein v Nemčijo, so ga od tam odposlali domov skozi Tržič, kjer pa so ga italijanske oblasti zaradi novih za-pletljajev zadržale okrog štirideset dni. Ko je zopet stopil na domačo zemljo, se je zaposlil pri openskem tramvaju, kjer je delal do leta 1950. Leta 1938 se je oženil z Marijo Vo dopivec, ki mu je povila dva sina in dve hčeri.
Med vojno mu je bila hiša bombardirana (20 aprila 1944). družina je ostala pod ruševinami, na srečo pa so vsi njeni člani ostali živi. Preselila se je na Fernetiče v nekdanje skladišče openskega tramvaja, ki je bilo pozneje preurejeno v gostilno «Pri Lojzetu*. Med vojno je pomagala partizanom tako s hrano in raznimi informacijami in jim nudila zatočišče pod svojo streho. Leta 1948 je pokojni Viktor začel
Doživet kulturni večer z «Antigono» v Rimanjih
Ricmanjsko kulturno društvo Sla vec je pripravilo domačinom v pe tek res izjemen kulturni pečat. Dru štvo je vred časom navezalo slik<■ s kulturnim društvom iz Povirja pri Sežani in ga povabilo na gostova nje v Ricmanje. Gostje so se povabilu odzvali in v petek uprizorili na prireditvenem prostoru na prostem znano grško tragedijo «An tigona» v prevodu Antona Sovreta. Delo si je ogledalo prav veliko šte-
cert ptujskega zbora «Juventus se rafica* in v letošnji sezoni koncert mešanega zbora «Lojze Bratuž* iz Gorice). Pred leti je ŠKD priredilo v stolnici Sv. Justa instrumentalni koncert. Poleg tega so se vrstile v Domu razne družabne prireditve, predvajanja filmov, pustovanja in božičnice. Od vsega začetka se zbirajo v Domu tudi štiri skavtske skupine, z letošnjim šolskim letom pa se je začela tudi glasbena šola. Začetki so sicer skromni, vendar je zanimanje vedno večje in za prihodnje šolsko leto je v načrtu tečaj za violo da gamba. Upamo, da bo v kratkem tudi namizni tenis vključen med dejavnosti SDK.
Danes bo društvo ob 10.30 v društvenih prostorih proslavilo desetletnico delovanja. Ob tej priložnosti bo nastopil cerkveni pevski zbor, o-tro.ški zborček ter gojenci glasbene šole s kljunastimi flavtami. Spored bodo popestrile recitacije.
Upajmo, da se ta skromni začetek ne bo samo nadaljeval, marveč razširil in zajel čimvečje število naših ljudi. Prav pri Sv. Jakoba je še posebejjfpžutiti željo do skupnem delovanju za skupno rast v iskanju duhovnih in duševnih vrednot. To nas obvezuje, da ge vsi brez izje, me opredelimo ža kulturno in narodno rast našega človeka.
S. ŠULIGOJ
V	sobo!o in v nedeljo razstava vin v Nabrežini
V	soboto, 3. julija, bodo na igrišču Sokola v Nabrežini odprli 21. občinsko razstavo domačih vin, ki se bo zaključila v nedeljo, 4. julija. Na letošnji razstavi bo skurno sodelovalo 12 kmetovalcev, ki bodo razstavl jali 10 vrst belega in 5 vrst
črnega vina. Devinsko-nabrežinska občina, ki je organizator razstave, je poskrbela, da prepusti k razstavi res kvalitetna vina in ie zato zaprosila za tehnično sodelovanje izvedence pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in izvedence opa-zovališča za rastlinske bolezni.
V okviru razstave so na sporedu godbeni koncerti, nastop pevskega zbora, športna srečanja in tradieio nalna razstava domačih umetnikov in slikarjev iz pobratenih in prija teljskih občin Buj in Ilirske Bistrice. Oba večera bo ples, v nedeljo pa tombola; poleg vina bodo v kioskih prodajali značilne domače jedi.
Razstavljena vina bo v nedeljo dopoldne ocenila komisija, razgla sitev nagrajencev pa bo zvečer.
• Poklicni zavod za industrijo in obrt »J. Stefan* sporoča, da bodo jutri, ob 10. uri, razobesili izide po klicnih izpitov za prestop v četrte razrede.
doslej precej ovirala prostorska sti ska, ki je nujno pogojevala tudi kulturne prireditve v Devinu, Žup nijska dvorana, v kateri sta zbora do letos vadila, je bila namreč neprimerna za večje kulturne prireditve. Razočaranje ob izgubi obljubljenih prostorov v stari devinski osnovni šoli pa se je ublažilo z letošnjim novim letom, ko so pristojne oblasti dovolile uporabo prostorov v novi devinski osnovni šoli, ki nudi tudi pogoje za prirejanje kulturnih prireditev v dvorani ob telovadnici. Tu so tud: pripravili jubilejni koncert.
Devinska dekleta so številno ob činstvo, ki je napolnilo dvorano, pozdravila z Maličevo «Zdravljico». Sledil je pozdravni govor predsednice Irene Tavčar, ki je na krat ko orisala tudi razvojno pot *De kliškega zbora - Devin*. Veliko število čestitk in priznanj, ki so jih izrekli ali poslali predstavniki kulturnih društev, pevskih zborov, športnik organizacij, predstavniki občinskih oblasti in mnogi nosane zniki, so dokaz priljubljenosti in priznanj, ki jih je zbor deležen v naši javnosti.
Po tem slavnostnem delu se je začel koncert. V prvem delu smo tako lahko prisluhnili osmim pesmim. v drugem pa devetim. Dekleta so prikazala del svojega repertoarja, ki gre od svetovnih po-lifonistov do sodobnik slovenskih skladateljev, od slovenske ljudske pesmi do borbenih in nabožnih pesmi. Na slavnostnem koncertu pa so med odmorom nastopili tudi ■(Fantje izpod Grmade*, ki so pod vodstvom Iva Kralja zapeli tri pes mi; izzvenele so kot voščilo in kot zavest o skupni usodi, ki jo delijo z «Dekliškim zborom - Devin*. Poseben pečat slavnostnemu koncertu
Sllllp
SLOVENSKO
m '
mSM
Gostovanje KD «Franc Žiberna* Povir
SOFOKLES
ANTIGONA
režija Aleksij Pregare, scena Demetrij Cej, kostumi Marija Vidau.
V Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 29. junija, ob 21. uri.
je dal nastop harmonikarskega ansambla ■tSi/nthesis 4*. ki je pod vodstvom prof. Klavdija Furlana zaigral tri skladbe: «Cvetni valček* P. I. Čajkovskega, «Fantasie» Herfelta in arijo iz «Italijanke v Alžiru* G. Rossinija.
Ob zaključku drugega dela koncerta so dekleta m željo navdušenih poslušalcev dodala še dve pesmi. Ob zahvali vsem prisotnim predstavnikom civilnih, šolskih in cerkvenih oblasti in številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano v devinski šoli, je bila izrečena misel, da bi te prostore vse pogosteje uporabljali za podobite namene Praznik se je potem še nadaljeval pod kostanji Hotela Ples.
<(Dekliški zbor - Devin» ie torej izredno uspešno zakliučil svoje letošnje delovanje. Geslo «10 let in naprej*, ki je viselo na steni med slavnostnim koncertom pa nai bo res spodbuda za bogato kulturno iv narodnoobrambno delovanje, ki aa zbor opravlja v Devinu in v okolici.	M T.
Po dolgoletnem službovanju p Trebčah odhaja v pokoj učiteljica
SAŠA GULIČ - GORI Za trud in delo se ji toplo zahvaljujejo in ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih učenci in starši osnovne šole Finko Tomažič - Trebče
Gledališča
Kino
VERDI
v soboto, 3. julija, ob 20.30 se bo pričel festival operete s predstavo «La rosa di Stambul* Lea Fal-la. Rezervacija vstopnic od jutri dalje pri blagajni gledališča Verdi od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. (telefon 62003 - 631948).
Razna obvestila
Zaključni nastopi Glasbene matice.
Jutri, 28. junija, ob 20.30 na šoli Glasbene matice klavirski recital Rosande Kralj.
Fotografije z izleta v Bosno, k! jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška zU.
f Čestitke
Danes praznuje 20 let DAMJANA FABIAN. Vse najlvoljše ji želijo tata, mama. Sabina, Jadranka In še posebno Franko.
Maja in Diego iskreno čestitata MAMI in TATKU ob srebrni poroki.
Danes praznuje v Repnu GORAN ŠUC 16. rojstni dan. Da bi bil vedno zdrav, mu želijo mama, tata, brat Stojan in nona Marija.
Ob 2. obletnici poroke WALTERJA In ELISE SMOTLAK jima iz srca čestitajo starši, bratje in nona.
Včeraj je ugasnila drugo svečko MONICA MIC ALI iz Ricmaiij. Da bi zrasla v pridno in pošteno dekle ji voščijo mama, papa, nona Marija, nono Gnido, stric Walter in teta Orietta.
Razstave
V GLEDALIŠČU PREŠEREN BODO UPR1ZQRIL1 MARTINA KRPANA
V galeriji TK v Ul. sv. Fvančiška 20 se nadaljuje razstava znanega slovenskega umetnika Gabrijela Stupice. Urnik galerije se sklada ‘z urnikom Tržaške knjigarne.
Ob rojstvu malega MILOŠA
iskreno čestitajo srečnima staršema. malemu Milošu pa želijo vso srečo v življenju nona Marička, stric Karlo, teta Roža in Saško.
V MESECU JUNIJU
Življenjski stroški narasli za 0,9 odst.
Življenjski stroški v našem mestu so v obdobju junij 1981 - junij 1982 narasli za skoraj 20 odstotkov ali točneje za 19,9 odst. To so sporočili strokovnjaki statističnega urada trža ške občine, podatek pa se nanaša na letno porabo poprečne delavske družine. V tem enoletnem obdobju so najvišji pora-stek zabeležili stanovanjski izdatki (25.4 odst.), sledijo oblačila (20,7 odst,), stroški za prehrano (18.7 odst) in stroški za kurjavo (12,9 odst.). V poprečju pa so življenjski stroški v juniju narasli za 0.9 odst. V primerjavi s prejšnjim mesecem.
vilo ljudi, ki so navdušeno nagradili z aplavzi igro gostov iz Povirja in ženskega zbora iz Sežane, ki je zapel ob glasbenih vložkih.
Tragedijo *Antigona» bodo člani kulturnega društva iz Povirja ponovili v torek na Opčinah.
Deželni sedež poklicne šole ENAIP prireja v torek, 29. junija, seminar o znanstvenih predmetih pri temeljnem izobraževanju, ki bo potekal pod pokroviteljstvom oddelka za izobraževanje pri vsedržavnem vodstvu ACLI. Seminar se bo odvijal na sedežu šole na Istrski ulici 57, udeležbo in sodelovanje pa so doslej napovedali številni ravnatelji šol, u-niverzitetni profesorji in šolski o-peraterji in strokovnjaki.
Pretekli teden je na tržaškem konservatoriju z uspehom opravila izpit iz teorije in sol-feggia
TATJANA STEFANČIČ
Iskreno ji čestitajo cerkvene pevke iz Bol junca.
V torek premiera lutkovne skupine KD Valentin Vodnik
V torek, 29. t.m., bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu nova premiera lutkovne skupine KD Va lentin Vodnik iz Doline. Pravzaprav gre za sodelovanje med osnovno šolo Prežihov Voranc in dolinskimi lutkarji, kajti predstavo so pripravili učenci omenjene šole s poni- čjo lutkovne skupine dolinskega društva Na odru bo tokrat zaživel lik Martina Krpana, ki je delo velikega slovenskega pisatelja Frana Levstika. Letos namreč poteka stoletnica njegove smrti. Starši, učite lji in učenci osnovne šole Prežihov Voranc so sklenili, da se Levstikove smrti spomnijo z dramsko uprizoritvijo njegovega najbolj popularnega dela. Tehnično in umetniško pomoč je pri izpeljavi zamisli nudila lutkovna skupina KD Valentin Vodnik, lutke, maske in sceno pa so pripravili in izdelali otroci sami. Pobudo je finančno podprla tudi tržaška hranilnica Cassa di R’-sparmio. V okviru lutkovne dejavnosti pri dolinskem društvu gre tokrat že za tretjo premiero, pomembno pa se nam zdi tu podčrtati dejstvo, da med sabo tesno sodelujeta šola in društvo, kar je bistvene važnosti tudi z.a nadaljnje vključe vanje mladih v društvene vrste. K
samemu Levstikovemu delu Martin Krpan bi zapisali, da je doživelo že veliko odrskih uprizoritev, zanimivo pa bo tokrat videti kako bo zaživelo kot lutkovna predstava. Naši najmlajši in njihovi vzgojitelji se spoprijemajo z zahtevnim delom, zato bi bilo polno gledališče v torek najlepse priznanje za njihov trud in njihovo zavzetost.
Ris
'SLOVENSKO........
PLANINŠKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
priredi
ENOTEDENSKI PLANINSKO -TURISTIČNI IZLET V ČRNO GORO NA DURMITOR
od 20. do 28. avgusta, skupno z obalnim planinskim društvom Koper.
Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno sobote. 10. julija. Število mest omejeno.
V petek 25. nega življenja
' Vi 7 -jL&k
junija, sta praznovala 50 let slzup-
MARIJA
in
LOJZE GRGIČ
od Femetičev
lll|||*|BKi
f.
di
Ub tem lepem jubileju jima iskreno čestitajo vsi
GRGČEVI
......................................................iiiiimiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiii((iiiiiiiiiiii(i(i(ii»»i(iiiii(»""U»liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiniminniiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiinii.....Miiminiiiiiii
Danes, nedelja, 27. junija EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 12.09 in zatone ob 1.00.
Jutri, PONEDELJEK, 28. junija ZORANA
Vreme včeraj; najvišja tempera-tora 29 stopinj, najnižja 21,9 stopinje. ob 18. uri 26.8 stopinje, zračni tlak 1007,5 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 77-odstotna. nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE; Aliče Novel. Da niela Lupieri, Sara Lo Casto, Miloš Kalc, Valentina Bonelli, Erika Mii! ler, Marco Gnesda, Alessia Perosa.
UMRLI SO: 97-letna Gemma Ma-estro vd. Bastianuto, 67-letna Rosa Valentič por. Dcmicheli, 76-letna Anna Cuizza por. Viezzoli, 76-letna Erminia Passudetti, 81-letna Mar-gherita Ganzenua, 70-letni Romano Turko, 79-letna Gisella Bergamas vd. Petelin, 54-letni Mario Scupech, 86-letna Giuseppina Catai, 78-letna Guglielmina Schottlick vd. Sitar, 62 letna Maria Cvitič por. Kučič, 92-letoi Vittorio Sossi, 83-letna Cate-rina Carpenetti vd. Coradin, 73-let ni Luigi Simonič, 80 letni Giusto Turko, 55 letni Nello Iordan. 75-let na Giuseppina Zorzenon, 57-letni Ferdinandu Supremo, 74-letna Ma ria Slavich vd. Gherdol, 67-letna Stefania Crevatin por. Milotin, 84 letni Francesco Viviani, 86-letna Dolores Maizlich, 81-letni Carlo Zanon.
Včeraj - danes
OKLICI: mehanik Teodoro Tibe-rio in prodajalka Clara leva, trgovec Giancarlo Girardelli in učiteljica Daniela Lavarmicocca, advokat Lucio Catalan in gospodinja Marijana Milinkovič, trgovec Maurizio Starace in muzejska paznica Ma rina Martinelli šofer Furio Ludvik in frizerka Maria Zonta, dela vec Renato Velenik in prodajalka Marzia Remualdo. uradnik na železnici Roberto Franceschini in frizerka Rosetta Richter, univerz, študent Ioannis Basiotis in univerz, študent ka Lemonia Kalodimidou, kemijski analist Mario Di Pierro in uradnica
ste poskusilil
pri meni?
sl
w kinofotoa •
£egulm
ul mazzini Sl
Elena Filippo, uradnik Fausto Gam bardella in knjižničarka Milena Giammattei, uradnik Maurizio Mu-sumarra in študentka Denise Fabiani, delavec Ugo Vodno in delavka Manuela Gallone, trgovski agent Giorgio Stokel in učiteljica Mirella Abatangelo, šofer Walter Vatovac in prodajalka Graziella Giugovaz. mehanik Franco Pregare in uradnica Damiana Fabjan, meha nik Roberto Rustia in prodajalka Vicky Ann Lucli, elektronski tehnik Sergio Sabadin in socialna asistentka Olga Pršurič, težak Valentino Dreossi in uradnica Lucia De Feo, geolog Alberto Benedetti in učiteljica Maria Laura Relli, klepar Francesco Capotorto in uradnica Ardea Waiss, uradnik Suadam Ka-pič in uradnica Serena Kozina, u-radnik Massimo Renzi in gospodinja Elisabetta Sgambato, uradnik Gian-franco Bonifacio in uradnica Anto-nietta Procida, elektromehanik Giorgio Smillovich in krznarka Irene Zadnik, delavec Paolo Crasnich in gospodinja Romana Tonchella, delavec Pierpaolo Scagnetti in uradnica Marina Pauli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39. Trg C ni to 4, Ul. Commerciale 26. Trg XXV A-prile 6. Sesljan, Opčine.
(od 8.30 du 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX Settembre 4. Ul. Ber nini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX Settembre 4. Ul. Bernini, Sesljan. Opčine.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl.UZBA Nočna služba ud 21 do 8. ure Lel. 732-627. predpraznična od 14 do 21. ure m praznična od 8. do 20. ire. tel 68 441
LEKARNE V OKOLIC)
Buljunec; tel. 228 124. Bazovica, ie! 226-165, Opčine: tel 211 1)01, Prosek: tel 225 141, Božje polje Zgonik; tel 225 596, Nabrežina tol 200-121; Sesljan. tol. 209-197, Žavlje:
BARI	LOTERIJA 68	4		80	53	22
CAGLLAR1	64	81	to	80	1
FIRENCE	59	60	88	84	36
GENOVA	38	80	1	46	20
MILAN	16	11	9(1	65	37
NEAPELJ	53	60	33	70	59
PALERMO	12	66	38	77	t
RIM	74	8	15	14	2
TURIN	50	25	11	73	1
BENETKE	56	21	53	69	72
ENALOTTO					
2 2 X XIX 1 2 X XXI KVOTE:
12 — 23.990.009,—
11 —	633.400,—
10 —	56.400—
ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO
vabi
ob desetletnici svojega delovanja na prireditev, ki bo danes, 27. t.m., ob 10.30. v društvenih prostorih. Trst, Ul. Con-cordia 8.
Odbor ŠKD
OSNOVNA ŠOLA P. VORANC in KD V. VODNIK
priredita
lutkovno predstavo MARTIN KRPAN
v torek. 29. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Nastopajo učenci osnovne šole P. Voranc.
Vabljeni
Ariston 21.30 <Un mercoledi da leoni*.
Ritz 16.00 «Per la pelle di un po-liziotto*. Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00—22.15 «Spranga la porta... arrivano i vidni di časa*. J. Belushi; D. Aykroyd.
Fenice 17.30 «Sesso matto*. G. Gian-nini. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Zomby IL>. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Anrora 16.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.00 «La spia che mi a-mava*.
Moderno 16.00—22.00 «11 padrone e Toperaio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Lov» sensation love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Ford Bronx*.
Vittorio Veneto «L’assoluziorte». Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mlgnon 15.00 «Penitenziari». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Pomostory 1960*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.30 «Bruce Lee, Tuomo piii forte del mondo*.
ODBOR VAŠKE SKUPNOSTI PRAPROT
se
ZAHVALJUJE
vsem vaščanom, darovalcem nagrad in obiskovalcem, ki so pripomogli k uspehu
ŠAGRE
VZPI - ANPI
poziva vse demokrate in antifašiste, naj pridejo množično v Bazovico na
TRETJI MEDNARODNI PARTIZANSKI TABOR
Danes je na sporedu osrednja slovesnost s slavnostnimi
govori in bogatim kulturnim mednarodnim programom.
Ob 10. uri promenadni koncert Delavskega pihalnega orkestra iz Zagorja ob Savi.
Ob 18.30 slavnostni govori: predsednik VZPI-ANPI sen. Arrigo Boldrini, član RO ZZB-NOV Slovenije Stane Markič in predsednik Zveze koroških avstrijskih partizanov Janez \Vutte - Luc.
Kulturni spored: otroški pevski zbor KD «Prosek - Kontovel*, tržaški moški zbor «Tina Modotti*, Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič*, Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi in solistk
Predsedujeta: Arturo Calabria in Dušan Košuta, pokrajinski predsednik in tajnik VZP1-ANPI.
Ob 19. uri velika tombola.
Od 21. ure ples z ansamblom «The I-ords*.’
Dobro založeni kioski in obilo zdrave zabave.
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »KRIŠKI BREG* • Sv. Križ pri Trstu
s sodelovanjem
KD Vesna in ŠD Mladina
vabi na
XV. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
DANES, 27. junija, ob 10.30 odprtje kioskov; ob 18. uri nastop baletne skupine SKD Tabor z Opčin, koncert godbe na pihala »VESNA* ter nastop baletne skupine ŠD »MLADINA* iz Križa; ob 20.30 TOMBOLA z bogatimi dobitki.
ZVEČER PLES. Igra ansambel »DOMAČI FANTJE* iz Divače. Pršut, klobase, piščanci, čevapčiči.
Vljudno vabljeni
Miljska občina — Ljudsko gledališče La Contrada ETI »Ragazzi* Pod pokroviteljstvom AS. T. RA — AGIS
V. MEDNARODNO SREČANJE «RAGAZZI IN PlAZZAn V MILJAH — TRST
od 26. junija do 6. julija Danes, 27. junija, ob 22.15
DARIO FO — «Storia della tigre e altre storie*.
Vstopnina 8.000 lir - ARCI - prijatelji srečanja 4.000 lir. Informacije in rezervacije pri UTAT - Pasaža Protti - Trst tel. 69406. v Miljah pri Avtonomni letoviščarski ustanovi, tel. 040/273259.
ŠK DOMIO
priredi 27. in 28. junija 1982 na športnem igrišču pri Domju
TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK
DANES, 27. junija
ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. uri tekmovanje v briškoli od 20. ure dalje ples ob 22. uri tekmovanje v valčku
JUTRI, 28. junija
ob 17. uri odprtje kioskov od 20 ure dalje ples ob 22. uri žrebanje nagrad
Oba večera vas bo zabaval ansambel POMLAD.
Delovali bodo založeni kioski, specialitete ua žaru in domača vina
VABLJENI!
šagra
v
DOLINI
2., 3. in 4. julija prireja KD VALENTIN VODNIK
PrEnoHfr
iJF7!37ft
GORIŠKI DNEVNIK
27. junija 1982
SVEČANOST SE BO PRIČELA OB 10.30
Slovenci in protifašisti danes v Standrež na odkritje spomenika padlim v NOB
Svečanost ima še poseben pomen zaradi negativnih stališč nekaterih do znakov in besed na spomeniku, ki je posveten domačinom, ki so žrtvovali svoja življenja na oltar naše svobode
V povojnih letih smo Slovenci na Goriškem prostovoljno zgradili v skaro vsaki naši vasi spomenik in druga obeležja padlim v narodnoosvobodilnem boju. Prvi je bil spomenik v Pevmi, že leta 1946. sledil mu je spomenik v Števerjanu. zatem so prišli na vrsto še spomeniki v Sovodnjah, Doberdobu, na Vrhu, v Podgori, v Dolu, v Gabr-jah. v Jamljah, postavljena so bila številna obeležja v vaseh dober-dobske in sovodenjske občine, postavljen je bil spomenik na glavnem pokopališču v Gorici, zatem še spomenik padlim jugoslovanskim borcem prav tako na glavnem gori škem pokopališču. Postavljeni so bili spomeniki in obeležja tudi v italijanskih in furlanskih krajih Goriške in v marsikaterem primeru je s primernimi napisi poudarjeno, da so se tudi v tistih krajih, izven našega narodnostnega ozemlja, bo rili slovenski partizani. Danes bo odkrit spomenik v štandrežu. na vrsti bo v najkrajšem času tudi spomenik na Peči.
vsak okra je dobile odkritje spomenika v tej ali drugi vasi podobo vseljudske svečanosti. To ni nič čudnega, saj se je slovensko primorsko ljudstvo masovno odzvalo klicu Osvobodilne fronte, v veliko primerih še pred razpadom kraljevo - fašistične Italije, saj so se partizani pojavili pri nas že v dveh letih pred osmim septembrom in
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE GORICA
MOČEFINZA IN KLAPA TE PRIČAKUJEJO
od jutri, 28.6. do 16.7.82.
prav zaradi tega so kraljeva vojska, fašistična milica, policija in arditi izvajali represalije in požiga li slovenske vasi v neposredni o-količi Gorice že v letu 1942. Po osmem septembru 1943 pa je proti fašistični boj zavzel vseljudski značaj, vse slovensko prebivalstvo se je enotno angažiralo, s slovensko partizansko vojsko je sodelovalo v njenih enotah ali pa v samostojnih garibaldinskih enotah tudi ve liko italijanskih demokratov.
Vsem tem borcem, aktivistov, te-rencem, je bila skupna rdeča zvezda, znak odpora proti nacifašistič-nim osvajalcem, ki so se jim potem pridružili, uvoženi iz Kranjske in iz Srbije, domobranci in četniki, ki so naše kraje in naše ljudstvo teptali prav tako kot nacisti in fašisti.
Na naših spomenikih so parole in znaki narodnoosvobodilne borbe. Zato jr čisto odveč, da neka terim danes, ko otvarjamo sporne nik v Štandrežu, ni prav da so ta ki znaki našega slovenskega narod noosvobodilnega odpora na štan-dreškem spomeniku. Nekateri gre do celo tako daleč, da bi hoteli svoj prispevek za spomenik podrediti napisom in znakon na spomeniku ter značaju današnje manifestacije.
Prepričani smo, da bo danes pri šlo v Štandrež veliko ljudi iz raznih krajev Goriške in da bo otvoritev. prav zaradi ovir s strani nekaterih zavzela širši obseg. Spomenik je postavljen v čast domači nom, ki so padli kot borci slovenskih partizanskih edinic, umrli v nacističnih taboriščih, umrli pod zaveznškimi letalskimi bombami, ki jih ne bi bilo če ne bi bili ti kraji zasedeni od nacifašistične sodrge.
Županstvo Gorica pravi da bo odsotno. Nasprotje do partizanskih znakov na spomeniku so napovedali demokristjani in republikanci. Goriški komunisti so ostro obsodili ta ko zadržanje teh dveh strank in župana.
Svečanost se bo pričela na glav neh trgu v štandrežu danes ob
10.30. Nastopili bodo zbor »Oton Župančič», recitatorji istega društva, domači šolski otroci, godba na pihala »Kras* iz Doberdoba. Pri ložnostna govora bosta imela pred sednik odbora za postavitev spomenika Danilo Nanut in nekdanji ga ribaldinski komandant posl. Mario Lizzero - Andrea.
Kdo ni še dvignil bencinskih bonov?
V pisarnah avtokluba in poverjenih ustanov je moč teh dneh dvigniti bencinske bone proste cone. Z razdeljevanjem bodo
drugih še v
Še tri dni možnost za vpis otrok v vrtec v Krminu
Na županstvu v Krminu sprejemajo še v teh dneh, do srede, 30. junija, prošnje za vpis v tamkajšnji slovenski otroški vrtec. Tega je že v lanskem šolskem letu ustanovila krminska občinska uprava. Ista namerava odpreti slovenski otroški vrtec tudi v prihodnjem šolskem letu. Krminski župan je razdelil letake z vabilom za vpis v ta vrtec med prebivalce. Vrtec bo tudi vnaprej deloval v stavbi, kjer je italijanski vrtec Rosa mistica, če pa pride do državnega priznanja, ga bodo premestili v javno zgradbo. Pojasnila daje vrtnarica v vrtcu Rosa Mistica. Ista je moč dobiti tudi na tajništvu županstva, kjer je moč dvigniti in sestaviti obrazec za vpis. čem več sreče našemu vrtcu torej!
Ul. Tabaj od jutri zaprta zaradi del
Zaradi polaganja cevi za kanalizacijo bo od jutri dalje zaprta Ulica Tšbai v štandrežu in sicer na
nehali s koncem junija. Zamudniki odseku med Rutarjevo ulico (pri Pohitite!	| pokopališču) in Ul. Monte Sabotino.
Maroltovci drevi na Peči
Razna obvestila
V torek, 29. t.m., od 9. do 11. ure bo uslužbenec goriške hranilnice pobiral davke v Sovodnjah.
Prireditve
ku Jeze, o iz Doberdoba priredi v sredo ob 20.30 v občinski dvorani Solidarnostni večer s Palestinci.
KOVINSKE ZASTEKLITVE i	KOVAŠTVO B i i
/ •T-	Ir*
l,aha\, t-	* vili s.n.c.
Standrež • Gorica	Gorica
Ul, Gregorčič 15/1	Ul. S. Michele 266
Tel.: 0481/87-544	Tel.: 0481/30-874
Akademsko folklorno skupino »France Marolt* iz Ljubljane, prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Gre za reprezentančno - fol-klomo-plesno skupino, ki je nastala kmalu po zadnji vojni in ki danes šteje preko sto 'lanov. Od ustanovitve do danes je imela nešteto nastopov v Sloveniji in Jugoslaviji in malodane vseh evropskih deželah, v ZDA in Kanadi, v afriških de-
(•fiiHiitiMiiitHfiifitniiiiififiimiifiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiitttiiimiiMfiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiitmminiMifmiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiMHMiiiiiiMiiiiiiiiiiimiMuiiiiiiiiiiiin
Prisrčen in navdušen sprejem naših rojakov iz Melbourna
Goriški Slovenci so v Kulturnem domu z navdušenjem sprejeli nastop moškega pevskega zbora Jadran iz Melbourna, ki je na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev in ob sodelovanju Sloveni ske kulturno - gospodarske zveze obiskal Goriško ter se našemu občinstvu predstavil s celovečernim koncertom.
Gostje iz daljne avstralske dežele so s pesmijo potrdili navezanost na matično domovino, na kraje, ki so jih zapustili pred 30. leti, ko so v Avstraliji dobili novo domovino. Čeprav oddaljeni od slovenskega narodnostnega .jedra, niso nikoli pozabili na njihov materin jezik. Dokaz tega je prav zbor Jadran, sicer član Primorskega socialnega društva v Melbournu, ki združuje vse primorske rojake iz teh krajev. De-
•inirHiiimnmiuiiiiiitiiiiuiiiiMiimiiifiiiitfHiiiiiimtiiiiiiiiifiiHfiimtiiiiiiHtiiiiimiiiiiiiniMiniiiMiiiiiHHifiiiiiinMtiiiiHHfiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuititiiiiin
POGOVOR S PREDSEDNIKOM KRVODAJALCEV
Ferletič: Lani smo v Doberdobu darovali 56 litrov krvi
Za plemenito delo na področju človeške solidarnosti )e od Rdečega križa Slovenije prejel srebrni znak priznanja
Prejšnji teden smo v našem listu objaviu novico, da so na prazniku krvodajalcev v Štarancanu s kli cam v sili zaprosili krvodajalca, naj v transfuzijskem oddelku splošne bolnišnice v Tržiču nemudoma odda kri, ki so jo potrebovali zi 19-letnega mladeniča, sina tržiškega delavca, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči. Tisti, ki se je klicu v sili odzval, je bil Jože Ferletič s Poljan, predsednik sek cije krvodajalcev v občini Doberdob. Odpeljal se je v bolnišnico in oddal 100 gramov krvi, ki je pone srečencu rešila življenje.
Takšnih primerov je bilo na Tr žiškem že veliko. In Ferletič, ki je kot predsedni! krvodajalcev se znanjen s humanitarnimi akcijami krvodajalcev, jih dobro pozna. Po zna jih cd 1971. leta dalje, ko je prevzel predsedniško mesto. S tovrstno skrbjo za človeka pa je se znanjen od 1957. leta dalje, ko je postal aktivni krvodajalec. Dober-dbska sekcij je 1971. leta imela dvanajst članov, letos pa že 106 Gre za same aktivne člane, kot te mi' rečejo, ki oddajajo kri vsaj en krat na leto. v povprečje po sta tistikah pa dvakrat. Če bi prišteli š» vse tiste, ki jo daieio občasno, bi se število zvišalo na 150.
»Na Goriškem imamo dve sloven ski sekciji, v Doberdobu in v Sovodnjah. Slišal pa sein, da .jo bodo ustanovili tudi v Dolini. Na trži škem območju je naša sekcija naj bolj aktivna. Lani je darovala 56 litrov krvi.* je povedal, pri tem pa se je potoži' nad nerazumeva njem italijanske zakonodaje, ki jih je hotela udariti s samoprispevkom za analize krvi. proti kateremu so se uprli in tudi zmagali. Pred vsako oddajo krvi namreč opravijo v laboratoriju dve analizi, preden pa kri posredujejo bolniku ali jo u s' adiščijo, pa še devet.
»Najbolj iskar- je kri tipa »ne fativna ničla*. Zelo malo je ljudi s takšno Vrvjo, zato se priklonimo vsakemu, ki jo ima in jo je pri pravljen darovati. V Doberdobu jih imamo osen in so vedno na razpo lago bolnišnici,* je povedal z zadovoljstvom, ob tem pa navedel pre tresijivo zgodbo 11-letnega otroka v Tržiču, ga ohranjaje pri življenju s transfuzijami. Otrok je telesno in umsko prizadet in živi zato, ker mu enajst krvodajalcev vsak mesec daruje svoje kri. Svoj-čas so ga zdravili v otroški kliniki Burlo v Trstu, nato pa so ga žara di pomanjkanja krvi odslovili
O tem primeru je razpravljala tr žiška organizacija krvodajalcev. Po vabila je vse predsednike sekcij in jih vprašala če so njihovi člani pripravljeni otroka ohranjati pri žVjenju. nredsedniki so se obveza li in tako za otroka vsak mesec darujeta kri tudi dva Doberdobca
«Ta oblika solidarnosti z otrokom.
ki pripada delavski družin v Tržiču, traja že več kot eno leto in so nam s(arši zanjo neizmerno hvaležni,* je povedal Ferletič.
Kraški krvodajalci so zelo aktivni v navezovanju stikov s krvoda jalsko organizacijo v Jugoslaviji. Izmenjujejo si obiske, skupno pri rejajo izlete, darujejo pa tudi kri. Povezani so kar z devetimi jugoslovanskimi mesti:	najbolj tesno
s Kran.jem in s Kamnikom, v Novi Gorici se čutijo kot doma, pa še i Ilirsko Bistrico, Varaždinom, Beogradom, Zagrebom. Bosanskim bro-dom in Reko. V večjih mestih so povezani s krvodajalsk organizacijo v tovarnah. Na osnovi teh sti kov so Doberdobci darovali v Jugo slaviji kri za zdravljenje črnih koz in za žrtve potresa v Skopju in Črni gori. "o so pred leti hoteli izkazati solidarnost s pravičnim bojem vietnamskega ljudstva za svobodo, so želeli darovati kri v Italiji, vendar niso uspeli. Odšli so v Ankaran, kjer je dvanajst čla nov darovalo kri skupno z Jugo slovani.
Zaradi vse te dejavnosti je Jože Ferletič prejel priznanje republi škega odbora Rdečega križa Slove nije — srebrni znak priznanja — podeljenega, kot je napisano v obra zložitvi, za dosežene rezultate pri razvoju dejavnosti RK. napredku z.dravstvene kultur in solidarnosti.
Ferletičeva zgodba pa s tem ni zaključena. Enostavno zato ni zaključena, 1 er ji manjka predvsem začetek, manjka ji opis n.jegove mladosti, v kateri se .je izoblikoval v zavednega Slovenca Ferletič je te dni obhajal 50-letnico svojega rojstva, kar pomeni, da .je odraščal v prelomnih *~~;h in da .je kot otrok in mladenič okusil marsikakšno krivico, ki se je Še danes živo sporni nja. Nikoli ne bo pozabil, kako je fašistični učitelj v Doberdobu nje ge in vse njegove sošolce pretepel in kaznoval, kadar so spregovorili slovensko.
»Že zaradi tega, kar smo takrat
pretrpeli, ne smemo dovoliti, da bi bil naš jezik ogrožen. Skrbno moramo paziti, da ga ne bi pri igri otrok izpodrivala italijanščina,* je pristavil.
Mladi Pepi se je zelo hitro pridružil narodnoosvobodilnemu giba nju. Čez dan je delal, ker je bila šola zaprta, ponoči pa j* v družbi sovrstnikov odhajal v Furlanijo, v Isolo Morosini, kjer je prevzemal govedo in ga pod vodstvom obve ščevalcev po stranskih poteh ponoči in v zgodnjih .jutranjih urah gnal na Kras in dalje v Lokvico pri Opatjem selu, kjer ga je izročal partizanom.
Ker po vojni ni dobil dela, je 1946. leta za 18 mesecev odšel v j Ruše na Štajersko obiskovat stro-kevno šolo in se učit ključavničar stva. Politično se je udejstvoval in kot član mladinskih delovnih brigad pomagal graditi železnico Šamac -Sarajevo.
Po vrnitvi v domači kraj je o pravljal več poklicev, vse tiste, ki so mu v takratnih težavnih časih nudili možnost zaslužka. Najprej je bil zidar v ladjedelnici, kjer je obiskoval tudi večerno šolo. Po pad cu s 10 metrov visokega odra (na lomil si je dve vretenci in postal 40-odstotni invalid) so ga v ladje delnici sprva zaposlili kot čuvaja. p<, prekvalifikaciji pa kot elektri karja.
Pogovor o tem in še o tolikih drugih zanimivih dogodkih iz njegovega življenja, pri čemer nisva po zabila niti na nevarno širjenje za svojenosti mladine z mamili, je ste kel kmalu potem ko se .je zvečer / avtobusom vrnil z dela v ladjedelnici, vrnil utrujen in premočen, toda pripravljen, da odhiti v Doberdob, kjer so ga čakale nove obveznosti. V njegovem prostem času jih je namreč precej in med nje sodijo tudi pevske vaje in koncerti zbora Jezero. Tisti dan je bil ves pod vtisom mogočne manifestacije v Stični na Dolenjskem, na kateri je nastopilo 8 tisoč pevcev.
«Kakšen praznik in kakšno navdu šen je,» je ves nasmejan komentiral to prireditev in pokazal emajlirani krožnik, ki ga je prejel v spomin nanjo.
Gorazd Vesel
lo v društvo je za vse tamkajšnje I podarila serijo brošur o delovanju
Slovence postala že obveza in to so pokazali tudi s celovečernim koncertom slovenskih pesmi, ki so jih v dovršeni obliki zapeli naši publiki.
Nam pa je v ponos, kot sta v pozdravnih nagovorih poudarila Milko Rener, podpredsednik ZSKD, in Aldo Rupel, tajnik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, da smo sprejeli rojake iz Avstralije ter jim v poldnevnem bivanju prikazali na šo stvarnost. V trajen spomin pa sta zboru darovala izbor knjig zamejskih pesnikov in pisateljev ter umetniško sliko Hijacinta Jusse. Za prijazne besede in za gostoljubnost se je v imenu društva zahvalil njen tajnik Ivan Valenčič, ki je pouda ril, da jim bo obisk v Sloveniji in zamejstvu ostal v trajnem spominu, saj so si ga zares dolgo pričakovali in ga načrtovali.
Naj povemo, da so prijateljem ii. Melbourna v dobrodošlico zapeli člani mešanega zbora Oton Župančič iz Standreža, ki ga je vodil A-leš Hoban.
Ob prihodu čez mejo so si gostje najprej ogledali prostore Kulturnega doma, kjer sta jim tajnik ZSKD Rudi Pavšič in Aldo Rupel povedala nekaj o delovanju naših orga nizacij ter o prizadevanjih naše skupnosti za uveljavitev vseh pra vic, ki jih pač ustava določa.
Gostje so si nato v popoldanskih urah ogledali še nekatere kraje Goriške. V Doberdobu jih je pred spomenikom sprejel občinski odbornik za šolstvo in kulturo Karel Černič in jim v spomin izročil občin sko plaketo ter jih na kratko sezna nil z doberdobsko stvarnostjo. Kasneje pa so bili gostje sovodenjske-ga kulturnega doma, kjer sta jim dobrodošlico izrekla predsednik kulturnega društva Vilko Fajt ter so-vodenjski podžupan Vlado Klemše. V spomin na ta obisk pa sta .jim
v vasi ter nekaj izvodov plošče So-vodenjskega noneta.
Koncerti
želah itd. Naštudiran ima zares bogat in pester spored slovenskih plesov in plesov jugoslovanskih na rodov. Maroltovci bodo drevi, s pri četkom ob 19. uri plesali na Peči, ob sklepu prireditev ob občinskem prazniku sovodenjske občine. Na prireditev vabita občinska uprava in ŠKD VIPAVA, ki je organizator manifestacije.
Kino
^ v': ■ 'V-
V dvorani deželnih stanov na go-riškem gradu bo drevi, ob 21. uri koncert goriškega komornega an sambla. Kot solista nastopita violinist Bravničar in hornist Falout.
Včeraj -*danes
Iz goriškega matičnega urada:
RODILI SO SE: Matteo Treleani, Alessia Cotič, Piero Michelutti, Daniela Schiro, Elisa Fontanot. Vin-cenzo Bonasia. Dario Devetak, En-rica D'Osvaldo.
UMRLI SO: 71 letna Giuseppina Brumat Braida, 70-letni Romualdo Lorenzon, 56 letna Anna Luciani vdova Di Stasio. 54-letni Sereno Vi-siritin, 84-letni Giulio Pagnin, 74-letni Cesare Nedeot, 82 letni Fer-ruccio Del Stabile. 75-letna Kateri na Kajzar. 49 letni Alfonso Minca. 35 letni Alfredo Bitežnik. 58 letni A-gostino Marconato, 53-letni Gino Cit-ta, 75-letni Lorenzo Miniussi, 27-letni Paolo Zappulla. 86 letna Lidia Blasig. 73 letni Mario Butti,- 85-let-ni Jože Kenda, 73-letna Rozalija Mlekuž.
OKLICI: Franco Molinari in Na dia Carratu. Dario Feresin in Emanuela Buzzinelli, Aniello Ruocco in Lucia Auricehio, Giuliano Marconi in Ivana Medvešček. Eugenio Moretti in Brigitte Elfy Haw!y, Pierino Pisk in Paola Sgarbi, Renato Plesničar in Ermana Biancotto.
POROKE: Fiorenzo Antonelli in Claudia Santini, Giorgio Laurenti in Rossella Gioitti.
(lorica
CORSO 16.30-22.00 «Asso». A. Ce lentano in E. Fenech.
VERDI 16.30—22.00 «11 cacciatore*.
VITTORIA 17.00—22.00 «Orgie di a-dolescenti*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00 «La disubbidien-za».
PRINCIPE 16.00 »Buddi-buddi*.
\ovn (, or iv ti m okolico
SOČA Ob 10. uri »Plava ptica*. Ob 16. 18. in 20. «Beg na divji zahod*.
SVOBODA Ob 16. uri «Plava ptica*, ob 18. in 20. «Jezdec prihaja*.
DESKLE Ob 17. »Jack London - kopač zlata* in ob 19.30 «Lev v srcu*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gn
rici dežurna lekarna Bassi, Ul. Don
Bosco, tel. 32551.
	
	
	
	
	
čas počitnic

m m
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Nicolo Ul. 1. maggio, tel. 73328.
V JAMLJAH SAMO ŠE DANES
2. PRAZNIK ŠPORTA
Ob 10. uri odprtje kioskov, ob 13. uri slikarski ex tempore, ob 15. uri finale odbojkarskega turnirja, ob 18. uri kulturni program, ob 20.30 ples z ansamblom Taims in tekmovanje v valčku. Vabljeni!
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
Od 1. do 12. avgusta Izlet
na Kitajsko, v Hongkong in Singapur.
Turistična agencija GOTOUR
Gorica. Korzo Italln 205 tel. 33019
*
- j-
-.ti?
:ri.**..w*' v ‘S***'*
	
	'U
t
KDOR KUPI AVTOMOBIL
	
I" "v	I
> J*6	•***;:
*»
*	*	i	-
Bana 0asaz=®ni.
PREJME
od 300.000 do 1.000.000
LIR PONUDB
Zastopnik FIAT GORICA - Korzo Italla 169 Tel. 84093 - 84256 • 83131
Podpredsednik ZSKD
Milko Rener izreka Melbourna
dobrodošlico zboru iz
Zlatarna in urarna
ŠULIGOJ
Športni pokali Rafinirano zlato za zobe
GORICA
UL. CARDUCCI 49 TEL. 85657
—	
	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA - KORZO VERD! 51
	TELEFON. 84206	84207 • 85383
	TELEFON MENJALNICE 83909
	TELEX 460412 AGRBAN
	VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
	RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO
©acco82
Razstavišče ESPOMEGO
GORICA, 25. 28. junija
razstava - prodaja in pokušnja deželnih vin salon abinacije belih vin s siri
razstava vinogradniških in kletarskih pripomočkov gastronomija in glasba
Odprli smo novo veleblagovnico
GRANDI
MAGAZZINI
FRIULANI
v Villi Vicentini
Ulica Marconi 1
Telefon (0431) 96651
(5 km od letališča v RONKAH na glavni cesti proti Benetkam)
CENJENIM GOSTOM NUDIMO
VSE ZA DOM
O od krožnika do gospodinjskih strojev
•	od detergentov do železnine in vrtnarstva
•	od barv in igrač do artiklov za plažo in vrt in še
•	paviljon 3.000 kv. m z razstavo stilnega in modernega pohištva: spalne in dnevne sobe, fotelji, lestenci, kuhinje in še in še.
VSE PO CENAH OD PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA!
Glede kakovosti nimamo konkurence
v krogu več kot 100 km.
OBIŠČITE NAS,
NEBO VAM ŽAL!

OB PREDLOŽITVI TEGA ODREZKA
DOBITE DARILO!
KULTURA
27. |uni|a 1982
UMETNIK, KI JE DOŽIVEL VELIK SLOVES IN TUDI GRENKE SPORE Z MLADO GENERACIJO
Pred 70 leti je umrl veliki slovenski pesnik in avtor mnogih znamenitih balad A. Aškerc
Na slovenskem je zaslovel predvsem z zbirko «Balade in romance» - Boleče soočanje z «valom» moderne
Letos se spominjamo 70. obletnice smrti velikega slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je u-mrl 12.6.1912 v Ljubljani.
Rodil se je 9. januarja 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah na Štajerskem v srednje premožni kmečki družini. Tri leta po njegovem rojstvu so se Aškerčevi preselili v bližnjo vas Senožete, kjer so dobili na razpolago večjo in udobnejšo hišo. Bila je tedaj še precej trdna kmetija, a ker je oče Aškerc lahkomiselno gospodaril, je zabredel v dolgove ter sko-ro zapravil domačijo, katero je nekako odkupila njegova sestra Ajtka, uslužbenka v bližnjem kopališču Rimske Toplice, katera je tudi pozneje pomagala nečaku — študentu Antonu pri njegovem šolanju v Celju in Mariboru.
Mati mu je umrla, ko je bil star šele 12 let, in to izgubo je mladi Anton bridko občutil, ker, kot pišejo, je bila mati skoro edino bitje, na katero je bil navezan. Kajti z ostalimi v družini in tudi s svojimi vrstniki se je družil le bolj malo.
Pot učenja je nastopil v domači šoli pri Sv. Marjeti, kjer so prav tedaj odprli slovensko enorazred-nico. Za nadaljnje šolanje pa se je tudi njemu dogajalo, kot pred njim in za njim mnogim nadarjenim, a revnim šolarjem. Domači učitelj, ki je opazil učenčevo nadarjenost, je svetoval očetu, naj pošlje dečka študirat, v kar je ta rad privolil, še posebno, ker je želel imeti sina duhovnika. Poslali so ga v Cel.je. kjer pa se je tihi in skromni kmečki študent le stežka vživljal v novo, «fino» meščansko in šolsko življenje. Toda kljub mnogim težavam gmotnega in tudi duševnega značaja, ki so ga nadlegovale, je 1. 1877 dovršil gimnazijo. Kot je znano, je vsa ta učna leta v Celju preživljal precej trdo, ker podpore od doma je prejemal malo; zato si je moral pomagati s poučevanjem petičnejših sošolcev in le zadnje čase pred maturo ga je že omenjena teta Ajtka krepkeje podprla.
Da bi si nekoliko izboljšal svoje revne razmere, je med počitnicami v letih 1878-79 šel Aškerc za domačega učitelja na grofijo Za-ben na Fali pod Pohorjem. Tu je doživel med drugim tudi lahno ljubezensko dogodivščino; zaljubil se je v svojo 18-letno učenko - grofico, kar pa je moral skrbno prikrivati. In kot so o tem Aškerčevem, srčnem doživetju u-gotovili iri Sodili njegovi življenjepisa, je pozneje kot pesnik iz tega doživetja črpal snov za nekatere svoje pesmi (Madona, Poroka, Najlepša pesem in še katero).
V mašnika je bil posvečen 1. 1881 in prvo njegovo službeno mesto je bilo v Podsredi, kjer je o-stal dve leti. Tu se je seznanil s tamkajšnjo mlado učiteljico - Ano Pečovnik, katera je vnela v njem iskrena čustva ljubezni In kot je že Gregorčič pel o svoji »Planin-ski roži* Dragojili Milekovi, tako je tudi Aškerc izpovedal svoje srčne skrivnosti v nekaterih pismih v skrbno prikritih prispodobah. Od teh pesmi je zlasti občutena in lepa »Oblaku*. kateremu priporoča, ko bo letel nad vasjo: rPostoj nad hišo mi, nad hišo sredi vasi; nemara, da tam nekdo na klopi zdaj sedi.
Če videl boš obraz v okviru zlatih las — glej v duše globočinah obraz ta nosim jaz!»
Kot je mnogo pozneje pripovedovala prizadeta Ana Pečovnik, je namreč ona tačas res prebivala v neki hiši prav sredi vasi, ter je rada posedala na klopi pred hišo. A tedaj ni niti zdaleč slutila o tej skriti ljubezni precej robatega Aškerca.
Ko sta se zaradi službenih mest ločila, ter se po dolgem času v Celju spet srečala, je o tem napi šal v neki pesmi;
«In spet si pred menoj, spet gledam obraz tvoj; ne hodi, oh ne hodi mir motit dušni moj*...
In še je nekje zapisal; rAna, tako kratko ime, in vendar obsega vse moje gorje!*
Med pesmimi, katere ie posvetil Pečovnikovi (sicer v prispodobah). Se po svoji vsebini odlikuje tudi pesem «Anka», ki govori o trpki življenjski usodi osirotele in od doma odpodene deklice. Ker prav taka je bila namreč usoda njegove miade prijateljice Ane Pesem o siroti «Anki» je ena prvih slovenskih pesmi socialne vsebine.
V Podsredi je ostal dve leti; od tam je bil premeščen v Šmarje pri Jelšah. V tem nemškutarskem kraju se je izkazal za odločnega zagovornika in borca za pravice tedaj še zelo zapostavljenega slovenskega naroda. Nadaljnja službena pot ga je vodila k Sv. Lovrencu, v Velenje, k Sv. Marjeti, v domači kraj v Mozirje in še v Skale pri Velenju. To pogosto premeščanje je bilo, kot so prepričani vsi njegovi življenjepisa, ka zenskega izvora, predvsem zaradi svobodomiselnih nazorov, ki jih je Aškerc na splošno izražal, zla sti v pridigah. Pa tudi njegove pesmi so razburjale cerkvene oblasti Zaradi vsega tega je bil s svojim predstojnikom — mariborskim škofom Napotnikom, in še posebno s škofom Mahničem in njegovo strujo, v neprestanem sporu. In kot .je znano, so iz tiste dobe njegove najlepše pesmi (Mejnik. Tlaka. Brodnik. Anka itd.).
Ker je bil zelo samotarskega značaja, ni gojil prijateljskih odnosov in vezi z nikomer, ne s svojimi stanovskimi brati ne s tovariši iz pesniškega področja. Niti z Gregorčičem, s katerim ga je vezala zelo podobna usoda, ni prišlo do kakšnega vidnejšega prijateljstva, Čeprav sta se nekajkrat srečala in tudi obiskala. Kajti precej robati Aškerc ni mogel razumeti nežnega «goriškega slavčka* Gregorčiča' — in nasprotno. Zato sta si ostala le dobra znanca, ne pa tudi prijatelja.
Toda čeprav je bil čudaški in tudi precej odljuden, so ga ljudje vseeno imeli radi ter ga spoštovali, ker je imel zmeraj odprto srce in roke do revnejših ljudi. Za cerkvene uslužnosti je jemal manj kot je bilo določeno po predpisih; v nekaterih primerih tudi nič. O tem pričajo mnogi dogodki kot na primer tale: Neka stara ženica je prišla k njemu, da bi darovala mašo za moževo zdravje. Hotela mu je plačati predpisano vsoto denarja, katerega pa Aškerc ni hotel sprejeti, rekoč ji, da naj za tisti denar kupi «župco» za moža; za njegovo zdravje pa bo vseeno molil in tudi na prižnici oznanil, da bo gotova in prepričana..,
To precej svojevrstno življenje, polno notranjih pretresov in dvomov, ter pogosti spori s svojimi cerkvenimi predstojniki so privedli Aškerca do odločitve, da zapusti duhovski stan. In res se je leta 1898 dal predčasno upokojiti ter je še istega leta sprejel in nastopil službo mestnega arhivarja v Ljubljani ter je to delo opravljal do svoje smrti leta 1912. Med tem časom je tri leta (1900, 01. 02) tudi urejeval »Ljubljanski Zvon*.
Aškerc je zelo rad in mnogo po-
..................	------........----------..... ... ......	v'--------
Anton Aškerc in Simon Gregorčič
toval; obiskal je Egipt, Grčijo, Italijo, Rusijo (dvakrat), Češko in druge slovanske dežele. Vtise in doživetja s teh potovanj je zanimivo opisal v mnogih pesnitvah in potopisih. Pesniško se je Aškerc pojavil precej pozno — bil je' star že 24 let, ko se je oglasil v Stritarjevem «Zvonu* 1. 1880 s pesmijo »Trije popotniki*.
Od tedaj je stalno zlagal in objavljal svoje, pretežno epsko-pri-povedne pesmi, ki so navduševale slovenske bralce. Njegovo ime (tudi psevdonim Gorazd) je zaslove-
lo po vsem Slovenskem, še posebno po izidu prve njegove pesniške zbirke «Balade in romance* leta 1890. Sicer je zaradi zagrizenih sporov in nesoglasij med nasprotujočimi strujami (liberalci in klerikalci) prišlo tudi do neugodnih polemik o zbirki, toda mlajši rod je sprejel Aškerca za svojega vzornika na pesniškem in tudi idejnem področju.
Toda navdušenje in navezanost mladine do Aškerca je počasi pojemala ter je ob prelomu stoletja prišlo do idejnega spora in raz-
hoda, ker mladina je sledila novim časom in miselnosti, česar pa on Aškerc ni hotel ali ni zmogel več. Zagrenjeni pesnik je sicer še dalje pesnil ter je izdal še nekaj zbirk svojih del, a umetniške moči in lepote «Balad» ni več dosegel.
V tej dobi nerazumevanja in tudi pesniškega zatona je Aškerc izdal za nas, primorske Slovence, zelo zanimivo zbirko pesmi »Jadranski biseri* s podnaslovom: Balade in romance slovenskih ribičev. Zbirka je izšla 1. 1908, in čeprav ni dosegla priznanja in lepote »Balad* iz leta 1890, je Aškerc v novi zbirki ustvaril nekaj pravih pesniških biserov o življenju in navadah ribičev ob našem Jadranu.
Ker pa ni poznal teh obmorskih krajev ne ljudi in njih običajev, je v letih 1906-7 prišel na našo obalo, da bi se na kraju samem seznanil s stvarnostjo, ki jo je mislil opisovati. Nabirati te podatke o ljudeh in običajih, vezanih na morje, so mu pomagali, kot sam piše, Alojz Gorjup, trgovec s Proseka. in študent Ivan Ples iz Devina ter še mnogi domačini slovenske obale od Barkovelj do Devina.
Čeprav razočaran zaradi krivičnih napadov in kritik na svoje delovanje, je Aškerc pesnil in pisaril prav do konca svojega življenja in s svojim delom kulturno obogatil narod. Zato je in bo ostal zapisan z zlatimi črkami na prvih straneh v knjigi zaslužnih mož v zgodovini slovenskega naroda.
Umrl je 10. junija 1912 v Ljubljani. Po veličastnem pogrebnem sprevodu po mestu so ga pokopali v grobnico pisateljskega društva.
LADO PREMRU
PREJŠNJO NEDELJO SE JE ZAKLJUČILA V BENETKAH
Velika retrospektivna razstava znanega italijanskega slikarja Renata Euttusa
i* «****»€	**	9	...	.
‘.fntvhK*,
Razstavo so odprli aprila v palači Grassi ob Velikem kanalu Zbudila je veliko zanimanja v Italiji in izven italijansklti mej

V nedeljo, 20. junija, so v Benetkah zaprli veliko retrospektivno razstavo enega največjih italijanskih živečih slikarjev Renata Gut-tusa, ki so jo z velikanskim bliščem in kar se da slavnostno odprli 4. aprila letos. Takrat, v začetku aprila se je v razkošni palači Grassi ob Velikem kanalu (v isti palači, ki je lani gostila veliko Picassovo razstavo) zbrala vsa smetana italijanskega političnega, kulturnega in gospodarskega sveta. Retrospektiva, posvečena Gut-tusovi slikarski ustvarjalnosti petdesetih let od 1931 do 1951 je pomenila enega najpomembnejših i-talijanskih kulturnih dogodkov letos, ki je po svojem pomenu tudi presegel italijanske državne meje.
Ko sem se ob koncu aprila mudil v Benetkah samo zavoljo Gut-tusove razstave (kot podobno lani spričo Picassa) me ;e presenetila predvsem številčnost razstavljenih platen, kar 145 in še cela vrsta slikarjev risb in skic, ki so smiselno in logično dopolnjevale njegov opus. V teh petdesetih leiih nenehnega ustvarjanja je Guttuso prehodil dolgo ustvarjalno pot, ki se je na razstavi začela z malce tradicionalnim, a vendar odličnim portretom slikarjevega očeta iz leta 1925. Sicer pa je Guttuso začel slikati že kot otrok, saj se spominja, da je med prvimi risbami narisal samega sebe. pod sliko pa ga je moral podpisati njegov oče, ker sam še ni znal pisati.
Od očetovega portreta do portreta pisatelja Alberta Moravie iz letošnjega leta se razpenja lob njegovih platen, ki so tako pestra po svoji vsebini kot di po likovnem izrazu, čeprav je nenehno prisotna njegova izredna risarska tehnika, občutek za barve, zlasti za močne in izzivalne. H so vsekakor posledica njegovega sicilskega o-kolja. odkoder slikar prihaja ii ka teremu jr posvetil vrsto svojih slik Že v desetletju pred drugo sve tovno vojno je moč slediti Guttu sovim slikarskim naporom, da bi moderno, vendar ne posnemalsko (s Picassovim delom se je seznanil kasneje) upodabljal bodisi socialne in vsakdanje motive z rodne Sicilije (tako študija bega z Etne iz leta 1937, sorazmerno velika 132x100 cm), bodisi avtoportrete, tja do simboličnih antifašističnih tem, kot je »Ustrelitev na polju* iz leta 1939, posvečena tragični in nasilni smrti velikega španskega pesnika Federica Garcie Lorce med špansko revolucijo. V usodnem 1940. letu je Guttuso za vestno vstopil v ilegalno Komunistično partijo Italije, kateri je o-stal zvest tudi do današnjega dne. In iz leta 1941 izvira eno njegovih najpomembnejših platen. «Križa nje*. Ta slika je v bistvu ključ za razumevanje takratnega Guttuso vega slikarstva, sai je nastala v času vojne in izrazila pogumen protest proti vojni in fašizmu, saj je slikar, po lastnih besedah hotel z njo umetniško izraziti protest
proti vsem fašističnim grozotam tako, da je križanje prestavil v sodoben čas in sočasno okolje. Reakcija na sliko je bila silovita, saj ga je cerkev takrat razglasila za »pietorja diabolicusa*.
Tudi po vojni je Guttuso na široko razvil svoj talent in slikarsko dejavnost, zlasti pomembna so njegova velika platna (sam je dejal, da ga veliko platno privlači in navdušuje), za motiviko pa si je izbral mnogo socialnih in političnih problemov, ki so in še pretresajo sodobno Italijo. Četudi so mu nekateri zaradi komunistične pripadnosti očitali, da se zgleduje pri sovjetskem socialističnem realizmu, to vseeno ne drži, ker je znal tudi socialno in napredno idejo izraziti po svoje, «guttusovsko» z močnimi barvami, velikimi kompozicijami, številnimi figurami ter pri tem ohranjal vse pridobitve modernega evropskega slikarstva od Picassa do Matissa. Tako v letih takoj po vojni slika socialne nemire na Siciliji in kmečko polaščanje fevdalne zemlje pa muko, trud in napore rudarjev v sicilskih žveplenih rudnikih do razkrinkavanja mafije. Tudi malim ljudem, šiviljam, ' karicam in drugim je znal najti ustrezen likovni izraz tako v barvah kot v motiviki, iz katerih je čutiti slikarjev odnos do malih, zatiranih delovnih ljudi, vrednih najboljše in najizvirnejše likovne upodobitve. Seveda pa med vsem tem svojim delom ni pozabljal 'a tihožitja, krajine, avtoportrete in portrete, zlasti svoje žene, ki po svoji razkošnosti in ostrini barv naravnost bijejo v oči, s čimer je samo izpričal izredno širok, naravnost epi-čen diapazon svoje slikarske motivike, s katero je hkrati reševal tudi najtežje, čisto slikarske probleme barv. kompozicije slik in o-stale tehniške probleme, s katerimi se nenehno spopada sleherni slikar pri svr em delu.
In med vsemi 145 razstavljenimi platni, med katerimi jih je mnogo, ki so nenavadno velikega formata (omenili smo že njegovo nagnjenje do velikega formata in monumentalnosti) izstopa vsekakor največje platno, dimenzije 320x440 cm in nosi naslov »Togliattijev pogreb*. To platno ,,e po svoje sugestivno in veličastno in namen svečanosti je izražen že v vsebini sli ke. Vendar pa je tisto, kar pri sliki najbolj preseneča, novost in drznost Guttusovega koncepta slike. Slika sama je namreč zamišljena kot velikanska akvarelna risba. Tu najdemo rdečo barvo za stav, tu so tudi močn" barve cvetja in rož in neba ob sončnem za hodu. Toda najbolj značilen ele ment slike pa je belina glav, ki sodelujejo pri pogrebu in teh je nič manj kot natanko stoštiriin štirideset. Vse te glave udeležen cev pa so bolj narisane kot našli kane in vsa ta belina bolj olajšuje, da tako rečemo, smisel podobe in jo spreminja v prizor nečesa
jatelja Giorgia Amendole in nekaterih tihožitij s kaktusi in limonami, tako živo naslikanimi, da bi jih kar prijel in snel s platna. Po svoje je iz tega obdobja (1979) zanimiv cikel alegorij, od sv. Hi-jeronima, preko sanj možgan, ki porajajo pošasti, do potovanj in a legorije o laži. Vse to so spet velika platna, ki figuralično, barvno in kompozicijsko rkušajo odgovarjati na številne osebne, človeške, pa tudi objektivne probleme današnjega časa, vendar pa se v svoji zasnovi in ideji uvrščajo med najboljša tovrstna, alegorična dela svetovnega slikarstva v preteklosti. In končno, čisto na koncu vseh teh številnih platen pa je portret Alberta Moravie iz letošnjega leta, portret v olju, ki upodablja velikega sodobnega pisatelja v zamišljeni, modri pozi v plavi obleki, rdečem puloverju brez kravate ter tako nekako ponovno s portretom zaključuje ta veliki opus, ki sega od portreta likarjevega očeta do portreta slikarjevega prijatelja pisatelja Moravie.
DUŠAN ŽEUEZNOV
OB IZIDU PESNIŠKE ZBIRKE OSKARJA ERISELLIJA «PAPIRNATA KRAVATA»
Umetnikovo vneto iskanje področja za srečanje med poezijo in prozo
Namen Erisellijeve poetike je podati skupno sliko o celotnem življenju z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi
Pesniška zbirka »La cravatta di carta* (»Papirnata kravata*) O-scarja Grisellija, ki je pred nedavnim izšla pri tržaški založbi TST, predstavlja zelo zanimivo vsebinsko in formalno posebnost v panorami sodobnega tržaškega pesništva. Grisellijeve pesmi so namreč nadvse mikaven poskus razočaranega literata, ki si na vse načine prizadeva, da bi našel posebno področje, na katerem bi se proza in poezija lahko nemoteno srečali, ubrano prelivali ena v drugo in ustvarili novo in našemu času in naši sodobni občutljivosti primernejše izrazno sredstvo, v katerem naj bi se prepoznali prav vsi bralci, ne glede na različne kulturne, družbene in starostne izvore. Prav tako naj bi se na tem posebnem področju ne delale razlike med tradicionalnimi pesniškimi in ne-pesniškimi tematikami in naj bi se lirična izpoved ne nanašala samo na pesnkove izkušnje, temveč na izkušnje vsega človeštva in vseh časov hkrati.
Podoben poskus je Tržačan O-scar Griselli napravil tudi v svoji prejšnji knjigi «Finestra sulTal-ba» (»Okno na zoro*), v kateri je izhajal z vidika proze. In prav v uvodu te knjige je napisal misel, ki prav gotovo velja tudi za pesniško zbirko «Papirnata kravata*. «Moji prozni odlomki*, je tedaj izjavil Griselli, »nimajo naslova, ker misli nimajo naslova, ker življenje nima naslova in kot moje mish in kot življenje vsebujejo napake, ponavljanja in neskladnosti.*
Namen Grisellijeve poetike je torej podati skupno sliko o celotnem življenju z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi, ne o-ziraje se na podrobnosti, ki ga sestavljajo, in na našo trenutno emocionalno razpoloženje, s katerim se mu približamo, da bi ga razumeli, V tem pogledu je nedvomno želo značilna pesem, ki ji je pesnik namenil prvo mesto v svoji Zbirki. Glasi se:
Nekega jesenskega večera
mi je človek povedal zgodbo.
Ir, ta zgodba
se je začenjala s človekom,
ki je pripgvedgva^ zgodbo A	' .
v katerr jč’ o Ujem
njem govoril *
»neresničnega*. To mogočno platno je nastalo 1972. leta, torej sedem let po Togliattijevi smrti in po besedah slikarja, ga je od smrti velikega voditelja italijanske komunistične partije nenehno mučila misel, kako bi v slikarski a-poteozi izrazil vso veličino Togliattija in hkrati italijanskega delavskega gibanja. In tako je dozorelo delo, na katerem lahko med upodobljenimi glavami najdemo največje in najbolj znane osebnosti prve polovice tega stoletja, s katerimi je bil Togliatti tako ali drugače povezan med svojo revolucionarno borbo: od Gramscija, pa preko Dimitrova in Stalina, do Brežnjeva in Nerude, Quaslmoda, Sartra, Edoarda de Filippa, Di Vittoria, Elia Vittolinija pa spet do Hruščeva, članov direkcije CK KPI pa tja do Lenina.
V zadnjem desetletju njegovega opusa najdemo motive iz njegove slikarske delavnice, pa pokrajinske slike rimske okolice, hiše iz Palerma in zanimivo podobo znamenite rimske kavarne Caffč Gre-co, do pretresljivega portreta pri-
n
drug človek ki je pripovedoval zgodbo.
In jaz sem ga poslušal. Življenje je torej zgodba, ki jo vsi pripovedujemo in vsi poslušamo, ne da bi jo razumeli, a zanimiva je morda prav zaradi tega, ker je ne razumemo in ker je nikoli ne bomo mogli razumeti. Z zelo podobnim prijemom se Griselli loteva vseh snovi, ki jih izbere za predmet svoje poezije. Takole na primer govori o svojih življenjskih izkušnjah:
Razumel sem, da je ošabnost človekovo delo, da je gradnja na pesku utvara. Izvedel sem, da ima vsakdo svojo nalogo
in da ta
ni manj važna od drugih.
(Je mar metulj manj potreben od leva?)
Razumel sem, da je vse
odločilno
in da je tudi nič odločilen, da je življenje igra, n kateri nima smisla slepariti ali blufirati,
ker ne bo
ne zmagovalcev ne poražencev. Celo ljubezenske pesmi, v katerih bi morala biti osebna nota
najizraziteje poudarjena, se težko izognejo splošni viziji, ki jo ima pesnik o življenju in umetnosti. Prisluhnimo na primer tem verzom:
še ena ljubezenska zgodba je končana,
kajti končati je v navadi vseh ljubezenskih zgodb.
• •••• •••»
Ostaja kak predmet, nekaj srečnih spominov, nekaj stvari, ki sva jih skupaj naredila,
nekaj fotograjij, pismo, dolg trenutek, mučna zadrega v natrpanem baru ob slovesu, ob izjavi: ostala bova prijatelja.
Nemara edina izjema je v tem pogledu pesem, iz katere bomo zdaj prebrali zaključne verze:
Ob uri, ki je tik pred zatonom, v otožnosti, ki je tik pred
mrakom,
predstavljam dan, ki mineva, in tvoje oči so že uprte v jutri.
V teh verzih je prav gotovo mnogo tradicionalnega liričnega patosa, katerega smo bolj vajeni in ki nas morda prav zaradi tega bolj gane. Vendar lirični patos ni merilo, s katerim se lahko uspešno približamo Grisellijevi poeziji. Njegov pesniški patos moramo iskati drugje. Še najprej pa v njegovem dramatičnem prizadevanju, da bi v svoj poetični svet z eno samo potezo zajel vse človeštvo hkrati ali, bolje rečeno, pravo bistvo življenja, ki je v minljivosti vsega in istočasno v trdnem, pa čeprav varljivem
iiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
prepričanju, da obstaja nekje nekaj absolutnega, nekaj, kar ne more umreti in je zato dobro in lepo. Neizogibno se tako Grisel-lijeva poezija povezuje s filozofijo, kot je na primer značilno za orientalsko pesništvo. In Gri-sellijeva poezija nas v resnici zelo od blizu sopminja na indijsko pojmovanje umetnosti le, da je v tržaškem pesniku še vedno toliko evropskega pragmatističnega duha, da se njegova pesem zavoljo včasih zelo bolečega kontrasta med čistim duhom in konkretnimi življenjskimi shemami, v katerih je bil vzgojen, večkrat o-barva * pesimističnimi odtenki, ki ponekod mejijo celo na samomorilske misli.
Vprašanje, ah je Griselli s svojo najnovejšo pesniško zbirko res dosegel zadovoljivo, to se pravi umetniško veljavno stopnjo ubrso-nosti med prozo in poezijo, bo seveda še dolgo ostalo brez odgovora. Za sedaj lahko rečemo samo to, da je njegov predlog skrajno zanimiv in vreden največjega razumevanja s strani ne samo kritike, marveč tudi bralcev, saj je v Grisellijevi poeziji toliko neposrednosti in tople humanosti, da je lahko prav vsem dostopna. Dokončno besedo bo torej izrekel le čas, ki edini lahko spregovori o vsakršnem novator-skem poskusu.
JOSIP TAVČAR

Novost na knjižni polici
Deseta knjiga zbranega dela Josipa Jurčiča
Josip Jurčič:
ZBRANO DELO,.
DESETA KNJIGA
Pokojni Mirko Rupel je v letih 1946 do 1980 pripravil v devetih knjigah Jurčičevo zbrano delo in v njem objavil pripovedna dela, dramatične spise in pesmi. Da bi objavil v nadaljnjih knjigah tudi Jurčičevo publicistično delo n: bilo mogoče, ker mu je izvedbo prvotne zasnove, izdajo kompletnega Jurčiča, preprečila smrt. Zdaj, dvajset let kasneje, je Janez Logar dopolnil to delo in pripravil za izdajo zbranega dela Josipa Jurčiča, v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (Državna založba Slovenije), deseto knjigo Jurčičevega zbranega dela. Skupaj z njo je pripravil gradivo tudi za 11. knjigo zbranega dela. Obe knjigi bosta obsegali Jurčičeve literarne članke, podlistke, o-certe, politične članke in pisma. Med literarne članke je urednik u-vrstil tudi nekrologe in očrte političnih oseb. Prva knjiga te Jurčičeve publicistike, ki je sedaj izšla kot deseti zvezek zbranega dela, prinaša vse literarne članke, podlistke in ocene in izbor političnih člankov, ki bodo nadaljevani v e-najsti knjigi. Ob sedanji knjigi, ki
Primorski bibliografski leksikon
PRIMORSKA SREČANJA, 32-33, 1982,
Med številnimi članki, ki tvorijo dvojno številko Primorskih srečanj bi omenili le tiste, ki se nanašajo na primorsko področje in njegove ljudi.
Drago Kos je v prispevku Stari v mladem mestu (str. 99-105) predoči) sociološke vidike življenja starih prebivalcev v mestu Nova Gorica Tekst je nastal na osnovi raziskave: Družbeni in urbanistični problemi razvoja mesta Nova Gorica, katere nosilec je dr. Z. Mlinar. Drago Kos ugotavlja starost novogoriške populacije, aktivnost starejših, do hodek, izobrazbo in stan starejših prebivalcev, njihov odnos do mesta in družbene stike starejših Novogoričanov.
Drago Sedmak je s pomočjo dokumentarnega gradiva, ki ga je zasledil ob pregledovanju zapuščine družine Malik v Ajdovščini in drugih vi rov ter redke literature, podal poizkus orisa življenjepisa slovenskega revolucionarja Franja Vulča (1891-1926), čigar življenje in delo je bile doslej znano le redkim poznavalcem in raziskovalcem slovenskega delavskega gibanja. Študiji je dal naslov: Revolucionarno delo Franja Vulča (str. 113-117).
Naško Križnar je pripravil oris fotografskega delovanja mojstra foto grafi je Milenka Pegana (str. 118-121) in sicer do prihoda v Novi Gorico. Priznani fotograf je prvi širil amatersko fotografijo na Gori škem in v zamejstvu.
V rubriki «Zapiski» je več recenzij in krajših prispevkov. Umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel je ob razstavi grafik kanalskega rojake Rika Debenjaka, ki jo je pripravila ljubljanska galerija ARS, orisa Debenjakovo grafično delovanje ter ga strnil v naslov »Iz predala-nekoč bleščeče grafične ustvarjalnosti Rika Debenjaka (str. 139 140) Tone Rutar je v prispevku Zmotne trditve o T1GR (str. 140-144 osvetlil marsikatero nevednost o delu organizacije TIGR na Primorskem Marijan Brecelj je prispeval dva članka: Jubilej Trinkovega koledarji (str. 147-149), v katerem analizira trideset številk beneškega koledarja publikacije, «ki se je rodila iz same ljubezni do ubogega, socialni ogroženega, kulturno zanemarjenega in narodnostno le v svojem ožjem družinskem krogu čutečega Benečana* ter Rezijanska bibliografija v katerem je skrbno poročal o delu Milka Matičetova Resia - bibljo grafia ragionata (1927-1979), ki je izšla 1981. leta v Vidmu.
Omeniti velja tudi recenzije in poročila: Bojana Bratina, Biografija Benečana (str. 149-150), Štefana Trojarja, Osmi Goriški letnik (str.
152-154), Zorka Hareja, Slovensko morje in zaledje, Jurija Fikfaka, Pionirsko delo o vplivu morja in ceste na način življenja na Postojnskem (str. 156 158) itd.
ISTRA, 1-2, 1982,
Zanimiva je študija Galijana Labinjana O prošlosti kaštela u Lupo glavu (str. 40-70), v kateri nadrobno govori o zgodovini gradu in lupo-glavske gosposke Študija Maje Štrk - Snoj pa sintetizirano razgrinja zgodovino kraja Boljuna Avtorica je študiji dala naslov Povijesni razvoj Boljuna (str. 71 85). O ljudski ustvarjalnosti Lupoglava in okolice je zapisal Ive Rudan v prispevku Usmeno narodno stvaralaštvo Lupoglava i okolice (str. 86-92).
PLANINSKI VESTNIK, junij 1982, št. 6.
Šesta številka Planinskega vestnika objavlja več prispevkov o I. primorski alpinistični odpravi Aconeagua 1982. Prvi prispevek je izpod peresa Žarka Trušnovca — I. primorska alpinistična odprava Aconeagua 1982 (str. 293 296), Peter Podgornik je prispeval dnevnik Aconeagua — jugoslovanska smer (str. 296-299), Tamara Likar je opisala osvajanje »poljske smeri* v SV steni Aconcague (str. 299 305). Dr. Lev Svetek je priredil zapiske iz partizanskega dnevnika in opisal Popotovanje od Mrkoplja do Zakriža nad Cerknim v vojnem letu 1944 (str. 306310). Vse datume, relacije in spomine je avtor povzel iz svojega ohranjenega partizanskega dnevnika, v katerega je sproti beležil podatke in reportaže s te poti.
OSNOVNA ŠOLA IGO GRUDEN JAMLJE. Slovensko poimenovanje 10. maja 1982.
)b poimenovanju jameljske osnovne šole po pesniku Igu Grudnu je oripravljalni odbor za poimenovanje šole v Jamljah izdal tudi brošuro i/ kateri je krajši Grudnov življenjepis in zgodovina jameljske šole. Brošura vsebuje 24 strani.
OSNOVNA ŠOLA V SOVODNJAH. PETER BUTKOVIC • DOMEN. PRISPEVKI K ZGODOVINI OSNOVNE ŠOLE. Izdano ob poimenovanju isnovne šole v Sovodnjah po Petru Butkoviču • Domnu 6. junija 1982. Ob poimenovanju osnovne šole v Sovodnjah po Petru Butkoviču - Domnu je po nalogu pripravljalnega odbora za poimenovanje šole Vlado Klemše uredil brošuro, v kateri je nadroben oris življenja in dela Petra But-koviča, ki ga je napisal Marijan Brecelj, in prispevek o zgodovini sovodenjske šole, katerega avtor je Vlado Klemše. Brošura, v kateri je več zanimivih reprodukcij, šteje 63 strani.	N. S.
ne bo zanimiva samo za ožji krq^ slavistov in literarnih zgodovinarjev, pa morda tistih, ki proučujejo zgodovino slovenskega časnikarstva. temveč tudi za izbrane prijatelje slovenskega slovstva, je zanimivo, kako urednik v obširnih opombah oriše Jurčičevo življenjsko pot od takrat, ko se je Jurčič posvetil publicističnemu in poklicnemu novinarskemu delu. To Jurčičevo delo je ostalo prav do danes še neraziskano, nezbrano in neproučevano, pa je zato njega poznavanje nujno za proučevanje tako Jurčičevega življenja, zlasti pa njegove osebnosti. Druga zanimivost pa so seveda sami Jurčičevi sestavki, pa naj gre za literarne članke, zlasti pa za podlistke in politične članke, ki odražajo delček slovenske kulturne in politične zgodovine šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja! Prav zaradi te vsebine Jurčičevih publicističnih del utegne biti knjiga, ki prinaša prav to. neliterarno Jurčičevo delo za marsikoga zanimiva.
S. Mikuž:	Lojze Perko
MONOGRAFIJA
Vrsti monografij slovenskih slikarjev se pridružuje monografija, ki jo je znani slovenski umetnostni zgodovinar, profesor ljubljanske u-niverze Stane Mikuž posvetil notranjskemu slikarju, pred dvema letoma umrlemu Lojzetu Perku. Monografija je taka kot so običajno take knjige. Prikazuje nam življenjsko pot slikarja, njegovo šolanje, začetke umetniškega ustvarjanja, njegove nadaljnje uspehe in karakteristiko njegove slikarske o-sebnosti. Temu osrednjemu tekstovnemu delu, slede biografski podatki, podatki o razstavah, literatura o umetniku, pa povzetka v nemščini in angleščini. Nato sledi tisti del knjige zaradi katerega predvsem jemljemo taka dela v roke. To pa so barvne reprodukcija Perkovih olj in reprodukcije njegovih risb. s katerimi je Perko o-stal zapisan v sodobno slovensko upodabljajočo umetnost. To so podobe notranjske zemlje in njenih ljudi, podobe otrok in mater in sploh podobe tistega domačijskega sveta, ki nam je. ko ga gledamo, tako pri srcu 'n duši. Nič manj kot 71 celostranskih barvnih reprodukcij prinaša ta knjiga pri kateri so poleg Staneta Mikuža sodelovali še Marjan Marinšek kot u-rednik ter Mirko Juteršek in Marjan Marinšek s podatki o razsta -vah in bibliografskimi podatki, pa opremljevalec Vili Vrhovec. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije in s tem potrdila skrb za izdajanje tovrstne literature, pri čemer pa najbrž za to delo ne bo težav pri prodaji. To dokazuje že naklada monografije, ki' je kar precejšnja (5000 izvodov), predvsem pa dejstvo, da je bil slikar Lojze Perko izredno priljubljen slikar in je za njegove slike bilo med prijatelji umetnosti izjemno veliko zanimanja.
Se ena 40-letnica «črnega junija» 1942
Na včerajšnji dan pred 40 leti je fašistični tribunal v Rimu izrekel najtežjo obsodbo v vsem svojem poslovanju od leta 1927 dalje
Mesec junij leta 1942 upravičeno lahko tudi letos, ob štirideseta letnici, označimo kot primorski ČRNI JUNIJ 1912. Poleg požiga prvih sedmih primorskih vasi 4. junija 1912 in takratnega pokola — atreljanja 29 talcev iz teh vasi ter deportiranja vseh njihovih prebivalcev in poleg dogodkov, ki jih kot še neraziskane obravnava zadnja številka časopisa «TV - 15», je zato naša dolžnost, da se spomnimo devetih izvršenih smrtnih obsodb primorskih partizanov po obsodbi. ki io je izreklo v Rimu posebno fašistično sodišče 25. junija 1942. Naj osnovne podatke o ti stem strašnem procesu in imena postreljanih navedemo kar iz znane rimske dokumentarne publikacije AULA IV:
Imena ostalih šestih ujetih partizanov, ki so bili na istem procesu obsojeni na smrtne kazni, pa so: narodni heroji Janko Premrl -Vojko (s poitalijančenim priimkom PREMOLI), Karlo Maslo in Tone Ferjančič - Zvonko ter France Maslo, Peter Žorž in Aleš Sorta.
Iz brošure — ponatisa «IZ KNJI-
Posebno nevarnost predstavlja prehrana v vročih dnevih. Pecivo, sladoled in mesne jedi igrajo naj-češče vlogo pri nastanku alimen-tamih toksikoinfekcij ali zastrupitev s hrano, kot imenujemo večje ali manjše epidemije črevesnih infekcij s povišano temperaturo, z drisko in z bruhanjem, ki so v poletnih mesecih tako pogoste. Te vrste hrana je namreč idealno gojišče za različne klice, ki se pri nepravilni pripravi in shranjevanju živil močno namnože.
Najčešči povzročitelji so salmonele, stafilokoki. šigele in še nekatere druge klice, ki se zelo naglo množe na toploti. Še posebno moramo biti previdni in natančni pri pripravi hrane za otroka. Dokler ni otrok star vsaj leto ali dve, so njegova prebavila še posebno občutljiva. Ne škodujejo mu samo kužne klice, ki povzročajo drisko tudi pri odraslih, ampak celo klice, ki pri večjih otrokih in pri odraslih sploh ne povzročajo težav. Tudi virusi so lahko povzročitelji hudih drisk in nekaterim vrstam virusov poletna vro čina nadvse prija. Zlasti je občutljiv slaboten, podhranjen in zato še posebno neodporen otrok.
Prebavne motnje pri dojenčku in pri majhnem otroku pa so lahko tudi posledica napak v prehrani. Preobilna, zlasti pa preveč mastna hrana v teh mesecih preobremenjuje otrokov prebavni si stem, na kar organizem pogosto reagira z drisko. Isto opažamo tudi pri prehrani s preobilico ogljikovih hidratov.
h) še nečesa se moramo zavedati. Tudi dojenček je v vročini žejen. Vendar mu ne tešite žeje z mlekom. Mleko je namreč zelo kalorično hranivo, ki močno obre-
GE AULA IV» Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Julijske krajine pred fašističnim posebnim sodiščem 1927 - 1943, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu leta 1970, pa povzemamo o tem strašnem procesu še naslednje podatke:
, O zgoraj omenjeni bitki 28. aprila 1942, med katero so bili obsojeni partizani ujeti, je dal zelo važno izjavo Martin Greif, poveljnik tiste partizanske enote, »ki je sprejela bitko z 6.000 italijanskih fašistov, izjava, ki je bila objavljena v koprskih «Primorskih novicah* 3. julija 1970. V izjavi je med drugim rečeno:
«Enota se je formirala v vasi Stara Sušica. Takrat smo formi-
rali dve četi, ki sta šteli 55 partizanov. To je bilo 14. ali 15. februarja 1942. Pri formiranju teh enot smo razpolagali le z mladimi, še neprekaljenimi borci, ki so takrat dali tudi partizansko svečano obljubo. Sredi marca smo dobili nalogo CK KPS. naj začnemo z akcijami na območju Vipavske do-
meni otrokov prebavni sistem, zato se bodo kaj hitro pokazale kvarne posledice preobilne prehrane. Iz istega razloga mu ne dajajte tudi preveč sladkanih pijač, kar velja tudi za večino industrijsko pripravljenih sadnih sokov. Vsi ti sokovi vsebujejo namreč preveč sladkorja, ki močno obremeni otrokov prebavni sistem, zato se pogosto pojavijo driske. Otroka bo najbolj odžejal hladen in ne preveč sladkan čaj, ni pa razloga, da bi mu ne dali vode, če mu prija. Le v krajih, kjer je slaba preskrba s pitno vodo, je bolje, da vodo prekuhavamo.
In še na nekaj ne smete pozabiti v vročini. Hrano za otroka morate pripraviti vedno svežo. Vsako shranjevanje in pogrevanje skriva v sebi nevarnosti.
line proti Gorici. Takrat smo likvidirali karabinjersko postajo na Nanosu, v Razdrtem, v Vipavi in na progi Ajdovščina — Gorica. Pri Abramu na Nanosu smo imeli postojanko, kjer smo zbrali nekaj borcev, ki so dezertirali iz italijanske vojske. Ko so Italijani zvedeli, da vojaki — dezerterji odhajajo k partizanom, so planirali zoper nas akcijo, da bi nas uničili. Fašisti še niso vedeli za število partizanov, niso niti poznali podrobnosti naše organizacije. Da bi si zagotovili uspeh, so zbrali ogromno vojsko okrog 6.000 ljudi in jo razporedili okrog Nanosa. Začelo se je zjutraj 18. aprila 1942 ob pol štirih. Naše izvidnice so opazile takrat ob robu Nanosa premike sovražne vojske in brž obvestile štab.
Naši borci so zasedli položaje. Že prej smo predvidevali, da se bomo v primeru napada branili v krožnem sistemu in si zavarovali hrbet. Sovražnik je napadal v valovih, a je bil vselej odbit. Seveda boj ni potekal brez žrtev. Toda v primerjavi z nami so imeli Italijani mnogo večje izgube. Po podatkih, ki smo jih kasneje dobili, so na bojnem polju pustili okrog 60 vojakov.
Bitka je trajala ves dan. Ko so Italijani spoznali, da nam ne morejo do živega, so se umaknili v dolino. Po prenehanju bojev smo ostali še dve uri na položajih in si pripravili obrok tople hrane. Nato se je štab odločil, da se umaknemo. Ta odločitev je padla zato, ker smo ugotovili, da nam je pošla municija. Razdelili smo se na skupine, čete in tako razdeljeni zapustili Nanos. Prvo četo je vodil narodni heroj Janko Premrl - Vojko v Trnovski gozd proti črnemu vrhu, druga skupina je šla v Vipavsko dolino med vasi Griže in Goče. Takratni štab je šel z drugo skupino v Ozeljan.
Ta borba je bila prva na Pri-
Hrana se na vročim' hitreje kvari, razkraja. Vsi ti razkrojni produkti ' pa laiiko dražijo otrokov nežen želodček. Na toplem pa se v taki hrani močno namnože tudi različne klice, na katere pa vemo, da je majhen otrok še posebno občutljiv. In ne nazadnje, v sveže pripravljeni hrani je tudi več vitaminov in drugih snovi, ki jih naglo rastoč otrokov organizem še zlasti potrebuje.
Za konec pa še nekaj besed o dojenju. Dojenje je najboljša in hkrati najvarnejša prehrana za dojenčka v poletnih mesecih. Materino mleko je sterilno, torej brez bolezenskih klic, primerno toplo, lahko prebavljivo, ne obre menjuje želodčka, in ni strahu, da bi ga otrok popil preveč, saj se tvori sproti, v skladu z otrokovimi potrebami. dr. R. R.
morskem, kjer so se partizani srečali z italijanskimi fašisti v odprtem boju. Imela je velik odmev med našim ljudstvom, ki je nato v roku enega samega meseca že dala prve rezultate. Takrat se je namreč javilo kar sto mladeničev, ki so okrepili naše enote, tako da se je junija 1942 pri Gorici v vasi Ozeljan, po nalogu CK naše partije formiral prvi primorski bataljon Simona Gregorčiča.*
O ustreljenem ANTONU BELE TU je nam občinski odbor Zveze združenj borcev Postojna poslal sledeče podatke:
Leta 1935 je tovariš Anton Bele, rojen 27.5.1913, iz političnih raklo gov kot zaveden Slovenec in antifašist odšel v Jugoslavijo. Takoj po prihodu se je vključil v KP Jugoslavije. Po zasedbi Ljubljane po Italijanih je bil takoj zasledovan od italijanske oblasti. Leta 1941, ko je bila organizirana OF, se je takoj vključil v organizacijo. Vstopil je v redno partizansko edi-nico, bil je namestnik komandirja čete. Sodeloval je pri napadu na Lož leta 1941. Teta 1942 februarja meseca je prišel s svojo četo na Primorsko, na področje Ilirske Bistrice. Nato se je s četo premaknil na Nanos. Ko so Italijani 18. aprila 1942 napravili veliki rastre-lament, je bil ujet, odpeljan je bil v goriške zapore, od tu pa pred posebni tribunal v Rim, kjer je bil obsojen na smrt in ustreljen 27. junija 1942.
Za ustreljenega FRANCA SRE-BOTA pa smo od istega odbora prejeli naslednje podatke:
Srebot Franc je bil rojen 20. 12. 1920 v Hrastju pri Pivki. Oče je upokojeni delavec Jože. Bil je pa stir in pomočnik v Studenem pri Milavcu Jakobu. Od tu je odšel k vojakom. Ko je prišel na dopust, je ostal doma na prigovarjanje Zafreda Antona iz Stare Sušice in odšel 4. aprila v partizane nad Volčami, sprejel ga je Žonta Aleš - Prešeren in postal borec NOV. Ujet je bil z ostalimi partizani 18. aprila 1942 na Nanosu. Na smrt je bil obsojen v Rimu in ustreljen v Forte Bravetta.
Narodni heroj Anton Ferjančič -Zvonko, ki je bil obsojen na smrt «v odsotnosti*, pa nam je glede bilke na Nanosu sporočil, da je njen potek najbolje znan poveljniku Martinu Greifu, potek pro česa pa Jožetu Pižentu in njegovemu bratu Andreju, ki sta bila obsojena vsak na 30 let ječe in ki živita v Vipavi in sta bila v Rimu zaprta skupaj z ustreljenim Pavlom Ruštom iz Gradišča pri Vipavi. Jože jc bi) z njim v isti celici do ustrelitve.
Po Pavlu Ruštu se imenuje osnovna šola v Vrhpolju pri „ Vipavi.
Glede drugih ustreljenih Slovencev nismo prejeli podrobnejših po datkov razen informacije o roj stnih vaseh Leopolda Franka, ki je bil iz Kilovč, Viljema Dolgana iz Topolea pri Ilirski Bistrici, Iva na Čekade iz Male Bukovice, Kar la Kaluže in Jožeta Hreščaka, najmlajšega obsojenca, oba iz Nove Sušice in Franca Vičiča (Vinci) iz Neverk pri Pivki. Kaluževa se stra Milka, ki je že leta 1944 iška la bratov grob, je govorila s člo vekom, ki je obsojence videl, ko so jih vodili na streljanje in ji povedal, da so se vsi vedli zelo hrabro. Nekdo nam je tudi povedal, da je na italijanskem radiu leta 1968 poslušal nekega italijanskega duhovnika, ki je izjavil, da mu »je bilo najtežje, ko je moral v juniju 1942 prisostvovati ustrelitvi devetih slovanskih partizanov v Forte Bravetta*.
» • •
V svoji znameniti knjigi »Slovenci in Hrvati pod Italijo* je prof. Lavo Čermelj za la rimski junijski proces pred fašističnim tribunalom zapisal, da je tedaj ta tribunal »izrekel natežjo obsodbo v vsem svojem poslovanju*. — V eni izmed svojih nedeljskih oddaj «ŠE POMNITE, TOVARIŠI* pa je v letošnjem aprilu ljubljanska ra dijska postaja poskrbela — ob štiridesetletnici — za številne podrobnosti o poteku aprilske bitke na Nanosu. Kljub temu pa slavna bitka, v še večji meri pa ta najhujši proces, še vedno nista povsem raziskana. Nekaj — zlasti fotografskega gradiva — hrani Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu, (pg)
Absolventka Glasbene šole Glasbene matice Rosanda Kralj je pred dnevi priredila v Boršta samostojen koncert z bogatim in zahtevnim sporedom
SODBA ŠT. 336 od 25. 6. 1942	Predsednik Tringalli
Poročevalec Presti	.
Petnajst partizanov skupine »Bratje Maslo*, vključene v slovenski osvobodilni fronti in ki deluje v Julijski krajini, zajamejo med borbo, ki se je vodila 18. aprila 1942. Nekateri izmed teh so dezerterji iz italijanske vojske. Proces se konča s petnajstimi obsodbami na smrt; v Forte Bravetta jih ustrelijo devet, ostalim šestim obtožencem pa ■o sodili v odsotnosti. (Obtožnica jim je očitala: pripadnost uporniškim tolpam, umor, terorizem, napad na vojaške oddelke.)
Imena devetih postreljanih v rimski trdnjavi Forte Bravetta pa so:
1.	ANTON BELE’ iz Slavine pri Postojni, roj. 27. maja 1913.
2.	IVAN ČEKADA iz Male Bukovice pri II. Bistrici, r. 28. decembra 1908.
3.	VILJEM	DOLGAN	iz	Topolea	pri	II. Bistrici,	roj	29. marca	1923.
4.	LEOPOLD FRANK	iz	Kilovč	pri	Premu, roj.	14.	novembra	1916.
5.	JOŽE HREŠČAK iz Nove Sušice pri Pivki, roj. 12. decembra 1922.
6.	KARLO	KALUŽA	iz	Nove Sušice	pri Pivki,	roj	24. junija	1911.
7.	PAVEL RUŠT iz Gradišča pri Vipavi, roj, L januarja 1909.
t.	FRANC	SREBOT	iz	Hrastja	pri	Pivki, roj.	20.	decembra	1920.
I. FRANC VIČIČ iz Neverk pri Pivki, roj. 23. novembra 1909.
(Vičič in Kaluža sta bila obsojena in ustreljena s poitalijančenima priimkoma VLNCI in CALUSA.)
tlllllHIIIKIIIIMMUllllllllllllllltllMIIIIItllllHIIIIIIIIUIIIIIIIIINIIIIIIIIIlUimillMIIIIIIIIIIfllllttllllllllllltMliltlllimillUIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIimillll
1_____________________________ZDRAVNIKOVO MNENJE___________________________________________________________________
Nevarne napake v prehrani v dneh zelo hude vročine
Seveda velja to še posebej za otrokovo prehrano
Maks Zadnik:
ANTON SERAJNIK - MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH	?
in ker je bila enota, iz katere je bil vojak, v sestavi 136. polka, je moral Serajnik prevesti iz nemščine v sloven-ičino zastraševalni lepak, ki so ga obešeni nalepili na prsi. Tega Tone ni mogel nikoli pozabiti. Zato je vedno znova poudarjal, da jo je poskušal rešiti, vendar mu ni maral nihče pomagati, ter poudarjal, da če bi se bilo to zgodilo leto pozneje, bi bil žensko sam rešil, kot je rešil mnoge druge, ker je bil že bolj vešč in drzen. (14)
KAKO SE JE SERAJNIK POVEZAL Z OBVEŠČEVALCI NOV IN POS IN POSTAL PRI ISTRSKEM ODREDU «MIRKO-5», PRI IX. KORPUSU PA -STANKO.
V svoji izjavi za priznanje posebne delovne dobe iz NOB, vloženi pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, piše Serajnik, da je v Sežani sam iskal zvezo s partizani, da bi pobegnil iz nemške vojske in stopil v NOV. Potem pa ugotavlja:
•Tovariši so me prepričali, naj ostanem pri Nemcih
kot partizanski obveščevalec, ker jim to veliko bolj koristi, kakor če bi postal borec v njihovih enotah. Tudi moj kolega Dušan Kmetec je pristal na sodelovanje z NOV. Pozneje smo razširili našo mrežo tudi na štab 188. divizije, na 136. polk in na druge enote...» (15)
Oglejmo si še iz drugih virov, kako je postal Serajnik partizanski obveščevalec.
Da bi šel rad v partizane, je Serajnik zaupal Mimici Bekar v Sežani že februarja 1944, ko je prišel obiskat prijatelja Dušana Kmetca, ki je delal na nemški Ortskomandi v Sežani in tam stanoval. Mimica pa je bila že od novembra 1943 povezana z obveščevalnim oficirjem istrskega odreda Jožetom Markučičem, ki je bil pri odredovem obveščevalnem centru zadolžen za organizacijo obv. službe po sovražnih postojankah. Potem pa je delala tudi za obveščevalno službo IX. korpusa, ki jo je na območju sežanskega Krasa organiziral in vodil njegov obveščevalni oficir Boris Battelino.
Serajnikovo željo je Bekarjeva po svoji zvezi z Zoro Skok - Bacinovo iz Dan pri Divači sporočila Markučiču. In ta je v začetku marca 1944 prispel skupaj s Skokovo na dogovorjeni razgovor k Bekarjevim. S Serajnikom, ki je tedaj dobil ime «Mirko-5», se je dogovoril, da ta ostane pri Nemcih in deluje kot partizanski zaupnik.
14.	Lsti vir
15.	Isti vir kot pod 7
Nedelja, 27. junija 1982
Ponedeljek, 28. junija 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Zelena črta
13.00	Simfonična glasba, prenos iz palače Barberini
13.30	Dnevnik
16.45	Fiano Ilomano: »Palio del-la Stella*
17.00	Življenje na Zem';'i
18.00	Posebni policijski oddelek poročnika Sheridana: Srčna dama. 1. nadaljevanje
19.00	V teku nedelje ..posebna oddaja
Vremenske razmere
20.00	Dnevni)
20.40	Pustni vveekend
22.15	športna nedelja
23.00	Hit Parade
23.35	Dnevnik
Drugi kanal
11.00	Monsieur Couperin
11.40	Koncert Tria Ancillotti -Bianchi
12.00	Atomska revolucija
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.15	Mork in Mindy: Mindyjev rojstni dan - TV film
15.30	Neposredni športni preufci Besozzo: Kolesarstvo Monza: Avtomobilizem
17.50	Harold Lloyd sht
18.10	Koncert Alberta Fortisa
18.55	Starsky in Hutch - TV film Vremenske napovedi
19.50	Dnevnik 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.40	Glasbena srečanja '82
21.45	H. Pirter: Ljubimka, komedija
22.35	Da, toda
23.20	Dnevnik 2 . Zadnje vesti
Tretji kanal
18.00	Neposredni športni prenosi: Atletika: Vzhodna Nemčija -Sovjetska zveza
19.00	Dnevnik 3
19.20	Na turneji
20.30	in 21.30 Posebna glasbena oddaja
20.40	Kulturno potovanje po potresnem področju
21.45 Dnevnik 3
22.10	Šport 3
22.40	Jazzovski klub
16.40 Poročila 16.45 Prisluhnimo tišini 17.20 Nekega popoldneva - glasbena oddaja 17.55 Športna poročila 18.10 Operacija Beograd - jugo slovanski film
Septembra 1943 bi morali rešiti zavezniškega oficirja, ki so ga ujeli esesovci. Skupina aktivistov, delavcev beo grajske tovarne sladkorja in železniške postaje, prevzame težavno nalogo. Nepredvidene težave kljub hrabo-sti in vztrajnosti borcev v neenakopravnem boju z oku patorjem, povzročijo težke moralne dileme: naj s skraj nimi napori in žrtvami rešijo človeka, ali naj ga žrtvujejo, da bi rešili števil na druga življenja ... ? Žlka Mitrovič si je kot avtor filmov akcijske zvrsti u trdil sloves že s filmi Eša Ion dr. M. Miss Stone itd Operacija Beograd je film, ki potrjuje režiserjev smisel za to zvrst
19.35 Risanka
19.53 TV in radio n coj
19.55	Zrno do zrna
20.00	TV dnevnik
20.55	Vreme
21.00	S. Zaninovič: Vojaki
21.40	Dimce Spliderni - dok. od daja
22.10 Športni pregled
22.40	Lirika 20. stoletja
22.55	Kronika 12. kongresa ZKJ 23.25 Poročila
Koper
18.00	Z nami pred kamero
18.30	12. tongres ZKJ
19.00	Lidia Percan - glasbena oddaja
19.30	Z nami pred kamero
20.30	Tekmica - čelov, film
22.00	Sedem dni 22.15 Komorna glasba 22.45 Film - ponovitev
Zagreb
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski spored
13.00	Simfonična glasba
13.30	Dnevnik
13.45	Kratka slava Misterja Mif-fina, 7. nadalj.
14.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Pink Panter, risanka
17.10	Svetovno nogometno prvenstvo
19.00	Koncert Umberta Tozzija
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Ljudje divje zemlje, film Igrajo: Alan Laad, Ernest Borgnine, Claire Kell.v
22.10	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.05	Dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Azzurro ’82
16.30	Skrivnosti umetniškega &■ brtništva
17.00	Popoldanski spored:
XXV festival dveh svetov
17.40	Program za mladino Tip-Tap, komično - glasbena oddaja
Anna. Ciro in ... družba
18.30	Dnevnik 2 - Šport - Iz parlamenta
18.50	Srčni utrip - TV film Vremenske napovedi
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.40	Glasba «Mixerja»
20.55	Svetovno nogometno prvenstvo
22.50	Judovsko življenje in kultura
23.15	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Kinematografski spored
19.00	Dnevnik 3 19.20 Drugi zvok
19.55	Sto italijanskih mest
20.10	Vzgoja in dežele: otroško okolje
20.40 Dokler traja spomin: Trst, 2. nadaljevanje
20.40 Dnevnik 3
22.05	Iz serije Delta: Živali govorijo
22.35 Sto italijaaskih mest
22.45	Proces Svetovnega nogo metnega prvenstva
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
16.15 Kronika 12. kongresa ZKJ
16.45	Poročila
16.50 Nogometna tekma - Risanka 17.05 Madrid SNP
19.00	Črna ovca - risanka 19.30 Obzornik
19.45	Risanka
19.54	TV in Radio nocoj 19.56 Zrno do zrna
20.00	TV dnevnik
20.55	Vreme
21.00	Filmska delavnica
Oddajo 35 mm posvečamo tujima kinematografijama -francoski in kitajski. Teden drugačnega francoskega fil ma v Ljubljan' je bil povod, da smo v oddajo vključili razgovor z glavnim uredni kom znamenite filmske re vije Cahiers du Cinama, Sergom Tubianajem in ured niki slovenske filmske revi je Ekran, prof. Jožetom Dol markam, Branetom Kovi čem in Zdenetom Vrdlovcem. Izvedeli torno, kakšni so filmski tokovi v Franciji v zadnjem desetletju, pose bej še v zadnjem obdobju, ko nova socialistična vlada posveča filmu, med drugim tudi z novim zakonom večjo pozornost
22.30	Poema za violino
22.50 Kronika 12. kongresa ZKJ 23.20 Poročila
Koper
13.30	Odprta meja
18.00	Z nami pred kamero 18.05 TVD - Vesti
18.30	TV šola
19.00	Cinenotes
19.30	Nogomet: SNP
21.00	TVD - Stičišče
21.15 Hi, Hom! - Celovečerni film 22.45 SNP
23.30	TVD - Danes - Odprta meja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.15 Poročila
10.20 živ žav - otroška matineja
11.10	J. London: Martin Eden -konec
12.10	TV kažipot
12.30 Srečanje koroških vižarjev 13.00 Poročila
16.10	Kronika 12. kongresa ZKJ
. i j
TRST A
8.00, 13.00, 14.60, 19.00 Rom* • la; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 maša; 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder «Piši briši!*. Radijska igrica: 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnost ni trenutek Slovencev v Italiji;
12.30	in 13.20 Glasba po željah;
14.10	Na goriškem valu; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
KOPER
(Slovenski program)
8.00, 9.00, 15.60, 17.00 Poročila;
3.10	Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.15 Obvestila; 8.30 Naš čas; 9.07 Kinospored - objave: 9.10 Stoji, stoji lipica; 9.30 Polje, kdo to tebe ljubil; 10.00 Zaključek: 14.00 Na valu Radia Koper, Sosednji kraji in ljudje: 14.30 Glasbeni notes; 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Judy Collins; 16.30 Domača rock scena; 17.15 Objave in zabavna glasba; 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, lj.30, 19.30 Dnevnik; 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Jutranja oddaja; 8.15 Horoskop;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z
nami je . .10.45 Mozaik; 11.15 Zaplešimo valček: 11.32 Kirn, svet mladih: 12.00 7 + 7: 12.10 Glasba po željah; 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 15 min. s kvartetom The Manhattan Transfer; 15.30 Glasbeni sejem; 16.15 Poje Alan Sorrenti; 16.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.30 Crash: 18.45 Glasbeni dnevnik:	19,30
Športna nedelja: 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 In 7.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.40 Mun-
16.40	Pojo naj ljudje - glasbena oddaja
17.25 V razkoraku - jugoslovan ski film
18.40	Dokumentarna oddaja
20.00	TV dnevnik
21.00	Manj strašna noč . . .
21.40	Primo.štenski akvareli 22.10 Športni pregled
22.40	TV dnevnik
22.55 Kronika 12. kongresa ZKJ
dial '82; 8.50 Glasbeni odmor:
9.10	Iz katoliškega sveta; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 11.06 in 11.34 Glasbeno - govorni pro gram; 12.30, 14.30 in 18.00 »Car-ta bianca* - poletje' 13.15 Ral!y; 14.00 Radio I za vsakogar; 1,9.20 Stripsodia, glasbena oddaja; 19.45 in 22.40 Glasba ... roza: 20.00 Glasba in besede za praznični dan; 21.00 Gospe in gospodje, praznik se je onča' .. .; 21.47 Zvonec, melodrama
RADIO 2
6.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poroči la; 6.00 - 8.10 Vsa tista leta; 8.l-r Danes je edelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Prizori iz današnjega življe n ja; 11.00 in 11.35 Ameriška glas bena komediia; 12.00 Tisoč po pevk; 12.48 Hit Parade 2; 13.41 Sound ■ Track. glasba in kino;
14.00	V nedeljo z nami; 17.25 špa ni ja '82; 19.50 Zaupni predlogi. 20.50 Splash! glasba; 22.50 Lah ko noč, Evropa.
LJUBLJANA
7.00, 9,00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00 15.00, 16.00, 1"00, 20.00, 22.00, 23.0!, Poročila; 7.15 Daru j nedelja Rekreacija; 8.00 Jutranja krem ka; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!. 8.40 Vedri zvoki; 9.07 Veseli to togan; 10.05 Še pomnite, tova riši; 11.05 Nedeljska matineja;
12.00	Naši poslušali' čestitajo:
14.10	Obvestila ' zabavna glas ba; 14.20 Za kmetijske proizva jalce; 15.05 Humoresk, tega te dna; 15.25 Majhni an.ambli; 15.40 Pihalne godbe; 16., Pi' nas do ma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa' 17.26 Gremo v kino- 18.05 Popularne oper m. melodije; 18.50 Zabavna radij ska igra - Mirjana Buljan Tajni predal; 21.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.3! Lahk- noč, otroci; 20.45 Glasbene rezg'jdni ce; 21.00 - 22.00 V nedeljo zvečer: 23.20 Glasbena tribuna mladih: 00.05 Lirični utrinki.
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poiučila; 7.20 Dobro jutro po nase; 8.10 Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij; 3.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka, Kulturni dogodki. Kako ti je ime?; 13.20 Beseda in pesem; 14.10 Kotiček za mlade filateliste;
14.30	Roman v nadaljevanjih: 0-kar Davičo: «Pesem» - 2. del;
15.00	Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Računalnik v služ-
i človeka; 18.30 Priljubljeni mo-ivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	8.25, 15.00, 15.00, 17.00 Poučila; 7.10 Glasba za dobro ju-
Lo; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.30 Poročila; 7.37 Objave 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski rpored: 8.23 Zaključek; 8.30 Val 202: 14.00 Na valu Radia Koper;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj in ' glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pogovor o jeziku; 1540 Zapojmo pesem; mladinski zbor iz Maribora; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.15	Glasba, objave; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov, 17.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30. 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.36, 17.30 Poročila; 7.00	9,30
Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.32 Intermezo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12 50 Nazdravimo z . . .; 14.33 Su-perklasifika; 16.20 Glasbeni moment; 16 45 Orkester »Gaudea-mus*; 17.32 Crash; 18.00 Spomin na opereto; 19.00 Poletni koncert; 19130 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12 00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 10, 7.15 in 8 30 Glasbena kombinacija; 900 in 10.03 Radio anch'io; 11.34 Ana lasunga, 13. nadalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.15 Kočija: 13.25 Master; 14.28 Zerolandia; 15.00 Errepiuno,
popoldanski spored: 16.00 H Pa ginone - poletni program; 17.30 Master under 18; 18.05 Mali koncert; 18.38 Sodobna glasba v Italiji; 19.15 Draga glasba; 19.30 Radio 1 - jazz 82; 20.00 Odprti oder; 21.00 Rock rock evohe; 21.30 Sanjači, utopisti. .21.57 Evropski objektiv; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiotov: Vrtovi tišine; 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.10 Dnevi; 9.00 Stričeve sanje, 5. nadalj.; ob koncu poje ansambel Madness; 9.32 in 10.13 Nova luna po starih italijanskih običajih; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi: 12.48 Zvok in misel; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 »La cont.rora*; 15.42 Vrata; 16.32 in 17.32 Gospe in gospodje, prijetno poletje; 17.25 Španija ’82; 19.50 Splash!, glasbena oddaja; 21.00 Romeo in Julija; 22.20 Parlamen tarna panorama; 22.50 Splash! 2. del.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00, 22.00, 23.00 Po ročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.00 Jutranja kronika; 8 25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Aktualni problemi marksizma; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Pesmica na potepu; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervizano za . . .; 12.05 Ali poz nate . . .; 12.35 S pesmijo po Ju goslaviji; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncert nem odru; 14.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporo čajo vam., .; 15.05 Zbori na koncertnih odrih; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16 50 Radio danes, radio jutri!; 17 00 Vrtiljak; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 19.55 Minute za EP; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 21.00 V delavnici Josepha Haydna; 22.05 Iz naše diskoteke: 23.15 Informa tivna oddaja; 23.25 Iz naših spo redov; 23.30 Popevke iz jugoslo vanskih studiov; 24.05 Lirični u trinki.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 29. junija LJUBLJANA
9.25 12. kongres ZKJ; 17.00 P<+ ročila; 19.05 Barcelona - SNP; 19.00 Amaterski studio; 19.30 Obzornik; 19.45 Risanka; Zrno do zrna; 20.00 TV dnevnik: 20.50 Franziska Reventlovv - zahod no nemška nadaljevanka; 00.00 Poročila.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.05 TVD - Vesti; 18.30 12. kongres ZKJ: 19.00 Ta leta, ti dnevi - dok. oddaja; 19.30 Barcelona - SNP; 21.00 TVD
Stičišče; TVD • Danes; 21.15 Dvoglavi orel - čelov, film; 22.45 Nogomet SNP; 23.30 TVD - Da nes - Odprta meja.
SREDA, 30. junija LJUBLJANA
19,00 Poročila; 19.05 Gusarji ka pitana Gancha; 19.30 Obzornik; 19.41 Republiška revija MPZ;
20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Reportaža o mestu Issy Les Mou-iineaux; "LOS Igre brez meja; 22.35 Jazz na ekranu; 23.05 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 Z nami pred kamero; 18.30 TV šola; 19.00 Narodna glasba; 19.30 Nogomet SNP; 21.00 TVD - Stičišče; 21.15 Telo - čelov, film;
22.45	Nogomet - Barcelona.
ČETRTEK, 1. julija LJUBLJANA
17.00 Poročila; 17.05 Madrid ■ SNP; 19.00 Pot okoli sveta z o-srnimi notami; 19.30 Obzornik;
19.45	Po sledeh napredka; 20.15 Risanka; 10.24 TV in radio no coj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 20.55 Vreme; 21.00 Odi-«eja 2001 - ameriški film.
KOPER
13.30	Odprta meja; 18.00 Z na-
mi pred kamero; 18.05 TVD - Vesti; 18.30 TV sola; 19.00 Obzorja; 19.30 Nogomet:	Barcelona
SNP; 21.00 TVD - Stičišče; 21.15 10.000 dolarjev za pokol - čelov, film; 22.45 SNP Madrid; 23.30 TVD - Danes - Odprta meja.
PETEK, 2. julija LJUBLJANA
17.05 SNP; 19.00 Pihalni orkestri; 19.30 Obzornik; 19.45 Pot v prihodnost; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Včeraj za jutri; 21.40 Ne prezrite; 21.55 Tragedija v 'vajani - 1. del filma; 23.25 Spremljajmo, sodelujmo; 23.35 Nočni kino - Tretja generacija.
KOPER
18.30	Odprta meja; ’7.00 Z na mi pred kamero; 18.05 TVD - Ve sti: 18.30 TV šola; 19.00 Aktualna tema; 19.30 SNP; 21.00 TVD -
Stičišče; 21.15 Nekaj ur za življe nje - čelov, film; 22.45 SNP; 23.30 Odprt,, meja.
SOBOTA, 3. julija LJUBLJANA
12.25 Poročila; ’2.30 Avtomobil ske dirke; 15.00 Wimbledcn: te nis; 16.45 Poročila; 16.50 Vesne slovenski film; 18.15 Mednarodni plavalni miting v Kranju; 19.50 Naš kraj; 20.05 Zlata ptica; 20.K Risanka; 20.20 Cik-cak; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zr na; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Vre me; 20.57 Propogandna oddaja; 21.00 Življenje in zgodba - dra rra; 22.15 Propagandna oddaja; 22.20 Zrcalo tedna: 22.35 Žaba va vas Biljana Ristič; 23.35 Po ročila.
KOPER
18.00 Z nami pred kamero; 19.30 TVD - Dane- - Stičišče; 20.30 Bit ka v puščavi - film; 22.00 TVD Danes; 22.10 Nekaj ur za življe nje r film.
časa del •”
materasso
gommapiuma
®
Gommapiuma: ne le splošno ime,
pač pa registrirana znamka vzmetnic PIRELLI
iz lateksove pene.
časa del
di OSMO
naterasso
Lateksova pena je naraven proizvod, ki se s pomočjo zapletenega postopka pridobiva iz lateksa gumijevcev.
Zato se vzmetnica iz gommapiume,
optimalna vsakogar, lahko izkaže kot izredno koristna
v posebnih primerih (alergije itd.).
•	i k* o t
or • ur\.
•	Sin- ■
sadel
šteras
materasso
Vzmetnica iz gommapiume PIRELLI: trudnemu telesu naravno ležišče.
V PRODAJI IZKLJUČNO V TRSTU
pri specializiranem centru
di OSMO
časa del materasso
v Ul. Italo Svevo 6
nasproti ladiedelnice Sv. Marka
rezerviran parkirni prostor
ČASA DEL MATERASSO
zvest čuvaj našega «dobrega spanja»
a del
di OSMO
materasso
ZER0WATT
Elektrogospodinjski
stroji
Bolcor
(Lastnik S. VICINI)
TRST
Ul. S. Maurlzio 2 1. nad.
Tel. 796612
Gianni
Mobili
TRST — ŽAVLJE — Ul. Flavla di Stramare 95/a Tel.: (040) 231665
+ Center
kuhinjske opreme
♦ Mizarska delavnica na vašo razpolago
Ferro Aluminium
S.r.l.
Načrtovanje in izdelava predelanih fasad • premičnih sten • afumini|aste zasteklitve vseh vrst in velikosti • polkna raznovrstnih barv in načinov odpiranja. BREZPLAČNI PREDRAČUNI TUDI TELEFONSKO

TRST
Ul. Grimani 42 — Tel. 79588S ■ 795989
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
keramične
ploščice
sanitarije
BREMA
UL. MAZZINI 16
Vam predstavlja opremo za kopalnice v naravnem kristalu. Modeme barve: «champagne», rdeča, bela, kromirana in temno plava
BREMA — vabilo v realnost ugodnih cen v Trstu
Gospodinjski predmeti
Železnina
Brusilke
Proizvodi Lagostina
Unussi
OPČINE
Proseška ulica 13
ars
cretaria
LONČENI IZDELKI Gabrijele Ozblč
Delavnica In prodala:
TRST
Ul. Settefontane 25/D
»fani
bogata Izbira
preko 600 razstavl|enlh preprog oddelek zidnih tapet
Takojšnja dobava
TRST
Ul. del Bonoma 5-A (vogal Dreher) Telefon 569285
F
L
TRST Ul. Cavana 6 Tel. 755-898
O POPRAVILA O DOBAVE
rolete iz plastičnih mas rolete
poklopna vrata zavese vseh vrst, panoji, moquette, papirnate tapete, plutovinaste prevleke
Predračuni: Ul. Cavana 6 • tel. 755-898
OPREMI PODSTREŠJE
Podstrešje je idealen prostor za počitek in kramljanje, le primerno ga moramo urediti. Na fotografiji vam prikazujemo, kako lahko temačno in odmaknjeno podstrešje preuredite v svetel, prijeten in topel bivalni prostor.
Gotovo je za stenske obloge najlepši lesen opaž, ki ga položimo tako, da potekajo deske po poševnem stropu kvišku, nato opaži-mo še steni, na tla pa sodi ladijski pod. Na bodočem zidu hiše s čelom smo naredili odprtino za veliko okno, tako da je prostor svetel in da je v njem dovolj svežega zraka. Pod okensko polico so razmetane blazine, kjer je prijetno sedaj sedeti pri odprtem oknu, skozi katero vdirajo sončni žarki. Za zimske popoldne* ve, ko je najprijetnejše na toplem, pa sta za večje u-dobje pred kaminom debela
volnena preproga in ležal« nik. Drugi deli pohištva so sila preprosti in preoblečeni v belo platno. Tako je v sobi dovolj prostora za počitek in udobno kramljanje, kadar imate več gostov.
V sobi je še bela mizica na kolesih, na njej pa dovolj prostora za časopise, revije, knjige. Primerna je tudi za serviranje kave ali čaja itd. Na stropu je svetilka —. v obliki stare plinske svetile, po stropu pa so posejani še reflektorji, od katerih i-ma vsak svoje stikalo, tako da imate prižganega ie tistega, ki ga želite. Se nekaj sobnih rastlin, volnena preproga in prostor je prijetno in udobno opremljen.
j^ ^ OGLASNI ^■"^8 ODDELEK
c/ Or m US C(
a/-so'
A. FLORAMO
Nagrada «Preferenza Triest« 1981»
Ne razpolagamo samo z bogato izbiro vsakovrstnih tipov ploščic - keramičnih izdelkov - tlakov - in oblog, ampak tudi na vašo željo vam jih polagamo.
Posebna prodaja keramičnih ploščic, sanitarnih izdelkov in opreme za kopalnice.
Popusti preko 50%
Ker imamo na razpolago v skladiščih plinske peči, peči na kurilno olje, vodovodne pipe, bojlerfe, sanitarije, boxe za prho in ogledala ter
načrtujemo vsakovrstne ogrevalne instalacije in jih namestimo.
Poleg tega ...
kamini za ogrevanje celotnega stanovanja.
Brezplačni načrti in predračuni.
Trgovina In razstava
OPČINE (TRST) - ULICA NAZI0NALE 71 - TEL. 212-000
Zaprto ob ponedel|klh
Ul. S. Zenone 6 (Sv. Jakob) 'Vfcfr.parrtettf/ telet. 750895 - TRST
NOVOSTI OPREME VAŠEGA DOMA
•	Lakiram parket
ie pripravljen za postavitev
•	Harmonična vrata
•	Zidne tapete
•	Lesene zidne obloge
•	!V1oqaette
Uk /.a parket SINTF.KO
JL’
menghi capecchi
PRODAJA
NA DEBELO MATERIALOV za gradbeno tehnologijo - zastopništva
TRST — UL. BUONARROTI 14 ,	TEL. 72 82 80
LESENE IN ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE TUDI PO NAROČILU - LESENE STOPNICE
Keramika — sanitarije — priključki ključavništvo — moquette oprema za kopalnice — ogrevanje
IZREDNO VSI PO PRODAJNI CENI NA DEBELO
TRŽAŠKI DNEVNIK
Mladi iz zamejstva o počitnicah na številnih akcijah v Sloveniji
«Pohod AVNOJ 82», Mladinska poletna politična sola, Mladinske delovne akcije, Politična šola klubov OZN Slovenije
V našem dnevniku smo že večkrat poročali o raznih akcijah, seminarjih in drugih pobudah, ki se v poletnih mesecih odvijajo v Sloveniji in v katere se lahko vključijo tudi mladi iz zamejstva. Vseh teh spodaj navedenih akcij so se v prejšnjih letih že redno udeleževali mladi s Tržaškega. Goriškega, in iz Slovenske Benečije, letos pa so se za nekatere tudi že prijavili.
Poglejmo podrobneje ta razpored in to po časovnem vrstnem redu.
POHOD AVNOJ «2
Letošnji 12. pohod AVNOJ 82 se bo začel 3. julija v Ljubljani, zaključil pa 17. julija 1982. Trasa bo potekala, iz Baze 20 v Jajce. Organizator pohoda je RK ZSMS. Letošnji pohod je posvečen 40-letnici ustanovitve mla dinskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad in 90-letnici rojstva tov. Tita.
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA (MPPŠ 82)
Mladinsko poletno politično šolo prireja letos RK ZSMS od 1. do 3. julija v Mariboru, z razliko od prejšnjih let, ko je bila v Tacnu pri Ljubljani. MPPŠ 82 se bo udeležilo preko 400 mladih iz vseh krajev Slovenije in zamejstva.
POLITIČNA ŠOLA KLUBOV OZN SLOVENIJE
Od 1. do 8. avgusta bo v Ankaranu tradicionalna poletna politična šola (tabor) klubov OZN Slovenije. Na men tabora je. da se mladi klubovci seznanijo z aktualnimi temami v svetu ter neposredno navežejo medsebojne stike. Poleg tega je na ta boru poskrbljeno za rekreacijsko in
•MIIIMiHlIMItIMMMiHMIMlIlllHIIHHMIIIIHIIiMtilimMHIIIIIIIIIIMIItmiHIIHieiMHIIHMIIIIIIIIIMIIHIIIMIIIIMI
PEVCI KD LIPA NA 13. TABORU PEVSKIH ZBOROV
Spomini na gostovanje v Šentvidu pri Stični
«Enkratno doživetje* v družbi več tisoč pevcev iz vse Slovenije in zamejstva
V dneh 19. in 20. t.m. smo se pevke in pevci KD Lipa iz Bazovice mudili v Šentvidu pri Stični, kjer smo se udeležili 13. tabora pevskih zborov. Močan dež. ki nas je spremljal vso pot. je v poznih popoldanskih urah neverjetno ponehal. Va sica nas je gostoljubno sprejela vsa v cvetju z izpostavljenimi zastavami in številnimi napisi, ki so se razpenjali od ene do druge strani ceste, na katerih smo brali pozdrave, do brodošlice in slovesna gesla, ki so naznanjala nedeljski tabor. Tu in tam smo opazili, da so krajani prinašali na dan dolge lesene stole in mize. na številnih večjih dvoriščih so i vejami prepletali že pripravljena lesena plesišča. Čez vas se je razleglo veselo slovensko petje, ki je spremljalo slehernega domačina ob zadnjih pripravah za sprejem in pogostitev pevskih skupin.
Zvečer smo se udeleženci koncerta. nk katerem so v šolski dVoratii naslft^tt 'Slovenski pevci - zdomci iz Avstralije in švedske ter zamejci iz Madžarske. Avstrije in Italije. Goriško je zastopal moški zbor Jezero iz Doberdoba, Benečijo pa mešana zliora pod Lipo iz Barnasa ter Re čan iz Ljes. Zbori so peli pretežno narodne in ponarodele pesmi, ob izvajanju katerih smo zaznavali zna 6a.jno.st zborov, ki živijo v različnih okoljih in življenjskih razmerah in se torej ne dajo primerjati med sabo. Po družabnosti, ki je sledila skupni večerji, po nastopu in kratkem nočnem počitku smo pričakali nedeljsko jutro.
Šentvid je bil široko naokoli obdan i. avtobusi. Pogled nam je dal slutiti večtisočglavo množico, ki je preplavila ta kraj in praznično vzdušje je zavelo tudi med nas. prepleteno z zvoki pihalnih orkestrov, ki so se zvrstili ob vznožju vasi. V sprevodu smo nato prišli na kraj slovesnosti. Med pesmimi za ženske, moške in mešane zbore so se zvrstila še podeljevanja priznanj zborom in pevovodjem za požrtvovalnost in večletno udeležbo na pevskih taborih ter slavnostni govor tov. Franca Šetinca, ki je poudaril važnost takih
množičnih prireditev in kulture na sploh. Ta je eden glavnih temeljev pri dograjevanju boljše bodočnosti človeštva in solidarnosti med narodi. Pesem pa ima danes kot nekoč svojevrstno vlogo. V težkih trenutkih nas bodri in nam pomaga kot takrat, ko je šlo za obstoj našega naroda, tako .udi danes, ko doživljamo skupno z ostalimi narodi sveta težko gospodarsko krizo.
Na poti domov smo se tudi sami zavedali, kako je bil ta dogodek za vsakega izmed nas sugestiven. O-krepljeni v zavesti in navdušenju smo si sami pri sebi zaobljubili, da bomo nadaljevali z našo dejavnostjo. ki nosi pri nas v zamejstvu važno vlogo, a nas tudi duševno bogati ter vzpostavlja prijateljska srečanja. Tabor pevskih zborov v Šentvidu smo doživeli s pevci moškega zbora Jezero iz Doberdoba, s katerimi si želimo v prihodnje nadaljnjih srečanj.
Pevci in pevke KD Lipa
RADIO KOPER VABI PRIMORSKE HARMONIKARJE
Radio Koper Capodistria vabi vse harmonikarje amaterje, zlasti tiste z diatoničnimi harmonikami — po domače s plonarcami — naj se prijavijo do 30. junija na Radio Koper -Capodistria.
Z vsemi, ki se bodo prijavili, bo Radio Koper pripravil posebne oddaje. ki bodo na sporedu v drugi polovici julija.
Najboljši in najizvirnejši izvajalci bodo nagrajeni in povabljeni na zaključno revijo harmonikarjev, ki bo 7. avgusta na Titovem trgu v Kopru.
Torej, harmonikarji, pišite, kje vas sodelavci Radia Koper-Capodistria lahko obiščejo in vam prisluhnejo.
Vse prijave pošljite na naslov Radio Koper-Capodistria. Ulica OF 12.
družabno dejavnost. Tabor organizira center klubov OZN in RK ZSMS.
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 1982
Mladinski odbor SKGZ je v tej zvezi izbral štiri primarne MDA 82, katerih naj bi se v večjem številu udeležili mladi iz zamejstva. Te so naslednje: MDA Džerdap (Srbija) od 4.7. do 2.8.1892; MDA Goričko (i sti datum); MDA Kobansko (od 27. junija do 17. julija) in MDA Sloven ske Gorice (od 1.8. do 29.8.).
Naši mladinci se lahko na te zgoraj navedene akcije prijavijo za celotno izmeno ali pa najmanj za deset dni.
Poleg tega je možna udeležba za mejcev tudi na akcijah ob obmejnem pasu in sicer: Posočje 82 - Tolminsko. MDA Kras 82 (Nova Gorica), MDA Brkini 82 (Sežana) in MDA Istra 82 (Koper).
Zainteresirani se lahko za vse zgoraj navedene iniciative, ki bodo v poletnih mesecih v Sloveniji, obrnejo na urad mladinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III -telefon 744426) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 84-644), kjer bodo dobili vse potrebne informacije in navodila.
Zainteresirane mladince in mladinke opozarjamo, da se čimprej zglasijo. Poleg tega mladinci in člani posameznih mladinskih krožkov ali odsekov se lahko pozanimajo pri vodstvu domače mladinske organizacije.
Mali oglasi
telefon C040) 7946 72
Mednarodno srečanje o bolnikovih pravicah
Zaščita človekovih pravic na po dročju zdravstva je bila tema nedavnega srečanja v hotelu Euro-pa pod Nabrežino, ki ga je priredil Mednarodni zavod za proučevanje človekovih pravic s sedežem v Trstu. Srečanja so se udeležili strokovnjaki UNESCO. Mednarodne ga inštituta za zdravstvo in podobnih mednarodnih organizacij, do sebno pozornost oa so posvetili de klaraciji o zaščiti bolnikovih pravic. ki jo bodo naslovili vsem me dicinskim fakultetam.
V devinsko-nabrežinski občini
Razpis natečajev za službena mesta
Devinsko - nabrežiriška občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi listin in izpitov za eno mesto prevajalca. Kandidati morajo imeti diplomo višje srednje šole in obvezno morajo obvladati slovenski jezik. Prošnjo na kolkovanem papirju naj interesenti predložijo U-radu za prevajanje in stike z javnostjo najpozneje do 14. ure dne 22. julija. Za nadrobnejša pojasnila naj se zainteresirani zglasijo v omenjenem uradu na županstvu v Nabrežini.
Enako velja za tiste, ki se želijo udeležiti natečaja na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in su-plenc v občinskih otroških vrtcih devinsko - nabrežinske občine za šolsko leto 1982-83. Tudi v tem primeru zapade rok predložitve prošnje dne 22. julija. Kandidatke, ki nameravajo poučevati v sekcijah s slovenskim učnim jezikom, morajo to v prošnji izrecno izjaviti. Za vključitev v prednostno lestvico morajo imeti prosilke na dan zapadlosti natečaja več kot 18 let in ne smejo na dan razpisa natečaja presegati 50. leta starosti.
PRODAM simco SR 1000 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711.
KUPIM rabljen stroj za rezanje pa pirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946.
FRIZERSKI salon Neva vabi cenjene stranke in prijatelje na otvoritev novega salona v Dolini št. 75 v četrtek, 1. julija, ob 16. uri.
JADRNICO optimist colombo ugodno prodam. Telefon 040/816502.
PREVARAN in okraden moški srednje starosti želi spoznati primerno žensko in oba popeljati v srečnejšo jesen življenja. Pismene ponudbe z resnimi nameni poslati na u-pravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro fračam razumevanje - ljubezen*.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
V	BLIzlNl univerze prodam stanovanje v dobrem stanju: tri sobe, manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon 040/228390.
V	BLIŽINI kina Cristallo so bila najdena očala za vid. Telefon 040 228390.
PRIVATNIK proda stanovanje - Ul. Galleria: dve sobi. kuhinja, kopalnica, shramba, klet, razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje.
OSMICO je odprl Vladi Rebula v Repniču. Toči belo in črno kapljico.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
PRODAM 850 kv. m zazidljivega zemljišča na Krasu. Telefon 040 226294.
UNIPOL - zavarovalna družba - A-gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Telefon .^0/274986.............. ,, ,
PRODAM malo rabljen surf alpha phantprn- Cena 750.000 lir. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/411589.
DELAVEC pri tvrdki FIAT proda avtomobil znamke autobianchi 112 junior. star štiri mesece, po ugodni ceni Telefonirati na številko 040 229224.
KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032.
SI DOKONČAL nižjo srednjo šolo in ne veš. katero pot izbrati? Svetujemo ti lahko dobro izbiro v gra fični stroki. Telefoniraj v jutra njih urah na tel. številko 040 794072 interna 33.
UNIC MANN — posoda zdravja in prihranka zastopnik Bruno Škerk. je prisoten na tržaškem velesejmu paviljon «B». Oglasite se z odrezkom tega oglasa, dobili boste 20% popusta.
PRODAM kilni pas dolg 95 cm in moški steznik v pasu širok 86 cm po zelo ugodni ceni. Telefon 040-53441.
IŠČEM za odkup kuverto, ki so jo tiskali skavti leta 1968 s sliko sv. Jurija na konju in s skavtsko znamko. Telefon 040 - 299110 v večernih urah.
.....nunHiniiiiiiiiuiM^iiiiiiiiiMiiiinni....intim........................um......m......................................................................................................i.............m........n
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ GABROVCA
Namesto cvetja na grob tete Pep-ke Blažina daruje Pepi Guštin z družino 25.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na Pepco Švara daruje Damijan Maver 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
V	spomin na nepozabna Slavka Sulčiča in Franca Tenceja darujeta
Milka in Berto Švab 15.000 lir.
* * *
Ernest Godina daruje 10.000 lir za ŠD Adria.
Namesto cvetja na grob drage Pepce Posega-Švara darujejo za PD Kolonkovec: družine Debeliš 10.000, Stančič 10.000, Grahonja 5.000. Luin
2.000	in Čok 11.000; Ana Sluga 5.000, Olga Sluga 5.000, N.N. 5.000. družini Starc 5.000 in Fabiančič 3.000. Ana Prukar 10.000. družina Sgubin 10 tisoč, Marija Kette 10.000, družine Škerlj 10.000. Bizjak 10.000 ter Vek jet 10.000 lir.
Za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana darujejo: Lidija Pellegrini 10.000. Romano in Marija Čok 10 tisoč- lir, Marta Sancin 20.000. N.N.
20.000	ter Anica Škrlj in Marija Kr alj (Trebče 44) 20.000 lir.
V	spomin na pok. Viljema Kralja dar ujejo Justina Možina 10.000, Vik torija Možina 10.000 ter Guido in Rosa Dragoni 10.000 lir za nagrobni ka men msgr. A. Rozmana.
V	spomin na Stanota in Viljema Kralja daruje Carmela Škabar 10.000 lii- za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Namesto cvetja na grob Ivana Slavca (Mačkolje) darujejo Gizela. Alojzija. Nadja in Danica 30.000 lir z« Fotokrožek Trst 80.
V	spomin na pok. Pepko Blažina darujeta Milka in Zofka Kapun 20 tisoč lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob koncu dolgoletnega poučevanja
Darovi in prispevki
china darujeta Milka in Berto Švab 15.000 za dom A. Sirk in 15.000 lir za Mladinski krožek KD Vesna.
na o.š, Pinko Tomažič v Trebčah daruje učiteljica Aleksandra Gori-Saša 100.000 za o.š. Pinko Tomažič Trebče in 100.000 lir za KD Primorec-Trebče.
Ob obletnici smrti nepozabnega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ob četrti obletnici smrti dragega očeta Franca Kapuna darujeta Miranda in Renato 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Ob četrti obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen darujeta vnuka Andrej in Aljoša 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Franca Kapuna da rujejo Edi, Ljuba in Alex Kapun 50 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Franca Tenceja daruje Breda Lozar z družino “/0.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na nonota Franca Tenceja darujeta vnuka Dario in Edgar 20.(810 lir za kriško godbo.
Namesto cvetja na grob Marije Stranj daruje Vilma Sancin (Dolina 112)	10.000 lir za KD Valentin
Vodnik.
Odbor dolinske srenje daruje 25 tisoč lir za KD V. Vodnik in 25.000 lir za godbo Breg.
V	spomin na pok. moža Ivana Slavca daruje Alojzija Slavec 80.000 lir za pevski zbor iz Mačkolj.
Namesto cvetja na grob Ivana Slavca darujejo za pevski zbor iz Mačkolj družina Slavka Strajna 20 tisoč in Slava Parovel 10.000: za slovenske misijonarje daruje Karlina Slavec 15.000; za Slovenski šopek daruje Slava Parovel 10.000 lir.
V	spomin na sestrično Mileno Sancin daruje Adalgiza Biekar 10.000 lir
za KD Ivan Grbec.
V	spomin na pok. očeta Franca Tenceja daruje hči Danila z družino 10.000 za dekliški zbor Vesna in 10 tisoč lir za moški zbor Vesna.
Ob 11. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Bruna Kralja daruje žena Marija 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob rojstvu vnuka Miloša darujeta nonota iz Ricmanj 20.000 za KD Slavec in 20.000 lir za Vido Hrvatič iz Ricmanj ter nonota s Katinare 20.000 za Dijaško matico in 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Viktorja So-siča-Perača darujeta Marino in Ljuba Košuta 50.000 lir za ženski pevski zbor Tabor.
Namesto cvetja na grob Borisa Česnika daruje Giorgio Bevk z družino 10.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na drago Maričko Faj-glovo daruje družina Gornik 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Maričke Fajglove daruje družina Kovač-Križ-mančič 10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Maria Scupecha darujeta Angelca in Zvonko Malalan 15.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Pepco Posega-Švara darujeta Mira in Darinka Šuman 10 tisoč lir za PD Kolonkovec.
V	spomin na Mileno Sancin da r-ujeta Mira in Darinka Šuman 10.000 lir za KD Ivan Grbec-Škedenj.
V	spomin na Lojzko Konje vd. Legiša daruje zet Angel Peric 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na drago mamo. sestre in brata daruje Milka Švab 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karle Tence, Slave Košuta in Tiberija Ru-
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino d|l kontaktne leče
Ulica Buonarrot) 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77-29-96
PRODAMO po zelo ugodni ceni po končno hladilno vitrino arneg malo rabljeno. Zmrzljivost do —10 stopinj — odlična za trgovine, gostilne. slaščičarne itd. Klicati (040) 794672 Graficenter
IDEALNA POSODA UNICDURPLUS CR-18 -Nl-10 iz nerjavečega jekla. Cena za 4 osebe 23 kosov 598.000 lir z izrednim popustom na 528.000 lir + reklamno darilo. Za jugoslovanske odjemalce pa cena 460.000 lir s carinskim potrdilom. Idealna posoda kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z omenjeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak - Ul. Za-netti 22 - Sovodnje (Gorica) - telefon (0481) 882-112.
KRZNARSTVO
Vam priporoča izredne modele najboljše kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravlja In čisti Vase krzno
ULICA S. NICOLO’ 33
Tel. 040/61-420
ZLATARNA UR ARNA
«Svizzera»
dl A Soroce
DOXA
TRST
Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252
DRAGULJI
■ 0/r vV/// 0/r/y/
CZ/ s/fm-utr <7
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HIB
TRST — Ul. Flavia. 22/3 Tel. 040/818141
Agraria
MOČILNIK
UL Udine 18 - Tel. 418-878
■	RASTLINE
■	SEMENA n GNOJILA
■	MOTORNE ŽAGE
■	ORODJE
3 RIELLO i JlERMEC
Q	% 9fHELlQCCNXČIONMOH
o. Ji	[ LANDIS & GYR ]
—	.... '	..l.ll—
c (/P) BILLMAN
^	34127 Trst
SPS	Ul. F. Severo 42
^	Tel. 56920/02
ORVISI
bogato Izbiro vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
MEHANIČNA DELAVNICA
«ROZZOL»
SERGIO FORTUNATI
TRST. Ul. M. D'Azeglio 13, tel. 734-233
Pregledi in popravila vozil - Elektronsko uravnavanje koles - Pregled motorjev
pooblaščena
Gomme MARCELLO
prodaja gum: znamke CEAT — PIRELLI MICHELIN in druge, predelava in tehnična pomoč
TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276

RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI - SONY
TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel. 732-897
Irgotina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059
OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
<jfyenicajjji
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah.
PR1MO ROVIS
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124

KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
ZAVAROVALNA DRUŽBA
UNIPOL
rr \
t US4 XeiWtPWln.iq\
K
Telefon: 2749S6
L a j&mtčca
TRST - Ul. Battistl 23 - Tei. 723206 GORICA * Ul. Arclvescovado 8 - Tel. 32089
POPUSTI od 24. junija dalje
KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOGUETTES
■	PARKETI
GOSTILNA
«PRI POŠTI»
Liliana Bontempo
bedra - divjačina - sveže ribe - veliki krofi
BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel. 226-125
<&■
TRST
UL Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
!ll EDI NOBILI
obiščite nas na TRŽAŠKEM VELESEJMU
PAVILJON «E»
PORT ŠPORT ŠPORT
27. junija 1932
Poprečne igre značilnost «mundiala»
Končal se je prvi del španskega svetovnega nogometnega prvenstva, v katerem smo gledali kar ,'16 tekem, tako da jih do zaključka manjka še 16, vendar bodo te brez vsakega dvoma najvažnejše. V prvem delu, presenečenj ni bilo, uvrstile so se tiste reprezentance, ki so jih izvedenci napovedovali že par mesecev od tega. Izjema je le Jugoslavija, vendar so nas «modri» na take izjeme, ki že postajajo pravilo privadili.
Nastopajoče reprezentance niso pokazale nič posebnega. Tekme so bile na poprečni ravni, seveda, če izvzamemo nekatere izjeme. Taktičnih novosti ni bilo opaziti, kvečjemu prilagojevanje določenim situacijam in lepljenko različnih stilov igre. Reprezentance, ki so znale dovršeno in ustvarjalno prilagojevati sedaj pressing, sedaj consko obrambo, drugič igro kratkih pasov in tretjič protinapad po krilih, so tudi najbolj uspele. To je primer Brazilije, ki dopolnjuje izjemno tehnično znanje svojih nogometašev z vrhunsko atletsko pripravo. Brazilija je pravzaprav edina, ki vnaša v nogomet nekaj novega. Selektor Tele Santana je uspel iz asov sestaviti tak kolektiv, ki se v vsakem trenutku bori, zna menjati taktično razporeditev na igrišču, pri tem pa ne pozablja na duhovitost in spektakularnost. Brazilci se po igrišču gibajo harmonično in jih je pravi užitek gledati. V nogometu je vse mogoče, vendar bi pomenil poraz Brazilije na SP pravo šport-
no krivico, kajti Brazilija je daleč najboljše moštvo
Takoj v uvodni tekmi je presenetila tudi Belgi ja. Vendar se je to moštvo v naslednjih dveh sre čanjih moralo prilagoditi svojemu obrazu in svo jemu nogometnemu znanju, ki konec koncev ni veliko. Belgijo rešuje samo odlična taktika. Ostale reprezentance so igrale, vsaj na papirju, pod svojimi zmožnostmi. Tu gre opozoriti predvsem na Argentino, medtem ko Španci res niso vrhunsko moštvo in se za uvrstitev v četrtfinale morajo zahvaliti samo sodnikom. O Jugoslaviji ni vredno zgubljati besed, medtem ko je za Italijo uspeh, da se je s svojo statično in preživelo igro prebila naprej. O sodnikih pa raje molčimo.
Vsekakor pa ne moremo mimo reprezentanc iz «tretjega sveta*. Le-te so edino in dejansko presenečenje SP in so napovedale, da bo treba z njimi v prihodnje računati. Sploh smo na Kamerun, Honduras in Alžirijo gledali s simpatijo, saj ta moštva niso v ničemer zaostajala za bolj renomiranimi.
Ob koncu pa še ta ugotovitev: svetovno prvenstvo je doslej na splošno razočaralo ljubitelje nogometa. Igre so bile podrejene rezultatu in ne atraktivnosti, tako da lahko samo upamo, da bo v drugem delu le bolje, ko moštva ne bodo mogla več špekulirati, ampak pokazati kaj znajo, če se hočejo vpisati v zgodovino SP.
0 pomembnosti če vije v
Čevlji so zares znamenita iznajdba. Človeka obvarujejo, da se mu v podplate ne zapičijo ostre bodice, obvarujejo ga pred mrazom in z njimi pravzaprav gre kamorkoli. Samo primerne čevlje je treba obuti, pa si že na Triglavu, na spre hodu ali pa na veličanstvenem sprejemu. Takrat morajo biti čevlji lakirani.
Obuvalo je tudi pokazatelj nekakšnega življenjskega standarda. Raztrganim, razcapanim čevljem ni dobro, v njih hodi manj petični človek, ali berač brez prebite pare. V navadnih čevljih se premikajo navadni ljudje, v čevljih z etiketo nenavadni. Nekateri pa imajo čisto poseben tip čevljev: ko pačke ali treterje, kot se pač komu zdi, da to obuvalo imenuje. V njih igrajo nogometaši, kar je tudi čisto navadna stvar. Ni pa normalno za jugoslovanske reprezentante...
Nogometaši iz Jugoslavije so imeli z usnjenimi obuvali veliko preglavic. Nekateri so hoteli igrati v *pumi», drugi v cadidasu*, odvis-
■iiiiiiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHB
Drugi del SP na ekranu
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
k HI-FI, RAČK A m^TV COLORjf VSERVISJ
ALDO COLJA
KONTOVEL134 TEL. 225471
Ponedeljek, 28. junija
17.15	Avstrija — Francija RAM, LJ, KP (19.30)
21.00	Poljska — Belgija
RAI 2, LJ, KP (22.45) Torek, 29. junija
17.15	Italija — Argentina RAI 1, LJ, KP (19.30)
21.00	ZRN - Anglija
RAI 2, LJ, KP (22.45) Sreda, 30. junija 19.30 registrirani posnetek KP
22.45	registrirani posnetek ” KP
Četrtek, 1. julija
17.15	Sev. Irska — Avstrija al Francija
RAI 2, LJ, KP (19.30)
21.00	SZ — Poljska ali Belgija RAI 1, LJ, KP (22.45) Petek, 2. julija
17.15	Brazilija - Italija ali Argentina
RAI 2, LJ, KP (19.30)
21.00	Španija — ZRN ali Anglija RAI 1, LJ, KP (22.45) Nedelja, 4. julija
17.15	Sev. Irska — Francija ali Avstrija
RAI 1, LJ, KP (19.30)
21.00	SZ - Poljska ali Belgija RAI 2, LJ, KP (22.45) Ponedeljek, 5. julija
17.15	Brazilija - Italija ali Argentina
RAI 1, LJ, KP (19.30)
21.00	Španija - ZRN ali Anglija RAI 2, LJ, (KP 22.45) Torek, 6. julija 19.30 registrirani posnetek KP
Sreda, 7. julija
22.45	registrirani posnetek KP
Četrtek, 8. julija
17.15	polfinale A - C RAI 2, LJ, KP
21.00	polfinale B - D RAI 1, L J, KP
Petek, 9. julija
22.45	registrirani prenos KP
Sobota, 10. julija
22.00	mali finale za 3. mesto RAI 1, LJ, KP,
Nedelja, 11. julija


Ponedeljek, 12. julija 22.10 registrirani posnetek velikega finala KP
V taboru «azzurrov» že spet val polemik
BARCELONA — Ne moremo reči, da Italijani čakajo na torkovo srečanje z Argentino prav mirno. Italija je ta čas v vrtincu polemik, pa ne samo zaradi športa, predvsem zaradi denarja, ki naj bi ga «azzurri» pospravili v svoje žepe. Kaže, da bo vsak nogometaš za uvrstitev v četrtfinale prejel po 20 milijonov, za morebitne poznejše podvige pa celo bajne vsote. To je sprožilo tudi vrsto interpelacij v parlamentu, »azzurri* pa se branijo, da številke sploh ne odgovarjajo resnici.
Italijanski reprezentanti so tako sklenili, da ne spregovorijo več, ker se čutijo močno užaljene. Kljub temu pričakujejo tekmo z Argentino navidezno v miru, saj nimajo kaj izgubiti. Še več, v en glas so v prejšnjih dneh izjavljali, da so sposobni presenetiti in da ne prodajajo vnaprej svoje kože. Svoje besede pod-krepujejo z dejstvom, da v zadnjih letih z Argentino niso nikoli izgubili. Kaj pa z Brazilijo?
	
	
	
H	
Stiskači
Škoti so že tretjič izpadli na svetovnem prvenstvu le zato, ker so dosegli premalo golov.
Stiskači tudi pri golih.
•iHlliiillllllllllllilnlilllillfiliiiiilliiilliiillilliiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniniiiiiiHiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiliiiitiinillliiiiiiiiiiiiiiiniiiiliftiiiiiiiiifimiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMlliiiilivniliiliiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
»Azzurri* sedaj prizadevno trenirajo, veliko skrbi polagajo predvsem telesni pripravi. Na treningu se je lažje poškodoval Graziani, kar pa ne bi smelo postavljati v dvom nastopa srednjega napadalca Fiorentine. In tudi če bi bilo tako, je pripravljen Altobelli, ki je v veliki formi in je na zadnjem treningu dosegel tudi štiri gole. Ali ne bi lahko zaigral namesto Rossija? Vsekakor pa je morala v italijanskem taboru precej nizka in prevladuje vtis, da si skušajo nogometaši s svojimi borbenimi izjavami vbrizgniti samozavest ter prepričati nogometno javnost z Apeninskega polotoka, naj ima še zaupanje vanje.
®®®
Skok domov
Belgijec Vercauteren je verjetno edini udeleženec svetovnega prvenstva, kateremu je vodstvo reprezentance uradno dovolilo, da je skočil za dan, dva, domov.
Rodil se mu je prvi sin.
no od tega, koliko jim je v kopač ke naneslo... oziroma v žepe. Najboljša rešitev bi vsekakor bila, da bi na desni nogi igrali s «pumo», na levi pa v <adidasu», oziroma narobe, odvisno od tega, če je kdo levičar ali desničar. In ko smo sledili nastopom «modrih» na svetovnem prvenstvu si nismo mogli kaj, da ne bi pomislili na čevlje.
Proti Hondurasu so jugoslovanske reprezentante kopačke tako žulile, da v njih niso mogli zdržati. Bolečine so bile nečloveške: Petrovič ni mogel tekati. Šurjak in Šljivo sta zgrešila najenostavnejše podaje, Sušič ni mogel streljati, ker je imel neprave kopačke številka 55. ostali so na tihem prena šali zlo in so se v slačilnici po koncu tekme kar oddahnili. Še sreča, da je Jugoslavija izpadla, sicer bi bile noge reprezentantov bolj podobne lesenim hlodom, ne pa takim nožicam. ki veljajo milijone. Kdo bi hotel hlode?
Mi pa smo si ob bednih predsta vah «modrih» mislili: ali ne bi zvezde jugo-nogometa hodile kar bose, igrale pa isto tako, saj se bistvs njihovih predstav ne bi menjalo. Nam bi prihranili grenak občutek, tujim opazovalcem pa veliko smeha. Kajti kopačke naj obuvajo nogometaši in ne klovni... (mč)

Slava
Francoski tisk je posvetil precej več pozornosti Manuelu Amotoku, najmlajšemu članu francoske reprezentance (ki je v zadnji minuti zaustavil na črti strel Nehode in s tem omogočil napredovanje Francije), kot pa Jeanu Loupu Chretie-nu. Ta je sicer res pravi francoski astronavt, ki so ga Sovjeti povabili na vožnjo med zvezde, vendar pa ni v nogometu dosegel nič posebnega.
® ® ®
Prezgodaj obupal
Selektor severnoirske reprezentance je že predčasno za včeraj kupil vozovnice za svoje moštvo, da bi se z letalom po prvem delu prvenstva vrnilo domov.
Pesimist.
®®®
® ® ®
Gerets spet na igrišču
Vse kaže, da bo belgijski igralec Gerets, ki je med tekmo utrpel lažji pretres možganov in bi motal po nasvetu zdravnikov počivati vsaj dva tedna, že .jutri spet na igrišču. Fant namreč ni ubogal ždfavnikov, ni odpotoval v dotrrtovino in ni počival, ampak se je trdno odločil, da bo igral že proti Poljski.
Klic slave (in milijonov).
Enajst najboljših po prvem krogu
Ljubitelji nogometa so od »špan-skega mundiala* tudi pričakovali, da bo le-ta proslavil ali pa odkril več nogometnih zvezd. Moči v svetovnem nogometu pa so postale bolj izenačene, tako da je izrazito dobrih posameznikov zelo malo.
Res je, da so Maradona, Rumme-nigge, Blohin, Žico itd. še vedno nogometaši boljšega kova, na dlani pa je, da tudi ti zvezdniki niso imeli doslej lahkega dela.
Sestaviti najboljšo reprezentanco po prvem delu prvenstva je tako izredno težko.
Pa poskusimo.
Trije vratarji so doslej izstopali: Dasajev (SZ), Koncilia (Avstrija) in Jennings (S. Irska). Mislimo pa, da je Sovjet le za malenkost boljši od ostalih dveh.
Na mesto desnega branilca Belgijec Gerets nima konkurence. Žal, pa se je zanj, zaradi poškodbe, prvenstvo predčasno končalo.
Med levimi branilci ni nihče posebno izstopal. Odločili smo se tako za Tarantinija, ki je še vedno steber argentinske reprezentance.
Brazilec Oscar je kot srednji branilec odličen, kot «libero» pa je Pas-sarella (Argentina) še vedno pravi lider. Brazilec Cerezo je na sredini igrišča sijajen, odličen pa je tudi Argentinec Ardiles
V sprednjo vrsto nismo vključili
zahodnega Nemca Rummeniggeja, ker nas je enostavno razočaral v tekmi z Avstrijo. Kot rezervo Žica pa smo vključili Falcaa, čeprav se igralca po igri razlikujeta. Sicer pa bi si kar osem brazilskih reprezentantov verjetno zaslužilo vključitev v najboljšo postavo.
Med najboljše nismo uvrstili Italijanov in Jugoslovanov. Scirea je sicer odlično začel, proti Kamerunu je bil poprečen. Od Jugoslovanov bi omenili le Šljiva (zaradi požrtvovalnosti) , Gudlja (zaradi borbenosti) in Panteliča (zaradi izrednih posegov v tekmi s Hondurasom).
«Naša najboljša postava« po prvem krogu
1 Dasajev (SZ), rez. Koncilia (Avstrija); 2 Gerets (Belgija) 3 Demja-nenko (SZ), 4 Oscar (Brazilija), 5 Passarella (Argentina), 6 Čerezo (Brazilija) rez. Ardiles (Argentina); 7. Strachan (škotska), 8 Žico (Brazilija) rez. Falcao (Brazilija), 9 Schachner (Avstrija), 10 Maradona (Argentina), 11 Blohin (SZ) rez. Eder (Brazilija).
®®®
Blohin v Franciji?
Po dunajskim Rapidom m madridskim Realom se za nakup asa sovjetske reprezentance Olega Blo-
hina zanimajo tudi strokovnjaki francoskega državnega prvaka 'St. F.tienna, ki so že navezali stike s sovjetsko nogometno zvezo. Kaže, da v SZ ni ovir pri tem. da bi 29-letni Blohin že prihodnje leto na stopil v leakem tujem prvenstvu.
®®®
Pod normalo
Španska policija je pričakovala, da bo ob priliki «mundiala» prišlo iz tujine kakih 3.000 latov, slepar jev, vlomilcev, žeparjev itd. Zdaj pa ugotavljajo, da je raven dnevnih kriminalnih dejanj ostala na o-bičajni višini in o kakem porastu tatvin, ropov, posilstev, drogiranja ni ne duha ne sluha.
Zlikovci na tribunah.
® ® ®
Sprinter
Zahodnonemški reprezentant Rum-menigge bi lahko bil zelo uspešen atlet, če bi se ukvarjal s to panogo. 100 metrov preteče v 11 sekundah.
Toda tudi če bi tekel še hitreje, verjetno ne bi letno zaslužil skoraj milijardo lir, kot zasluži z nogometom.
Nekaj številk o SP
2*,’ ESPANA 82
Iztek prvega dela «mundiala* je obenem tudi že čas prvih statističnih obračunov. Glede teh se letošnje svetovno prvenstvo bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Poglejmo najznačilnejše podatke, ki jih je moč izluščiti iz 36 tekem, kolikor jih je bilo doslej odigranih.
Zmag je bilo doslej 25, neodločenih izidov pa 11. V 2. skupini se ni nobena tekma končala z remijem, v prvi, v kateri je nastopila tudi Italija, pa jih je bilo kar pet v šestih tekmah. Skupina, v kateri je nastopila Brazilija ni bila le najzanimivejša, temveč tudi «najrodovitne.jša» kar zadeva število golov. Doseženih jih je bilo namreč kar 26. Najslabše pa so se izkazali napadalci v 5. skupini (Jugoslavija. Španija, Hon duras in Severna Irska), v kateri je padlo le devet golov.
Skupno je bilo doslej doseženih točno 100 zadetkov. Lestvica najučinkovitejših napadov pa je naslednja:
Madžarska 12, Brazilija 10, Škotska 8, sledijo Anglija, Francija, Argentina, SZ in ZRN s po šestimi zadetki. Zanimivo je, da tako Madžarska kot Škotska se nista uvrstili v
nadaljnje kolo. Kar šest reprezen-
............ur............................n»......................umiiu
MILJANIČ: -FANTJE, GLAVE KVIŠKU...*
I* SP v Španiji poroča za nas časnikar Dela Franci Božič
MADRID — Jugoslovanski nogometaši so se, predno je bila na sporedu zadnja tekma pete skupine Španija - Severna Irska, že naselili v madridskem hotelu »Ahmeda*, kjer so hoteli počakati na nadaljevanje «mundiala». Toda nekateri so s solzami v očeh dočakali konec te tekme, ki je zanje pomenila slovo od «mundiala». Nič čudnega, kajti »modri* so na 12. SP prišli, da bi se uvrstili v svetovno e-lito, poslovili pa so se kot moštvo, ki je v igri s Španijo nakazalo določene kvalitete najboljših svetovnih moštev, v igri s Severno Irsko in Hondurasom pa, da za kak velik skok navzgor le še niso zreli.
Po tekmi je jugoslovanski selektor Miljan Miljanič sklical sestanek strokovnega štaba, na katerem je vse seznanil z operacijo »povra-tek v Jugoslavijo*. «Glave gor*, jim je dejal Miljanič, čeprav so med-
tem iz Jugoslavije že prišle vesti, da se jim ob prihodu ne pripravlja ravno veličasten sprejem, kot so ga mnogi optimisti pričakovali. Najhujša je bila ta, da so reprezentantu, ki je na «mundialu» najbolj razočaral, Safetu Sušiču v rodnem Sarajevu razbili avto znamke volks-wagen. Malo za tem je Miljanič spregovoril peščici jugoslovanskih novinarjev: «Ni dvoma, da se je mundial za Jugoslavijo končal neuspešno. Odločilna je bila tekma v Valencii, kjer smo prikazali dobro igro, toda nezasluženo izgubili obe točki in po vrhu še psihično koncentracijo. Proti Severni Irski in Hondurasu, kljub slabi igri, nismo bili neuspešni. Na svetovno prvenstvo smo odhajali pod nekim hudim pritiskom javnosti, da moramo čisto k vrhu, najbolje osvojiti kar naslov svetovnega prvaka. To so bile povsem nerealne želje, kajti kvaliteta nogometa v naši ligi je vendarle daleč od svetovnih vrednosti, ki pa jih mi kar nočemo priznati. Videli smo, da je Honduras, tako kot
Irska, odlično moštvo. Ircev kljub veliki želji niso mogli zlomiti niti Španci. Za nas se je tekma končala tragično, 0:0 bi nam ustrezal, toda Irci, ki tako kot Španci niso imeli nobene priložnosti, so vendarle zabili gol. Naša pričakovanja so bila močno nerealna. To mora biti za nas izkušnja pred prihodnjimi velikimi tekmovanji, kot bodo kvalifikacije .za evropsko in svetovno prvenstvo. Igrali smo slabše kot moremo, slabše kot v kvalifikacijah za to prvenstvo. Mislim, da predvsem zaradi tega, ker smo tedanje nasprotnike Italijo, Dansko in Grčijo bolj spoštovali kot sedaj Severno Irsko in Honduras. Moja pogodba z nogometno zvezo Jugoslavije je veljavna do decembra, toda bržkone jo bom čez nekaj dni prekinil, da novi selektor za nov ciklus tekmovanj ne bi izgubil leto in pol časa, tako kot sem ga na primer jaz na startu.*
»Modri* so v domovino poleteli z letališča Barahas, Miljanič pa je pred tem vsakemu igralcu segel v
roko ter za vsakogar našel besedo tolažbe. Jugoslovanski zvezni kapetan je posebej poudaril, da bo za ta nastop nosil odgovornost predvsem on sam. Reprezentantom pa je svetoval, naj se pred jugoslovansko javnostjo ne poskušajo braniti tako, da bi krivili druge, prav tako pa naj se ne počutijo preveč krive.
Kapetan jugoslovanske reprezentance Ivica Šurjak pa je tik pred odhodom v domovino dejal: »Zares ne vem, kaj se je dogajalo z nami. Igrali smo daleč izpod svojih zmogljivosti. Izločeni smo bili praktično že po prvi tekmi. Krivci smo izključno sami. Največ razmišljam o svoji igri: ali sem še dovolj dober, da lahko igram za reprezentanco? Vem, da sem proti Španiji igral dobro. Kot najbolj izkušen igralec pa bi moral dati več. Če je to v interesu jugoslovanskega nogometa, potem sem ta trenutek pripravljen kapetanski trak prepustiti drugemu in prav tako tudi svoje mesto v ekipi,*
Franci Božič
tanc pa si deli naslov najbolj nepro-bojne obrambe. To so: Severna Irska, Anglija, Avstrija, Poljska, Ka merun in Belgija, ki so prejele le en zadetek. Vratarji Italije, Jugoslavije, Brazilije in Argentine pa so klonili dvakrat.
Največ golov je bilo na tekmi Madžarska - Salvador (10:1), nato pa še Škotska - Nova Zelandija (5:2) in Poljska - Peru (5:1). štiri tekme so se končale brez zadetkov, od teh kar tri v »italijanski skupini*.
Tudi letos so na izid nekaterih srečanj odločilno vplivale enajstmetrovke. Realiziranih jih je bilo sedem, le tista, ki jo je sodnik dosodil Čilu ni zatresla mreže. Španija in Češkoslovaška sta z bele točke streljali po dvakrat (domačini pravzaprav trikrat, ker je že itak nepravično 11-metrovko proti Jugoslaviji sodnik u-kazal kar dvakrat ponoviti).
Ko smo že pri zadetkih naj dodamo še, da so bili trije avtogoli, najhitrejši gol pa je v tekmi s Francijo že po 40” dosegel Anglež Rob-son.
® ® ®
Izjava
Ko so Zoffa po uvrstitvi Italije v drugi del prvenstva vprašali, kaj lahko italijanska reprezentanca doseže v tem delu tekmovanja je dejal: «Smo nepredvidljivi, sposobni smo vsega.*
Doslej ni bilo videti.
®®®
Preiskava
V Peruju so ogorčeni. V priprave svoje reprezentance so vložili 40 milijonov dolarjev in trdno so bili prepričani, da se bo uvrstila vsaj med štiri najboljše na svetovnem prvenstvu. Zato ni čudno, če je parlament poklical na odgovor vse, ki so kakorkoli v zvezi z reprezentanco, od igralcev pa do ministra za šport.
Zgrešena investicija.
®®®
Kamela
Kuvajtska kamela je trenutno v madridskem živalskem vrtu tisti prebivalec, za katerega vlada največje zanimanje. Krstili so jo na ime Kuvajt, njeni bivši lastniki pa so zahtevali, da morajo z njo ravnati kot s šejkom. Izvedelo se je tudi, da je celo že nastopila v nekem filmu skupaj z Anthonyjem Quinnom.
Zvezda.
ODBOJKA
DRŽAVNI FINALE «UNDER 15>
Kontovelke se odpravljajo na pot
Začetek zaključnega turnirja bo v četrtek ■ Kontovel bo igral v skupini s Kampanijo in Toskano - Vsekakor je nastop ie velik uspeh
V	četrtek, 1., v petek, 2. in v soboto, 3. julija bo v Battipagli blizu Salerna državni finale odbojkarskega prvenstva »under 15». Na turnirju bo sodelovalo 18 šesterk, ki bodo branile barve posameznih dežel. Furlanijo - Julijsko krajino bodo letos zastopale mlade odbojkarice Kontovela, ki so presenetljivo zmagale v finalu deželnega prvenstva.
Nastopajoče ekipe so že razdelili v šest skupin po tri šesterke. Kontovelke se bodo v odločilnem delu turnirja pomerile s predstavnicami Kampanije in Toskane. V petek, 2. julija, bodo na vrsti polfinalna srečanja, medtem ko bodo finalne tekme od 1. do 18. mesta odigrali v soboto. 3. julija. Srečanja se bodo odvijala istočasno na šestih odprtih igriščih s pričetkom ob 15. uri.
V	četrtek se bosta v prvi odločilni tekmi pomerili šesterki Kampanije in Toskane. Prvo tekmo bodo Kontovelke odigrale ob 16. uri pro-
ti Kampaniji. Uro kasneje pa se bodo pomerile še s šesterko iz Toska ne. Posameznih ekip ne poznamo, zato ne vemo, kakšne možnosti i-majo naše igralke. Konkurenca bo gotovo, kot na vseh državnih prireditvah, zelo ostra. Vsekakor pred stavlja že sam nastop na tem državnem finalu za mlade Kontovelke izreden uspeh. Vse igralke se vestno pripravljajo na pomemben nastop in bodo skušale zapustiti čimboljši vtis. V Battipaglio bodo odpotovale naslednje igralke: Dunja Antoni, Nataša in Silvana Daneu, Erika Garbini, Nevja Pertot, Elena Pra-šelj, Kristina Ukmar in Loredana Umek. Ekipo bosta vodila trenerja Prašelj in Kralj.
T. C.
• Tržaška občina sporoča, da je treba prošnje za rabo občinskih športnih igrišč predstaviti uradu za prošnje (Trg Unita 4, soba 32) najkasneje do 10. julija letos. Vse informacije
nilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIMflllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllN
NA «MEMORIALU L. PAHOR»
Jadran v finalu
V	prvem dnevu turnirja »Memorial Luciano Pahor*, ki ga športno društvo Scoglietto prireja v počastitev svojega pred nedavnim preminulega častnega predsednika in odbornika, je Jadran dokaj tesno, a brez večjih težav premagal ekipo Due effe. »Plavi*, ki so nastopili brez Borisa Viteza in Valterja Sosiča so, razen na začetku, vseskozi vodili, odločilno prednost pa so si priigrali prav proti koncu/jlrvega polčasa. Trener Splichal-^e s pogostimi menjavami dal možnost prav vsem igralcem, še predvsem pa najmlajšim, da so se izkazali. Tudi zato se je Dueeffe, ki predvsem pod košem ni igral slabo, nevarno približal jadranovcem, presenečenja pa vendarle ni znal pripraviti.
Jadran —? Due effe 95:92 (55:39)
JADRAN: Žerjal 7 (1:2), Daneu 11 (3:6), Starc K. 18 (2:3), Starc I. 8 (2:6), Rauber 11 (1:2), Vassallo 4, Kraus, Ban 24 (12:15), Gulič 12 (4:5).
DUE EFFE: Carnelli, Prodan 6. Dudine 18, Deste 10, Giraldi 9, Scu-lin 11, Tofful 6, D'Amico, Rossi 11, Del Ben 8, Cumbat 13.
V	drugi sinočnji tekmi je Scoglietto visoko premagal goriški Arte s 111:78 (60:40).
Danes bosta na sporedu še dve tekmi (odprto igrišče Scoglietto).
FINALE ZA 3. MESTO (8.30) Due effe - Arte
FINALE ZA 1. MESTO (OB 10. URI) Jadran - Scoglietto
ATLETIKA
Tanja Kalc deželna prvakinja
Včerajšnje atletsko tekmovanje na štadionu Grezar je prineslo Boru nekaj odličnih uspehov. Tanja Kalc je postala deželna prvakinja v teku na 60 metrov za deklice z odličnim 8’'2. Slovenski atleti in atletinje so po kolajnah posegli še v nekaterih drugih panogah. Na tekmovanju v mnogobojih za naraščajniški kategoriji, katero istočasno prireja Bor, je med dekleti v vodstvu borovka Tatjana Natural, ki je med drugim pretekla 100 metrov v odličnem času 12”7. O obeh tekmovanjih bomo še poročali v naših prihodnjih številkah.
K. B.
Društvo Cassana iz Emilije pri ŠZ Bor
Odbojkarski odsek ŠZ Bor in društvo Cassana iz istoimenskega kraja pri Ferrari sta spet obnovila tradicionalne prijateljske vezi, ki so jih bili odborniki obeh društev z obojestranskimi gostovanji vzpostavili pred nekaj leti.
Italijansko društvo, ki poleg ženske odbojke goji še kotalkanje in nogomet, je ob koncu letošnje tekmovalne sezone priredilo za svoje odbojkarice, ki so se v ostri konkurenci dokopale do napredovanja v D ligo, nagradni izlet v Trst. Ob tej priliki so na stadionu «1. maj* odigrali tudi prijateljsko srečanje z najmlajšo ekipo Bora, ki starejšim in izkušenejšim nasprotnicam kajpak niso bile dorasle, so se pa vseeno krčevito borile in se tudi marsikaj koristnega naučile.
Sam izid tekme pa seveda še zdaleč ni bil najpomembnepši cilj srečanja. Odborniki obeh društev so se tudi domenili za povratno srečanje, do katerega naj bi prišlo jeseni v Cassani.
Cassana - Bor 4:0 (15:4, 15:10,
15:4, 15:5)
CASSANA:	Farina, Montanari,
Gamberini, Alberti, Bacilieri, Bat-taglini.
BOR: Košuta, (K). V. in S., Stoper, Gombač, Foraus, Centazzo, Fava-retto, Furlanič.
MOTOCIKLIZEM
VN Nizozemske
ASSEN — Včeraj so motociklisti dirkali za svetovno prvenstvo. V kategoriji do 50 kubičnih cm je zmagal Švicar Dorflinger, do 125 Španec Nieto, do 250 Francoz Tour-nadre, do 350 Francoz Balde, medtem ko so preizkušnjo za motorje do 500 kubičnih cm prekinili zaradi močnega naliva.
Pozneje so dirko za motor je do 500 kubičnih cm ponovili, zmagal pa je Italijan Uncini.
nudi urad za šport. Ul. Teatro 8, vsak delavnik od 9. do 12. ure.
ZA SVOJE REKREATIVCE
ŠK Kras priredi planinski izlet
Med najzanimivejše in množične pobude odseka za rekreacijo pri ŠK Kras sodi prav gotovo članski rekreacijski teden, ki se je vsako leto odvijal v drugi polovici meseca junija. Tudi letos je v sporedu odseka ta pobuda, vendar je zaradi tehničnih razlogov prenesena na konec meseca avgusta in bo tako dejansko odprla novo sezono pri društvu. Da pa bi vseeno uradno zaključili bogato sezono rekreacijskega odseka j« komisija za rekreacijo sklenila organizirati za člane dvodnevni izlet v dolino Triglavskih jezer. Doslej pri društvu ni bilo takih pobud.
Zaradi vse večjega zanimanja za planinstvo, tako pri starejših kot tudi pri mlajših članih, so pri ŠK Kras sklenili, da je treba temu zanimanju na določen način zadostiti. Prva pobuda v tej smeri bo v dneh 4. in 5. julija, dvodnevni izlet v e-nega najlepših krajev v slovenskih planinah, to je v dolino Triglavskih jezer.
Spored izleta, ki ne bo prenaporen, tako, da se ga lahko udeležijo tudi neaktivni športniki, predvideva vzpon čez Komarčo, ogled vseh sedmerih jezer ter povratek čez Komno. Prenočevanje bo v koči, na izlet pa bodo šli z osebnimi avtomobili. Priporočljiva za vse udeležence je planinska oprema. Podrobnejše informacije bodo zainteresirani dobili ob vpisovanju, ki je pri Liljani Kralj -Budin vsak dan od 18. do 21. ure. tel. št. 229375. Če bo ta pobuda naletela pri članih ŠK Kras na dober odziv se bo v bodoče ta vrsta dejavnosti še bolj okrepila.
POPRAVEK
Z Opčin so nas obvestili, da na balinarskem turnirju ZSŠDI ne nastopa Polet, temveč Balinarski klub Opčine. Zaradi neljube napake, ki ni bila po naši krivdi, se opravičujemo.
OBVESTILA
TPK Sirena
bo organizirala tečaj za jadranje na deski. Poleg tega želi nrediti mesta na stojalih. Kdor hoče mesto za desko obdržati ali prideblti ali želi drnge informacije o tečaju naj se javi čimprej (zaradi •-mejenega števila mest), in sicer od 13.30 do 14.30 na tel. št. 413103. Tečaj priznava tudi FIV.
* • •
ŠZ Gaja
priredi teniški tečaj za mladince do 15. leta starosti. Tečaj se bo pričel 28. junija, ob 9. uri in bo obsegal deset lekcij. Vpisovanje in druga pojasnila na teniškem igrišču na Padričah v ponedeljek, 28. t.m., ob 9. uri.
Mlade telovadke Borovega gimnastičnega odseka so tudi letos na skupnih pripravah v Rovinju, kjer začenjajo z vadbo že ob 6.30 zjutraj, drugi del treninga pa imajo v popoldanskih urah. Vmes, seveda, ne manjka časa za skok v vodo, družabne igrice in podobno. Na sliki je prva skupina telovadk, druga skupina pa bo odpotovala v Rovinj sredi prihodnjega tedna
lUiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiMHMiiiiiiiiiiimuiiiiiinnniNiM
NAMIZNI TENIS
ZA USPEHE V TEJ SEZONI
Kras podelil priznanja najboljšim
Društvo bo v kratkem dobilo nove vadbene prostore
V petek .je bila v Samatorci krajša slovesnost, ki jo je priredil na miznoteniški odsek Krasa ob zaključku tekmovalne sezone. Poleg igralcev vseh starostnih kategorij in njihovih staršev sta bila prisotna tudi zgoniški podžupan Boris Si moneta in predsednik KD Rdeča zvezda Igor Castellani.
Načelnica namiznoteniškega od seka Sonja Milič je v svojem kratkem nagovoru poudarila, da .je bila letošnja sezona nadvse uspešna ne le zaradi zelo dobrih tekmovalnih dosežkov, temveč tudi zato. ker .je slovensko društvo aktivno izpričalo svojo prisotnost in odigralo vidno vlogo na vseh italijanskih prvenstvih. Nastopov v okviru u-radnih tekmovanj .je bilo mnogo, tako v naši deželi kot v vsedržav nem merilu. Zelo čvrsti pa so bili
tudi stiki z matično domovino. Fani tje niso dosegli vidnejših uspehov v vsedržavnem merilu, vendar se moramo zavedati, da je potrebna dolga in vztrajna vadba preden mladi igralec lahko izstopi v kakovostni konkurenci. Društvo bo ku pilo robota, to je napravo, ki sama meče žogice in katere vrednost znaša več milijonov lir. Iskreno se .je zahvalila odbornikom, trenerjem in družini Doljak. ki že vrsto let nesebično nudi vadbene prostore.
Plaketo Krasa, ki jo podel ju jejo vsem tistim igralcem, ki so na državnih prvenstvih osvojili eno od prvih štirih mest, so prejele: So nja Doljak za osvojitev državnega naslova v mladinski konkurenci, za drugo mesto v A ligi in tretje mes to v ženskih dvojicah prve kategorije; Danjjgna Guštin za drugo
mesto v kategoriji deklic ekipno; Ksenija Marušič za drugo mesto (deklice) ekipno in drugo mesto (deklice) dvojice; Alenka Obad za drugo mesto (deklice) ekipno; Damjana Sedmak za drugo mesto v A ligi in tret.je mesto v ženskih dvojicah prve kategorije; Tanja Ukmar za osvojitev drugega mesta v kategoriji deklice ekipno, drugega mesta v dvojicah in drugega mesta v posamični konkurenci, in še Sonja Milie za drugo mesto v A ligi.
Na koncu je podpredsednik Krasa Zvonko Simoneta še pristavil, da bodo v kratkem razpoložljivi primernejši vadbeni prostori v novi občinski telovadnici v Zgoniku. Prioritetno bo še zmeraj delo z naj-mlajšimi, ki pa ter.ja veliko trud« In vrsto let vztrajnega d,ela.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TR8T, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Rodruxnlca Gorica. Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ Številka 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PoStnl tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	27. junija 1982
Z o SFRJ r<rc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 6100» tjubllana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	založnikovPfiEG
k	POPUST 33% - PLAČAŠ 2 VZAMEŠ 3	i
] EDEN JE ZASTONJ \
CENIK VELJA OD 24,6. do 10.7.1982
ta je zastonj
pijača dropi star
(pomaranča - grenivka)
100 d.
po 1090 lir 3 kosi lir
2180
vložena zelenjava mešana polli
•ft v
bomboni incap
v vrečki 500 g
kava mauro
v vrečki
200 g
po 1790 lir 3 kosi lir
3580
v steklu 280 g
po 919 lir, 3 kosi lir
1830
tuc parein
v vrečki 100 g
po 680 lir, 3 kosi lir
1360
majoneza sasso
v pločevinki
200 g
po 890 lir 3 kosi lir
1780
po 1405 lir, 3 vračko lir
2990
marmelada star*steklu
(breskva - češnja - marelica)
400 g
po 1190 lir, 3 kosi lir
2380

s«

meso river
lOC w po 870 lir, I jD g	3 kosi lir
1740
tuna insuperabile
“ST, 2Q70
po 1485	3 lir	^/0 M ^0
3 sadni sokovi zuegg
(breskva- hruška- marelica)
po 990 tir, 3 kost lir
1980
#odiSei
^Giraso
-s
smm
L« I
po 1095 lir, 3 kosi lir
meso jamonilla tulip
340 g
Oto di Sem tiGirasofe
!	/ ta j© zastonj
2190
semensko olje girasole
2970
po 1485 lir
3 kosi lir
cracker sneli
v vrečki 750 g
po 1290 lir, 3 vračk« lir
2580
ta
prince parein čokolada
v vrečki 250 g A ZQfl
po	3 vračke lir ■HI ^10 ^V0 ^0
vložena zelenjava polli
v steklu 290 g
po 735 lir. 3 kos! lir


40 levkoplastov
Salvel0X raznih velikosti
po 1650 lir, 3 kosi lir
3300
piškoti accornero spigarello
300 g
po 795 lir, 3 kosi lir
1590
TRST:
Drevored Čampi Elisi vogal Ul. D’Alviano sQ
j