uiasnu /e ono une cd./. iz/u> odlikovano s Priznanjem Skup-] ščine občine Domžale za uspeš- i no informiranje, dne 24.4.1974\ pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje	
delovnih ljudi in občanov obči- j ne Domžale.	
	
Ghhlnhhi
Domžale, 3. 10.1979 LETO XVI      Št. 11
Poštnina plačana v gotovini!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
KONFERENCA V HAVANI
v.
6. VRH NEUVRŠČENIH DRŽAV HAVANA 1979
MISLI TER POUDARKI PREDSEDNIKA JOSIPA BROZA-TITA:
Šesta konferenca je dala nove spodbude boju proti kolonializmu, neokolonializmu, imperializmu in vsem oblikam nadvlade, boju za nove demokratične in pravičnejše odnose v svetu, za novo mednarodno gospodarsko ureditev.
Gibanje neuvrščenosti aktivno vpliva na celoten razvoj odnosov v svetu. Samoumvno je, da tudi stanje teh odnosov vpliva na samo gibanje. To se po eni strani kaže v spodbudah za še učinkovitejšo akcijo, po drugi strani pa v obliki občasnih napadov na njegovo celovitost in temeljno akcijsko usmerjenost.
Nujno je treba zboljšati mednarodno varnost v celoti. Zaustaviti je treba oboroževalno tekmo in začeti proces razorožitve. Neodvisnost in ozemeljska celovitost sleherne države mora biti obvarovana pred drznimi napadi, oboroženimi intervencijami in vsemi oblikami vmešavanja v njihove notranje zadeve.
Sedanji svetovni položaj vzbuja zaskrbljenost. Kljub temu pa ni umesten niti pesimizem, ker nas o možnosti napredka prepričujejo tako dosedanji pozitivni dosežki kot tudi nenehno naraščanje in čedalje širše angažiranje miroljubnih in svobodoljubnih držav in vseh demokratičnih in naprednih sil v svetu. Gibanju neuvrščenosti gre seveda izjemno mesto.
Tudi danes je aktualno, da neuvrščene države, kolikor je v njihovi moči, konstruktivno vplivajo na odnose velesil, tako da bi bili ti odnosi sestavni del splošnega popuščanja napetosti. Seveda se neuvrščene države ne morejo sprijazniti z nobenim sporazumevanjem velesil na račun neuvrščenih. Toda napeti odnosi med velesilama, njuna konfrontacija, imajo vedno tudi širše negativne posledice. Zato njuni odnosi niso zgolj njuna stvar. Nujno je, da se normalizirajo in zboljšujejo tudi odnosi med ZSSR in. Kitajsko in med Kitajsko in ZDA. Živimo v enotnem svetu, v katerem je trajen mir prav tako lahko samo enoten.
Naše stališče do blokovskih grupacij je znano. Opredeljujemo se predvsem do politike posameznih držav, ki pripadajo blokom, in presojamo, ali ta politika prispeva k miru, varnosti in napredku v mednarodnih odnosih ali ne. To ni stališče enake distance niti aprioristične obsodbe.
Položaj je zdaj dejansko paradoksalen. Po eni strani pogajanja o vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Odpori in odmiki so ponekod očitni, ponekod jih prekrivajo s plaščem verbalnega podpiranja. Po drugi strani je zdaj svetovno gospodarstvo v globoki krizi. Krha se proces gospodarske reprodukcije tudi v samih razvitih državah. Vse to potrjuje preživelost sedanjega sistema gospodarskih odnosov v svetu. To vpliva tudi na mednarodne odnose v celoti. S tem se zlasti zaostrujejo sedanji in ustvarjajo novi viri napetosti in spopadov.
Vzpostavitev nove mednarodne ekonomske ureditve je še naprej prednostna politična naloga. Opiranje neuvrščenih in drugih držav v razvoju na lastne sile in medsebojno sodelovanje je čedalje bolj bistve faktor njihovega lastnega razvoja in napredka pogajanj in sodetevanja z razvitimi državami. Dozoreli so vsi pogoji, da se tako sodelovanje med neuvrščenimi in državami v razvoju povzpne na mnogo višjo stopnjo in se razširi na vsa pomembna področja.
Moram pa opozoriti tudi na odgovornost neuvrščenih držav, med katerimi prihaja do medsebojnih konfliktov. S tem tvegajo svojo neodvisnost in odpirajo vrata tuji navzočnosti in vplivu. Hkrati otežujejo tudi celotno delovanje našega gibanja. Zato teh spopadov ni mogoče obravnavati ločeno. To je problem, ki terja tudi angažiranost našega gibanja. To pa je, prepričan sem, v nacionalnem interesu držav, zapletenih v spopad, kakor tudi našega gibanja v celoti.
Nujno potrebna je nenehna krepitev demokratičnega razvoja gibanja. To predvsem terja, da se krepi enakopravnost. Neuvrščene države se morajo prej ko vse druge držati načel, ki so jih same razglasile. Nujno si je treba tudi prizadevati, da bi bil mehanizem za koordinacijo ne samo faktor krepitve učinkovitosti, temveč tudi zboljševanja demokratičnih odnosov^ zlasti pa je potrebno, da se medsebojna posvetovanja in odločanje s konsenzom široko uveljavlja in strogo upošteva.
Kar zadeva naše pobude, je jasno, da se bomo, tako kot na vseh dosedanjih konferencah, zavzemali za to, da politika in gibanje neuvrščenosti, v duhu izvirnih in temeljnih načel in krepitve enotnosti na tej osnovi, postaneta še bolj sposobna za izpolnjevanje velikih nalog, ki stopajo pred mednarodno skupnost. Pomembno je, da imamo vsi vedno pred očmi zgodovinsko poslanstvo našegagibanja kot samostojnega in nenadomestljivega dejavnika v boju za mir, enakopravnost, gospodarski razvoj in družbeni napredek.
OB TEDNU OTROKA
Tito: Otroci so naše največje bogastvo. . .
Združeni narodi, ta organizacija, kjer je steč išče problemov in hotenj za boljši svet držav in narodov vsega sveta, je leto 1979 proglasila za LETO OTROKA. Ta humana akcija je uresničevanje teženj svetovne organizacije, da bi skrb za otroke postala sestavni del razvoja vsake dežele, da bi vsi skupaj skušali izkoreniniti lakoto, zaradi katere vsako leto umre na milijone otrok v revnih deželah in da bi le prišli do srečnega > otroštva vseh tistih, ki tega še nimajo.
Leto otroka torej pomeni trkanje na zavest civiliziranega in bogatega sveta, da v obliki solidarnosti pomaga nerazvitim, in to ne z orožjem, ki neti vojne streho te, ampak s hrano. Gre za to, da je potrebna pomoč povsod tam, kjer sestradani otroci umirajo v naročju mater, kajti dejstvo je, da samo materina ljubezen ni dovolj, da bi otroci odrasli, se pripravili za življenje, za delo in se bojevali za nov svet.
V naši družbi danes lahko govorimo o srečnem otroštvu, kajti v naši zavesti obstoja spoznanje, da je skrb za otrokov razvoj eden izmed osnovnih pogojev naše družbene  stvarnosti.   Tega nas niso naučili drugi, temveč je vzniklo v najtežjih časih našega boja in revolucije. Skrb za ljudi, posebno še za otroke, je bila, je in bo stalna in neusahljiva sila, ki lahko neprestano odklanja socialne razlike in podira plotove med mestom in vasjo. Danes se z vso odgovornostjo zavedamo, da moramo ustvariti materialne pogoje za srečno otroštvo vseh, kajti to je pogoj, da bomo oblikovali miselnost otroka v takšno socialistično osebnost, ki bo v stanju prevzenidti in nadalje usmerjati tok naše revolucije na vseh področjih življenja. Zaradi tega ne sme biti TEDEN OTROKA le zunanja manifestacija in splet lepih besed, temveč iskanja novih možnosti, da  še hitreje gradimo^ vrtce in šole in da s solidarnostjo pomagamo tistim, ki ne vedo, kaj je kanček blaginje v rani mladosti. To pa pomeni združevanje solidarnosti v tisto vrednoto, ki jo moramo razumeti pod pojmom humanosti do naših in otrok vsega sveta.
Karel Kušar
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti«
Pripravljeni smo!
V letu pomembnih zgodovinskih obletnic — v počastitev 60—letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, združenih sindikatov in Zveze komunistične mladine Jugoslavije se moramo bolj kot doslej poglobiti v našo preteklost in njene uresničitve pa tudi v tisto, kar se dogaja danes pri nas in v svetu. V preteklosti smo si pridobili bogate izkušnje, sedanjost nam daje nove naloge in odgovornosti, da bi v preteklosti pridobljeno ohranili in po potrebi tudi obranili.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije v republiki, mestu, občinah in krajevnih skupnostih je dala pobudo in je nosilka akcije za krepitev obrambno varnostne pripravljenosti povsod, kjer živimo in delamo, za poglabljanje in podružbljanje odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti" naj bi pokazala naše sposobnosti in pripravljenost na kakršenkoli nepredviden dogodek, ki ga lahko doživimo sleherni dan na slehernem koraku.
Najhujša nesreča, ki lahko doleti človeštvo je vsekakor vojna, ki vznemirja številne narode na najrazličnejših koncih sveta. Ni več takšna, kot je bila, veliko grozljivejša je s svojimi novimi orožji in tehniko. Temu moramo slediti in se seznanjati tudi z vsem, kar povzroča nasprotja v svetu in kali svetovni mir, hkrati pa še intenzivneje utrjevati tudi tisto najdragocenejše: mir, sožitje in prijateljstvo med narodi sveta.
Prav je, da ne pozabimo, da so tudi druge nesreče mogoče in da pred njimi ne smemo zapirati oči: tudi v Sloveniji so potresi dokaj pogosti. Če pogledamo zemljevid, kar sicer ne pomeni, da nas bo streslo že jutri, pomeni pa, da moramo biti vedno pripravljeni. Med naravne in druge nesreče sodijo še poplave, visok sneg, zemeljski plaz, požar in hude prometne nesreče. Vse to doživljamo, zlasti pogostokrat nas prizadenejo poplave, požari pa tudi hude prometne nesreče. Smo na vse to tudi pripravljeni? Prav gotovo ne in tudi zato je bila akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti" potrebna in bo potrebna tudi v prihodnje. To je del naše vsakdanjosti!
o. urganiziranie Kulturnih prireditev za ustvarjanje ugodnejšega razpoloženja. To nalogo naj bi izpeljale kulturne organizacije kjer je le mogoče in najprimerneje ob zaključkih akcije.
9. Propagandna akcija PAKET DANES - JUTRI (ustvarjanje zalog hrane v gospodinjstvu) in pridobivanje novih naročnikov NAŠE OBRAMBE.
10. Zaključek akcije z izdelavo ocene.
Ocena mora biti dostavljena OK SZDL oziroma Občinskemu svetu zveze sindikatov najkasneje do 5. oktobra 1979.
Predvidoma naj bi z izvajanjem tega programa pričeli v soboto 29.9.1979 v zgodnjih jutranjih urah.
Minimalni program temelji na predpostavki kakršnegakoli ogrožanja naše varnosti.
Minimalni obvezni program vsebuje naslednje naloge:
1. Vzpostavljanje zvez med občino in KS, TOZD
Zveze bodo vzpostavljene in bodo delovale prek vseh razpoložljivih zvez (telefoni, kurirji, radijske zveze...)
Tako bo izdan tudi ukaz za izvajanje nalog po tem programu, za vse tiste, ki ne bodo samoiniciativno, po lastnem programu začeli z akcijo.
2. Prozivanje organov v KS in TOZD in drugih organizacijah in skupnostih (odbori za LO in DS, komisije. Štabi, vodstva DPO . . . ).
3. Okrepitev varnostno zaščitnih ukrepov in zavarovanje objektov. Nalogo izvajajo družbenopolitične organizacija, odbori, narodna zaščita.
4. Ocenjevanje varnostnih razmer na sestankih OO družbenopolitičnih organizacij in seznanjanje delavcev in občanov z varnostnimi ocenami.
5. Družbenopolitična in informativno propagandna aktivnost ter preverjanje organiziranosti družbenopolitičnih organizacij za vojne in izredne razmere.
Izdaja izrednih glasil, plakatiranje in druge oblike seznanjanja ljudi z nalogami v SLO.
6. Aktiviranje enot CZ in preverjanje njihove pripravljenosti.
7. Organiziranje športnih prireditev za preverjanje fizične pripravljenosti delovnih ljudi in občanov v čim širšem obsegu (kros, tek, kolesarjenje, streljanje, pohod . . . ).
To nalogo naj bi izpeljale telesnokul-turne organizacije v soboto ali nedeljo.
Opozorilo:
To je le minimalni program, vse KS in TOZD pa naj v soboto in nedeljo izvajajo vse načrtovane akcije po svojih programih na podlagi različnih predpostavk.
Prav v teh različnih, samoiniciativnih preverjanjih je smisel akcije. Zato mora vsa ustvarjalnost in vse ideje nosilcev SLO v največji meri priti do izraza.
Predsedstvo OK SZDL pa je na svoji seji 5.9.1979 sprejelo stališča in sklepe, ki zadevajo zlasti usposabljanje delovnih ljudi in občanov in jih morate obvezno upoštevati.
Stališča so priložena.
Dogovorite se z vsemi nosilci obrambnih nalog v KS in TOZD, da boste v času do konca septembra vso pozornost namenili akciji NNNP.
MINIMALNI - OBVEZNI PROGRAM AKCIJE NNNP
Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je skupaj s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine na svoji seji 10. septembra obravnaval potek akcije NNNP in priprave na preverjanje 29. in 30. septembra v KS, TOZD in drugih organizacijah in skupnostih.
Ugotovil je, da priprave povsod še niso dovolj intenzivne in je zato sprejel sklep o minimalnem — obveznem programu akcije NNNP, ki ga morajo izvajati vse KS, TOZD in druge organizacije in skupnosti.
ZVOČNI ALARMNI ZNAKI
NAZIV ZNAKA
NFVARNOST ZRAČNEGA NAPADA
NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKO BiOLOiKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI
POŽAR (VELJA TUDI V MIRU)
NARAVNE NESREČE
PRENEHANJE VSEM NEVARNOSTI IN PREIZKUS SIREN VSAKO SOBOTO OS 11.00
GRAFIČNI PRIKAZ
OAAAAAA^
--60"-1
90"
90"
OPIS ZNAKA
ZAVIJAJOČ ZVOK SIREN S TRAJANJEM «0 SEKUND
ZAVIJAJOČ ZVOK SIREN S TRAJANJEM 1 KRAT PO 20 SEKUND S 11 SEKUND TRAJAJOČIMI PRESLEDKI
ENAKOMEREN ZVOK SIREN V TRAJANJU 1 K PAT PO 20 SEKUND S 15 SEKUND TRAJAJOČIMI PRESLEDKI
--60-
ENAKOMEREN ZVOK SIREN V TRAJANJU 30 SEKUND. ZAVIJAJOČ ZVOK S TRAJANJEM 20 SEKUND IN ZAKLJUČNI ENAKOMEREN ZVOK V TRAJANJU 20 SEKUND BREZ PRESLEDKOV
-60-
ENAKOMEREN ZVOK SIREN V TRAJANJU M SEKUND
NAVODILO PREBIVALCEM V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH MNOŽIČNIH NESREČ
A) OB POTRESU:
1. Umaknite se v notranji kot prostora, pod podboje vrat v nosilnih zidovih, v predsobe, ob visoko in močno pohištvo.
2. Izognite se velikim prostorom, bližini napeljav in grelnih naprav.
3. Ne izgubljajte časa z oblačenjem ali iskanjem nepotrebnih stvari.
4. Bodite mirni in prisebni ter z besedo in zgledom vplivajte pomirjevalno, zavedajte se, da je vaša varnost in rešitev vaše družine odvisna od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja.
5. Ko se potresni sunki umirijo, takoj zapustite stanovanje ali zgradbo. S seboj prinesite najnujnejše dokumente, obleko, denar in odejo.
6. Pri umiku ne uporabljajte dvigala, na stopnišču pa se izogibajte previsnim robom stopnic.
7. Ne zadržujte se v bližini zgradb, ker vas utegne poškodovati padaj -ca opeka.
8. Če vam je onemogočen umik, se skušajte spustiti z nadstropij s pomočjo vrvi ali povezanim posteljnim perilom.
9. Če ste zasuti z ruševinami, skušajte z občasnim klicanjem opozoriti reševalce.
10. Če ruševine pritiskajo na vas, mirujte in s prosto roko ali nogo občasno skušajte trkati, najbolje po bližnji cevni napeljavi.
11. Na soponesrečence vplivajte ohrabrujoče in jim svetujte, kako naj ravnajo.
12. V nobenem primeru ne obupujte, ker vas bodo reševalci zanesljivo našli.
B) OB POŽARU:
1. Če se vam ni posrečilo pogasiti ognja s priročnimi sredstvi, zaprite okna in izključite vse napeljave.
2. Ne zadržujte se z brezuspešnim gašenjem, ker vam utegne ogenj onemogočiti umik.
3. Zapustite stanovanje in zaprite vrata za seboj. Opozorite sostanovalce na
(Dalje na 3. strani)
„Danes in jutri 84" - kaj je to?
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA STA SESTAVNI DEL ČLOVEKOVIH SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI. TUDI NA OBEH PODROČJIH: TAKO LJUDSKE OBRAMBE KOT TUDI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE SMO DOSEGLI POMEMBNE USPEHE. DELAVCI IN OBČANI IMAJO VSE MOŽNOSTI ZA USTVARJALNO IN SAMOINICIATIVNO DELOVANJE. TAKO V ZDRUŽENEM DELU, KS IN DRUŽBENOPOLITIČNI SKUPNOSTI: GLEDE ORGANIZIRANJA, OPREMLJANJA IN PRESKRBE PREBIVALSTVA Z ŽIVILI. EDEN IZMED POMEMBNIH DEJAVNIKOV V FUNKCIJI PRESKRBE JE TUDI AKCIJA Z GESLOM „DANES IN JUTRI 84", SAJ PRAKTIČNO REŠUJE ENO IZMED VAŽNEJŠIH NALOG LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, TO JE ZAGOTOVITEV MINIMALNE REZERVE ŽIVIL V VSAKEM GOSPODINJSTVU.
Znanstveno—sociološke ugotovitve so pokazale, da so rezerve hrane predvsem v večjih urbaniziranih stanovanjskih soseskah, glede na nov način preskrbe in prehrambene navade, nezadostne in ne zagotavljajo niti najnujnejše prehrane družin v izjemnih situacijah.
Temeljni element, ki izhaja iz izkušenj in načel NOB in daje celovitost sistema ljudske obrambe in družbeno samozaščite specifičen poudarek, je človek, delavec in občan, edini, ki se lahko v organiziranih akcijah bori tudi proti moderni vojaški tehniki in premaguje s svojo voljo in sposobnostjo tudi največje elementarne stihije.
Pripravljeni na izredne situacije
Prav zaradi tega je prehrana in preskrba prebivalstva bistven element v letošnji republiški akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti", ki s preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije, doživlja vrh svojih akcij prav v septembru letošnjega leta. Ta sistem aktivnosti je v delovni organizaciji HP Kolinska časovno pogojeval tudi pospešeno pripravo proizvodnje in sestave paketa rezervne hrane v temeljni organizaciji Slovenj Gradec, ki se bo z začetkom proizvodnje v septembru letošnjega leta praktično vključila v akcijo "NNNP".
Kaj prinaša vsebina paketa
Vsebina   paketa   rezervne hrane „Danes in jutri 84" omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini, po 3 obroke za 7 dni
7 dni x 3 obroke x 4 osebe = 84 z  dopolnilnimi  obroki  suhega sadja, mleka in vitamina C.
Pri sestavi paketa so strokovnjaki upoštevali predvsem biološko vrednost jedi, obliko in hitrost priprave jedi oziroma obrokov. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma 2—porcijske. Paket tehta 25 kg. Prehrambeni paket, ki vsebuje 45 izdelkov prehrambene industrije Jugoslavije, je sestavljen tako, da zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako po kalorični kot hranilni plati. Dnevni obrok (na osebo) ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin, poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, katerih kalorična vrednost povsem zadošča dnevnim potrebam človeškega organizma. Vsebino paketa je podrobno pregledala in potrdila mešana komisija stro-
(Nadaljevanje z 2. strani)
nevarnost   in   pokličite poklicne gasilce po telefonu št. 93. 4.  S seboj vzemite najnujnejše in ugotovite, če je z vami vsa vaša družina.
C) NEVARNOSTI V VOJNI:
1. Ob znaku za nevarnost zračnega napada odprite okna in izključite hišne napeljave.
2. Vzemite pripravljene najnujnejše stvari in po najkrajši poti pohitite v zaklonišče. Vsako izgubljanje časa pomeni smrtno nevarnost.
OBČ. ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO DOMŽALE
kovnjakov s področja prehrane, ki jo je imenoval republiški komite za tržišče in cene. Paketu je priložena brošura, ki vsebuje navodila za pripravo jedi iz prehrambenega paketa in kompletne jedilnike za 7 dni, kar vsekakor olajšuje hitro in pravilno pripravo obrokov.
Paket lahko obnavljate!
Paket bo v vsakdanjem življenju tudi nekakšen regulator med zalogami prehrambenih artiklov, predvsem v dnevih, ko nakup v trgovini ne bo mogoč, oziroma ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborenju. Jedi, vsebovane v paketu, bodo uporabne najmanj leto dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1.050,00 din, cena izdelkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajnih cen.
V temeljni organizaciji HP Kolinska v Slovenj Gradcu lahko zagotovijo letno izdelavo do 400.000 prehrambenih paketov, za leto 1980, pa glede na dejstvo, da je paket praktično novost na našem tržišču, pa predvidevajo pripraviti 100.000 paketov.
Za odločitev o kapaciteti obrata so bili upoštevani statistični podatki o številu gospodinjstev, družinskih članov in deležu kmečkega prebivalstva v celotni republiki, vendar pa bo šele praktična uporaba paketa pokazala eventuelne potrebe po spremembi in dopolnitvi. Zato so se delavci v temeljni organizaciji odločili za čim večjo prilagodljivost pri načrtovanju vsebine velikosti in težnje po raznovrstnosti jedi.
Posredujte svoje predloge in želje
Želijo, da vsi uporabniki v zvezi s sestavo prehrambenega paketa „Danes in jutri 84" posredujejo svoje potrebe, želje in predloge. Tako tekoče spremljanje želja in potreb so strokovnjaki že uporabili za bodočo proizvodnjo, ko bo temeljna organizacija poslala na tržišče prehrambeni paket za dvočlansko družino. Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj poenostavili nakup paketa „Danes in jutri 84", sta Zveza sindikatov in SZDL, kot temeljna nosilca dejavnosti na področju uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustvarila skupno z delovno organizacijo HP Kolinska možnost obročnega plače vanja paketa.
Tako bo Zveza sindikatov kot najširši družbenopolitični dejavnik delovnih ljudi konkretno vodila eno izmed svojih številnih nalog ter tako omogočala delavcem najoptimalnejšo preskrbo z rezervno hrano. Osnovne organizacije v vsaki TOZD bodo evidentirale kupce in poskrbele za brezobrestno obročno plačevanje (4. obroki). Obroki se bodo odplačevali, kot vsi ostali načini kreditiranja pri izplačilu osebnih dohodkov. Vsaka TOZD bo za svoje delavce jamčila, da bodo obroki v predvidenem času odplačani.
Drugi način pa bo potekal preko direktnega naročila in plačila pooblaščenim predstavnikom HP Kolinska z gotovino oziroma virmanskim nalogom ali čekom v roku 15 dni. Prijave in potrebe pa zbira tudi neposredno TOZD
Slovenj Gradec, Francetova c.17, tel. 062-841-551, ali HP Kolinska odd. Gastro, Ljubljana, Nazorjeva 12, tel. 061-24-614.
Zaloga živil je nujnost!
Namen paketa se kaže torej predvsem v ustvarjanju potrebnih zalog hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano in ko bo prav za prehod na racionirano preskrbo v spremenjenih razmerah potreben čas, ki bo v različnih krajih različen, pač odvisno od konkretnih priprav in izvedb nalog s področja družbene samozaščite. Pred-
vsem za premostitev teh težav pri preskrbi z živili je nujno, da si vsaka družina oziroma gospodinjstvo sprotno zagotavlja zalogo živil.
S svojo neuvrščeno zunanjo politiko in z vzglednim ravnanjem na področju mednarodne solidarnosti in vzajemne pomoči pa naša samoupravna socialistična družba v okviru svojih možnosti zagotavlja tudi pomoč drugim narodom, ki jih prizadenejo hujše elementarne nesreče.
Tako bo prehrambeni paket „Danes in jutri 84" postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa.
Mladinska poletna politična šola:
Konkretne naloge za prihodnje
V času, ko so bili mnogi na dopustu ali pa jim sta bila delo in mišljenje še čisto počitniška je Republiška konferenca ZSMS pripravila Mladinsko politno politično šolo. 425 najodgovornejših mladincev iz vse Slovenije se je zbralo v šoli za miličnike v Tacnu. Ves predzadnji teden v avgustu so zbrano prisluhnili predavateljem.
Dopoldne je delo potekalo v osmih skupinah: idejnopolitično in kultura, družbenoekonomski odnosi, vzgoja in izobraževanje, informiranje in propaganda, družbene organizacije in društva, splošna ljudska obramba, mladi iz krajevnih skupnosti, v zadnji (najštevilnejši), pa so bili predsedniki in sekretarji. V dopoldanskem času smo se pomudili ob aktualnih nalogah. Žal so bili predavatelji včasih preveč ..predavatelji" in je za diskusije ostalo premalo časa.
Popoldne smo se vsi slušatelji zbrali v veliki telovadnici na plenarnih zasedanjih, kjer smo se dotaknili zakona o usmerjenem izobraževanju, ljudske obrambe, varnosti in samozaščite, ekonomske situacije v svetu, pogovarjali smo se z zamejskimi Slovenci.
Po večerji so bile javne tribune, na katerih se je dalo v strnjenih mislih slišati precej novega o naših odnosih s tujino, gibanju neuvrščenih, gospodarski situaciji v Jugoslaviji, novih tendencah v rimokato-liški cerkvi.
Zadnji dan smo se domenili tudi za naloge, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju: akcija NNNP, javna razprava o vključevanju mladih v delegatski sistem, formiranje krajevnih svetov, okrepitev dela idej-nopolitičnih komisij, obiski v osnovnih organizacijah. Skratka natrpan program, ki bo imel uspeh, če bodo slušatelji prenesli znanje v osnovne organizacije.
In kaj o MPPŠ mislijo nekateri slušatelji?
BOŽO: Utrdil sem svoje znanje s področja informiranja in propagande, ker sem pač delal v skupini, ki je skrbela z interni sistem obveščanja. Upam, da bom pridobljene izkušnje koristno uporabil pri svojem nadaljnjem delu ter jih obenem posredoval mladim, ki delajo na področju informativne dejavnosti.
MARTA: Zelo v redu, le v podjetjih bi morali imeti več razumevanja za takšne oblike izobraževanja mladih.
MARIJA: Teme so bile zanimive in koristne za razširitev obzorja posameznika. Podano je bilo premalo konkretnih nalog za uporabo v
osnovnih organizacijah. Struktura slušateljev je bila zelo različna tako glede starosti kot glede izobrazbe in ne vem, če je bilo to najbo-
ROMAN: MPPŠ mi je dala mnogo novih spoznanj in dobro podlago za nadaljnje delo v osnovni sredini. Na šoli je bilo izpostavljenih premalo konkretnih problemov.
STANE: Premalo konkretnega dela po skupinah, kjer bi si lahko sami med sabo izmenjali izkušnje in se pogovorili e konkretnem delu. Drugače pa so bile nekatere javne tribune prav zanimive.
IGOR: Precej se je dalo odnesti za splošno izobrazbo, premalo pa je bilo časa za izmenjavo mnenj s slušatelji iz drugih občinskih konferenc.
Igor Lipovšek
r
Marija Ivkovič, podpredsednica medobčinskega sveta SZDL
Na volilni seji medobčinskega sveta SZDL Ljubljanske regije 17. septembra je bila za podpredsednico medobčinskega sveta SZDL izvoljena predsednica OK SZDL Domžale Marija Ivkovič.
To delo bo tov. Ivkovičeva opravljala poleg dosedanje funkcije neprofesionalno, njena izvolitev pa je poleg tega, da pomeni priznanje za njeno dolgoletno družbenopolitično delo, tudi priznanje občinski konferenci SZDL.
Iskreno čestitamo I
Vzgoja mladine za splošno ljudsko obrambo:
r-^
Spoznavamo
vojaška znanja,
osvajamo veščine
V sredi tega meseca je potekalo v učnem centru domžalske občine usposabljanje 117 mladincev in mladink za splošno ljudsko obrambo. Usposabljanje sta organizirala Oddelek za ljudsko obrambo in Občinski štab teritorialne obrambe, tako da je tokratni tečaj rezultat zelo uspele oblike sodelovanja. Zlasti je pohvalno, da seje udeležilo tečaja poleg onih, ki so bili nanj poklicani tudi mnogo prostovoljcev. Ko so načrtovali ta tečaj so organizatorji želeli, da mladi osvoje osnovna vojaška znanja in spretnosti. Rezultati, ki so bili doseženi, izkazujejo, da je učinek neposrednega dela v naravi torej v pogojih kakršni nas čakajo v SLO mnogo večji kot pa je dosežen zgolj v učilnicah.
Mladi so ob prizadevnem delu mentorjev, ki so v skupinah nosili težo strokovnega in vzgojnega dela, dosegli tudi visoko raven družbenopolitičnega dela.
Kot posledica take zrelosti mladih se kaže podatek, da se vsi kar najbolj trudijo doseči dobre rezultate, pa tudi to, da niso imeli nobenega disciplinskega prekrška.
V pregledu dejavnosti, ki so pomembne za SLO so spoznali nekaj aktivnosti društev, ki so tako podružbila svoje delo tudi na področje obrambnih priprav. Tako so spremljali prikaz izurjenosti službenih psov. Sodelovali sta kinološki društvi iz Domžal in Ljubljane ter Sekretariat za notranje zadeve. Tečajniki so v okviru dejavnosti pomembnih za SLO videli tudi prikaz uporabe konja v pogojih SLO, spremljali pa so tudi prikaz gašenja vnetljivih snovi s sodobnimi priročnimi sredstvi.
Obiskali smo jih v taboru. Takole so povedali:
Spoznal sem kako je vojaško življenje organizirano. Vse mi je všeč, zato sem z vsem zadovoljen. Ko le ne bi bilo tiste jutranje telovadbe. Ta je najhujša!
Mojca Bevc, tkalka v tovarni TRAK Mengeš:
Na takem vojaškem izobraževanju   sem  prvič, pa
tudi na taborjenju doslej nisem bila. Delo mi ni težko, tudi nočna straža ne, čeprav moram reči, da se je potruditi vendarle treba. Le žulji so tu, ki nas malce motijo. Sicer se odlično razumemo, saj je medsebojno tovarištvo na višini.
Tomaž Blejc, dijak srednje gradbeniške tehniške šole -prostovoljec:
Ker me zanima vojaško življenje sem se prostovoljno udeležil tečaja. Ni mi žal.
Marjan Stražar, učenec v centru strokovnih šol:
Čeprav so me plašili, da bo zelo naporno, se mi tako sploh ne zdi. Meni je vse novo, predvsem pa zelo zanimivo. Najbolj me zanima delo z orožjem, ko osvajam potrebna vojaška znanja in veščine.
Bil sem že na taborjenju, pa mi je tu najbolj všeč. S kolegi se razumemo, hrana je odlična, le prostega časa skoraj nimamo.
Žrvljenje v urejenem taboru je prijetno.
Jože Gergar, delavec v Komunalnem gospodarstvu Mengeš:
Tu sem spoznal mnogo novih prijateljev in taka prijateljstva so zelo v redu. Na taborjenju nisem prvič, zato sem že pred prihodom vedel kako poteka tako življenje. Vojaško in družbenopolitično usposabljanje je naporno, zato v prostih trenutkih nič ne delam: preprosto počivam.
dobra mladina zato sem rada med njimi in mj delo resnično ni v breme. Se več: vključila sem se celo v vojaško izpopolnjevanje, saj sem sodelovala v vajah iz taktike.
Rado Pevčević, komercialist v SAP—VIATOR, sicer vodja oddelka:
Vodim skupino desetih tečajnikov — eni so boljši,
Tatjana Majcen, medicinska sestra:
Tu sem kot zdravstveni kader, saj sicer delam v zdravstvenem domu. Dela sploh ni mnogo, predvsem pa ne gre za hujše stvari, nekaj imamo žuljev tudi zelo „grđih", kak zobobol ali glavobol se najdeta, to pa je tudi vse.
Mislim, da se je tu zbrala
drugi pač nekoliko slabši. Sicer pa je skupina povprečna.
V taboru smo organizirali celo vrsto aktivnosti: nekaj imamo športa, vsak dan spremljamo nekaj radijskih oddaj, urejamo stenski časopis, pripravili smo kulturni program oziroma partizanski miting, obiskala nas je kulturna skupina iz Mengša, zakurili smo taborni ogenj itd. Delavno ali ne?
Matjaž Brojan
m
m 9
Obiskali so jih tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij
Seminar občinske konference SZDL:
Široka akcija na vseh področjih
V.
.J
Dne 8. septembra je občinska konferenca SZDL organizirala na Gorjuši enodnevni seminar za predsednike in sekretarje KK SZDL, sekretarje ZK v krajevnih skupnostih ter za člane predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL.
POUDARKI V RAZPRAVI O: Zunanjepolitičnih dogodkih
V SZDL bomo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami okrepili aktivnost na področju podružbljanja zunanje politike tako, da bodo delovni ljudje in občani tekoče seznanili z vsemi aktualnimi političnimi dogodki doma in v svetu ter jim bo omogočeno izražanje njihovih mnenj in stališč.
Gospodarjenju v prvem pooletju 1979
— Socialistična zveza in sindikat bi morala stalno spremljati gibanje OD saj je opaziti pojave hitrega bogatenja posameznikov ob tem, da se nekatere organizacije združenega dela bore za minimalne osebne dohodke.
— Veliko je pritožb na račun dela upravnih organov. Skrajni čas je že, da se odpravi dolga čakalna doba pri opravljanju nekaterih upravnih postopkov, kot npr.: pridobitev gradbenega dovoljenja.
— Ob relativno ugodnih gospodarskih gibanjih v I. polletju 1979 je aktivnost za dobro gospodarjenje in stabilizacijo treba okrepiti na vseh ravneh in vseh organizacijah in organih, da se rezultati v drugem polletju zaradi znanih sprejetih ukrepov ne bi poslabšali.
— Tri temeljne organizacije združenega dela so polletje zaključile z izgubo. Vendar je treba te primere objektivno ocenjevati, saj se težave pojavljajo tudi ob veliki delovni prizadevnosti delavcev teh TOZD. Potrebne so dolgoročnejše rešitve in preusmeritve - zlasti v primeru HeliosTOZD Oljarna.
— V zadnjem času je mnogo posplošenih ocen, pripomb in hudih reakcij na delovanje strokovnih služb SIS, na število zaposlenih v njih, njihove osebne dohodke in razraščanje administracije nasploh. Stanje v občini je treba temeljito oceniti, kar so nekatere pripombe tudi neumestne. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi se razvila kampanja zoper SIS ali da bi se ,,brili norce" iz SIS, kar se že dogaja v naših časopisih. SIS so vendarle samoupravni mehanizmi, za katere smo se samoupravno opredelili delovni ljudje in občani. Vendar bo potrebno ob vseh negativnih pojavih v delu SIS takoj ukrepati, na podlagi ocene, ki se v občini že izdeluje.
— Nadalje bo treba krepiti solidarnost na vseh ravneh, še posebej v občini. Veliko smo že naredili, vendar bi moral nekatera
pereča vprašanja hitreje in z drugačnim odnosom reševati npr.: cestna povezava Gorjuša — Trojica in ceste ali druge investicije v drugih slabše razvitih območjih občine.
V občini ugotavljamo, da v gospodarstvu in negospodarstvu zaposlovanje izredno hitro narašča. To je po mnenju udeležencev seminarja posledica novih investicij in širjenja kapacitet, ki zahtevajo vedno več delavcev in so premalo usmerjene v modernizacijo in avtomatizacijo.
Ugotovitev, da zaposlovanje v negospodarstvu narašča prehitro (prekoračitev za 2 %) je treba natančneje analizirati in ugotoviti kje so nove zaposlitve, posledice razširitve dejavnosti, kje pa so neupravičene. Ustaviti je potrebno tudi odhajanje delavcev iz proizvodnje v skupne službe in negospodarstvo. Srečujemo se z izredno visokim odstotkom bolniškega staleža v našem gospodarstvu. Sindikat bi moral več pozornosti nameniti organiziranju preventivnega zdravljanja in rekreacije, ki bi bolniški stalež lahko bistveno zmanjšala, kar potrjujejo nekateri primeri v Sloveniji.
V razmerah, ko se srečujemo s problemi pomanjkanja prehrambenih proizvodov (mleko, meso) še vedno zanemarjamo razvoj kmetijstva. V občini smo na tem področju v zadnjem obdobju napravili vidne premike, vendar še vedno nismo izkoristili vseh možnosti za razvijanje intenzivnega kmetijstva. V hribovitih kmetijskih območjih naše občine pa je vedno resnejši problem odhajanja mladih s kmetij. Zaradi tega nekje ostajajo slabo obdelane, nastajajo pa tudi novi socialni problemi. Kmetijstvu bi morali ustvarjati takšne pogoje dela in ustvarjanje dohodka, da kmetu ne bi bilo potrebno biti kmet in delavec, pač pa bi bil le kmet.
STALIŠČA IN SKLEPI 3. seje Predsedstva OK SZDL z dne 5. septembra 1979 o prehodu na ekonomske stanarine:
Pomembnejših vsebinskih pripomb ni bilo!
1. Osnutek samoupravnih sporazumov je bil v javni razpravi. Predsedstvo meni, da razprave niso bile dovolj množične, zato je na podlagi danih pripomb in mnenj težko oceniti resnično razpolože-
nje in odnos stanovalcev do predlaganega prehoda na ekonomske stanarine in osnutka sporazuma.
Stanovalci pa so imeli možnost temeljito se seznaniti z osnutkom sporazuma, ki so ga prejeli v posebni brošuri.
Pomembnejših vsebinskih pripomb k osnutku sporazuma ni bilo, v TOZD pa je bila največkrat izražena podpora prehodu na ekonomske stanarine, v hišnih svetih pa je bilo največ pripomb na nekvalitetno gradnjo in probleme v zvezi z vzdrževanjem.
2. Predsedstvo ocenjuje, da je predlog sporazuma ustrezen in je čas za pričetek akcije za sprejemanje sporazuma.
Nosilec akcije je stanovanjska skupnost.
Le—ta naj takoj skupaj z OK SZDL skliče sestanek s predsedniki vseh hišnih svetov, na katerem bo mogoče realneje oceniti stališča stanovalcev in se z njimi dogovori o izpeljavi akcije.
3. O predlogu sporazuma naj razpravljajo zbori stanovalcev, ki jih organizira stanovanjska skupnost prek hišnih svetov skupaj s SZDL.
4. V TOZD naj o predlogu razpravljajo delavci, sporazum pa sprejema samoupravni organ. Nosilec aktivnosti je stanovanjska skupnost skupaj z OS ZS.
5. Stanovanjska skupnost naj enako kot doslej organizira udeležbo strokovnih delavcev oziroma članov IO ali ustreznih organov pri skupnosti, da bodo pojasnjevali predlog sporazuma in odgovarjali na vprašanja o stanovanjski politiki in izvajanju programa. V razpravah je potrebno natančneje informirati občane glede možnosti.
6. OK SZDL se na seminarju dogovori s predsedniki K K SZDL za sodelovanje v tej akciji, pomoči pri organiziranju zborov stanovalcev in povezovanja te problematike s tekočimi nalogami v SZDL (ustanavljanje odborov SZDL v stanovanjskih blokih in priprave ter izvajanje akcije NNNP.
7. OS ZS pa bo zagotovil ustrezno aktivnost osnovnih organizacij.
8. Predsedstvo OK SZDL podpira pobude za organiziranje servisne službe za vzdrževanje stanovanj v okviru ustrezne OZD ali malega gospodarstva.
Ta naloga je izrednega pomena, ker je ob ekonomskih stanarinah nujno zagotoviti tekoče in kvalitetno vzdrževanje stanovanj.
9. Koordinacija političnega dela bo redno spremljala potek sprejemanja sporazuma in pomagala, kjer se bo za to pokazala potreba.
Tema o kateri se pogovarjamo:
f    BETONARNA SREDI DOMŽAL!
Pred približno mesecem dni je bilo, ko se je bo stolpičih na Ljubljanski cesti začelo nekaj dogajati: Najprej se je pojavila zelena ograda, kmalu nato so začeli dovažati različna kovinska ogrodja in kmalu se je razvedelo: Tu bo domžalska betonarna. Resda so ob tem takoj poudarili, da bo začasna, a kaj ko je beseda „začasen" tako zelo raztegljiv pojem.
Informirani vedo povedati, daje bilo na voljo več lokacij,da so potekali tudi obširni razgovori, kje bi naj betonarna bila. Naj bo že kakorkoli s pristankom (ali brez njega) tistih, ki so z betonarno prizadeti (zrasla jim je pod oknom) — zgradili so jo in proizvajala bo beton.
Čeprav - kot pravijo občani iz stolpnice na Ljubljanski 101, kjer
je najbolj prizadeti je bilo izdano dovoljenje le za izdelovanje betona za potrebe SPB-2, bodo sedaj izdelovali lep čas ves beton za nekaj velikih začetih gradenj v Domžalah ...
Res je in to pritrjujejo tudi občani, nihče ne želi in noče zanikati dejstva, da je betonarna^kjer naj bi izdelovali beton za domžalske gradnje iz ekonomskih vidikov nujna. Res pa je tudi, daje v Domžalah in bližnji okolici na voljo še kopica možnih lokacij, ki so s centrom dovolj dobro povezane in kjer bi betonarna s svojim hrupom in dejavnostjo, z dovozom peska in odvozom betona manj motila prebivalce in onesnaževala okolico.
Kajti zavedati se je vendarle treba, da bomo tudi zaradi onesnažene okolice morali lep čas potrpeti. Ob koncu naj se brez zlona-mernosti vprašamo: Ali se vendarle ni dalo ukreniti tako, da bi o dilemi „Kam z betonarno? " svoje mnenje povedali tudi občani? ^ g
OBVESTILO
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Domžale Komisija za bivše internirano;, zapornike in deportirance
organizira
II. TOVARIŠKO SREČANJE,
bo v soboto, 13. oktobra 1979 ob 13. uri v Jamarskem domu na ~¥ Gorjuši pri Dobu.
"K Na tovariško srečanje vabimo vse bivše internirance, zapornike in M deportirance, saj je srečanje organizirano z namenom, da ponovno j»J-
obudimo spomine na težka, vendar slavna leta našega boja in revo-M lucije. jf M To obvestilo velja kot VABILO, ker komisija ne bo pošiljala poseb-
M ni h vabil! * -je VABLJENI! £
b
PREDSTAVLJAMO KRAJEVNO SKUPNOST DOB
Veliki načrti, uresničljivi z delom vseh
OB PRVIH VOLITVAH V DELEGACIJE SO SE OBČANI IN DELOVNI LJUDJE DOBA, ČEŠENIKA, TURNŠA, ŽELOD-NIKA, GORJUŠE, BREZOVICE IN DRUGIH ZASELKOV ODLOČILI, DA USTANOVIJO SAMOSTOJNO KRAJEVNO SKUPNOST, V KATERI BODO LAŽJE URESNIČEVALI. SVOJE INTERESE IN ZADOVOLJEVALI SVOJE POTREBE. V VEČ KOT PETIH LETIH SAMOSTOJNEGA DELOVANJA SE JE POKAZALO, DA JE BILA TEDANJA ODLOČITEV PRAVILNA, SAJ JE BILO DOSEŽENO MNOGO USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI.
Na prvem mestu — komunalna dejavnost
Po izvolitvi novih organov krajevne samouprave ob koncu lanskega leta je delo v krajevni skupnosti zaživelo z novim poletom. Devet članski svet krajevne skupnosti, ki ga vodi tov. Rihtar Aleksander je imel od svoje izvolitve do danes že vrsto sej, na katerih je obravnaval aktualno problematiko krajevne skupnosti. Največ pozornosti so posvetili problemom s jjodročja komunalne dejavnosti. Že v lanskem letu je bilo urejenih več mostov, v letošnjem letu je bil obnovljen most pri Drolki, redno se vzdržujejo makadamske ceste, sicer pa svet dela v skladu s sprejetim srednjeročnim planom. Samoprispevek, ki je bil izglasovan v lanskem letu, naj bi pomenil osnovni vir sredstev za asfaltiranje kar največjega števila cest v krajevni skupnosti. V skladu s programom, ki je bil sprejet ob izglasovanju samoprispevka, je bila v mesecu juliju že otvoritev nove asfaltirane ceste Količevo - Dob — šola, ki bo bistveno prispevala k skrajšanju poti delavcem, ki delajo na območju Količevega in Jarš. Prav tako je veliko govora o obnovitvi in dopolnitvi javne razsvetljave, ki jo je v Dobu še zelo malo. V skladu s srednjeročnim programom so pred krajevno skupnostjo v letošnjem letu še naslednje naloge:
- asfaltiranje ceste Drolka—Žaga —Detela, naročilo načrtov za
- asfaltiranje drugih cest (Dob-
|
i H
I Cesta z Gorjuše do Brezovice, Žej
H in Trojice je ponekod vsekana
= skoraj v živo skalo. Na tisoče
I kubičnih metrov skal so buldo-
I žerji odrinili na rob. Delavci so
j nam povedali, da tako težavnega
H terena skorajda ni moč najti.....
Češenik-Turnše, Drolka— Makula in ostale).
Pri cesti Gorjuša — Brezovica — Trojica se je zataknilo
Poseben problem pa je seveda tudi ureditev ceste Gorjuša—Brezo-vica-Trojica. Ob tem je treba povedati, da je del sredstev prispevala krajevna skupnost Dob, del so jih zbrali občani s teh območij, ki so veliko naredili tudi s prostovoljnim delom, zataknilo pa se je, ko bi morali prispevati tudi drugi. Tako so bila dela na tej cesti, ki so zelo hitro potekala, ustavljena za nedoločen čas in občani se upravičeno sprašujejo, kje iskati krivca za situacijo, ki je nastala. V zvezi z ureditvijo cest je potrebno povedati, da so se organi krajevne skupnosti, še posebej komisij za varnost v cestnem prometu, ukvarjali s problemom naurejene prometne signalizacije, neurejenih prehodov ipd. To bo potrebno čimpreje urediti, občani pa upamo, da bo urejeno ob obnovitvi glavne ceste Ljubljana - Maribor.
Urejajo pokopališče
Zelo aktualen problem, ki ga rešujejo že vrsto let, v sedanjem času pa dobiva dokončno podobo, je uredite pokopališča. To je že davno premajhno za potrebe krajevne skupnosti Dob in dela krajevne skupnosti Vir, zato se ga že več let urejuje. V letošnjem letu naj bi se uredilo dokončno. Zato že potekajo priprave v zvezi z izgradnjo zida, naročeni pa so tudi načrti za izgradnjo mrliške vežice.
Stanovanjsko poslovni objekt
Lahko bi rekli, da je bil v letošnjem letu še en izmed velikih problemov. Namreč že zelo dolgo se je govorilo o gradnji stanovanjsko poslovnega objekta v Dobu. Sprva so bile težave pri izbiri zemljišča, nato pri načrtih, medtem ko so bila finančna sredstva s strani Samoupravne stanovanjske skupnosti že dlje časa zagotovljena. V letošnjem letu se je končno začelo z izgradnjo tega objekta in občani upravičeno pričakujemo boljše prostore za trgovinski lokal, mogoče novo pošto, nekaj stanovanj in še kaj.
Želja in potreb je še mnogo ...
Poleg teh večjih nalog pa bo potrebno urediti tudi avtobusno postajališče, treba bo začeti z regulacijo potoka Hudo, precej dela bo v zvezi z zazidalnim načrtom Doba, s tekočo problematiko ter še in še. Tako potekajo tudi dogovori o odkupu zemljišča ob osnovni šoli Martina Koželja, kjer naj bi bilo izgrajeno novo moderno igrišče, na katerem bi se lahko rekreirali tudi ostali občani. Precej je bilo na sestankih govora tudi o otroškem varstvu, pa o nalogah na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite, kjer največ pozornosti v letošnjem letu posvečajo akciji „Nič nas ne sme presenetiti", obenem pa si prizadevajo, da bi čim uspešneje končali akcijo „Naša obramba" v vsako družino.
Pa da ne bi kdo mislil, da se občani in delovni ljudje ukvarjajo samo s tako imenovanimi komunalnimi problemi. V krajevni skupnosti so aktivne vse družbenopolitične organizacije, še zlasti pa Krajevna konferenca SZDL, ki se je kar precej pomladila. Na svojih sejah se Izvršni odbor seznanja z vsemi aktualnimi, nalogami v krajevni skupnosti, skuša usmerjati in pomagati pri delu ostalim DPO in društvom. V skladu z novo organiziranostjo krajevne skupnosti je bila tudi v Dobu ustanovljena skupščina KS, ki je delegatsko sestavljena in ki prav tako rešuje probleme krajevne skupnosti.
„V solidarnosti je moč" — za občane Doba ni zgolj parola!
V krajevni skupnosti so precej aktivne tudi družbene organizacije in društva. Krajevna organizacija Rdečega križa že vrsto let dosega lepe uspehe pri svojem delu. Tako so z akcijami pobiranja odpadnega papirja, zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, kakor tudi z različnimi
solidarnostnimi zbiranji denarja, dosegli lepe uspehe in tako s svojim aktivnim delom prispevali k večji solidarnosti med ljudmi. Lepe uspehe so dosegli tudi pri krvodajalskih akcijah, pri organiziranju obiskov pri starejših občanih in ne nazadnje pri vzgoji mladih članov rdečega križa. Zelo aktivno je tudi Kulturno društvo Jožef Virk. Zlasti mešani pevski zbor pod vodstvom tov. Karla Leskovca je s samostojnim nastopom in z nastopom na občinski reviji odraslih pevskih zborov pokazal zelo velik napredek. Seveda pa kakor vsako leto tudi letos nestrpno pričakujemo dramsko predstavo v gledališču na Močilniku. Z velikim številom vaj in uspešnim nastopanjem v različnih tekmovanjih, ne le v občini, se lahko pohvalijo tudi gasilci. S svojo veliko strokovno in moralno usposobljenostjo bodo lahko še bolje pomagali ljudem v nesreči, zlasti velik pa bo lahko njihov prispevek na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite. Omeniti pa jc potrebno tudi delo TVD Partizan, ki z različnimi sekcijami prav tako dosega lepe uspehe. V svoje vrste je znal pritegniti tako cicibane kot tudi člane, pohvalno pa je tudi prizadevanje vodstva, da se v telovadnici osnovne šole Martina Koželja rekreira kar največ ljudi.
Verjetno je še veliko stvari, v življenju krajevne skupnosti kot je Dob, ki bi jih bilo potrebno omeniti. Morda je to glasilo HRAST, s katerim člani 00 ZSMS skušajo vse občane in delovne ljudi obveščati o dogajanjih, morda so to prizadevanja članov sveta, da bi občani živeli v čistem okolju ali pa prizadevanja komisije za vzgojo in izobraževanje, da bi cici ha nova šola ostala v krajevni skupnosti. Kdo ve? Vemo pa, da si občani in delovni ljudje v organih krajevne skupnosti, v delegacijah (ki jih nismo posebej omenili, pa so tudi zelo aktivne), v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, pa tudi tiste, ki delajo sami od sebe, prizadevajo, da bi bil njihov jutri lepši. Kajti tudi oni niso in ne bodo pozabili besed tov. Kardelja: „Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam."
Oba predsednika, tako izvršnega sveta Edvarda Pcternela, kot skupščine občine Jerneja Leniča, je bo ogledu trase spremljal tovariš Sandi Rihtar, predsednik sveta Krajevne skupnosti Dob.
IIIHilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Dejali so:
Marjan Cencelj, predsednik gradbenega odbora za gradnjo ceste Gorjuša-Brezo-vica—Žeje—Trojica:
Občani v vseh krajih ob cesti so pokazali izjemno požrtvovalnost, tako da je cesta naš skupni uspeh. Več kot sama cesta nam pomeni to, kaj zmoremo z združenimi močmi napraviti. Dodal bi, da smo z našo akcijo nalete/i na resnično veliko razumevanje občinskih družbenopolitičnih organizacij. Skupščine občine. Izvršnega sveta in delovnih organizacij domžalske občine, izjemno prizadevanje pa sta za našo cesto pokazala Aleksander Rihtar in Maks Jeran.
Sklenil bi s temle: Naši. kraji drugega spomenika solidarnosti ne potrebujejo — cesta bo tak spomenik in hkrati simbol naše solidarnosti.
Jože Orehek, član Sveta krajevne skupnosti in prvi predsednik Sveta krajevne skupnosti Dob:
Na področju naše krajevne skupnosti se dolga leta pereče zadeve naših krajanov niso urejale ali pa vsaj zelo počasi. Ko je na zboru občanov SZDL podala predlog o konstituiranju, je bilo med občani precej nezaupanja. Z gradnjo šole se je stalno odlagalo, do regulacije Rače in njenih pritokov ni prišlo, kar je bil velik krajevni problem. Pri konstituiranju lastne krajevne skupnosti smo se zavezali, da bomo ključne probleme krajevne skupnosti rešili in to obljubo smo že izpolnili. Odtlej je tudi pripravljenost občanov delovati v družben op olitičnih organizacijah.
telesni kulturi in drugih organizacijah večja.
Ker občani čutijo, da krajevna skupnost obstaja, radi prihajajo urejat svoje probleme. Ob tem je večja tudi informiranost (mladi v Dobu izdajajo svoje informativno glasilo "HRAST"), saj zvedo vse o delu krajevne skupnosti in osnovne šole Martin Koželj. V sedanjem obdobju dela krajevne skupnosti smo uspeli doseči, da je povezava krajevne skupnosti z odročnimi kraji zelo dobra. Prizadevamo si, da bi tudi tamkajšnji občani imeli enake pogoje kot občani krajevne skupnosti Dob v centru.
Našo osnovno šolo smo poimenovali po predvojnem komunistu Martinu Koželju. Na tej šoli se je razvila vsestranska aktivnost, ki jo občani zelo pozdravljajo, saj pomeni obogatitev krajevnega življenja.
Glede na to, da je naša krajevna skupnost srednjerazvita in da imamo v njej tudi popolnoma nerazvita območja, bo treba še precej pomoči, da se uvrstimo med bolje razvite krajevne skupnosti.
Sandi Rihtar, predsednik Sveta krajevne skupnosti:
V naši krajevni skupnosti želimo v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 v celoti uresničiti vse, kar smo si s krajevnim samoprispevkom začrtali. Te želje zadevajo izgradnjo? cest, mrliške vežice, ureditev pokopališča ter zgraditev avtobusne postaje. Poleg tega pa imamo v načrtu tudi nekaj drugih stvari, za katere pa nismo investitorji. Tako v Dobu že grade stanovanjsko poslovni blok, v katerem bo 12 stanovanj, sodobna trgovina, pošta, bife, poleg tega želimo, da bi krajevna skupnost dobila ustreznejše prostore, uporabne tudi za delo DPO in društev. Sedanji prostori nimajo ne kurjave, sanitarij, garderob, itd.
Poleg tega je potrebna regulacija RaČe in Izgradnja mostu/, ko bo kot kaže že letos dograjena cesta preko Gorjuše do Trojice. To je potrebno tudi zaradi predvidenega povečanja rekreacijske in turistične dejavnosti, ko bo zaživel rekreacijski center Krupn-perk s spremljajočimi objekti.
Poleg vsega, kar sem že omenil, je potrebno urediti določene stvari tudi na področju otroškega varstva. Z dograditvijo šole Martina Koželja, ob dograditvi nove soseske na vzhodu Doba (84 stanovanjskih hiš) ter z novim stanovanjskim blokom bomo ta objekt, ki ga že danes rabimo, še bolj potrebovali.
Davorin Rode, tajnik krajevne skupnosti Dob:
Izgradnja industrijske cone, ki je predvidena v Zelodniku (severo—vzhodni del krajevne skupnosti Dob) bo potekala etapno. V prvi etapi, ki je urbanistično že obdelana, bo FAM Kruševac zgradil na 4000 m2 parkirišča za tovornjake. Predvidena je še večja hala za skladiščenje, avtopralnica, lokai in ostali spremljajoči objekt/ Zrh-teve, ki smo jih po*:*-vi/i » jevni skupnosti — da se ne onesnažuje okolje — bodo spoštovane, tako da do onesnaževanja ne bo prišlo. Investitorji (prvi bo kot rečeno FAM Kruševac) bodo sodelovali pri gradnji kanalizacije za ves Dob.
Poleg tega bo v industrijski coni predvidoma gradil tudi domžalski Helios tovarno za izdelavo minija, interes za gradnjo pa kažejo tudi še nekatere druge tovarne. Na 116 ha površin, kolikor znaša rezervat v Zelodniku, bo torej kmalu zrasla sodobno zasnovana industrijska cona, ki pa bo občanom prinesla nekatere manjkajoče komunalne dobrine ter v prvi vrsti zagotovila zdravo okolje.
Jože Josipović, predsednik konference SZDL Dob:
Z izločitvijo krajevne skupnosti Dob iz krajevne skupnosti VIR - DOB leta 1974 je kraj resnično zaživel. Krajani so dojeli, da je delo krajevne skupnosti prilagojeno življenju krajanov in njihovim interesom. Kot rezultat tega se je samoupravno in družbenopolitično življenje v Dobu zelo okrepilo.
Ob akciji NNNP: PRIPRAVLJENI SMO
V Skupščino krajevne skupnosti, kot največji organ se vključujejo delegati družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela. Ker v krajevni skupnosti Dob nimamo delovnih organizacij, so vključeni v skupščino delegati iz tistih TOZD, kjer so delavci zaposleni, saj največ DOBLJANOVhodi na delo v TOSAMO, HELIOS, INDUPLA TI, PAPIRNICO KOLIČEVO, NAPREDEK in TOKO.
Delegati družbenopolitičnih organizacij so v Skupščino sicer vključeni, vendar z njihovo aktivnostjo še zdaleč ne moremo biti zadovoljni.
Maks Jeran, predsednik Skupščine krajevne skupnosti:
Naša krajevna skupnost za-obsega kraje TURNŠE, ČEŠE-NIK, ŽELODNIK, GORJUŠA, LAZE, BREZOVICA in seveda DOB. Iz tega izhajajo tudi raznotere naloge, ki jih želimo za celotno področje urejati. Da bi nam to bolje uspevalo, občasno organiziramo področne zbore občanov za dvoje ali troje- naselij skupaj. Na teh zborih obravnavamo specifične probleme posameznih krajev in zahvaljujoč temu so občani tudi bolje informirani in se laže odločajo.
Omenil pa bi, da delegati iz TOZD še niso posredniki krajevne problematike v TOZD, kjer delajo — in obratno. Opažamo tudi, da se temeljne organizacije bolje povezujejo in vraščajo v delo tistih krajevnih skupnosti, kjer imajo sedež, manj pa v one, kjer žive njihovi delavci. Društva, organizacije v Dobu:
PRIZADEVNI, AKTIVNI, USPEŠNI
. Dobljani vedo povedati, da je nekaj družbenopolitičnih organizacij in društev, ki jih vsekakor velja pohvaliti:
— gasilci dosegajo izvrstne uspehe na tekmovanju v republiki, državi in celo izven nje
— po ustanovitvi krajevne skupnosti je našla svoje mesto tudi SZDL, ki aktivno deluje, druge družbenopolitične dejavnosti pa so premalo razvite ,
— kulturno društvo Jože VIRK dosega lepe uspehe
— telesno kulturno društvo obeta, de bo svojo aktivnost med mladimi se okrepilo.
n ■
1
1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
00534823484823485348534823482353532348234823230102010201482348484848232348234848232353534848232353482348235348000002010002012348535353484853232323232323482353232348230223235323534823485323484848232348232348535353235353235353232323
Letos praznuje osnovna šola Olge Avbelj t.j. osnovna šola s prilagojenim programom 15-letnico obstoja:
VSAK USTVARJALEN ČLOVEK - DRAGOCENA PRIDOBITEV DRU2BE
V.
PRAVZAPRAV JE NEPOSREDNO PRAZNOVANJE 15-LETNICE OBSTOJA ŠOLE, KI SE S SVOJO HUMANO DEJAVNOSTJO POSTAVLJA V VRH SKRBI ZA ČLOVEKA V NAŠI SAMOUPRAVNI DRUŽBI ŽE NEKOLIKO ZA NAMI. PRIREDITVE, KI JIH JE ŠOLA OB TEM JUBILEJU PRIPRAVILA SO ŽE MIMO, VENDAR JE BO ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA (že šestnajsto je steklo), PRILOŽNOST, DA SPOZNAMO REZULTATE DELA MINULIH PETNAJSTIH LET. V TEH LETIH SE JE OD ZAČETKA S 40 UČENCI RAZVILA BOGATA DEJAVNOST ŠOLE Z 200 OTROKI. OB TEM SE KOLEKTIVU IN VODSTVU ŠOLE ZA NEKOLIKO ZAMUDE OPRAVIČUJEMO.
Vsak otrokov uspeh — je uspeh vseh nas
Osnovno šolo s prilagojenim programom v Homcu (včasih smo ji rekli posebna osnovna šola) obiskujejo otroki iz domžalske in kamniške občine. V petnajstih letih je v njej pridobivalo svoje znanje in oblikovalo svoje sposobnosti nad 500 mladih ljudi, ki so bili sicer ob vstopu v življenje duševno laže prizadeti.
Šoli in raznoterim izvenšolskih oblikam, ki jih kljub izredno slabim pogojem uresničujejo, gre zahvala, da so se domala vsi ti ljudje enakovredno vključili v življenje. ,,Vsak tak posameznikov uspeh,ko se v delo in življenje vključi popolnoma enako kot njihovi vrstniki, je uspeh vseh nas', jc povedala na svečani akademiji ravnateljica šole Ema Škerjanc — Ogorevc.
Pomembno mesto v vzgoji in izobraževanju
V vzgojno -izobraževalnem procesu opravlja osnovna šola Olge Avbelj izredno pomembno delo, saj v tej šoli prejmejo potrebno znanje in oblikujejo sposobnosti tudi tisti otroci, ki bi sicer v drugih šolah napredovali le z največjimi težavami. Poleg vzgoje in izobraževanja — kar je smoter vsake šole, pa je še posebno izraženo hotenje, da se pri slehernem otroku zaznajo njegove delovne sposobnosti ter da se oblikuje otrokova volja izpopolnjevati te sposobnosti. Na ta riačin se otroci usmerjajo vpoklice, ki jim glede na njihove sposobnosti najbolj ustrezajo. Ob vsem tem ni čudno, da se otroci razvijajo v polne osebnosti in odgovorne samo-upravljalcc, posamezniki pa so dosegli celo tisto, kar je za nemotenega otroka, kasneje dijaka in študenta težko doseči.
Dokazane sposobnosti
Otroke na homški šoli vzgajajo za delo in ob delu. Ob tem jim pedagoški delavci na šoli vcepljajo estetski občutek, razvijajo ročne sposobnosti in delovne navade. Rezultati njihovih prizadevanj so resnično izjemni: v to smo se najbolj prepričali ob razstavi njihovih ročnih del v letošnji pomladi. Brez pretiravanja smemo o njihovem ročnem delu in domiselni ustvarjalnosti govoriti v samih presežnikih. Ogledali smo si celo vrsto okraskov, različnih pletenin in vezenin, pobarvank; kdo bi pozabil enkratne tapiserije, ki so jih učenci izdelali — kot je povedala njihova tovarišica za ročna dela Lojzka Kovač — iz odpadnih materialov, kdo bi pravzaprav verjel v tolikšno ustvarjalno moč pionirjev s Homca. Pa vendarle so vse, kar so razstavili, izdelali sami!
Priznanja so vzpodbuda, vendar ....
Ob svečani akademiji, ki so jo pripravili učenci in učitelji na šoli (pripravljen je bil bogat in odlično predstavljen program prikaza aktivnosti) sta tako domžalska kot kamniška občina podelili priznanja in zahvale za delo na šoli. Priznanja so izrekli tudi predstavniki družbenopolitičnih
Delovna organizacija Tekstil - TOZD Filc iz Mengša ima do učencev Osnovne šole Olge Avbelj iz Homca mnogo razumevanja. V jubilejnem letu so jim kupili barvni televizor. Zanj se je ob priliki razstave v hali Komunalnega centra zahvalila ravnateljica šole tovarišica Ema Škerjanc-Ogorevc
organizacij, upravnih organov in organizacij združenega dela ter številni navzoči občani. Posebni priznanji za dolgoletno delo sta prejeli defekto-loginji STANKA KAČ in JOŽICA RIFEL.
Ob vsem tem pa je vendarle res, da je danes ob lepem jubileju šola v težjih pogojih kot kdajkoli doslej. Ni treba omenjati, da nima ne telovadnice ne drugih potrebnih prostorov in objektov. Celo v tako slabih pogojih dela, da ima dislocirane oddelke v prostorih v Domžalah in Mengšu - kjer seje prazen prostor pač dalo najti.
PA JE PRIHODNOST VENDARLE LEPA. KLJUB DANAŠNJIM ŠE SLABIM POGOJEM ZA DELO BODO UČENCI IN UČITELJI ŽE V KRATKEM DOBILI NOVO ŠOLO, ZA KATERO SMO SE IZREKLI OB ZADNJEM REFERENDUMU ZA SAMOPRISPEVEK. TO PA POMENI TAKO UČENCEM KOT TUDI NJIHOVIM PEDAGOGOM POSEBEN VZGON V ODGOVORNEM DELU, KI GA V DRUŽBI IN ZA DRUŽBO OPRAVLJAJO.
MATJAŽ BROJAN
humanost za zgled
Mnogokrat je treba tako posameznike, kot tudi cele kolektive, pozivati k HUMANOSTI. V primeru delovne organizacije Tekstil TOZD Filc iz Mengša tega ni bilo treba. Ta delovna organizacija je bila ena izmed prvih, ki je homški šoli SAMOINICIATIVNO priskočila na pomoč. Na lastno pobudo so sprejeli sklep o nakupu barvnega televizorja, ki ga je predsednik delavskega sveta TOZD Filc CIRIL URBANIJA predal šoli.
Gotovo je eno: V tej delovni organizaciji humanosti ne izkazujejo z besedami I Ker pomoč ni bila posredovana prvič, pa tudi izsiljena ni bila, gredo delavcem te temeljne organizacije za njihovo razumevanje pomembnosti homške šole — tudi naše čestitke.
KJE STE UREDNIKI?
V petek, 14. septembra sta INDOK center in Klub1 samoupravljalcev pripravila posvet o aktualnih nalogah, ki jih prinaša glasilom združenega dela, krajevnih skupnosti in osnovnih organizacij ZSMS dinamično jesensko obdobje.
Človek bi mislil, da se bodo uredniki in novinarji — kot družbenopolitični delavci — prvi zavedli dolžnosti, odgovornosti in nalog, ki jih čakaio v bližnji prihodnosti. Pa ni tako od 17 vabljenimi uredniki glasil združenega dela iz občine sta se posveta udeležila dva urednika — točneje urednici: ,,Konoplana", - glasila tovarne INDUPLATI in glasila TOSAME.
Resda so se v sorazmerno velikem številu posvetu odzvali predstavniki glasil Krajevnih skupnosti in glasil osnovnih organizacij ZSMS, vendar pa kljub temu ostane slab občutek o neodgovornosti onih, ki s svojim delom (beri informacijami) omogočajo delavcem, da lažje uresničujejo svoje samoupravne pravice in uveljavljajo svojo besedo v odločitvah.
Torej: Kje ste bili uredniki?
MAB
ROVOGERP
Pregovor Nič človeškega mi ni tuje, bi za naše birokrate lahko po dolgem postopku obrnili v: Vse bolj tuje mi je človeško.
Delovni ljudje — nosilci kadrovske politike
V samem uvodu je bolj poudarjena vloga delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev oblikovanja in izvajanja ter podružabljanja kadrovske politike.
V temeljnih načelih so opredeljene poglavitne naloge udeležencev pri oblikovanju in izvajanju načel kadrovske politike.   Poudarek je   na planiranju
kadrov ter zahtevah po kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih potrebah, s tem pa so tudi zajete potrebe po izobraževanju kadrov. To poglavje vsebuje tudi obveznost udeležencev dogovora glede evidentiranja in usposabljanja kandidatov za družbenopolitične funkcije ter zagotavljanje pogojev za uspešno opravljanje teh nalog.
V poglavju razvid del oz. nalog je prikazan pomen in namen tega samoupravnega akta.
r
Ste že vedeli zanjo ?
RADIJSKA POSTAJA GLAS LJUBLJANE
Radijska postaja Glas Ljubljane, ki so jo pred nekaj leti ustanovili v Ljubljani je mlada radijska postaja. Ker pa mnogo občanov zanjo ne ve in je na svojem radijskem sprejemniku še ni poiskalo, vam sporočamo nekaj podatkov o njenem delovanju.
Glas Ljubljane zelo dobro in pravzaprav vsakodnevno spremlja dogajanje v naši občini: tako samoupravno življenje v krajevnih skupnostih, TOZD pa tudi delo gospodarskih organizacij in občinskih družbenopolitičnih skupnosti, ki jih s prispevki o naši občini pripravlja novinar Sandi PIRŠ. V teh oddajah zasledite poleg vsakovrstnih novic tudi obilo pogovorov z občani oziroma delavci.
Ker bo v bližnji prihodnosti radio Glas Ljubljane oddajal že 9 ur programa je prav, da ga na svojem radijskem sprejemniku poiščete in poslušate. Svoj program oddaja vsak dan razen nedelje od 16. — 19. ure na srednjem valu 241,5 m oziroma na frekvenci 1242 KHz, ter na UKV frekvenci 89,3 MHz.
Občane vabimo, da potem, ko bodo to radijsko postajo poslušali, o njej povedo tudi svoje mnenje ter ga sporoče INDOK CENTRU Domžale oziroma uredništvu Občinskega poročevalca ter tako oblikujejo oddaje o svoje kraju.
SZDL V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Kako še bolj demokratizirati njeno delovanje in uresničevati Titovo pobudo
Na nedavnem seminarju SZDL na Gorjuši so udeleženci razpravljali tudi o tem, kako čim dosledneje uresničevati Titovo pobudo v nadaljni demokratizaciji političnega življenja in delovanja. Dogovorili so se, da bodo svojo aktivnost v družbenopolitičnem delu usmerili predvsem za uresničitev naslednjih nalog:
— doslednejše uveljavljanje neposrednih oblik odločanja delovnih ljudi in občanov (zbori občanov, zbori stanovalcev, hišni sveti, odbori SZDL, v vaseh, ulicah, naseljih itd.). Predsedniki KK SZDL bodo povsod tam, kjer še ni organiziranih odborov SZDL zlasti v večjih KS, v hišnih blokih in na ulicah le—te organizirali.
— Večja usklajenost vseh delov fronte in uveljavljanje delegatskih odnosov v KK SZDL. Vsaka DPO mora nositi svoj del odgovornosti* in na podlagi oblikovanih stališč preko svoje delegacije sodelovati v krajevni konferenci SZDL.
— Javnost dela organizacij in vodstev SZDL.
Krajevne konference SZDL bodo v svojih KS organizirale posebne informativne skupine ali zadolžile posameznike, ki bodo občane obveščali o delu političnih organizacij in samoupravnih organov ter delegacij v krajevni skupnosti.
— Javnost in demokratičnost kadrovske politike.
— Resnejše, odgovornejše in bolj zavzeto delo za uveljavljanje delegatskega sistema (spremljanje dela delegacij in delegatov, oblikovanje stališč za delegacije, usposabljanje delegatov, ustvarjanje pogojev za delo delegacije itd.)
— Organiziranje sekcij, v vseh večjih krajevnih skupnostih in čim širših razprav o vseh najpomembnejših vprašanjih življenja in dela v krajevni skupnosti.
— Doslednejše povezovanje društev in družbenih organizacij v Krajevni konferenci SZDL.
— Uvajanje kolektivnega vodenja ter večje osebno in kolektivno odgovornost posameznikov in vodstev v vseh DPO.
— Redno ocenjevanje dela krajevnih konferenc SZDL in njenega predsedstva na letnih sejah konference SZDL.
AKADEMSKA SLIKARJA STA SE PREDSTAVILA:
RAZSTAVI V DOMŽALAH
V okviru prireditev praznika občine Domžale sta pripravila razstavi dva domžalska slikarja - akademska slikarka Vera Terstenjak— Jovičič, v preddverju hale Komunalnega centra Domžale in akademski slikar Danijel Fugger na ploščadi pri Veleblagovnici.
Številne obiskovalce je pozdravil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Dušan Borštnar in poudaril velik pomen razstav domačih likovnih umetnikov.
Dva domžalska umetnika: Vera Trstenjak-Jovičič in Danijel Fugger
O slikarki je na kratko spregovoril Aleksander Bassin. Prav je, da jo bolje spoznamo.
Vera Terstcnjak-Jovičič, rojena 1944 na Prcvojah pri Domžalah. Osnovno šolo in fimnazijo je obiskovala v Domžalah in New Yorku. Likovno se je izobraževala na American Art School v Ncw Yorsku in na likovni akademiji v Ljubljani, ter diplomirala slikarstvo pri profesorju Bernilcu.
Po diplomi se je posvetila slikarstvu in filmski scenografiji. Pri filmu je sodelovala na TV serijah, igranem, dolgo-metražnem in dokumentarnem filmu.
Slikarska dela jc do sedaj razstavljala v: Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Slovenj Gradcu, Kranju, Ncw Yorku, Stuttgar-tu, Mannheimu, Frankfurtu, Hanu. Gaggcnau . . .
Večletno sodelovanje pri filmu kot scenograf, predvsem tovrstni stik z odprtimi krajinskimi razsežnostmi, v zadnjem času zlasti stik s slovenjgraškim okoljem, je prineslo slikarski Veri Terstenjak-Jovičič nove pobude. Predvsem je treba opozoriti na natančno obdelavo drugega in tretjega prostorskega plana, kar je namesto prejšnjega neopredeljenega brezmejnega prizorišča imelo za posledico tudi širše vsebinske razsežnosti: videnje kopaste pokrajine z značilnimi meglicami se je tako vključilo v prvotni slikarkin rokopis, tako da jc postal bolj odprt, brez nevarnosti, da bi zašel v maniro. Iz tega razloga se je sprostila tudi barvna skala, v kateri se Terstenjakova ne zateka več po pomoč v „modro" simboliko, temveč daje prednost naravni barvni lestvici.
Akademski slikar Danijel Fugger se je prvič predstavil z eksperimentalno razstavo asfaltna galerija.
O eksperimentalni akciji pravi v katalogu: „S to razstavo začenjam eksperimentalno akcijo pod geslom „Asfaltna galerija", s katero želim kot samostojni umetnik svojo slikarsko ustvarjalnost  približati širšemu krogu
delovnih ljudi in občanov. Razstava ni tematsko urejena, niti stilno in ne motivno, temveč skuša osvetliti delovni dan v mojem delovnem prostoru. Predstavljam se z raznimi tehnikami in motivi. Eksponati so del mojih slikarskih ciklusov, katere pripravljam in se izpopolnjujem. Rad sem l slikarskim stojalom, čopičem in paleto v naravi, kjer se vsak trenutek vse spreminja in barvna skala ne pozna meja. Rad slikam človeka, ki jc del te čudovite narave z vstini njegovimi detajli in smisli. Vsa ta slikarska dela bi rad predstavil na ulicah,
pločnikih, ploščadih in drugih primernih zunanjih prostorih, kjer je največ mimoidočih. S tem bi vzpostavil direktni kontakt slikarja-izvajalca z občanom uporabnikom in ga nenehno življenjsko vključeval v kulturno dejavnost. S tematskimi razstavami želim opozarjati in tudi vplivati na čisto in zdravo okolje. Z vsem svojim delom se trudim, da bi bil svet lepši in čutim, daje umetnikovo poslanstvo vsekakor to, da svoje okolje kvalitetno upodablja, prostorsko ureja in likovno plemeniti.
Tone Ravnikar
PREBRALI SMO ZA VAS NA MPPŠ/79 TEGA NE BERITE!
Tega prispevka ne beri! Ne zato, ker bi pripovedoval kaj prepovedanega, ampak zato, ker ničesar nc pripoveduje, ničesar ne pove. Prosim te opusti branje sedaj, ko si še na začetku, ker lahko izredno dragoceni prosti čas bolje izkoristiš. Zatorej obrni list in si preberi kaj zanimivejšega. Še enkrat te opozarjani, da v tem prispevku ne boš našel ničesar kar bi te zanimalo, ker pač v njem ni ničesar zanimivega. Še vedno je čas, da branje tega nesmisla opustiš brez večjih posledic, pa še sekirati se ti nc bo treba, ker pač ne boš ničesar izgubil. Še več, pridobil si boš nekaj dragocenih minutk, da bi lahko opravil kakšno prepotrebno delo. Zal mije, da si trmast-a in da tako vztrajaš pri branjui tega nekonstruktivnega izdelka. Res je, ni ne prvi, ne zadnji, ki ničesar ne pove, a jaz te vsaj vseskozi opozarjam. Stari ljudje bi rekli, da pojdi dalje, ako si že prišel do sredine, a tokrat nc velja. Če do te vrstice nisi nič novega izvedel, boš v naslednjih izvedel še manj. To ti zagotavljam, če pa slučajno kaj koristnega potegneš, prosim, sprejemam reklamacije. Si pa res vztrajen! Kar bereš in bereš. Mogoče pa to ni tvoja vztrajnost in trma, ampak ti tvoj firbec nc da miru. No, ker si se, na lastno pobudo seveda, prerinil do te vrstice, tega prispevka, pojdi do konca! Še enkrat, in to zadnjič, te opozarjam, da brez večje škode lahko opustiš branje tudi na tem mestu. Kot vidiš, je obljuba izpolnjena, v tem prispevku nisi dobil nobene novice, nobenega napotka, skratka nič ti ni bilo povedano. Ker vedno odneha pametni (vsaj tako pravijo stari ljudje), bo odnehal članek. Le še napotek: drugič lahko nasvete tudi upoštevaš.
Vsaka podobnost s članki v Občinskem poročevalcu ni slučajna!
J
10. člen
Komisija za delno nadomestitev stanarki pri Samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, pri kateri je bil zahtevek vložen, prouči vloge in dokumentacijo posameznih prosilcev ter m osnovi tega odloči za odobritev ali zavrnitev zahtevka.
11. člen
O sklepu Komisije za subvencioniranje stanarin glede zahteve prosilca - za delon nadomestitev stanarine se Uda odločba. Po en izvod odločbe prejme poleg prosilca tudi Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in hišni svet stavbe v kateri prosilec stanuje.
12. člen
Eventuelno pritožbo zoper odločbo Komisije za delno nadomestitev stanarine se vloži v roku 15 dni po prejemu odločbe na izvršilni odbor Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale.
13. člen
Delna nadomestitev stanarine se obravnava za dobo enega leta, šteto od prvega dne v naslednjem mesecu, ko ie bila vložena zahteva.
Nosilec stanovanjske pravice mora po preteku enega leta ponovno vložiti zahtevek za delno nadomestitev stanarine v kolikor smatra, da tudi po preteku enega leta izpolnjuje pogoje 5., 6., 7., in H. člena tega odloka.
Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu lahko tudi med letom zahteva od imetnika stanovanjske pravice, ki mu je bila priznana pravica do delne nadomestitve stanarine, vsa potrebna potrdila iz katerih jc razvidno, da je družbena pomoč pri delni nadomestitvi stanarine upravičena, oziroma neupravičena zaradi naknadne spremembe premoženjskih in drugih pogojev. Kolikor imetnik stanovanjske pravice v roku 15 dni ne predloži zahtevanih dokumentov, pravica do delne nadomestitve Stanarine preneha. Pravica do delne nadomestitve preneha tudi, če se naknadno ugotovi, da je prosilec predložil netočne podatke.
14. člen
Ko postane odločba o delni nadomestitvi stanarine pravnomočna, nakaže Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na žiro račun Samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sredstva za delno nadomestitev stanarine. Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim
skladom pa obremenjuje imetnika stanovanjske pravice za stanarino, zmanjšano za subvencijo.
15. člen
Lista upravičencev do subvencije se javno objavi v Občinskem poročevalcu.
16. člen
7. uveljavitvijo tega odloka, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik št. 1/73).
17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale,
Številka: 38-9/77
Datum: 29.12.1977 PREDSEDNIK ,,„upšćine občine Domžale Jernej l.ENlC. I. r.
Kramljamo z znanimi občani
Dober dan, domžalski občan
BREDA SMOLNIKAR
Več let je že tega, kar sem želel napisati sestavek o domžalski pisateljici Bredi Smolnikarjevi. Za to me je sedaj spodbudil novi urednik Občinskega poročevalca Matjaž Brojan, ki želi v novi rubriki o znanih Domžalčanih le—te predstaviti širši domžalski javnosti. Vabilu sem se odzval in odločil sem se, da kot prvo predstavim prav Bredo Smolnikar j evo.
Čeprav ni lepo, sem jo ustavil kar na cesti v petek dopoldne, povedal ji svojo željo in takoj sva bila dogovorjena, da jo zvečer obiščem na njenem domu v Depali vasi.
Hišico sta si z možem zgradila poleg hiše njenih staršev na nekdanjem Mošenkovem gruntu, ki je bil daleč naokrog največji grunt; ne samo v sami vasi. Čakati mi je bilo treba le nekaj minut, ker je šla po opravkih v Domžale. Zato sem
medtem poklepetal z očetom Maksom, znanim krojačem in mamo pletiljo, ki sta sedela za mizo v neposredni bližini domače hiše. Seveda so bili tu Bredini otročki Primož, Marjetka in Andrej ter otroci njene sestre.
Sprejela me je prijazno v dnevni sobi. Pogovor je stekel, čeprav je bila prisotna njena hčerkica. Z bratom Milanom sta bila rojena kot dvojčka v mesecu januarju 1941 v Hercegnovem pri Boki Kotorski. Oče si je namreč želel, da gre po svetu in je v tem obmorskem mestu šival največ obleke za mornarje, mati je pa pletla. Prišla je 2. svetovna vojna, bežati so morali v črnogorske hribe, vendar so končno še srečno ujeli zadnji vlak, ki jih je pripeljal domov. Oče in mama sta imela še to srečo, da sta rešila šivalne stroje. Vojno so preživeli na Jezici. Leta 1945 so se preselili v Domžale, kjer je imel oče svoj lokal, vse do leta 1951 so pa stanovali v hiši nekdaj last Tomaža Obervvalderja na sedanji Kidričevi cesti. Leta 1951 je oče kupil nekdanjo Mošenkovo domačijo v Depali vasi, kjer so še sedaj.
Leta 1948 je Breda pričela obiskovati Osnovno šolo Venclja Perka v Domžalah, pa tudi gimnazijo je končala v Domžalah. Nato je odšla v tekstilno šolo v Kranju, ki jo je končala leta 1960. Štiri leta je bila v službi v tovarni Universale v Domžalah, nakar je leta 1970 končala študij in postala tekstilni inženir. V letih 1969-1977 je bila zaposlena kot tehnolog v tovarni Filca v Mengšu.
Ko sem jo povprašal kdaj je pričela pisati mi je odgovorila: „Že kot otrok sem zelo rada brala, naj več z bratom Radotom, s katerim sva prebirala knjige največ na podstrehah pri sosedih Bavantu in Jakelnu, včasih zavita v odeje, da naju ni zbelo. V gledališče nismo hodili,   največkrat enkrat letno.
Zelorada sem gledaladomača dramska dela v domžalskem Godbenem domu, kjer je igral tudi moj oče. Sčasoma sem se tudi sama vključila v gledališko skupino, kjer smo že v osnovni šoli igrali „Kresnič-ka". V 3. razredu gimnazije sem igrala Metko v igrici „Janko in Metka". Nato sem kot igralka sodelovala še približno leto dni v domžalski mladinski organizaciji.
Pisati sem pričela z 19. leti. Svoje sestavke sem objavljala v reviji Mlada pota, kjer sta kot svetovalca delala Potrč in Mejak, pomagali so pa tudi drugi mladi.
Leta 1963 sem izdala knjigo črtic iz družinskega življenja, ki sem ji dala ime „Otročki, življenje teče dalje". Za risbo in opremo je poskrbel Božo Kos. Za to knjigo sem leta 1964 prejela Levstikovo nagrado. Leta 1967 sem izdala svoje drugo knjižno delo „Mali mozaik imen". To so v glavnem tri novele, ki opisujejo usodo mladih ljudi.
V knjižnici Sinjega galeba je leta 1973 v ilustraciji Melite Vovk— Štih izšla moja tretja knjiga „Popki". Knjiga na humorni način prikazuje obdobje dekliške pubertete. Humor in dar govora sem vsekakor podedovala po očetu," je pripomnila.
S pogovorom sva seveda nadaljevala, ker me je zanimalo njeno nadaljnje delo od izida zadnje knjige. ,,Ukvarjala sem se (in se še) tudi s filmom. Napisala sem tudi scenarij za celovečerni film ,,Deklice", ki pa ni bil realiziran. Poleg tega se bavim tudi s TV igro, kjer želim prikazati predvsem naše samoupravljanje. Imam pripravljen
MARKETING Cankarjeva 7/1 LJUBLJANA
tudi celovečerni scenarij iz obrtni štva, kajti tudi sama sem sedaj že dve leti obrtnik in vodim kemično čistilnico v Kranju,"
Ker imam tudi otročke, je bilo govora tudi o varstvu in kako je za to varstvo preskrbljeno. „Pri varstvu nisem imela sreče, saj za domačine ne. Več sreče pri tem sem imela v Kranju. Sedaj sem ve^ doma in se lahko tudi več posvetim družini, čeprav je mož Janez Zoreč, ki ima v Domžalah kemično čistilnico, mnogo odsoten."
S pogovorom sva še nadaljevala. ,,Končan imam roman ,,Le gor Pavle" in kratkometražni film o domžalski „Cenki", ki jo vsevprek pozna staro in mlado. To je poskusni kratkometražni dokumentarni film, ki sem ga oddala Viba filmu. V filmu želim prikazati Cen-kino življenje, za katero se nihče dosti ne meni.
Sem tudi član Društva pisateljev. Zveze kemičnih čistilcev in Društva inženirjev in tehnikov— tekstilcev.
S kulturnim življenjem v Domžalah nimam dovolj stikov, saj sem vse preveč angažirana", je končala svojo pripoved pisateljica Breda Smolnikarjeva, vedno mlada in nasmejana, ki ima toliko novih zamisli in idej, ki jih vseh ne more uresničiti, čeprav bi jih rada. Za svoje kulturno delo je leta 1972 prejela Kersnikovo plaketo. Pri njenem nadaljnjem delu ji želimo, da bi izšlo še mnogo literarnih del in da bi se za prikaz njene filmske dejavnosti našlo dovolj sredstev, da bi jo bolje spoznali tudi po tej strani.
Tone Ravnikar
RAZPISUJE
naslednja prosta dela oziroma naloge;
SKLADIŠČNIK - VILICARIST VILICARIST IN SKLADIŠČNI DELAVEC
za skladišče MARKETING v Domžalah Prijave pošljite na naslov: MARKETING, Cankarjeva 7/I, Ljubljana.
Dejavnost ZPM: pred vrati je letna konferenca:
C
Na mladih svet stoji
PROGRAMSKO VODILO ZPM: SMOTER DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE JE NENEHNA SKRB Z NAŠO MLADINO, DA BI TA POSTALA VSESTRANSKO ZDRAVA IN VEDRA, IZOBRAŽENA, POLNA MORALNIH VRLIN IN SPOSOBNA DOŽIVLJATI LEPOTE V NARAVI IN DRUŽBI TER VEDNO VNETA, BORBENA GRADITELJICA NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE - JE KMALU PO ZAČETKIH (ZPM JE BILA USTANOVLJENA 1952) NAVDUŠILO VELIKO ŠTEVILO PRIJATELJEV MLADINE, DRUŽBENIH IN STROKOVNIH DELAVCEV, VZGOJITELJEV IN STARŠEV, KI SO ČUTILI POTREBO IN VESELJE PO SODELOVANJU V TEJ ORGANIZACIJI.
leta 1950 sklenil, da se mora oblikovati posebna organizacija, organizacija odraslih, ki bi vodila skrb za vzgojno delo z otroki, pionirji. Tako je bila 1952. leta ustanovljena nova organizacija: Zveza prijateljev mladine (ZPM). Po posameznih krajih so se ustanavljala društva, v občinah občinske zveze društev, v republiki pa je bila 1. marca 1953 ustanovna skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije.
S tem pa bi dosegli glavni smo ter dela zveze in društev prijateljev mladine: celovito družbeno skrb zi razvoj mlade generacije in usposab ljanje kadrov za delo z mladino
Cedilnik Vinke
ROKO VNJA ČE V STOLPEC
Doseženi uspehi društev in zvez v obdobju od ustanovitve do danes kažejo izrazito zavzemanje posameznih družbenih delavcev, saj le—ti nosijo celotno breme za organizacijsko, kadrovsko, vsebinsko in materialno delovanje organizacije. Zveza in društva prijteljev mladine imajo vedno večjo vlogo pri po-družabljanju vzgoje. S svojimi konkretnimi nalogami bistveno prispeva k utrjevanju in zadovoljevanju potreb mladih v krajevni skupnosti. Da bi bilo delo v krajevnih skupnostih na področju vzgoje otrok in mladine čimboljše, je potrebno neprestano širiti članstvo v društvih in večanje števila društev. To jc največji pogoj za uresničevanje' programov delovanja pionirjev, napredek predšolske vzgoje in usposabljanje staršev za družinsko in družbeno vzgojo.
Tudi v občini Domžale več ali manj uspešno deluje Zveza prijateljev mladine, v petih krajevnih skupnostih občine pa tudi društva prijateljev mladine.
V želji, da bi bilo delo zveze prijateljev mladine čim uspešnejše, pripravlja predsedstvo občinske zveze v mesecu oktobru letno konferenco, ki bo zasnovana na delegatskem sistemu. Želimo, da bi vključili v delo zveze vse dejavnike, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladine (družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva in organizacije združenega dela).
S takim načinom dela želimo doseči, da bi se kadrovsko in idejno okrepili, da bi bili naši programi dela na področju dela s pionirji, predšolske vzgoje in varstva družine, letovanja in rekreacije ter dela z društvi in kadri čimbolj akcijski in kvalitetni.
ZPM od začetkov do danes
V času NOB - decembra 1942 - so ustanovili pionirsko organizacijo, zadolženo za prenašanje revolucionarnih vrednot na naše najmlajše. Zadelo in usmerjenost pionirske organizacije je bila od njene ustanovitve do leta 1950 neposredno odgovorna mladinska organizacija. Ob spoznanju izrednega pomena vzgoje pri ohranjanju revolucionarnih dosežkov in vodenju najmlajših, je CK KPJ
Ob letu otroka:
DAJMO OTROKOM ČIMVEČ ZELENIH POVRŠIN!
Družbena izhodišča za organizirano in smotrno uporabo zelenih površin za otroka
TUDI V NAŠI OBČINI SE ZRCALIJO VELIKE DRUŽBENE IN SOCIALNE SPREMEMBE, KI JIH NAŠA DRUŽBA DOŽIVLJA V SVOJEM DINAMIČNEM RAZVOJU. SEVEDA SE TE DRUŽBENE SPREMEMBE ZRCALIJO TUDI NA SPREMEMBAH V DRUŽINI IN NJENEM NEPOSREDNEM OKOLJU TER VPLIVAJO NA POLOŽAJ OTROK.
Podatki, ki jih imamo na voljo kažejo na obsežno socialno (življenjsko in demografsko v okolju vključeno) spreminjanje naše družbe, ki opozarja na spremembe v okoljih, kjer se rojevajo in rastejo otroci, ter na vedno večje potrebe po njihovem družbenem varstvu. Ne gre samo za potrebe, da bi razvili že utečene oblike predvsem na področju dnevnega varstva otrok ter preventivnih oblik zdravstvenega varstva in vzgoje, oblik, prilagojenih današnjim potrebam. Med take osnovne oblike družbenega varstva pa sodi v naši občini aktualna tema: „Pridobivanje prostora za otroka v okolju v katerem živi". Pridobivanje prostora pa ni samo vezano na gradnje vzgojno varstvene ustanove, ki naj skrbijo za otroka, ko sta mati in oče zaposlena, temveč in predvsem v zagotavljanju prostorov in mest za igranje, kjer bi tudi organizirali aktivnosti.
Poskrbimo za zelene površine
Ni naključje, da prav ob Letu otroka posebej poudarjamo vlogo in pomen pozitivnih vplivov za spodbujanje umskega in čustvenega razvoja na otrokovo zdravo rast in napredek, je pa res, da so razmere, v kakršnih je danes skrb za zelene igralne površine za otroke, potrebna temeljite spodbude, predvsem pa je potrebna akcija. Aktivnosti naj bi potekale v celotni domžalski občini. Projektiranje in gradnja stanovanj, blokov in sosesk morata biti prilagojena predvsem potrebam družin, kjer sta zaposlena žena in mož. Urejeno bo moralo biti tudi varstvo otrok od otroških jasli naprej, družbena prehrana,
poskrbljeno za dostopnost trgovin in raznih servisov ipd., kakor tudi rekreacijskih, izobraževalnih in kulturnih potreb prebivalcev ter poskrbljeno za njihovo družbeno in politično dejavnost.
Kako pa v naši občini?
Še nekatere misli delegatov na skupščini Skupnosti otroškega varstva, Domžale ob razgovoru na temo „Leta otroka" velja omeniti.
Različnost okolja daje otroku svoj pečat. Naši generaciji je naložena skrb, da zmanjšamo razliko med mestom in vasjo tudi na področju skrbi za vzgojo in varstvo otrok. Kmečkemu otroku moramo nuditi več za njegov intelektualni in čustveni razvoj, več higiene in boljšo komunalno opremljenost njegovega življenjskega prostora, mestnemu otroku pa več prostora za svobodno gibanje, za življenje v zdravem zračnem okolju, ter bolje poskrbeti za njegovo varnost. To pa zahteva še več organiziranega dela na široki samoupravni osnovi z razvijanjem in utrjevanjem vzajemnosti in solidarne pomoči. Oblik dela nam ne manjka, saj nam enotna fronta socialističnih sil združenih v SZDL nudi možnosti za uresničenje teh za razvoj otroka pomembnih pridobitev.
OGLAS
Prodam okoli 1500 komadov cementnega strešnika „Karo".
Naslov dobite v uredništvu.
Njega dni so se po vaseh in trgih skrivale krčme, ki so žejnemu postregle z boljšo ali slabšo kapljico, pa tudi kaj mesenega se je dalo naročiti Popotniki vseh vrst so pridno nosili vanje franke in cesarsko srebro v obojno zadovoljstvo.
Na, pa je še Nace Podjetnik postavil poleg svoje trgovinice krčmo. Toda glej ga spaka — ko je Obloški Tonček šel na oglede v pre lepo krčmo sredi vasi, našel je praz no blagajno in nekaj pajkov. Kaj se vaščani in tržani bojijo puščati svoje novce tako blizu davkarije ali je kaj drugega?
• * *
V hladnih jesenskih nočeh se prav radi grejemo ob ognju gori nad Kamniško Bistrico. Urice si krajšamo z veselimi in žalostnimi pripovedmi iz našega vsakdanjega kmečkega živ ljenja. Tako sem pred kratkim čul naslednjo Brnjačevo zgodbo, za katero trdi, da je resnična:
V starem Trzinu si je stesal bajto mladi, obetavni gospodar, Jan po imenu. Ker je mož redoljuben, varčen pa tudi da nekaj na svoj dom, je nesnago pridno odvažal v mengeško jamo vse do srede pretekle zime. Pa ga je pri tem poslu zalotil sam tajnik. Ostro mu je zabičal, naj tega ne počenja več, kajti nesnago Trzincem odvaža tozadevno cehovsko združenje iz bližnjih Domžal.
In tako si je vrli mož kupil smet njak in v njem zbiral nesnago, kajt, postava je postava. Vendar pa gospodar Jan iz dneva v dan bolj žalostno gleda, kako se okolica njegovega doma spreminja v smetišče, ki bo kmalu seglo do bližnje šole, kjer si mladež nabira učenosti. Upa le, da bodo furmani cehovskega združenja še pravočasno ustavili pred njegovo hišo in izpraznili poln smetnjak.
Jaz pa si mislim takole: ker gospodar Jan in najbrž še marsikateri drug gospodar redno plačuje cehovskemu združenju vse dajatve, bi tudi jaz lahko tu in tam stopil po hišah in pobral fronke, ne da bi opravljal kakršno koli delo. Vendar tega ne bom storil, ker bi tako postal res pravi rokovnjač.
* # *
V domžalskih stanovanjskih blo kih se je razvila prava rokovnjaška razvada, ki očitno kaže, da so dandanašnji rokovnjači veliko bolj razgledani, kot pa smo bili mi rokovnjači v časih rokovnjaškega poglavarja Groge. Rokovnjači, o katerih pripo vedujem, znajo očitno brati, še bolj pa računati, kajti izračunali so, da do svežih novic pridejo tako, da časopis preprosto ukradejo iz nebi ra/nika, pa še jim gor jače ni potrebno vihteti. Upam, da ga uporabijo za branje in ne za kakšne druge name-
Vaš rokovnjač Žonta
S0
SREČKO KOMATAR
V petek, 17. avgusta se je na mengeškem pokopališču še zadnjič poslovilo od priljubljenega trgovskega poslovodja Srečka Komatarja ogromno domačinov in prijateljev.
Pred mrliško vežico se je v imenu družbenopolitičnih organizacij Mengša poslovil Roman Maligoj, ki ie orisal lik pokojnika, ki se je pred 68-leti rodil v Trstu, in se kmalu naselil v Mengšu. Tudi pokojni Srečko se je odločil za trgovski poklic, ki mu je ostal zvest prav do prezgodnje smrti. Poudaril je, da je kot eden redkih trgovcev znal
prisluhniti tegobam ljudi in bil vedno socialno čuteč človek in živel skromno življenje. V času okupacije je pomagal osvobodilnemu gibanju, saj je oskrboval borce z raznim blagom. Tudi po vojni se je vključil v izgradnjo porušene domovine in sodeloval v okviru OF in SZDL v številnih odborih, gospodarski komisiji, krajevni skupnosti, Lovski družini in Trgovskem podjetju Napredek, kjer je bil član samoupravnih organov in tudi večletni predsednik delavskega sveta. Kljub upokojitvi je pomagal pri ureditvi nove samopostrežne trgovine v Mengšu.
Pri odprtem grobu se je od njega poslovil bivši dolgoletni predsednik Lovske družine Mengeš Stane Grcgorc, ki je omenjal predvsem njegovo nadvse plodno delo v tej družini, saj je bil pobudnik za izgradnjo lovske koče v Mengšu, 24 let tajnik družine, nadvse skrbno uredil in slikovno opremil kroniko in bil nadvse dober lovski tovariš.
V imenu Trgovskega podjetja Napredek Domžale se je od njega poslovil predsednik delavskega sveta Ciril Sesek.
V slovo so mu zapeli tudi pevci, zaigrala Mengeška godba, spremljali številni lovski tovariši s prapori, gasilci, lovski rog je pa v bližnjem gozdu oznanil ob pokanju pušk, da je za vedno odšel dober lovski tovariš in plemeniti človek.
T. R.
• • •
V SPOMIN
V mesecu avgustu je minilo pet let. odkar se je za vedno ustavil srček naši ljubljeni hčerki
JANI KOVAČ
Pogrešamo Te in mislimo nate vsak dan, vsak trenutek in hvaležni smo vsem, kije še niste pozabili.
^ ^ Kovačevi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
FRANČIŠKE NOLIMAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam, praporščakom, Domžalski godbi, tov. Vidmarju za organizacijo in pomoč pri pogrebu in tov. Bogataju za poslovilni govor pri odprtem grobu.
Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin in hčerke z družinami
• • •
Ne moremo verjeti, da te ni,
tvoji koraki se slišijo,
tvoj glas odmeva, oči še žarijo,
usta kot da govorijo.
Tvoj lik je še živ med nami,
a tvoj grob je priča, da si se
za vedno poslovil, zato so naša srca
še bolj boleča.
18. avgusta nas je zapustil mnogo prezgodaj naš dobri mož in oče
JOSIP KRANJEC
Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli lajšali življenje, ga obiskovali in hrabrili. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem SGP Slovcnijaceste, sosedom, Krašnjanom, oktetu Pirnat, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za obred in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma v Domžalah za pomoč ob bolezni.
Žena Olga, sin Tomo in hčerka Natalija
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je tiho zapustila naša predobra
MARINA FLIS
roj. Pavlovčič šivilja iz Domžal, Ljubljanska 128
Spomin nate v naših srcih ne bo nikoli ugasnil. Tvoje dobrote in ljubezni ne bomo pozabili.
Tvoja družina:
mož Karol, sinova Andrej in Drago, sestra Anica
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta
ANTONA POTRBINA
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, Agroemoni -TOZD Prašičereja Ihan za nudeno pomoč, njegovim sodelavcem, domžalski godbi, gasilcem in praporščakom, pevskemu zboru, gospodu župniku za obred in govornikom za poslovilne besede, vsem sosedom in ostalim, ki ste nam kakorkoli lajšali težke trenutke. Posebna hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani za njihov trud.
Družina Potrbin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, ljube mame
FRANČIŠKE SEVER
se iskreno zahvaljujemo vsem za ustne izraze sožalja, kot tudi za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za prelepo cvetje, s katerim ste zasuli njen grob. Hvala duhovniku za obred, Gasilskemu društvu Jarše Rodica, Oktetu bratov Pirnat, dr. Petru Cerarju in dr. Ivu Pevcu za zdravniško pomoč in osebju bolnice Trnovo. Še enkrat hvala vsem znancem, sosedom in delovnim organizacijam Slovenijales Radomlje, Avtoservisu in Napredek Domžale.
HI Vsi njeni
ZAHVALA
V Dobu smo se 5. septembra poslovili od znanega borca za delavske pravice in enega izmed udeležencev velike stavke papirničarjev na Količcvem leta 1935 in povojnega sindikalnega delavca, dobrega moža, očeta in starega očeta
.....illifj,,
FRANCA LEVCA iz Količevega
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in besede tolažbe v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Domžale, dr. Siškovi, dr. Goršku, vsem darovalcem cvetja in pevcem Društva upokojencev Domžale za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žena Fani in sin Franci z družino. • • •
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata
ŠTEFANA JANKOVIČA
iz Loke pri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu, pevcem ter krajevni organizaciji ZB NOV Loka.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE BOŽIČ
iz Preserij pri Radomljah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš, Modrovim in Martinovim iz Radomelj za njihovo skrb v zadnjih letih njenega življenja.
Žalujoči: sin Vojno v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame
MARIJE JANČAR
z Goričice pri Ihanu
K iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna hvala dobrim sosedom za vso skrb in pomoč. Zahvala tudi dr. Petru Cerarju /a dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu zboru i/ Ihana za ganljivo petje ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Marija z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše dobre žene in ljubljene mami
MARIJE BERGANT
roj. Auman
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala delovni organizaciji Termit Domžale za denarno pomoč 1n poslovilne besede, gospodu župniku iz Doba za lepo opralvjcni pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Doba.
Hvaležni domači
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta in stareg očeta
JANEZA KAVKA
iz Domžal
cem
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znano za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Logarju dr. Janezu iz Zdravstvenega doma Domžale za pomoč pri lajšanju njegove dolge bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, sin Ivan, hčeri Angelca in Minka z družinami
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je nenadoma zapustila
MARIJA ROJC
iz Vira
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno syzahvaljujcmo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravljenje, i^skemu zboru Društva upokojencev Domžale, Krajevni organizaciji ZB NOV Vir, praporščakom in Jožetu Pctrcu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Jože v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
IVANA TROJANSKA
Fingretovega ata iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Logarju, g. župniku za opravljen obred, Poštar-ski godbi iz Ljubljane, vsem gasilcem, posebno pa trzinskim za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sinova in hčerke z družinami • • • ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
TEREZIJE JANČAR rojene Lenček iz Ihana
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, nesebično pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovni organizaciji Slovenijales Radomlje za darovano cvetje in ihanskemu duhovniku za pogrebni obred.
Sin Tone, hčerke Draga, Toni, Mara, Zinka in Joži z družinami.
TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV "LEK" LJUBLJANA, n.sol.o. LJUBLJANA, Verovškova 57 TOZD KEMIJA, o.o., Mengeš, Kolodvorska 27
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
LEK
3 TEHNIKOV
za razporejanje in usklajevanje dela skupin delavcev, naročanje surovin in delovnih pripomočkov ter oddajanje izdelkov
Poleg : splošnih pogojev mora imeti kandidat štiriletno srednjo tehnično šolo kemijske ali druge ustrezne smeri, smisel in veselje do dela v proizvodnji.
Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor DO LEK na naslov: „LEK" TOZD KEMIJA, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite informacije osebno ali preko telefona 72-631.
Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija bo kandidate o izbiri obvestila v 5 dneh po seji komisije za delovna razmerja.
ABC POMURKA
Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK DOMŽALE o.sub.o. Komisiji za delovna razmerja
-OBJAVLJATA naslednje proste delovne naloge:
V nmandak
TOZD OPREMOTEHNA
1. DVEČISTILKI
Pogoj: NKV delavka
TOZD PREHRANA
2. ČISTILEC
Pogoj: NKV delavec za čiščenje prostorov v obratu Klavnica
Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov: Trgovsko gostinska delovna organizacija Napredek Domžale, Ljubljanska 64.
PREGLED PASEMSKIH PSOV
Kinološko društvo Domžale organizira v nedeljo, 14.10.1979 od 9. do 12. ure ob vsakem vremenu pregled mladih pasemskih psov v starosti od 5 do 12 mesecev. Pregled bo za občini Domžale in Kamnik in sicer na društvenem vežbališču pod Šuberkom.
Vabimo vse člane, vzreditelje in lastnike mladih psov, da se tega pregleda udeležijo, kjer boste lahko dobili strokovna navodila za nadaljnjo pravilno vzrejo in vzgojo svojega psa.
Kinološko društvo Domžale
Člani Kinološkega društva Domžale so pokazali, da so svoje štirinožne prijatelje naučili že v kratkem času že mnogih veščin
OBVESTILO
Obveščamo vse družine, ki so pripravljene vzeti v oskrbo—rejništvo otroke, ki zaradi neurejenih življenjskih pogojev ne morejo ali ne smejo ostati v krogu lastne družine, da se zglasijo na krajevnem uradu svoje krajevne skupnosti in izpolnijo prijavo.
Prijava bo po obravnavi na pristojnem organu krajevne skupnosti posredovana Strokovni službi Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva Domžale.
Na podlagi 49. in 53. člena statuta Krajevne skupnosti Jarše-Rodica in 1., 2., 3. in 4. člena samoupravnega sporazuma o samoupravnih pravicah in obveznostih ter delovnih razmerjih tajnika pri Krajevni skupnosti Jarše-Rodica
RAZPISUJE
KS Jarše-Rodica prosto delovno mesto TAJNIKA
Krajevne skupnosti za dobo 4. let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan na to mesto. •
Kandidati za navedeno prosto delovno mesto morajo i izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo srednješolsko izobrazbo, ali izobrazbo poklicne smeri z znanjem finančnega in pisarniškega poslovanja,
- da ima kandidat moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti.
Na podlagi sklepa sveta KS o imenovanju tajnika KS, pridobi imenovani tajnik svojstvo delavca pri KS, ko podpiše sporazum o samoupravnih pravicah in obveznostih ter delovnih razmerjih tajnika pri krajevni skupnosti. R&zpis velja do zasedbe.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: Svet krajevne skupnosti Jarše-Rodica, 61230 Domžale, p.p. 9.
50 LET HOMŠKIH
GASILCEV GASILCI SLAVIJO
Že dolgo časa je bila želja članov GD Homec, da bi razširili ali adaptirali svoj gasilski dom. V domu je bilo samo orodišče, za seje in zbore pa smo morali iskati prostor v gostilni ali pa v osnovni šoli. Pred šestimi leti se nam je ponudila prilika za nakup 860 m2 zemlje poleg že obstoječega doma.
Nov gasilski dom na Homcu
Polne 3 leta je trajalo, da je bil izvršen prepis zemljišča. Leta 1975 je društvo na občnem zboru sklenilo, da bo dom adaptiralo. Ker loka-
cija zemljišča ni odgovarjala za gradnjo prizidka k staremu domu, se je društvo odločilo za gradnjo novega. Les za novi dom so darovali vaščani Šmarce, Nožic, Preserij in Homca. Vožnje materiala in izkop zemljišča so opravili tukajšnji prevozniki in kmetje. Delo je bilo v glavnem opravljeno prostovoljno, saj so nekateri opravili tudi po 1.000 ur prostovoljnega dela. Dom, v izmeri 15 m x 11,50 m, je sedaj v končni fazi. V pritličju je garaža, dve sejni sobi in sanitarije.
V nadstropju pa sta dve mali dvorani za zbore gasilcev in KS. Vsi prostori, razen garaže, so tudi pod-kleteni. Finančna sredstva smo dobili od SIS požarne varnosti 40.000 din, od SOb Domžale 10.000 din, Kulturne skupnosti 20.000 din in od Krajevne skupnosti Homec - Nožice 190.000 din. Veliko prostovoljnih prispevkov pa so prispevali vaščani tega območja.
V domu bo prostore koristila tudi Krajevna skupnost, saj tudi ona nima nobenega prostora. Tako se bo gasilskemu društvu Homec izpolnila velika želja, saj so svojemu jubileju 50—letnici obstoja pridružili še otvoritev novega gasilnega doma in razvitje novega prapora. Anton Šare
Razmišljanja o naslovu podjetja:
ZA ČISTEJŠO SLOVENŠČINO V IMENIH PODJETIJ IN TOVARN
v_,
Biro 71, naslov z absolutnimi neznankami, lahko bi rekli, zakrita pisarna. Kaj je biro? Kaj pomeni 71? Zakaj naslov ni občanu razumljiv? Zakaj bi ne bil naslov „Pisama za izdelavo gradbenih načrtov", zakaj naj državljan, ki bi želel graditi in bo imel že tako polno težav, najprej študiral tuj jezik in potem še to kaj pomeni 71.
Ali ne bi bilo tovariško ali vsaj človeško, da človek človeku pomaga, ne pa da se gre z njim kot mačka z mišjo ali pa slepe miši.
Tovariši, ki ste se spomnili tak naslov, verjetno niste imeli povsem dobrih namenov v prid občana, ali pa ste bili takrat nekje v oblakih, če ste že sedem let slepomišili, vsaj naslednikom ne delajte težav. Kaj je potrebno veste, saj vaš naslov pove, da znate nekaj več, le nekaj drugega. Gotovo je, da to -nekaj drugega- ni materinščina!
OGLAS
Neopremljeno sobo, z možnostjo kuhanja in pranja išče zdravstvena delavka z majhnim otrokom.
Ponudbe  pod: „Nudim občasno varstvo ali pomoč 1 starejšim", v._>
NAŠ IZLET
Krajevna konferenca SZDL in krajevni odbor ZB NOV Vrhpolje —Zalog sta organizirala za svoje člane enodnevni izlet v Kumrovec in Atomske toplice. V soboto, 4. avgusta sc je zbralo na Vrhpolju 45 krajanov, med katerimi so bili tudi predsednik SZDL Tone Cerar, predsednik borcev Franc Rožič in ostali. Tone Jamšek je v imenu odbora pozdravil pristone in jim obrazložil potek izleta. Izletnike je pot vodila preko Vranskega v Šent-peter, kjer so si ogledali Rimsko nekropolo. Nato so nadaljevali pot v Celje, kjer so sc ustavili v Starem Piskru in si ogledali muzej in zloglasno mučilnico v času okupacije. Po ogledu so nadaljevali pot v Atomske toplice, kjer so se nekateri kopali, drugi pa so si ogledali okolico tega znamenitega turističnega kraja. Po kosilu v gostilni Edija Staroveškega so si izletniki ogledali novo šolo, staro orodje in njegov vrt. Nato so nadaljevali pot po dolini Sotle v Kumrovec. Tam so si ogledali rojstno hišo predsednika Tita in spominski dom borcev in mladine. Po ogledu so pot nadaljevali preko Bizeljskega v Novo mesto in nato v Trebnje. Po krajšem postanku smo se v poznih večernih urah vrnili domov, vendar zadovoljni kljub temu, da jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
Jože Novak
OGLAS
Montiram TV antene za črno-bele in barvne televizorje.
Sašo Pavlic, Domžale, Dragarjeva 6, Rodica.
Živimo zdravo:
Na teku se dobimo tudi v Domžalah
Preglejmo koledar prireditev, pomembnih za naše zdravje
Poletje se je že močno prevesilo v svoj zadnji mesec. Jesen se napoveduje z mrzlimi nočmi in meglenimi jutri. Spomini na kopanje in življenje ob vodi so še sveži, pa vendar misli uhajajo naprej - v pričakovanju snega in prijetnih doživetij na snegu v mrzlih zimskih dneh.
Verjetno ste že pomislili, kako boste preživljali ure in dneve v naravi, odeti v bleščeče belo oblačilo. Misli same uhajajo na „dilce", tekaške in alpske, pa tudi na drugo opremo.
Zimsko veselje uživajte dobro pripravljeni
Verjetno ste že razmišljali ali pa še boste, kako in kdaj boste planirali krajši dopust v zimskem času kot tudi o potrebnih sredstvih za to zimsko veselje. Zimsko veselje in doživetje v naravi pa bo popolno, ko boste vso to „bclo opojnost" uživali dobro pripravljeni. To je poleg primerne opremljenosti eden najvažnejših pogojev, da
^„r^«0Živetie ,P°rln0,L kajti k,aj vam P°ma«a fe t**0 dobra oprema in ves denar ki ga boste porabili, če ne boste telesno dobro pripravljeni
Aktivno gibanje na snegu je užitek šele takrat, ko smo sposobni preteči nekai
^nX.V°H' *rCZ utr?enosti * Presmučati ure in ure ob žičWi, ne dTbftonete popadali od utrujenosti in izčrpanosti. «aircje
Odločiti se morate! Upamo, da vam ne bo težko!
Verjetno ste tudi o tem že razmišljali, pa se ne morete odločiti, kako in kie vaditi, da se boste pripravili za zimsko sezono. Težko se je odločiti iz več vzrokov včasih je to čas, včasih vreme, največkrat pa nam je nerodno, češ kaj bodo rekli ljudje ko me vidijo v trenerki teči po travniku, gozdu, okoli hiše ali bloka
Ah ste ze pomislili na skupno vadbo? Mislimo na vadbo, kjer bi se vsi tisti kateri želimo nekaj storiti za svoje zdravje, dobro telesno kondicijo in sploh dobro počutje zbrali ob določenem dnevu in kraju. i~»-uijc,
™»™^»n ZTK0 Pomžale organizira vadbo pod geslom ,JNA TEKU SE DOBIMO vsak torek m četrtek ob 16,30 uri, na stadionu v Domžalah. Organizirana vadba bo pod vodstvom profesorja telesne vzgoje ,°rV™ožeta SmerdelJa- Prvič se bomo zbrali v četrtek, 4.10 1979 ob 16.30 un na domžalskem stadionu.
*„.•IUdiuPleiukUi"i u°,mo lahko SV°J° Pripravljenost in kondicijo, kajti tudi to so zelje vseh, ki hočejo biti v naravi, gozdu, na snegu.
Objavljamo koledar vseh vožnejših prireditev v hoji in teku, oziroma v hoji in nos" o^loc^il sanu. JC        sodelovali- Pa se borte glede na pripravljenost in SPXb-Želimo vam veliko prijetnih uric v naravi.
Ranko Cukrov
S TELESNO AKTIVNOSTJO - ŽIVIMO ZDRAVO Koledar množičnih prireditev v hoji in teku ter hoji in teku na smučeh za čas od 1. septembra 1979 do 31. julija 1980. leta
Datum
Mesto
Naziv
Organizator
Pokrovitelj
Opomba
September — november 1979
30.9. Dol pri Ljubljani
14.10. Kodcljevo - Ljubljana
28.10.
Črnuče - Ljubljana
December 1979 - junij 1980
9.12. Osankarica - Pohorje
16.12. Pokljuka
13.1. Dražgoše
20.1. Duplje
27.1. Ravne na Koroškem 3.2. Nova vas - Bloke 10.2.
ali 12.2. Crni vrh nad Idrijo
24.2. Kranjska gora
24.2. Mrkopalj - Delnice
23.3. Pokljuka
30.3. Kranjska gora
6.4. Logarska dolina
20.4. Komna
April - julij 1980 - brez smuči
20.4. Ihan
27.4. Dol pri Ljubljani
9.5. Ljubljana
Gozdni tek smučarjev
Množična prireditev na Pugled (kolo, hoja lali tek, streljanje)
Množični pohod preko partizanske Rašice
„Memorial pohorskega bataljona" „Memorial zmage mrtvega bataljona" „Po stezah partizanske Jelovice ' „Po poteh Kokrškcga odreda" „Po bojnih poteh štirinajste" „Bloški teki"
„Trnovski maraton" „Zgornjcsavski tek"
„Memorial 26 zmrznjenih partizanov" - množični
smučarski tek
„Pokljuški maraton"
Gorski tek na Vršič
II. množični smučarski tek
„Elanov tek dvojic"
TekOF
Biatlon po suhem
„Po poteh partizanske Ljubljane"
TVD Partizan Dol SK Snežinka
SK Novinar
SK Maribor TVD Gorje SK Triglav
TVD Partizan, Duplje Organizacijski odbor ZTKO Cerknica
Organizacijski komite SK Kranjslca gora
Organizacijski komite SK Snežinka SK Kranjska gora SK Izletnik ZST Ljubljana
SK Ihan TVD Partizan Organizacijski odbor
Slovenijales Odbor XIV. divizije Brest
družinski tek družinski tek družinski tek
Elan-Alpina, Fructal   družinski tek
ZZB Rijeka Javna skladišča
junij junij junij julij julij julij
Tacen
Tolmin
Strahovi ca
Dol pri Ljubljani
Trzin
Bohinj
Patruljno tekmovanje preko Šmarne gore Tek iz Bovca v Tolmin Gozdni tek Pohod na Voklo Gozdni tek
Taborniški tek okrog Bohinjskega jezera
SK Strahovica
MOČNA KONKURENCA NA TRZINSKEM TEKU
ŠPORT IN REKREACIJA
V sklopu proslav ob občinskem prazniku in krajevnem prazniku 7. juliju, je športno društvo „PARTIZAN' Trzin skupno z DPO Trzina in „LJUBLJANSKIM DNEVNIKOM", ki je bil pokrovitelj tekmovanja, že drugo leto organizi ralo „TRZINSKI
TEK  PO POTEH
AKTIVISTOV
Tekmovalci so svoje moči pričeli meriti v novem Trzinu, nato pa jih je dokaj naporna, 7 km dolga proga vodila Preko Ongra, do cilja v trzinskem kamnolomu, kjer je bila po okrepčilu tudi podelitev značk udeležencem in diplom ter pokalov najboljšim.
Zc lanski tek je pokazal, da se z dobro organizacijo oziroma z ustrezno propagando da zagotoviti močno udeležbo, letošnji pa je to samo Je potrdil. Velik del udeležencev se je teka udeležil že drugič, ostali pa so zanj zvedeli preko vabil poslanih društvom, ter člankov v
„DELU" in „DNEVNIKU". Prav prvih smo bili organizatorji najbolj veseli, saj so s ponovno udeležbo pokazali, da jim je bil prejšnji tek všeč.
Tudi letos o progi in organizaciji tekmovanja pripomb ni bilo.
Na startu se je zbralo čez 70 tekmovalcev vseh starosti iz 24 klubov. Ti so poleg množičnosti zagotovili tudi ostro konkurenco in kontrola rezultatov ni bila lahka niti za izkušene sodnike. Med močnimi udeleženci naj omenimo le AK Olimpijo, uspešne tekmovalce iz Straho-vice in Dola, ni pa odveč, če povemo, da so bili na startu tudi tekmovalci iz tako oddaljenih krajev, kot je npr. Novo mesto.
Končni rezultati: MLADINCI:
ROSULNIK - SD Strahovica ROKAVEC - AK Olimpija VIDMAR - TVD Dol
ČLANI:
POTRBIN - AK Olimpija SMOLIC - AK Olimpija KEMPEREL - SK Kamnik
VETERANI: ALJANClC - Elan (Lj) KOVAČ - SK Brdo LESJAK - TVD Vič
EKIPNO: SD Strahovica SK Brdo SD Trzin
Naj nazadnje rečemo, da si tako uspešnih tekmovanj še želimo in da je
SD Partizan Trzin organizacijo tega tradicionalnega teka, ki je postal eden naj-množičnejših in najmočnejših v domžalski občini, dobro izpeljal.
Pohvalimo naj tudi njegovega člana LEVEČ Petra, ki je imel za uspešen izid teka veliko zaslug.
Drugo leto pričakujejo organizatorji na startu tudi Domžalčane.ki se letošnje leto vabilu niso odzvali - saj je navsezadnje tekmovanje organizirano v počastitev praznika občine Domžale in bi morali biti tekači tega okoliša na startu med prvimi.
T. Orel
Kros v Trzinu
SERVIS    ZA   RADOVEDNE    OBČANE    DOMŽALSKE OBČINE
NIČ NAS NE SME PRESENETITI:
Nič nas ne sme presenetiti: tudi to ne, da bo veljala cena za kvadratni meter stanovanja v novem SPB-1 v centru Domžal 1,595.000 din.
Nič nas ne sme presenetiti!
Tudi to ne, če bodo to orientacijsko ceno do dokončanja gradnje še nekajkrat povečali.
(RESNIČEN) RAZGOVOR NA DOMŽALSKEM „KURIVU":
Občan: Rad bi kupil nekaj ton premoga.
Prodajalka: Mnogo jih je, ki bi to radi. V vrsto boste morali občan! Vrsta pa je kot vidite taka, da bi čakali na premog celo večnost. Kurite raje na drva!
Občan: Oh, saj res! No. pa bi kupil par klafter drv!
Prodajalka: Veste, drv pa /e sedem let pri nas ne držimo!
VPRAŠANJE
Ob tem postavljamo:
Ob ne samo naši slabi pre-skrbljenosti tržišča s kurivom postavljamo vprašanje napred-kovi trgovini ,,Kurivo":
S čim mislite, tovariši, v prihodnje opravičevati svoje toplo in kalorično ime firme?
HOČEŠ BITI DELEGAT?
Kdor meni, da je postati delegat težko, se moti. Problem je lc v tem.da moraš biti ob pravem času na pravem mestu:
„Zdravo", te pozdravijo, ko čakajo na začetek seje, kije zaradi nesklepčnosti ne morejo začeti.
„Ali imaš kaj časa?" te vprašajo. „Pridi malo posedet, da nam boš za številko, s tabo bomo pa že sklepčni," te povabijo in ti si lahko v dveh minutah pravi pravcati delegat! Fino, a ne?
Tisti, ki ugane, v kateri domžalski SIS tako pridobivajo tele-gate, dobi čokolado.
PLANKE SO VEČNE!
Če kdo slučajno misli, da to ni res, se moti! Planke so večne! Zlasti tiste v Kolodvorski. Doživele so že pet rekonstrukcij, tri adaptacije, sedem renesans. Zadnjo pred dneVi, ko so zaživele vnovič v novem sijaju: Tokrat so nam razstavili železne planke. Hvala in slavajim! Plan-kam namreč!
ODKOD IZRAZ SPB?
Mnogoteri Domžalčan ne ve odkod izraz za trenutno največjo domžalsko gradnjo SPB.
Razlagamo: ker so Planke ob Merkatorju doživele že častitljivo starost, so zaslužile, da se objekt poimenuje po njih.
SPB torej: STARE PLANKE BRENKAJO!
SPREMENIMO DATUM PRAZNIKA!
Občinski praznik praznujemo sicer že lepo vrsto let 27. j-ulija, vendar predlagamo - ker se je letos ob koncu avgusta zgodilo zgodovinsko dejanje (začeli so z gradnjo SPB-1), da v počastitev tega izjemnega dogodka prestavimo praznik. Po vseh silnih zapetljajih, prepirih, sporih, intervencijah, intrigah, mahinacijah, devijacijah in drugih .... akcijah okrog SPB-1, je nov datum občinskega praznika upravičen in potreben!
PRIZADEVAJO SI ZA DRU ŽABNOST
Mnogokrat slišimo v naši praksi, da bo moralo tej in tej dejavnosti priti do podružablja-nja aktivnosti, da je podružab-Ijanje takorekoč nujnost.
Na vsak način dajemo priznanje vsem, ki želijo, da bi bilo v našem družbenem, gospodarskem in drugem življenju bolj družabno, mi pa vendarle menimo, da bi želeli aktivnosti, o
katerih se pogovarjamo, podruž-biti.
TEŽKO VPRAŠANJE
V Aškerčevi baladi zdihujejo „Joj. kam bi del? " v italijanskem filmu se ubadajo z vprašanjem ,,Kam s truplom," v Moravčah jih pa tare veliko vprašanje lokacija njihovega stanovanjskega bloka, torej: ,,Kam z blokom? "
Menimo, da se bomo Moravčam gotovo še mnogo kregali in prepirali, kajti zagata je res velika! Lahko je onim, pravijo, ki imajo malo prostora. Tam se točno ve, kje bo blok stal! Ob takih velikih prostorskih razsežnostih kakršne so moravske, pa je seveda odločitev - ,,Kam z blokom? " - upravičeno velik krajevni problem.
porinil čez. Drugi in obenem zadnji jez na naši poti pa nas je vse skupaj prevaral.
Potem, ko smo že mislili, da je najhuje mimo, se je splav iznenada nagnil na stran in grozilo je, da bo vsa prtljaga enostavno splavala po vodi, kar se na srečo ni zgodilo, ker se je Dolfc spet znašel in nekako uspel, da je šotor s prtljago vred spravil do obale. Seveda je bila prtljaga precej mokra in smo jo zato kar en dan sušili.
Ob večerih smo večinoma preživeli na obali. Jedli smo domače jedi, predvsem še koruzne žgance. Čeprav se tudi konzervam nismo odrekli. Pozno zvečer smo se odpravljali spat, saj je bilo ob ognju kar veselo in prijetno. Pripovedovali smo si razne dogodivščine in je tako čas hitro mineval.
Kljub težavam nam ni žal, da smo se lotili te pustolovščine, saj smo preizkusili sami sebe in reko Kolpo, na katero nam bo ostal lep spomin. Dolfc se je zaklel, da bo plul še naprej. Vso srečo mu želimo.
Tone Stcfancc
S
■
SVOJEVRSTNO
DOPUSTOVANJE
Iznajdljivosti ing. Pena iz Domžal gre zahvala, da se je vse srečno končalo
Ze dolgo je od tega, ko sva se z ing. Adolfom Penom iz Domžal dogovorila, da nas bo skupina Domžalčanov po svoje preživela teden dni dopusta. Dolfe, Milan Vatovec in jaz smo se odločili za plovbo na splavu po reki Kolpi. Mi trije in dva otroka smo se dobili v Brodu na Kolpi, kjer smo pri nekem upokojenem oficirju dobili les za splav, na bližnji bencinski črpalki pa bencinske sode. Iz vsega tega smo naredili manjši splav, ki se je sicer sumljivo gugal, vendar kaj hujšega v mirni vodi ni bilo. Na splav smo pritrdili šotor, vanj pa zložili kar veliko prtljage. Potlej pa smo se podali na pot v prepričanju, da bomo tistih sedemdeset kolometrov do Metlike zagotovo prepluli v enem tednu'. Kmalu pa smo ugotovili, da Kolpa ni tako nedolžna reka, kot se kaže na prvi pogled. V tem času je ponekod zelo mirna, marsikje pa štrlijo iz vode skale, ki smo se jih izogibali kolikor je le bilo mogoče. Najhujše pa je to, da je na domala vsakih tisoč metrov v zgornjem delu reke tak ali drugačen jez, pravzaprav ostanek jezu od nekdaj številnih mlinov na tej reki. Marsikje pa je Kolpa tudi tako plitva, da smo morali splav kar naprej porivati, pri čemer smo prelili precej znoja. Dva jezova sta bila še posebej nevarna, saj je voda močno drla, vmes pa so grozile precejšnje skale. Prvega je Dolfc, ki je bil pravi kapitan in vsestransko iznajdljiv, kar sam premagal, da je, še danes ne vem kako, splav nekako
Vprašali so tehnika, ekonomista in pravnika, koliko je dva in dva.
Tehnik je odgovoril: „Dva in dva je 3,9999,. ,."
Ekonomist je modroval: „Dva in dva je pet, če izvažamo blago in tri, če ga uvažamo."
Pravnik je tako menil: „Jaz trdim, da je dva in dva štiri, pod pogojem, da zakon ne določa drugače/'
KONKURENCA
- Kaj delaš?
- Nič.
- Je težko?
- Ne, le konkurenca je huda!
GORENJSKE
Kdaj je Štajerska trezna?
Kadar jo pijačo.
Gorenjec
popolnoma povabi na
Zakaj so Gorenjci križali kresničko s čebelo?
— Zato da bi čebele tudi ponoči nabirale med I
Ali veste kako so nastali kuščarji in martinčki?
— Nekoč v davnih časih so dali Gorenjcem v rejo krokodile!
m
Kranjčan Mirko razkazuje prijatelju svoje novo stanovanje.
— Vidiš, to je pa naša glasbena dvorana!
— Glasbena dvorana, saj v njej ne vidim nobenega instrumenta/
— Ga ne pokrebujemo. Tu poslušamo sosedov radio in televizijo.
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Karel Kušar, Matjaž Brojan, Maks Jeran, Franc Tekavec, Darko Gognjavec, Marjan Bolhar, Matjaž Repnik, Ivana Seifert in Jože Skok. Glavni urednik: Karel Kušar, tel. 721-082, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel. 721-686, tehnični urednik: Franc Ravnikar, tel. 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa številka 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije, Izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.