5B konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije ™	■ ,0^
induplati jarše
LETO XXIV.
ŠT. 6 Junij 1975
CENA 0,20 DIN
Program dela sindikata za leto 1975
Predsedstvo konference enotne sindikalne organizacije (KESO) je s predsedniki osnovnih organizacij sindikata (OOS) dne 17. 5. 1975 obravnavalo program dela KESO in OOS v letu 1975 s finančnim načrtom konference. Ob predloženem programu bodo izvršni odbori OOS razpravljali v dnevih od 19. do 24. maja tega leta, nakar bo na osnovi dopolnitev in sprememb o programu razpravljal še IO KESO, nato pa bo predložen v sprejem in potrditev konferenci.
Iz programa, ki je v obravnavi
pri IO OOS je razvidno, da so pred organizacijami sindikata odgovorne in važne naloge, in da bo le dosledno izvajanje tega programa omogočilo članstvu pravilno razumevanje, aktivno delovanje in soustvarjanje boljše prihodnosti. Za izvajanje programa se predvideva tudi ustrezna delitev dela sredstev iz sindikalne članarine, ki ostane sindikalni organizaciji v DO. Po tem predlogu naj bi se ta sredstva delila v razmerju 50 : 50 s čimer bi
Nanaljevanje na 2. strani
DELAVSKI SVETI v KUMROVCU (Šinkovec, Šorn, Klemenc, Hiršman*, Kodele, Strojan*, Hren, Ulčar, Štrukelj*, Korošec, Šimenc, Pavli*, Cerar*, Osolin, Ručman*, Nolimal, Kregar*, Kos, Klemenčič, Mrdženovič, Bergant, Andromako, Bec, Perko, Ručigaj, Vodlan. Cepijo: Kranjc, Marinšek, Koželj, Habat, Habjan, Žučko (‘Zakriti)
PRAZNIKI
OBLETNICE
Pretekli mesec maj je bil ves v znamenju praznikov in obletnic. Če posežemo še za nekaj dni v april, potem lahko služi 27. april, obletnica ustanovitve OF, kot prvi praznik, kateremu sledi 1. maj, praznik dela, 10. maj obletnica zmage nad fašističnimi vojskami in sklepen jubilej v tem času, 25. maj, ko praznujemo rojstni dan našega dragega voditelja tovariša Josipa Broza-TITA.
Kadar gre pri praznovanju za zaokroženo obletnico — letos je minilo 30 let od takrat, ko so borci NOV in partizanskih odredov zmagoslavno vkorakali v vse kraje Jugoslavije, ja, še več, ko so borci partizani osvobodili slovenska mesta Trst, Gorico ter vse kraje Koroške tja do Celovca, je praznovanje še slovesnejše in večje.
Svoboda nam je vrnila zaupanje, svoboda, ki jo milijon in sedemstotisoč naših najbolj zavednih Jugoslovanov ni dočakalo, je odprla pot v nove družbene odnose. Otresli smo se spon starih prijateljstev in sklenili nova poznanstva in sodelovanje z narodi, ki so podobno kot mi prelili kri za svobodo in novo ureditev.
Prazniki so vedno mejniki. Splet letošnjih praznikov je za vse nas zmagoslavje svobodnega odločanja in samoupravljanja. Priznanje vodstva v boju za osvoboditev, praznik dela in zmage ter sklepno v tem zaporedju praznik Maršala, ki vedno znova predoča mladost, nas stalno opominjajo, da je praznovanje vedno zmagoslavje nečesa velikega. Za praznovanje pa so potrebne nove zmage. Ne manjka želja, da bi bili naši delovni uspehi tudi v prihodnje veliki in obetavni. Pot je utrta, vse niti odločanja imamo v svojih rokah. Samo od nas je zato odvisno, da bodo ob letu obletnice zopet praznične.
Pripravljeni pa smo, in bomo v naslednjem obdobju še bolj, da bo tudi 25-letnica samoupravljanja pravi odraz naših hotenj. To smo zapisali v Ustavo in za uresničitev tega cilja se borimo.
Program dela sindikata
Nadaljevanje s 1. strani
se predvsem solidarnostno prelivala sredstva iz močnejših osnovnih organizacij na slabše preko KESO, ki naj bi istočasno ustvarjala pogoje za enotno delovanje vseh organizacij in članstva v DO.
Sindikalne organizacije bodo v letu 1975 organizirale in delovale:
1.	Izobraževale članstvo sindikata
a)	organizirale tečaje za funkcionarje OO
b)	organizirale tečaje za člane samoupravnih organov TOZD, DS in DO
—	za predsednike svetov organizacijskih enot
—	za predsednike in člane samoupravne delavske kontrole
—	za predsednike DS ih sveta DS skupnih služb in SMR in predsednike zborov
c)	organizirale razna predavanja
d)	organizirale tečaje za delegate delegacij v SIS in zbore DPS
e)	organizirale predavanja o ljudski obrambi in samozaščiti.
2.	Nudile pomoč pri organizaciji strokovnega izpopolnjevanja delavcev na delovnem mestu v DO in v raznih tečajih in šolah izven DO.
3.	Utrjevale delo samoupravnih organov v TOZD, v DS in v DO.
4.	Aktivirale delo samoupravne
delavske kontrole.
5.	Vplivale na utrjevanje organizacije dela, izpopolnjevanje liste, utrjevanje discipline in zavesti delavcev do dela, upoštevanje vseh varstvenih ukrepov in navodil s področja varstva pri delu.
6.	Aktivno sodelovale pri izdelavi samoupravnih aktov in samoupravnega organiziranja v DO.
7.	Dograjevale organiziranost v TOZD z ekonomskega in družbenega stališča ter o približanju organizacije TOZD proizvodnim interesom in delavcem.
8.	Sodelovale pri dograjevanju delitve dohodka in osebnih dohodkov ter nekaterih prejemkov delavcev.
9.	Sodelovale s krajevnimi organizacijami SZDL preko delegatov.
10.	Organizirale sindikalne športne igre na nivoju KESO, sodelovale v sindikalnih športnih igrah v občini in sodelovale na tekstiliadi.
11.	Organizirale zbor članov sindikata KESO ob dnevu praznika podjetja.
12.	Izvajale sindikalno listo v DO.
13.	Zagotovilo socialno varstvo članov in organizirale obisk obolelih članov.
14.	Vplivale, da se letni dopust in regres koristijo po svojem na-
menu.
15.	Sodelovale pri organizaciji malice za delavce — člane sindikata.
16.	Sodelovale pri izdelavi letnih, srednjeročnih in perspektivnih planov in programov ter proučevale uresničevanje začrtane osnovne politike.
17.	Obravnavale izvajanje kadrovske politike v DO.
18.	Obravnavale poročila o izvajanju varstva pri delu.
19.	Obravnavale delovanje samoupravne delavske kontrole v DO.
20.	Izdelale predlog o zdravstve-no-preventivnem zdravljenju delavcev.
21.	Obravnavale preglede o kršiteljih obveznosti v DO.
22.	Proučevale obveščenost in informiranost članstva v DO.
23.	Pomagale delavcem — članom pri razreševanju stanovanjskih vprašanj.
24.	Sodelovanje članov sindikata v telesno-vzgojnih in kulturno-umet-niških društvih.
25.	Organizirale izlete, proslave, prireditve itd.
26.	Organizirale in pomagale članom sindikata pri nabavi ozimnice, prireditve itd.
Vesna Maravič
Kratek povzetek IPD seminarja
Komisija za IPD in kulturo pri predsedstvu RK ZSMS je priredila 3-dnevni seminar v Bohinju. Tega seminarja sem se udeležila tudi jaz, ker sem član komisije IPD pri OK Domžale.
Dejavnost ZSMS pri idejnem političnem usposabljanju mora zajeti mlado generacijo na vseh mestih njenega združevanja in delovanja. Naš cilj je, da pri tem zajemamo čim več delavske mladine, kmečke, šolske ter mladino, ki deluje v mladinskih specializiranih organizacijah in drugih aktivnostih. Pri tem se bomo zavedali različnih potreb, obenem pa nujne enotnosti programskih ciljev usposabljanja. Usmeritev ZSMS, da bomo napredno vsebino akcije zagotavljali, z razvijanjem načela idejnih jeder, nas obvezuje, da v čim večji smeri spodbujamo in organiziramo mlade ljudi, da imajo večje zmožnosti in interes pri spoznavanju idejno-teo-retičnih problemov. Pri tem mislimo na oblikovanje formalnih sku-
pin — vodstva, komunisti v vodstvu, marksistični krožki, klubi OZN, klubska vodstva. Tudi v naši osnovni organizaciji ZSMS »Indu-plati«, bi bilo dobro, če bi poživili marksistični krožek. V tem krožku bi mladi ljudje iskali odgovore na svoja miselna iskanja na obče družbena in tudi na intimna človeška vprašanja, s tem pa tudi iščejo poti v akcijo za bistvene spremembe, zato ne more biti govora o hobiju. Mladim, ki se zavezujejo marksistični misli, ni mogoče dajati nobenih receptov, kajti do vsake resnice se morajo prebiti sami, če naj bo marksizem njihova misel akcije. V marksističnih krožkih se mladi ljudje seznanjajo z osnovami marksizma, z zgodovinskim razvojem njegovih idej in s konkretno povezavo te misli s proletarskim gibanjem, zlasti pa z jugoslovansko revolucionarno prakso. Mladi ljudje v marksističnih krožkih obravnavajo probleme svojega okolja, ki so s tem tudi problemi njih samih
in določajo njihove najosnovnejše življenjske odločitve in možnosti. Tako je v marksističnih krožkih, poleg posebnega interesa za marksistično misel zajet tudi splošno človeški in družbeni interes mladih ljudi, ki je ena od osnov organiziranja ZSM. Mladi ljudje skušajo, ob pomoči strokovnjakov oziroma literature, proučevati pogoje, v katerih so ti problemi nastali in poskušajo voditi razmišljanje in kritično analizo v akcijo za družbene razmere. Predvsem v okviru osnovnih organizacij ZSMS morajo marksistični krožki postati socialistična Idejna jedra, glavni nosilci tako teoretičnega dela med mladimi, kot tudi povezave teoretičnih pridobitev, ki so rezultat njihovega dela v konkretnih akcijah in pri konkretnih nalogah, ki izhajajo iz vlog in pomena ZSM v samoupravni socialistični družbi.
Marta Žučko
Prvi rezultati doseženi na transportnem traku v konfekciji
Piše: dipl. ing. Gordana Gardaševič
Februarja letos je dobila naša konfekcija nov transportni trak. Od datuma montaže traku do danes so pretekli trije meseci. Za to obdobje je izdelana analiza, ki najbolj nazorno kaže, kakšni so rezultati. Zaradi primerjave zajema analiza čas 7 mescev, to je od oktobra 1974 do vključno aprila 1975.
Tabela 1
Oktober	7872	6256
November	6880	6215
December	7728	6877
Januar	7128	6503
Februar	7568	7008
Če vrednosti iz tabele prevedemo na skupni imenovalec in je ta 100 opravljenih ur dobimo:
Tabela 2
Število izdelanih kril na vršenih ur:		100 iz-
Oktober		120,86
November		147,92
December		131,6
Januar 1975		141,9
Februar		169,0
Marec		175,7
April	'* 'A-;-:	194,7
Poprečje zadnjih treh mesecev 1974 je 136,5 izdelkov na 100 ur. Če to vrednost ocenimo s 100 nam služi kot indeksna osnova za izračun porasta proizvodnje.		
Indeks porasta: Tabela 3		
Mesec	Izdelano	Indeks
Poprečje 1974	136,5	100
Januar	141,9	104
Februar	169,0	124
Marec	175,7	129
April	194,7	143
Indeks porasta nam pove naslednje: februarja je proizvodnja, po uvedbi traku, porasla za 24 % v primerjavi na poprečje zadnjih treh mesecev 1974. To je nedvomno zadovoljiv in obetaven rezultat dela, dosežen s pomočjo tekočega traku.
Petnajstega marca smo upeljali nove norme, ki so, zaradi popolnoma novega načina transporta, višje. Metodološko smo ugotovili precejšnjo rezervo v času in hkrati
78,47	10 301
90,33	9150
88,29	9 050
91,23	9 230
92,60	11850
85,58	11 800
77,80	12 260
izračunali optimalno proizvodnjo na traku. PRI TEM SO ČISTI ČASI IZDELAVE OSTALI NESPRE-MENJENI. Manj časa je sedaj za nekatera pomožna dela, ki jih je upoštevala stara norma in jih pri delu na traku ni več. TAKO SMO IZRAČUNALI ČAS, KI JE POTREBEN ZA IZDELAVO. To je nova norma.
Izračunana optimalna norma je znižana tako, da delavkam na traku omogočamo doseganje postavljenih norm.
Za april 1975 znaša indeks porasta 143; to je 43% večja produkcija kot je znašala v zadnjih treh mesecih preteklega leta.
Mislim, da te številke dovolj jasno govorijo o našem novem transportnem traku!
Čas počitka, ki znaša okrog 3 %, je podan v obliki dveh 7-minutnih
odmorov ali, kot temu tudi pravimo, rekreacijske pauze. Cilj tega odmora oziroma obeh odmorov je, da sprostimo mišice, ki so pri sedečem delu vedno enako obremenjene.
Če se na koncu analize ustavimo pri posameznih fazah dela in pri preseganju norme dobimo celotno sliko o novem transportnem traku. Ta pregled potrjuje pravilnost investicije v omenjeni obliki modernizacije tehnološkega procesa dela v konfekciji in z izboljšanjem veščine dela še nadaljnje povečanje proizvodnje.
V tabeli 4 je prikazano preseganje norme za mesec november 1974, ko še ni bilo traku in za mesec april 1975, ko je že steklo delo na novem transportnem traku.
Tabela 4
Faza	April 1975	November 1974
1	112,9	112,1
2	110,3	111,7
3	124,1—129,1	111,5
4	115,7	95
5	118,8—139,0	113,7—122,2
6	122,8—123,9	109,5—112,1
7	119,0—124,9	115 —122
8	123,5	122
9, 10	115,7	95
Vidimo, da razlike v preseganju med posameznimi fazami niso tako velike kot prej in se gibljejo v mejah med 109,5 in 122 %.
Faze 4,9 in 10, ki imajo samo 95 % doseganje norme so zaradi drugačnega načina dela v proučitvi in sodimo, da bo preseganje norme tudi na teh fazah dela možno v mejah, kot drugod.
l
V PETEK, 13. JUNIJA OB 16. URI	|
BO V NAŠI PRENOVLJENI DVORANI	f
TEKMOVANJE V	1
NAMIZNEM TENISU
J
ZA NASLOV »ŠPORTNIK LETA«	|
Pričakujemo tudi tvojo udeležbo!	X
Y	?
Mesec
Norma
ure
Opravljene ure
% zasedenosti
Izdelanih
izdelkov
Marec	7912	6771
April	8096	6299
Varstvo pri delu
Nadaljevanje in konec Piše Maks Som
Neposredni vodje del so pooblaščeni, da v odsotnosti vodilnih delavcev DO in TOZD, začasno odločijo o odstranitvi z delovnega mesta delavca, ki ga zalotijo pri kršitvi obveznosti iz varstva pri delu, o tem pa morajo takoj obvestiti odgovornega vodilnega delavca.
Odgovorni delavci so tudi pooblaščeni, da pregledujejo sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, zlasti ali so v brezhibnem stanju in ali se shranjujejo na za to določenih mestih.
Če delavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost drugih delavcev pri delu.
Delavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev, pooblaščeni delavec odstrani z delovnega mesta, dokler delavec ne usposobi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu oz. dokler se ne ravna po predpisanih varstvenih ukrepih in normativih.
Za postopek, kako se ugotavljajo kršitve obveznosti, ki so določene s samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu ter organi, ki začno in vodijo postopek ter izrekajo ukrepe, kakor tudi ukrepe, kise uporabljajo proti delavcu, roke, v katerih zastarata uvedba in vodenje postopka ter roke, v katerih zastara izvršitev, se uporabljajo ustrezne določbe samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in posebnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih IPO in vodilnih delavcev ter drugih delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki se zasedajo po razpisu v TOZD in DSSS.
Postopek zaradi kršitve obveznosti uvede zoper direktorja DO in vodje TOZD delavski svet DO, zoper ostale delavce pa SMR.
Vse kršitve obveznosti iz področja varstva pri delu se štejejo kot hujše kršitve delovnih obveznosti delavca iz združenega dela.
Zadeve in naloge ter skrb za izvajanje in zagotavljanje varstvenih ukrepov in normativov v delovni organizaciji obravnavajo skladno s svojimi pristojnostmi naslednji organi:
—	odbor za varstvo pri delu SMR,
—	svet za medsebojna razmerja DO,
—	delavski svet DO,
—	svet samoupravne delavske kontrole DO.
Služba varstva pri delu mora obveščati samoupravno delavsko kontrolo DO:
1.	o vsaki prepovedi dela,
2.	o nepravočasnem izvrševanju pristojnega organa inšpekcije dela,
3.	o svojih ugotovitvah v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu,
4.	o sprejetih novih ukrepih in normativih, ki so bili predlagani na zahtevo delavca, neposrednega vodje del ali službe varstva pri delu.
Med določili osnovnega predpisa o varstvu pri delu so pomembne kazenske določbe, ki zaradi neizvajanja predhodnega varstva pri delu (pri načrtovanju in projektiranju objektov, delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo) ureja kazen od
5.000.	00 do 500.000,00 din za delovno organizacijo in od 500,00 do
15.000.	00 din za odgovorno osebo, kot gospodarski prestopek. V enakem znesku je predvidena tudi kazen za delovno organizacijo in odgovorno osebo za gospodarski prestopek, če se ne ravna po predpisih o varstvu pri delu (pregled tehnične dokumentacije gradbenega objekta, delovne priprave in naprave, sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in drugih strokovnih storitev).
Delovna organizacija se kaznuje od 500,00 do 50.000,00 din, odgovorna oseba pa od 50,00 do 5.000,00 dinarjev za prekrške, če (nima urejenega varstva pri delu, nima programa poučevanja, vzgajanja in preverjanja znanja o varstvu pri delu, uporablja objekte, delovne priprave in naprave, sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu brez pismenih izjav in navodil, periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav, zdravniških pregledov in organizirane prve pomoči ipd.) ne upošteva predpisov iz varstva pri delu in določil samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu.
Inšpektor dela lahko mandatno kaznuje z denarno kaznijo v znesku din 100,00 odgovorno osebo in v znesku 50,00 din ostale delavce delovne organizacije, če:
1.	dopusti, da se delo, ki bi se moralo opravljati pod nadzorstvom, opravlja brez nadzorstva ali se ne opravlja tako, kot to določajo predpisi o varstvu pri delu oziroma varstveni ukrepi in navodila;
2.	pri delu ne zagotovi uporabe predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu;
3.	ne poskrbi, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo namensko;
4.	dopusti, da delavec dela pod vplivom alkohola;
5.	kljub poprejšnjemu opozorilu ne uporablja namensko sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu in, če namerno odstrani z delovne priprave varnostno pripravo.
DELAVSKI SVETI V KUMROVCU — v Rogaški slatini
Naši delavski sveti v Kumrovcu

Oseminštirideset članov delavskih svetov, med njimi direktor delovne organizacije inženir Bergant in vodja TOZD Proizvodnja Lado Zabukovec in vodja TOZD Restavracija Maks Kramberger so 9. maja obiskali Kumrovec.
DELAVSKI SVETI V KUMROVCU — pred rojstno hišo maršala TITA
Jarše, maja — OL. Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije in TOZD Proizvodnja in delovne skupnosti Skupne službe so sklenili, da bodo naredili za vse tiste člane naših samoupravnih organov, katerim je potekel mandat, izlet. Zato, ker člani ne prejemajo sejnine je takšna nagrada umestna.
Ni bilo treba dolgo razmišljati, kam bi krenili. Glede na letošnje majske praznike, so bili vsi za obisk Kumrovca, z ogledom zanimivosti, ki se ponujajo na poti.
Ko to pišem, že lahko začnem: bil je petek. Kazalec na uri je kazal na 7,01. Z enominutno zamudo torej, če temu sploh lahko rečemo zamuda, smo se v lepem vremenu odpeljali na 250 km dolgo pot. Ta je vsem hitro minila v prijetnem razpoloženju. Zakaj, to vam pove ta zapis. Preberite ga zatorej do konca!
Po znani poti preko Trojan smo se ustavili najprej na Gomilskem. Šlo je le za orientacijski postanek zato so izletniki ostali v avtobusu.
Za savinjsko metropolo Celje nas je pot vodila po obronku Kozjanskega. Za nami so ostali kraji Šentjur, Grobelno in Šmarje. Za pol ure smo se prvič ustavili v Rogaški Slatini. Organizirano smo si ogledali vrelce znanih mineralnih vod Tem-Pel, Donat in Styria. Ravno prav, da smo razgibali noge s sprehodom Po lepem parku in se v dogovorjenem času vrnili v avtobus.
Mimo Rogatca in Durmanca smo po polurni vožnji prispeli v Krapino. Tod je postanek veljal ogledu muzeja evolucije s ponaredki izkopanin znanega krapinskega pračloveka (originali izkopanin so hranjeni v Zagrebu in javnosti niso dostopni, op. p.). Z uvodnim tolmačenjem kustosa muzeja se je začel in končal ogled. Vsi si evolucijske dobe niso zapomnili, sam sem pozabil celo na to ali sodi krapinski pračlovek med vrsto, ki jo označujemo z homo erectus ali že
med bitja naše dobe označene z homo sapiens.
Pri preverjanju pravilnosti sem videl, da nimam prav ampak je točna naslednja oznaka: homo pri-migenius krapiniensis. Najdbe so iz diluvija, to obdobje štejemo med najmlajše, kar pa vseeno zadostuje, da govorimo o izkopaninah starih nekaj tisoč let.
V Krapini so ostali razočarani zbiralci značk. Videti je, da jih je med nami že kar precej. Takih, ki so po vesti, da je značk zmanjkalo, negodovali, je bilo več kot tistih, ki so bili neopredeljeni.
Po avto cesti Maribor—Zagreb smo se iz Krapine peljali do Za-boka in tam zavili na cesto proti Kumrovcu.
Še pred dvanajsto uro smo se drenjali za vstop v rojstno hišo Josipa Broza, našega dragega maršala in predsednika. Da bi ogled potekal kar najbolj brez motenj, je za red skrbel miličnik. Poleg številnih fotodokumentov so bile tudi v tem muzeju najbolj zanimive značke. Zato se je ogled odvijal na vso moč počasi. Vsi so hoteli imeti vse: pogled v prostore maršalove rojstne hiše in vsak je želel značko.
Od predsednikove rojstne hiše do Doma mladine in boraca Jugoslavije smo pešačili. V Kumrovcu je po novejši odredbi prepovedan promet z motornimi vozili. Do doma pa je kar precej stopnic.
Na osrednji ploščadi (vodiči ji pravijo trg) smo šele dojeli elegantnost oblik stavb. Tri so: osrednja zgradba je last družbenih organizacij in jo sestavljajo razne večje in manjše konferenčne dvorane, knjižnica in spremni prostori. Spremni stavbi sta hotelska, kjer je 150 nočitvenih mest in restavracijska zgradba, kjer so jedilnice, na klasični in na samopostrežni način ter kavarne in snacke bari. Vse to tvori celoto, ki je šele prva faza izgradnje Kumrovca, v katerem bodo sčasoma dobili prostor
še Mandstični center in razni šport-
ni objekti (že na desnem bregu Sotle, to je na slovenski strani).
Iz videnega veje duh, da je in še bolj postaja Kumrovec jugoslovanski. Na to smo lahko posebej ponosni, saj za takšno mesto res ni republiških mej niti narodnostnih ovir. Prepričan sem, da naštetih ovir v naši skupnosti tudi sicer ni.
Prisostvovali smo filmskemu prikazu iz zapiskov o delu in življenju tovariša Tita ter poslušali v knjižnici nekaj verzov Krleže in drugih, večino v zagorskem narečju ter se nazadnje podali h kosilu, ki so nam ga pripravili po naročilu v kletni restavraciji »doma«.
Srknili smo še kozarček ali dva dobrega vinca (bizeljčana zavoljo izjemne bližine nimajo — op. p.) in se odpravili novemu cilju naproti. Popravljam, novi postaji zato, ker je bil cilj eden sam in to Kumrovec, ki je sedaj ostajal za nami. V nekoliko oblačnem vremenu, iz katerega se je izcimilo tudi nekaj deževnih kapljic, smo stopili iz avtobusa pred mostom čez Sotlo in v Slovenijo prikorakali naravnost Židane volje.
V Atomskih toplicah so najbolj vroči zaplavali v topli vodi. Nič jih ni moglo zadržati od te nakane.
Večina si je gasila žejo v sosednjem restauranu zato lahko tudi tu zapišem, da je bilo prav vsem ustreženo.
Kmalu smo bili zopet v avtobusu in se peljali mimo obnovljene Zibike in drugih kozjanskih krajev ter skozi Celje in Žalec prišli na zadnjo postajo našega izleta. V že omenjeni gostilni na Gomilskem smo našo prijetno pot zaključili z dveurnim postankom. Bilo je lepo.
Ja, bilo je lepo. To je komentar na vse. Na tisto prvič videno in na tisto prijetno, ko smo v sproščenem pogovoru za nekaj ur ustvarili družbo, ki se bo morda že jutri ponovno postavila na branik samoupravljanju in demokratičnega socializma.
Otmar
Precej večja količinska proizvodnja
PROIZVODNJA IN KVALITETA V APRILU 1975
Piše: ing. Franc Jeraj
Proizvodni obrati so delali v mesecu aprilu brez večjih zastojev. Del tkalnice, apretura in adjustirna pa so delno delali v podaljšanem delovnem času.
Fizični obseg proizvodnje je bil v vseh proizvodnih obratih, razen v obratu konfekcije, precej boljši kakor v prejšnjih mesecih. Precej večja je bila količinska proizvodnja, če jo primerjamo z aprilom 1974. S tem pa so bili doseženi tudi boljši rezultati količinske proizvodnje za obdobje štirih mesecev tako v izpolnjevanju letošnjih planiranih nalog, kakor tudi v primerjavi s proizvodnjo v preteklem letu.
Obrat predilnice je izpolnil mesečni plan proizvodnje s 113,4%, kumulativno za 4 mesece pa 101,9%. V primerjavi z letom 1974 je predilnica izdelala za 27,4 % več. V tem mesecu v predilnici ni bilo zastojev zaradi osnovnih surovin. So pa bili še zastoji zaradi pomanjkanja predpreje in to zaradi premajhnih kapacitet predpredilnice. Del zastojev gre na račun pomanjkanja delavcev. Tu pa ni vzrok v prenizkem številu zaposlenih, ampak v prilično visokem odstotku izostankov (skupaj 19,96 % in od tega bolniške 9,45 %). Kajti predilnica ima v primerjavi z lanskim letom zaposlenih za 18,2 % več delavcev.
Sukalnica je izpolnila mesečni plan s 112,4%. V primerjavi z letom 1974 je sukančarna izdelala za 9,4 % več raznih sukancev. Glede na to, da dela oddelek sukančame v letošnjem letu predvsem za potrebe naše tkalnice, lahko rečemo, da je rezultat količinske proizvodnje dober.
Tkalnica je mesečni plan izpolnila v t. m. z 99,5%, m* — 100,5 % in v 000 votkih s 103,2%. če primerjamo količinsko proizvodnjo v tem letu s proizvodnjo leta 1974 ugotovimo, da je bilo v obratu tkalnice izdelanih za 17% več surovih tkanin, merjeno v t. m in zatkanih za 29,1 % več votkov ob za 4,5 % več zaposlenih delavcev, kar pa gre predvsem na račun izdelane nove vrste zaves. Zastojev zaradi pomanjkanja osnov je bilo 789 stat-venih ur in zaradi pomanjkanja votka 1.348 statvenih ur. Navedeni zastoji so nastali predvsem zaradi pomanjkanja določenih barv barvane preje, ne pa v taki meri zaradi pomanjkanja surove preje.
Delni vzrok zaradi pomanjkanja barvne preje je verjetno tudi v ne-preračunani porabi določenih barv glede na sam čas priprave za barvanje in barvanja samega. Vendar, če ocenjujemo rezultat kot celoto, lahko ugotovimo, da je dober. Seveda pa bi bil ob smotrnejši organizaciji lahko še boljši.
Obrat oplemenitilnice je oplemenitil za 21,2 % več tkanin kakor pa je bilo s planom predvideno. V primerjavi z letom 1974 je bilo oplemenitenih in adjustiranih za 30,6 % več tkanin. Razmeroma visoka proizvodnja oplemenitilnice v aprilu gre na račun večjih dobav tiskanih tkanin iz MTT in pojačanega dela v oddelku adjustiranja tkanin. S tem pa je bilo doseženo zmanjšanje nedovršene proizvodnje neobdelanih tkanin in to delno za potrebe naše konfekcije, delno pa za direktno prodajo. Nedovršena proizvodnja neoplemenitenih tkanin je še vedno prevelika.
Novi oddelek barvanja preje je izpolnil mesečni plan le z 68,9%. Zastoji pri barvanju preje nastajajo zaradi občasnega pomanjkanja barvil, nepravočasnih dobav partij za barvanje, pomanjkanje mikelin cevk in preje, katero dobavlja predilnica Litija. Slabo izpolnjevanje plana barvanja preje se negativno odraža tudi v proizvodnji tkalnice. Obrat oplemenitilnice je imel v aprilu zaposlenih 16 delavcev več, kakor v aprilu leta 1974. To pa predstavlja 24,6 % več zaposlenih.
Obrat konfekcije je izpolnil mesečni plan z 78,7%. V primerjavi z letom 1974 pa je bila proizvodnja dosežena v višini 95,9%. To se pravi, da konfekcija ne dosega koli-
činske proizvodnje v primerjavi z letom 1974 merjeno v Nh. Vzrok v nedoseganju lanske proizvodnje ni toliko v slabši produktivnosti, kot je v izredno velikih izostankih, predvsem bolniških. To sem omenil že večkrat in tudi v mesecu aprilu je bila konfekcija z 11,66 % bolniških izostankov na prvem mestu v delovni organizaciji. Skupnih izostankov v konfekciji je bilo 21,7%, kar je tudi precej več kot v ostalih obratih. Iz evidenčnih podatkov je razvidno, da je tudi udeležba na delu ob prostih sobotah slabša kakor v preteklem letu.
V kvaliteti naših izdelkov je ugotovljeno poslabšanje glede na marec in to predvsem v surovih tkaninah. Zaradi slabega materiala je bilo izločenih iz I. vrste 5.8131. m tkanin. Zaradi tkalskih napak pa je bilo izločenih iz I. klase 35.0261. m tkanin in od tega 15.3011. m tkanin v IV. klaso.
Za izboljšanje kvalitete bomo morali posvečati večjo skrb že v predilnici kajti, tudi rezultat 70,6 % I. kvalitete preje od celotne proizvodnje predilnice nam mora biti signal za odpravljanje napak, katere delamo v predilnici in nato vsaj vplivajo na končno kvaliteto naših izdelkov.
Naš cilj pri nadaljnjem delu mora biti, da vsi in na vseh delovnih mestih vložimo maksimalne napore za izboljšanje kvalitete in s tem seveda tudi sami sebi izboljšujemo materialni položaj. Kajti tudi kvaliteta izdelkov pogojuje uspešnost prodaje naših artiklov tako na domačem kot na tujem tržišču.
Z večjo zavzetostjo proti inflaciji
Plenum društva inženirjev in tehnikov tekstilcev na Polže-
vem. Poleg organizacijskih zad kovno-ekonomskega področja.
Plenum Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše je bil v petek, 25. aprila letos v hotelu Polževo na Polževem. Predsedovala mu je dipl. ing. Daliborka Podbojeva.
Po uvodnih besedah so se poročila in razprave usmerile v najbolj pereče področje. Gre za zmanjševanje uvoza surovin, pomožnih sredstev in strojev — brez naštetega tudi v prihodnje ne bo šlo — in za večji izvoz. Uresničitev teh nalog bi pomenil frontalni nastop proti inflaciji, ki tako očito načenja naše gospodarstvo.
V razpravi je bilo rečeno, da je treba posebno skrb posvetiti tudi samoupravljanju, ker temeljne organizacije združenega dela še ne živijo povsod tako, kot bi to želeli in kakor bi marsikje lahko.
O društveni dejavnosti je bilo povedano, da je udeležba na strokovnih predavanjih, na športnih tekmovanjih, pa celo na ekskurzijah enostranska in daleč premajhna. Organizacija društva pod vodstvom dipl. ing. Jože Podpeskarja iz Tosa-me je dobra, zadovoljivo je tudi finančno stanje in delovni načrt. Obveščenost članov ustreza zato je zelo umestno ugotoviti, kaj bi člani radi, da bi bila udeležba na vseh nastopih boljša. Tajnik, tovariš Drolc, je poročal o številčnem stanju ki kaže, da je vseh članov v društvu Jarše 105 (največ v Indu-Plati in Tosami, manj pa v Univer-sale, v Traku in v Filcu).
Ko so soglasno sklenili, da bo inženir Podpeskar potoval na Mrts v Milano (Italija) na račun društva, so bili pomisleki, če bo za
so v ospredju naloge iz stro-
tri ali štiridnevno potovanje na to mednarodno razstavo tekstilnih strojev tudi tako pičla udeležba. Med udeleženci tega plenuma je obvladalo prepričanje, da bo takrat drugače.
Skladno z zakonitostjo mora društvo prirediti svoj statut in pravila določbam v veljavnem zakonu o društvih. To nalogo bodo za jar-ško društvo opravili dipl. ing. Jože Podpeskar, dipl. ing. Helena Breznik, Ivo Sešek in Otmar Lipovšek.
Plenum republiškega društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije bo letos v Lipici pri Sežani. Jarško društvo bodo na tem plenumu zastopali dipl. ing. Daliborka Podboj, ing. Fani Zajec, Emil Maver, Drolc in Ivo Tkalec. Plenuma se bosta udeležila še stalna člana republiškega odbora društva tovariša dipl. ing. Jože Podpeskar in Alojz Pušlar.
Kritično so pretehtali tudi izdajanje glasila društva Tekstilec (uredništvo je v Celju) in sodelovanje naših članov v tem strokovnem glasilu. Zadovoljivo je nalogo doslej opravila le članica dipl. ing. D. Podbojeva, ostali pa so pasivni pri dopisovanju. Zato, ker je namen lista, da bi člane povezoval tudi društveno so sklenili, da se bodo Jaršani odslej oglašali bolj pogosto (tudi s personalnimi prispevki). Poziv je veljal tudi navzočim po prašanju objavljanja oglasov, ki sicer nebi imeli komercialnega efekta, bi pa uredništvu pomagali preko finančnih čeri, ki so pogosto zelo ostre.
m Aj&m
DELAVSKI SVETI V KUMROVCU — KRAPINA (Osolin, Andromako,
Ukmar in Vodlan)
Kot vedno so tekstilci začeli tudi petkov plenum s strokovnim ogledom tekstilne tovarne. Tokrat tovarne Novoteks v Novem mestu.
V kratkem povzetku bi napisal o tem ogledu naslednje: Tovarna Novoteks se je v zadnjih letih močno razširila in povečala svoj delovni načrt. Ta še sedaj ni zaključen, ker so postale zmogljivosti konfekcije premajhne glede na proizvodnjo tkalnice. Pri tem se zastavlja vprašanje, kdaj bo ta začarani krog zaključen. Modernizacija in tehnologija odpirata z vsakim dnem nove možnosti in dimenzije. Vsaka modernizacija proizvodnje pomeni nakup novih strojev z še večjo zmogljivostjo. Enkrat je na vrsti en obrat, drugič drugi. Če jih je več, danes so z redkimi izjemami skoraj vse tovarne že kombinati, potem je ciklus obnove dolg okrog 10 let. V takšnem času pa so na voljo povsem novi stroji glede na delovanje in proizvodnost. Primer v Novoteksu to potrjuje. Sul-zerji v tkalnici dajejo tolikšno proizvodnjo, da je treba vse ostale obrate in oddelke prirediti danim okoliščinam.
Zavoljo visoke cene, ki so jo morali plačati za sulzer tkalske stroje, so ti v obratovanju brez predaha po 24 ur na dan. Le tako je investicija rentabilna. Kar smo videli, kaže, da je računioa pravilna.
Novi so tudi stroji v oplemeni-tilnici. Zelo so zanimivi vendar le za volnarje, ki uporabljajo za barvanje in oplemenitenje specialne stroje. Pri tem velja poudariti, da je večina izdelkov tovarne Novoteks danes iz mešanice kemičnih vlaken in volnenih, preostali delež pa je razdeljen med tkanine iz čiste volne in iz čiste sintetike. Kaj več okrog tega bi že poseglo v delovni program tovarne, ki ni za javnost.
Kaj bi še omenil. Razne konstrukcije stropov. In tal. Pravijo, da se zdravstveno najbolj obnesejo parketna tla. Tudi označevanje ročnih gasilnih aparatov (CO») je vredno posnemati. Ne bi opisoval za kaj gre, ker je to povsem tehnično vprašanje.
V fizikalnem in v kemičnem laboratoriju preizkušajo razne materiale. Usluge delajo tudi za zunanje naročnike in izdajajo kakovostna spričevala (ateste).
Zelo utesnjeni so v konfekciji. Morda imajo zato tako visoko normo. Ravno v konfekciji pa smo videli stroj za nakladanje tkanin pred krojenjem, kjer je delo skoraj v celoti avtomatizirano (vključno s prevozom delavca, ki dela s strojem).
Osebni dohodki so enaki, kot naši v Jaršah. O tem in vsem drugem, kar nas je zanimalo, nam je dajal strokovna pojasnila in odgovore inženir Ivkovič, ki je tudi predsednik Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev za Belo Krajino.
Otmar Lipovšek
Trend oblik in barv v proizvodnji zaves na zahodnoevropskem tržišču za leto 1975
(Textilpraxis, št. 12, Chemiefasern textil Industrie št. 1)
Proizvodnjo zaves delimo v tri glavne skupine, in to:
—	lahke transparentne zavese;
—	mrežaste srednje težke zavese (strukturne);
—	mrežaste težke zavese in dekoracij ske zavese.
Kakšne so razlike med posameznimi skupinami?
Če kot kriterij vzamemo svetlobno propustnost ugotovimo, da največ svetlobe prepuščajo lahke zavese, to se pravi tiste, iz prve skupine. Pri vsaki nadaljnji skupini se propustnost zmanjšuje tako, da je pri dekoracijskih zavesah praktično minimalna. Iz tega sledi, da se posamezne skupine med seboj razlikujejo po gostoti tkanine, finoči vlaken, obdelavi, ter teži.
Danes se kaže na tržišču tendenca omejevanja izdelkov v posameznih grupah in ne prihaja več do izenačevanja med njimi kot je bilo to pred leti.
Katere vrste zaves so najbolj iskane na zahodnoevropskem tržišču kaže naslednja tabela:
Za Konoplan prevedla in priredila dipl. ing. D. Podboj
Tabela kaže, da se Srednja Evropa nagiba h tenkim zavesam, ki prekrivajo pogled v notranjost, vendar pa so zelo prozorne in zračne. Skandinavske dežele uporabljajo v glavnem zavese kot okras k oknom, pri čemer je neoviran pogled v naravo iz notranjih prostorov. V južnih državah Evrope so zavese namenjene za zaščito pred soncem. Kot sončni filter se uporabljajo tkane transparentne voal zavese. Zavese izdelujemo v glavnem v dveh tehnikah :in to kot tkane ter pletene artikle. Tkane zavese, posebno one iz grupe strukturnih zaves, pridejo na tržišče v obliki sukljanke in voala. Pletene zavese proizvajajo v različnih oblikah v glavnem na rašel strojih.
Včasih je težko, po izgledu vzorcev, razlikovati med seboj obe tehniki izdelave. To nam kažeta tudi sliki:
V tabeli imamo nakazano razliko med posameznimi skupinami.
Lahke zavese 38—50 g/m2 Lahke strukturne zavese, 50—80 g/m2	srednje težke strukturne zavese 80—120 g/m2	težke strukturne zavese, 120—180 g/m2 dekoracij ske zavese, 120—180 g/m2
Barve: 90 % belo blago z redkimi barvnimi niansami, ki so vedno na beli ali svetli barvni podlagi Uporaba: zavese služijo kot dodatek k oknom in so le redko same ob oknih		Barve: izrazite na beli ali svetli barvni podlagi. Barvna paleta je široka in kot pri pohištvenem blagu. Uporaba: običajno brez dodatka
Skupina lahkih zaves	Skupina težkih zaves
kot dodatek k oknu	kot samostojni okras okna
Zahodna Nemčija	Danska
Belgija	Finska
Nizozemska	Norveška
Severna Francija	švedska
Luxemburg	Italija
Avstrija	Južna Francija
Švica	Portugalska
Anglija	Španija
"'•""»""miimiunmuH,,,,,,
ijij.
im
iiiii
(1) f	1
Sl. 1. Tkana zavesa
Tanke zavese ca. 38 g/m2)
L 1 — Diolen Ultra 76 dtex f 24 mat L 2 — Diolen Ultra 50 dtex f 18 mat
Milili™ i » i iiiii S i «
Sl. 2. Pletena zavesa
Strukturna zavesa (ca. 65g/m2)
L 1 Diolen Ultra 100 dtex f 36 mat L 2 Diolen Ultra 76 dtex f 24 mat L 3 Diolen Ultra 76 dtex f 24 mat L 5 Diolen Ultra V 610 dtex L 6 Diolen Ultra 610 dtex
Razvoj tkanih zaves stagnira nasprotno pa zavese, izdelane na rašel strojih doživljajo svojo pravo ekspanzijo. Tako poleg dosedanjih lahkih tipov zaves nastopajo že tipi težkih markizet zaves in v zadnjem času tudi pletene zavese na normalnih rašel strojih (groba delitev) npr. takih, kot je votkovni pletilni stroj (šusomat). Na posameznih rašlih lahko, glede na delitev stroja, vrsto igel dodatnih naprav (vodilec votka), finočo vlaken, številko preje ali sukanca izdelujemo različne tipe oziroma grupe zaves. Težo blaga lahko spreminjamo tudi s spuščanjem igel t. npr. 1 polna/1 prazna, 1 polna/2 prazni, 1 polna/3 prazni. Na sliki vidimo vzorce glavnih skupin zaves, ki so vse delani na rašlih z delitvijo 36 gg.
Nadaljevanje in konec na naslednji strani
Sl. 6
Srednja težka strukturna zavesa
L1 Diolen Ultra 200 dtex f 72 mat L 2 Diolen Ultra 200 dtex 172 mat L 3 Diolen Ultra 100 dtex f 36 L 5 Diolen Ultra V 2600 dtex Diolen Ultra ZE 6500 dtex

mamBssm
tBBSSSSSBk
Sl. 8
Težka strukturna zavesa (ca. 135 g/m2)
L1 Diolen Ultra 76 dtex f 24 mat L 2 Diolen Ultra 200 dtex f 72 mat L 3 Diolen Ultra 76 dtex f 24 mat L 5 Diolen Ultra V 2600 dtex L 8 Diolen Ultra Acribel Bukle 5260 dtex
Tkane zavese so bolj zastopane v proizvodnji dekoracijskih zaves, težkih zaves iz sukljanke (v to področje že posega šusomat) ter pri izdelavi voal zaves, ki jih v glavnem uporabljajo le v določenih državah (Francija, Italija). Danes obstaja tudi vrsta pletenega voala.
V zadnjem času prihajajo na tržišče kot novost tkanine izdelane s šivano tehniko (npr. malimo izdelki). Plastičnost površine pridobijo ti izdelki z naknadno izžigalno obdelavo (sl. 1) ali pri izdelavi iz različno debelih niti. Izdelke še naknadno tiskajo z velikimi dekoracij skimi ali ornamentskimi vzorci Poleg omenjenih struktur izdelave na tržišče še prihajajo izdelki ža-kardnih zaves ter v veliki meri še žakardne pletene zavese.
Dizain odnosno barva zaves se danes skladajo s celotno notranjo opremo prostorov. Modne zahteve kažejo tendenco igranih linij z romantičnim odtenkom. Strogo grafični motivi z veliko površino vzorcev so se še zadržali vendar v manjši meri kakor pred leti. V ospredje prihajajo drobni in ornamentni motivi.
V letu 1975 naj bodo tkanine za zavese voluminozne, imajo naj mehek in topel otip ter naj težijo za eleganco. In kakšne barve bodo krasile naša okna, strogo omejene na barvitost narave to se pravi bež in rjavi toni ter oranžne in zelene barve.
Sodeloval sem na paradi zmage v Beogradu
Piše Marjan Pipan
Ob 30. obletnici zmage nad fašizmom je bila v Beogradu 9. maja velika parada. K paradi sodijo tudi temeljite priprave. Kot vojni obveznik sem sodeloval na teh pripravah in nastopil na paradi. Bil sem v skupini teritorialnih enot iz naše republike.
Priprave so se pričele 15. aprila v Mariboru. Bilo nas je preko tristo. Korakanje smo vadili dopoldne in popoldne. Na začetku je bilo to naporno, ker smo bili brez kondicije. Da bi bili popolna teritorialna vojska smo imeli v naši sredi tudi predstavnice ženskega spola.
S sodelovanjem so dokazale, da so pomemben člen v sistemu splošnega ljudskega odpora. Poleg vaj je bilo nekaj ur rezerviranih za družabno življenje. Dnevi so nam zato še hitreje minili in 24. aprila smo se odpeljali proti Beogradu.
V Beogradu smo se nastanili pod šotori. Naselje šotorov je bilo načrtno postavljeno nalašč za parado. V taboru smo bili zbrani vsi, ki smo sodelovali na paradi. Vsaka skupina je imela svoje šotori-šče. Po dve republiki sta tvorili ulico. Naši sosedje so bili Makedonci. V naselju je bila še velika
Nadaljevanje na 10. strani
Pravica ima zavezane oči
Pri prijavah za Umag je bilo vse v redu. Prikolice oddane, sobe še proste. Za dopust na
Mali planini samo en interesent.
četrtek, 15. maj 1975 —• OL
Iz navade smo hiteli na delo z zaprtim dežnikom v roki. (ali torbici). Iz meglenega jutra so prišli kandidati za Umag. Do šeste ure se jih je nabralo okrog 30. Morda še več.
Najprej si je mesto zagotovila za počitnice v Umagu Anka T. Do začetka malice ob 9. uri tega dne jih je sledilo še 76. Zanimal sem se, koliko od teh je članov kolektiva, ki delajo v upravnih službah (v pisarnah — op. p.). Marija je preštela in povedala: »Za sodelavce iz delovne skupnosti skupne službe imamo prijavljenih vsega 7
Nadaljevanje z 9. strani
Sodeloval sem na paradi zmage v Beogradu
jedilnica in letni kino z odrom za nastope raznih kulturnih skupin. Skoraj vsak večer so nam predvajali filme, v popoldanskem času pa so nas obiskale razne kulturne skupine. Z udeleženci parade pa so RTB Beograd, Sarajevo in Titograd priredili veseli večer. Poleg skupnega programa so predstavili še nekatere posameznike med njimi komandanta prve parade v svobodi.
Same priprave so si ogledali tudi naši visoki funkcionarji med njimi tovariši Stane Dolanc, Marjan Rožič, Nikola Ljubičič in drugi.
Hrana je bila dobra, postrežba pa hitra. Precej smo se prepotili predno smo bili pripravljeni za parado pred Maršalom. Nekaj dni pred parado so se nam pridružili predstavniki civilne zaščite, športniki, telovadci ter mladinci in pionirji.
že sama vaja za parado je pokazala, kakšno zanimanje je vzbudila parada med Beograjčani in prebivalci iz okolice. Vse je potekalo kot predvideno. Celo vreme nam je bilo naklonjeno.
Naselje »bratstva in enotnosti« je bilo lepo urejeno. Pri enotah teritorialne obrambe se je že na zunaj videlo, kateri narodnosti kdo pripada. Iz raznobarvnih kamenčkov so bili pred šotori upodobljeni grbi posameznih republik; mi Slovenci pa smo naredili iz kamenčkov tudi zemljevid Slovenije in naš grb. V prostem času smo sklepali poznanstva in prijateljstva, igrali šah, brali knjige in časopise za praznik OF pa smo Slovenci pripravili kulturni program za vse.
Na 1. maja smo imeli prost dan. Mnogi so si prvič ogledali Beograd; nekateri Avalo. Tako se je vedno bolj bližal 9. maj.
kandidatov za sobe in 4 za letovanje v camp prikolicah. Vsi drugi so od drugod.«
Številka nedvomno potrjuje načelo, da ni iz skupnih služb prekomerno veliko prijavljencev glede na število zaposlenih. Obratno, ravno v razmerju je.
Precej več se je v teh jutranjih urah prijavilo naših upokojencev. Vsega kar 12. Po načelu, da upokojenci nimajo pri prijavi niti prednosti niti omejitve, so jih pač zapisali, kot so izražali željo, da bi jim bili določeni prostori ali camp prikolice na voljo.
Naposled je prišel dan, na katerega smo se tako skrbno in vestno pripravljali. Vstali smo zgodaj in najprej izdatno zajtrkovali. Čakala nas je težka preizkušnja. Treba je bilo pokazati našemu dragemu maršalu Titu, celi Jugoslaviji in vsem svetu, moč naše armade oziroma pripravljenost ljudskega odpora. Hoteli smo dokazati, da bi v primeru agresije, z vsemi močmi in za vsako ceno branili pridobitve NOB in vse pridobitve od zmage do danes. Že na poti proti zgradbi skupščine, kjer je bila tribuna, so nas pozdravljali tisoči Beograjčanov in drugi. Ob 9 h se je pričela parada.
S predajo raporta komandanta parade Doke Jakopiča in dovoljenjem maršala Tita, se je parada pričela. Sledil je mimohod vseh sodelujočih. Korakali smo mimo tribune, na kateri je bil tovariš Tito s svojimi najožjimi sodelavci ter predstavniki tujih držav. Ob zvokih vojaške godbe smo v paradnem koraku in s pozdravom stopali mimo naših voditeljev. Potem je bilo slišati borbene pesmi v vseh jezikih narodov Jugoslavije. Parado smo zaključili po isti poti, po kateri smo prišli v središče našega glavnega mesta.
Po kosilu smo se pripravili na odhod iz Beograda. Odpeljali smo se v Maribor, kjer smo oddali našo opremo ter se poslovili od novih in dobrih prijateljev in se odpeljali domov.
Ker je parada dobro uspela in naletela na občudovanje po vsem svetu, smo pozabili na utrujenost. V spominu nam bodo ostali težki in lepi trenutki. Sam sem spoznal nove tovariše in našel nove prijatelje.
PARADA NI BILA SAMO MANIFESTACIJA MOČI AMPAK TUDI ZBLIŽANJE TER KREPITEV BRATSTVA IN ENOTNOSTI NAŠIH NARODOV.
Največ zanimanja oziroma rezervacij je za čas med poletnima mesecema. Nobenih prijav pa v tem času še niso imeli za drugo polovite avgusta. V TOZD Restavracija in počitniški domovi so z nezaupanjem gledali enkrat na spisek prijavljenih in izmenoma na uro. Izkušnje iz prejšnjih let pravijo, da je bilo v tem času vse mimo. Letos ni oddana niti polovica kapacitet.
Ko smo kramljali o tem je prišla sodelavka in rezervirala sobo za svojega sina. Pošteno je vse povedala. Tudi to, da je njen sin že poročen in ima svoje stanovanje in svojo službo. Miličnik je. Takrat se je ustavilo kajti, kako se opredeliti, do kdaj velja za otroke članov kolektiva klavzula »otroci članov kolektiva«. Sodili smo, da je s tem mišljeno, da so družinski člani tisti, ki živijo z nekom v skupnem gospodinjstvu in otroci naših članov tisti, za katere so naši člani dolžni zanje skrbeti. V primeru, ko se otrok osamosvoji, ne sodi več v krog družinskih članov in jim ne gredo ugodnosti, kot jih navaja stavek — svojci članov kolektiva. Ob takšnem tolmačenju tudi ni umestno, da jih naši člani vtem terminu prijavljajo za letovanje, ker je ta čas rezerviran za prijave za letovanje naših delavcev.
»Vsako leto je enako« je k temu pripomnila Marija. Prijavijo se naši člani kolektiva, na dopust pa gredo povsem drugi. Za takšno stanje smo nemočni, ker nimamo točnih navodil, kako zadevo pošteno urediti. Upravnik tovariš Kramberger je rekel: »Letos naj bo kot je, za prihodnje leto pa bomo skušali tudi to napako popraviti. Zaenkrat sem nalogi nedorastel, ker ne poznam vseh prilik.«
Mnenje, da je čutiti pomanjkanje denarja, najbrže ne drži. Še nikoli ni toliko naših sodelavcev gradilo svoje hiše kot v tem času pa bi tam prej pomislili na stisko z denarjem. Kaže, da so ljudje postali bolj zahtevni. Tudi v Umag ne želijo vsako leto.
Kdo ima torej prav. Tisti, ki prijavi pošteno in ostane praznih rok ali tisti, ki prodaja svoje ime za tretjega.
Zgodilo se bo verjetno tudi letos, da bomo sredi poletnega časa videli v našem domu v Umagu »tujce«. Pa ne bo šlo za nobeno pro-tekcijo in nobeno podkupovanje. Še dolgo ne. Da pa bi bili zadovoljni vsi bi morali nekatera določila točneje opisati. Pri tem delu bi morala imeti »pravica zavezane oči«.
Otmar
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
Športno tekmovanje mladine
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
V počastitev 30-letnice osvoboditve ter rojstnega dne maršala TITA in Dneva mladosti je občinski komite Zveze socialistične mladine Slovenije iz Domžal organiziral sredi maja letos tekmovanja v nogometu, odbojki, šahu, košarki, streljanju, namiznem tenisu in v atletiki.
Mladi iz Induplati smo se udeležili večine tekmovanj; za tekmovanja v namiznem tenisu in za odbojko pa smo bili celo prireditelji oziroma gostitelji.
Tekmovanja v odbojki so bila na našem zunanjem igrišču v ponedeljek 12. maja. Strelsko tekmovanje je bilo (tudi v Jaršah), v četrtek 22. maja. Ta dan so se pričele tudi igre v namiznem tenisu, ki so trajale še naslednji dan, to je 23. maja.
Cilj vseh tekem je bil pritegniti čimveč mladih, kar nam je uspelo. Z udeležbo smo prireditelji bili zadovoljni.
Tekmovanja v Jaršah smo organizirali ob pomoči domačega društva za športno vzgojo in telesno rekreacijo Partizan Jarše in ob pomoči strokovnih vodnikov tovarišev Mira Šimica, Rajka Kavčiča in Marjana Zupana.
REZULTATI:
Odbojka:
1.	OO ZSMS Lek
2.	OO ZSMS PKVGš Domžale
3.	OO ZSMS Induplati
Streljanje — ekipno (moški)
1.	OO ZSMS PKVGŠ Domžale
2.	OO ZSMS Preserje
3.	OO ZSMS Lukovica 6. OO ZSMS Induplati
Streljanje — ekipno (ženske)
1.	OO ZSMS Homec-Nožice I
2.	OO ZSMS Homec-Nožice II
Streljanje — posamezno (moški)
1.	Dane LAVTAR (PKVGŠ)
2.	Stane VAVPETIČ (PKVGŠ)
3.	Marko KRULEJ (Lukovica)
Streljanje — posamezno (ženske)
1.	Majda LONČAR (Lukovica)
2.	Zdenka LIPOVŠEK (Homec-Nožice)
3.	Bojana ULČAR (Homec-Nožice)
Namizni tenis — ekipno (moški)
1.	Melodija
2.	Dob
3.	Vir II
Namizni tenis — ekipno (ženske)
1.	Induplati
Namizni tenis — posamezno (moški)
1.	Jordan JAKLIN (Melodija)
2.	Jože BENEFI (Melodija)
3.	Tine ŽAB NIKAR (Papirnica)
V malem nogometu, igrali smo ga v Mengšu, smo mladinci iz Induplati zasedli 3. do 4. mesto. S to uvrstitvijo smo zelo zadovoljni.
Na zaključni prireditvi v Domžalah, bila je v četrtek 24. maja, smo prejeli mladinci iz Induplati dve priznanji; za 3. do 4. mesto v malem nogometu in za 3. mesto v odbojki.
Vinko Kepec, predsednik OO ZSMS Induplati
1975
Romani Prešernove knjižnice
ZA VAŠO DOMAČO KNJIŽNO ZBIRKO
Z nakupom novih knjig so vedno enake težave. V ta namen ni nikoli odvečnega denarja. Poleg tega so knjige vedno dražje. Le ob podpori družbenopolitičnih ustanov in pri tiskanju velikih naklad so knjige dostopne vsakomur. Prešernova družba z dolgoletnim slovesom pri posredovanju dobre knjige vsaki slovenski hiši, je uspela obdržati dosedanjo ceno knjigam.
Vabilo, da se naročite na več najnovejših romanov v prednaročilu sodi med ukrepe, da bi bile cene knjigam tudi v prihodnje nespremenjene. Pripomnili bi, da za dobro knjigo ni nikoli preveč zahtevano. Program Prešernove družbe ima naslednje knjige:
Vse iz letne knjižne zbirke »Prešernove družbe«
—	PREŠERNOV KOLEDAR 1976 PLAT ZVONA
—	Beno Zupančič:
HIŠA UMIRAJOČIH
—	Milena Mohorič:
PTIČKI BREZ GNEZDA
—	Franc Milčinski:
HIGIENA IN KOZMETIKA
—	Miško Kranjec:
POVEST O DOBRIH LJUDEH
Vse iz zbirke »Ljudska knjiga«
—	Helen Keller:
ZGODBA MOJEGA ŽIVLJENJA
—	Rofaer Vailland:
IGRA ŽIVLJENJA
—	Edna 0’Brian:
DEKLETA Z DEŽELE
—	Koršunov:
DREVORED V DEŽJU
—	Sadeg Hedajat:
HAJDI AGA
—	Toma Momirovski:
LETA NESPEČNOSTI
Celotno zbirko lahko naročite v prednaročilu pri zaupniku Prešernove družbe v Induplati pri tovarišici Veri HABJAN v kadrovski službi.
Za vašo odločitev ni nikoli prepozno. Morda pa vam bo žal, da se niste za to odločili že prej. Poslušajte zatorej naš nasvet:
Vse knjige ali le posamezno zbirko lahko naročite že danes!
Naslov in drugo vam je poznano.
Prednaročniki bodo zbirko prejeli v broširani izvedbi za 70 din in vezano za 100 din.
Zbirka romanov »Ljudska knjiga« je naročnikom na voljo v broširani izvedbi za 120 dinarjev in vezana v celo platno za 200 din.
Naročniki morajo svojo odločitev javiti čimpreje tovarišici Habjanovi in knjige lahko plačate v dveh ali treh obrokih vsaj do konca tega leta. Knjige bodo dostavljene naročnikom v Induplati v času okrog 29. novembra 1975.
OD v porastu
POROČILO ZA APRIL 1975
Vrednost točke za drugi kvartal leta 1975 je bila določena z 0,0186 din.
Odstotek za izračun menjajočega se dela osebnih dohodkov:
R-D = 9,5 %,
R-D-Z = 13 %.
VSTOPI:
1.	Maks Kramberger, vodja TOZD Rest. in poč. domov, vstopil 15. 4.1975
2.	Hafner Branko, ključavničar, vstopil 5.5.1975
3.	Ribič Ljudmila, šivilja v konfekciji, vstopila 7. 5.1975
4.	Novak Rajka, šivilja v konfekciji, vstopila 13.5.1975
5.	Sulja Sonja, del. v sklad. got. izd., vstopila 15.5.1975
6.	Zabret Maksimiljan, mojster izmene, vstopil 19.5.1975
7.	Grubešič Ljubica, previjanje v predilnici, vstopila 21.5.1975
TOZD Restavracija in počitniški domovi R2 = 15 »/o,
TOZD Industrijska prodajalna je R2 = = 15 %.
Poprečno izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS skupne službe je znašal v aprilu 2.921,97 din, t. j. za 87,50 din višji od meseca marca, kar gre na račun višjega odstotka pri menjajočem se delu osebnega dohodka in izplačila za dodatno delovno soboto. Za Restavracijo in počitniške domove jc znašal poprečni OD 3.421,00 din, z? Industrijsko prodajalno pa 3.632,00 din.
IZSTOPI:
1.	Sabljakovič Muhamed, del. v oplemen., izstopil 15.4.1975
2.	Popovič Milivoje, tkalec zaves, izstopil 29.4.1975
3.	Budau Tulij, novinar, izstopil 6. 5.1975
4.	Knez Branko, del. v oplemen., izstopil 10. 5.1975
POROČILI SO SE:
1.	Lavrinc Mira, poročena REBOLJ
2.	Smrkolj Majda, poročena PU-STOTNIK
Obe mladoporočenki sta zaposleni v obratu Peče.
Iskreno čestitamo!
Mladi na delovni akciji
Kot vsako leto smo si tudi letos zadali nalogo, da bomo organizirali delovno akcijo mladih. Z navdušenjem smo podprli predlog, da se bomo dela lotili vsi in tako starejšim pokazali, da delamo mladi tudi izven službenega časa.
Žal so bile za večino mladih besede obljube in navdušenja le prazno besedičenje. Vsi ti jemljejo brez resnosti sprejete obveznosti in pozabljajo, da delamo le v našo in družbeno korist. Zato je že nekaj akcij propadlo, ker manjka zavesti, da z delom gradimo našo 'i bodočnost.	/
S Partizanom Jarše, društvom za telesno rekreacijo in športno vzgojo, smo sklenili pogodbo za izkop jam za postavitev ograje okrog travnatega igrišča v Zgornjih Jaršah. Gre za precejšnjo vsoto, ki jo bomo še kako potrebovali za izpolnitev naših delovnih načrtov v tem letu.
Na oglasnih deskah so vabili plakati mlade »... udeležite se akcije in pridite v čimvečjem številu!« Toda, naj bodo plakati napisani s črno ali zlato barvo, udeležba na zadnji akciji je bila zelo slaba.
Napočil je dogovorjeni dan. Sobota. Zbrali smo se na igrišču in razdelili krampe in lopate. Fantje so vzeli prvo, dekleta lopate. Čeprav je bilo hladno in pusto vreme nam je kmalu stopil pot na čelo. Seveda nas vse to ni oviralo pri delu in ob številnih šalah, ki so jih fantje kar stresali iz rokava, nam je čas hitro minil in tudi delo je dobro napredovalo. Veselo razpoloženje je trajalo ves čas dela tja do zaslužene malice v naši restavraciji.
Naše delo še ni končano. Od 150 jam smo izkopali šele 41. Akcijo bomo zato ponovili. Takrat, to upam, nas bo več. Tokrat pa želim pohvaliti vse udeležence akcije 20. aprila predvsem fante iz tkalnice in vzdrževanja ter dekleta iz uprave.
Tatjana
TOZD proizvodnja
Razred	pred.	prip.	tkal.	oplem.	konf.	d o > o	teh. sl.	•žL . M S*	§1	TOZD Trgov.
1500—1700	3									
1700—1900				1						
1900—2100	2		5	7	3			1		
2100—2500	27	40	35	11	88	4		15	1	—
2500—3000	31	61	112	42	114	10	7	65	6	—
3000—3500	7	8	35	11	11	9	2	49	5	5
3500—4000	3	3	14	5	3		1	24	3	—
4000—4500			2		1			14	3	1
4500—5000	2		2		1	1	4	6	—	—
5000—5500				1			1	8	—	1
5500 in več		1	1				2	19	1	—
skupaj	75	113	206	78	221	24	17	201	19	7
najnižji OD	1572	2113	1914	1898	2045	2309	2757	2971	2402	3075
najvišji OD	4693	5652	5547	5447	4670	4688	7420	8970	6119	5020
poprečni OD	2629	2661	2823	2770	2591	2949	4020	3604	3421	3632
Vera Habjan										
Obvestila iz kadrovske službe
Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI JARŠE n. sol. sub. o. UREDNIŠKI ODBOR: Jelka KOČEVAR, TOZD Restavracija in počitniški domovi, Vida KOŽELJ, TOZD Industrijska prodajalna, Cilka MRDŽE-NOVIČ, DS Skupne službe, Ingo PAŠ, dipl. iur., DS Skupne službe, Janko UKMAR, Ing., DS Skupne službe, Lado ZABUKOVEC, ing. TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, in Otmar LIPOVŠEK, v. d. urednika — DS
Skupne službe. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani
Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacijo SRS (421-1 72 od 8. aprila 1974).