8 iž ‘ž A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuhtSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 92 (10.004) TRST, sreda. 19. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. ao 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SEDMO DRAMATIČNO SPOROČILO 32 DNI PO UGRABITVI IN POKOLU V ULICI FANI Rdeči brigadisti so sporočili smrt Alda Mora: doslej brez uspeha iskanje njegovega trupla Sporočilo so teroristi poslali v jutranjih urah listu «11 Messaggero» . 'v* Preiskovalci se vprašujejo, če ne gre zgolj za poskus diverzantske akcije - Področje jezera Duchessa je v tem času skoraj nedostopno Pred epilogom ^teroristi rdečili brigad res žc a 11 svojo smrtno obsodbo nad 0 ta enotnost potrdila kot ČrUJi 1,1 ‘rejna oblika italijanskega h« cl,0Političnega življenja, potem „ "Soče reči (ob potrditvi tragično a |nj®j, da je Moro s svojo snirt-l«n a! P“ eni strani morda odloči-nj „ daree terorizmu, po drugi stra-J« | sv°j zadnji prispevek razvo-lljl '“ "trditvi demokracije v Ita- RIM — Tesnoba, bojazen, dvomi in dramatična napetost, ki so se začeli spiralno stopnjevati, potem ko so v soboto rdeče brigade sporočile, da so obsodile na smrt ugrabljenega predsednika krščanske demokracije Alda Mora, so včeraj dosegle višek. Teroristi so sporočili, da so «izvršili smrtno obsodbo s „samomorom”» in da je Morovo truplo «na blatnem dnu jezera Duchessa*, skoraj nedostopnega gorskega jezerca na meji med pokrajinama Chieti in L’Aquila. Takoj po presunljivem sporočilu je preiskovalni stroj stekel s polno paro, vendar doslej brez vidnejših uspehov in vprašanja, ki so si jih vsi zastavili ob sedmem sporočilu. Je resnično? Gre z a neslano šalo? Ali je poskus diverzantske akcije? — so zaenkrat še brez odgovora. Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini kot eden od najbolj dramatičnih dni, ki jih je preživela italijanska republika, se je začel ob 9.30, ko je v uredništvu rimskega lista «11 Messaggero» zabrnel telefon in je moški, ki je govoril z dokaj izrazitim rimskim naglasom, sporočil, da sta v posodi za odpadke na Trgu Belli sporočili rdečih brigad. Urednik lista, ki je nemudoma odšel na trg, je v posodi našel samo eno kratko, dramatično sporočilo: smrtna obsodba je bila izvršena. Sporočilo (ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu) je v primerjavi s prejšnjimi letaki rdečih brigad zelo kratko in napisano očitno v naglici, saj vsebuje rickaj grobih pravopisnih napak. Pa tudi ton, grobo sarkastičen, je za teroristično organizacijo neobičajen. Kljub temu je po mnenju izvedencev letak najbrž avtentičen. Spraševali pa so se, zlasti še ko se je zvečer izjalovilo iskanje trupla v navedenem kraju, ali ni bilo sporočilo le diverzantska akcija, poskus teroristov, da dvignejo «lastno kotacijo», da zmedejo javno mnenje in demokratične sile, da delno zrahljajo po licijski obroč, ki vklepa Rim že mesec dni. Vendar so to le domneve, osnovane bolj na 'ogičnem sklepanju kot na stvarnih dejstvih. In ob kepici hipotez, ena sama tragična gotovost: upanje, možnost, da bi našli Alda Mora še živega je vse manjša, neznatna. Kot rečeno je preiskovalni stroj takoj po najdbi sedmega sporočila stekel s polno paro. Karabinjerji, policija, potapljaški oddelek gasilcev so s helikopterji odleteli do jezera Duchessa v visokih Abrucih, da bi preverili informacijo brigadi- Sporočilo brigadistov m as To je dobesedni prevod zadnjega sporočila teroristov: Proces proti Aldu Moru ^ries, 18. aprila 1978, se zaključuje ..diktatorsko” Obdobje KD, ki je trideset let vladala z logiko nasi-Istočasno s tem datumom sporočamo, da je bila izvedena smrtna obsodba nad predsednikom ^ Aldom Morom in sicer s ,,samomorom”. Omogočamo, da se najde truplo ter zato sporočamo, N® leži. Truplo Alda Mora je potopljeno v blatno °no (zato je pravil, da je zabredel v močvirje) je-*era Duchessa, v nadmorski višini 1.800 metrov, b.ri kraju Cartore v pokrajini Rieti, na meji med La-C|iem in Abruci. To je zgolj začetek dolge vrste ..samomorov”: ..Samomor” ne sme biti lasten samo za skupi-n° Baader Meinhof. . Naj se Cossiga, Andreotti, Taviani in vsi dru-8'. ki podpirajo režim, začnejo tresti. P.S. Opozarjamo Sossija, Barbara Corsija in druge, “a so še vedno na ..začasni” svobodi. “Poročilo ,št. 7 18. IV. 1978 Za komunizem Rdeče brigade stov. Rezultat je zaenkrat izostal, ker je jezero, majhna gorska mla-kuža, skoraj nedostopno. Prekriva ga debela skorja ledu in sneg, ki je predsinočnjim zapadel v izobilju, je zabrisal vsako sled za morebitnimi obiskovalci. Kaže pa vsekakor, da je edina družina, ki živi v zaselku ob vznožju masiva Duchessa pred nekaj dnevi res opazila moškega in dekle, ki sta se peš podala k jezero, kjer naj bi tudi prenočila. Zanimivo je, da naj bi opis ženske odgovarjal potezam teroristke, ki jo iščejo v zvezi s krvavo zasedo v Ulici Fani. Kronika preiskave je v ostalem kaj skopa. Potapljači in posebni oddelki policije in karabinjerjev, ki so mukoma prispeli do planote, so natančno pregledali bregove jezera Duchessa ter preiskali tudi neko bližnje jezerce, vendar brez uspeha. Edina stvarna ugotovitev je, da je jezero dostopno le peš, ali pa s helikopterji. Tudi posebej opremljena terenska vozila so namreč obtičala sredi poti v blatu in snegu. KAKO JE RIMSKI POLITIČNI SVET SPREMLJAL VČERAJŠNJE DOGODKE Dan neskončne tesnobe Predstavniki demokratičnih strank potrdili solidarnost s KD - Bufalinijevi zaključki na seji CK KPI RIM — Včerajšnji dramatični dan je potekel v znamenju neskončne tesnobe. Za ves italijanski politični svet je bil to dan, ki bo vsem ostal v bridkem spominu. Vest o sedmem sporočilu rdečih brigad, ki je napovedovalo možnost, da bi našli truplo Alda Mora, je prispela na Piazza del Gesu, kjer je sedež Krščanske demokracije, malo po deseti uri, ter se je takoj razširila če na sedež KPI, ki je oddaljen samo kakih petdeset metrov, na poslansko zbornico, na senat, na palačo Chigi, na sedeže drugih strank. Od tistega trenutka, ko so povečini še prevladovali dvomi v avtentičnost sedmega sporočila, se je začelo za politične predstavnike dramatično nihanje med potrebo, da bi ohranili mirne živce, in nujnostjo, da bi bili pripravljeni na možnost tragične potrditve. Zasedanje centralnega komiteja KPI, ki so ga najprej prekinili, da bi omogočili sejo strankinega vodstva, se je sicer nadaljevalo popoldne, toda šlo je zgolj za formalnost. Debata je utihnila v pričakovanju novic o policijskih akcijah na hribih na meji med Lacijem in Abruci, ki so bili tudi praktično edini argument zaključnega posega posl. Bufalinija. Vsedržavni kongres ZK MI, ki bi se moral začeti danes, so odložili na jutri, tajnik PRI Bia-sini pa ni izključil možnosti, da bi odložili tudi republikanski kongres, katerega začetek je predviden za 26. april. Na sedežu KD stalno zaseda strankino vodstvo, medtem ko predstavniki drugih demokratičnih strank prihajajo izražat solidarnost. Med prvimi sta bila Berlinguer in Chia-romonle, ki sta se kratko sestala z Zaccagninijem in Galionijem ob navzočnosti predsednika vlade Andreottija. Pozneje sta bila na vrsti La Malfa in Biasini za PRI, po kratki seji socialističnega vodstva pa ta prišla na sedež KD še Craxi In Signorile. Med Piazza del Gesu in Morovim stanovanjem so ves dan romali najtesnejši družinski prijatelji in sodelavci: Tina Anselmi, Corrado Guerzoni, predsednik ENI Sette, minister Morlino. Tudi sam Zaccagni-nj je šel obiskat Morovo ženo, da jo osebno seznanil z najnovejšim razvojem položaja. Andreotti je preživel polovico svojega časa na sedežu KD, drugo polovico pa v palači Chigi: govorilo se je o izredni vladni seji, ki so jo pa odrekli, ko pa ni bilo nobenih novih vesti o Moro- vi usodi. Delo senata se je začelo popoldne z besedami predsednika Fanfanija, namenjenimi seveda Moru, na Monte-citoriu pa je potekala — v skoraj i-realnem vzdušju — razprava o državnem proračunu. Toda pozornost vseli je bila posvečena samo vestem, 'ki so jih posredovale tiskovne a-gencije o poteku iskanja okrog jezera delia Duchessa, ki je včeraj postalo najbolj znano italijansko jezero. Ko je v večernih urah prišla iz Rietija vest, da na dnu jezera po vsej verietnosti ni ničesar, se je v marsikom spet prižgala iskrica upanja: morda je bila le diverzija, je bilo slišati na sedežu KD. Toda vsak optimizem je odveč. Čeprav ni avtentičnost sporočila rdečih brigad stoodstotno potrjena, kot tudi ni potrjena resničnost trditev, ki jih vse boje — je dejal pssl. Bufalinj v svojem zaključnem posegu na zasedanju CK KPI — moramo po drugi strani upoštevati krvoločnost temačne morilske tolpe in se moramo pripraviti na najhujše. Bufalini pa je tudi poudaril, da tu ne gre niti za vojno, niti za gverilo, kajti rdeči brigadisti niso borci, ampak samo zločinci, ki skušajo ogrožati omikano sožitje in demokracijo. Zaradi popolne osamljenosti, v kateri so se znašli, niso dosegli svojih političnih ciljev, toda potrebno je vztrajati na poti izoliranja, ki mora postati popolno, saj bo to najboljši odgovor teroristom. MINO FUCCILLO Edvard Kardelj o ugrabitvi Mora LJUBLJANA - član sveta Federacije Edvard Kardelj je med razgovori z italijansko parlamentarno delegacijo, ki Je včeraj zaključila obisk v Jugoslaviji, izrazil gostom veliko zaskrbljenost jugoslovanskih narodov za usodo predsednika KU Alda Mora, velikega prijatelja Jugoslavije in e-tiega poglavitnih pobudnikov sodelovanja med državama. Kardelj je nato razčlenil vprašanje terorizma in družbenih korenin tega pojava. V tein okviru je dejal, da sta tako desni kot levi terorizem v službi mračnih sil, katerih cilj je zrušiti demokratične ustanove v posameznih deželah, pa tudi onemogočiti splošno demokratizacijo sveta. Poročilo na zadnji strani. PREISKOVALCI KONČNO ODKRILI ENO 00 SKRIVALIŠČ TERORISTOV Policija že zaslišala eno osebo - Je odkritju botrovalo golo naključje ali gre za zavestno potezo brigadistov? RIM — Preiskovalci so končno, čeprav po naključju, odkrili eno od skrivališč rdečih brigad v Rimu. Gre za manjše stanovanje v Ulici Gradioli, kake četrt ure od Ul. Fani, kjer je 16. marca prišlo do pokola osebne straže predsednika KD Mora in njegove ugrabitve. Do odkritja je prišlo, kot smo dejali, po naključju: Nunzia Demiano, ki stanuje v stanovanju pod tistim, kjer so se skrivali rdeči brigadisti, je opazila, da je nad njenim stanovanjem nekdo najbrž pozabil odprto pipo, saj je s stropa njene kopalnice začelo kapljati. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, je poklicala gasilce, ki so prihiteli v Ulico Gradoli in vdrli v stanovanje. Takoj so se zavedeli, da je stanovanje polno zelo nevarnega materiala in poklicali a-gente DIGOS, nekdanjega političnega urada kvesture, ki jim je v hipu postalo jasno, da gre za toliko časa iskano skrivališče. Časnikarjem je dostop do stanovanja bil strogo prepovedan, vendar so preiskovalci objavili seznam materiala, ki so ga odkrili v poslopju v Ulici Gradoli. Seznam yni dokončen, vendar ga objavljamo skoraj v celoti-: štirje samokresi kal. 6,35, samokres kal. 22 z dušilcem zvoka, samokres 7.65, brzostrelka stem MK 1, daljnogled za puško, 75 detonatorjev, 5 električnih kontaktov za plastične bombe, večjo količino kalijevega klorata, Iti služi za izdelovanje eksplozivne zmesi, štiri dimne bombe, dve policijski soizilni bombi, 3,5 kg smodnika, ročna bomba tipa «balilla». več manjših kovčkov, popolno uniformo letalske družbe Alitalia, policijsko uniformo, pajaca delavcev SIP, delavsko haljo in motociklistično čelado za poštne uslužbence, pisalni stroj IBM (ne električen), več ženskih in moških oblek, šest osebnih izkaznic s slikami in imeni, o katerih v krogih preiskovalcev vlada najstrožja tajnost, več neizpolnjenih izkaznic za uslužbence železnice, radijski sprejemnik sintoniziran s policijskimi oddajniki, več normalnih radijskih aparatov, magnetofon, več samolepilnih značk s parolami in znakom rdečih brigad, letake rdečih brigad o umoru podčastnika Berar-dija, pribor za prvo pomoč, približno deset ukradenih avtomobilskih e-videnčndh tablic. Poleg tega so preiskovalci našli v stanovanju neprebojni jopič ter klešče, ki so baje prav take, kot jih je imela teroristka, ki je 16. marca presekala verigo, ki je zapirala rdečim briga-distom, ki so ugrabili Mora, dostop v bližnjo zasebno ulico. Kar zadeva okoliščine, v katerih je prišlo do odkritja skrivališča, krožijo v Rimu mnoge govorice. Prevladujeta dve mnenji: ali so brigadisti res pozabili odprto pipo in je voda preplavila stanovanje, nakar so morali na vrat na nos zbežati, ali pa so teroristi nalašč poplavili stanovanje, da bd privabili policijo v tisti predel mesta. Dejstvo, da so očividci opažih dva moška in žensko, ki so se ob prihodu gasilcev z vso hitrostjo oddaljili z dvema močnima motornima kolesoma, naj bi kazalo, da je bolj verjetna prva možnost. To naj bi potrjevalo tudi pričevanje dragih stanovalcev hiš v Ulici Gra-doli, ki trdijo, da je ponoč' zmanjkala voda in da je v teh okoliščinah zelo lahko pozabiti odprto pipo. Dnevniku «Messaggero» so telefonirali in napovedali, kje lahko najdejo 7. sporočilo, medtem ko so preiskovalci bili še v Ulici Gradoli. Zanimivo je, da so hišo št. 94 v tej ulici že preiskali y dneh po Mo-rovi ugrabitvi, vendar kakor čudno se sliši, niso v njej odkrili nič sumljivega. Zvečer so sporočili, da je policija že zaslišala eno od oseb. katere sliko so dobili na osebni izkaznici v skrivališču teroristov. Preiskovalci so odšli na njen dom, jo odpeljali na kvesturo in jo zaslišali. Poslopje v Ul. Gradoli, kjer so odkrili skrivališče brigadistov (ANSA) ........................................................min..........................lllll■illlllllllmlllml■lllllnlm S SEJE GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO - GOSPODARSKE ZVEZE Premalo osimskega duha pri obravnavanju problemov slovenske narodnostne skupnosti Poročilo predsednika SKGZ Borisa Raceta in razprava opozorila na nezadovoljivo delo komisije pri predsedstvu vlade V ponedeljek, 17. t.m. sc jc v «Doniu Andreja Budala* v Štandrežu sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Na dnevnem redu so bile tri točke: 1. Splošni politični položaj in reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (poročal je predsednik Boris Race); 2. Razlaščanje slovenske zemlje na Goriškem (poročal je predsednik goriškega teritorialnega odbora dr. Mirko Primožič); 3. Spremembe v organih zveze. Boris Race je v uvodu svojega poročila govoril o političnem polo- žaju v Italiji in o neizbežnosti nove parlamentarne večine, do katere je prišlo pred mesecem in ki edina lahko izvleče državo iz težke družbene, politične in gospodarske krize, kar predstavlja temelj za obnovo italijanske družbe ter sredstvo za izluščenje klic, ki porajajo terorizem. Pri tem .je izrazil željo, da bi se ugrabitev predsednika KD Alda Mora srečno zaključila. Ko je prešel nq obravnavanje problemov slovenske narodnostne skupnosti, je Raec ugotovil, da je bilo od novembra lani ko je zadnjikrat zasedal glavni odbor SKGZ, storjenega na manjšinskem področju malo in jc nadaljeval: «Res je bilo med zadnjo sejo glav nega odbora in današnjo imenovana pri predsedstvu vlade «Komisija za proučevanje vprašanj slovenske narodne manjšine dežele Furlanije-Ju-lijske krajine* — toda glede sloven skih problemov osimskega duha ni še spoznati v vsakdanji praksi državnih, deželnih organov in organov krajevnih ustanov večjih teritorijev in mest. Nekaj je bilo uzakonjeno v deželnem svetu v zvezi z poklicnim izobraževanjem v slovenskem jeziku, toda ne vemo še v kakšnem obse gu in kakšne so realne možnosti, da se to uresniči. Tudi v zvezi z našimi pravicami v poslovanju gorskih skupnosti je trajala pravda dolgo časa. šele pretekli petek se je v deželnem svetu nekaj spremenilo. Politika postopnosti in malih korakov se glede naših pravic dosledno uveljavlja. Tak sistem so nam ponujali že leta nazaj, ko osimskega sporazuma in obveznosti, ki jih vsebuje, še ni bilo. Upamo, da nam nihče ne bo ugovarjal, če trdimo, da so današnji časi drugačni in da bi bil potreben drugačen, odločnejši pristop k obravnavanju naših problemov. Predvsem moramo ponoviti naše nezadovoljstvo, da sta bili za 20-čla.isko komisijo vnaprej zagotovljeni samo 2 mesti za Slovence, kar predstavlja komaj 10 odst. prisotnost. Ta dva člana sta bila imenovana kot predstavnika dežele in sta ju določili SKGZ in SSk. če imamo danes 5 članov Slovencev, potem je zasluga KPI, za katero sta bila do- ločena dva predstavnika in PSI z enim predstavnikom. Verjetno so si sestavljavci komisije predstavljali,' da bi predstavniki strank bili direkten izraz osrednjih vodstev strank, torej skoraj gotovo Italijani. Danes je torej odnos 15:5 oz. 3:1, kar še vedno ni zadovoljujoče, ker smo upravičeno pričakovali, da bo komisija paritetna. PRIMORSKEMU DNEVNIKU PRIZNANJE OF LJUBLJANA — Predsedstvu republiške konference socialistične zveze Slovenije je sprejelo predlog žirije za podelitev letošnjih priznanj Osvobodilne fronte. To visoko republiško priznanje je dobilo 19 posameznikov, zaslužnih družbenopolitičnih delavcev, med njimi bivša aktivistka iz Gorice Ksenija Kocijančič - Nežica in Primorski dnevnik iz Trsta. Letošnja priznanja Osvobodilne fronte bodo svečano izročili 26. aprila in pričakujejo, da bo ob tej priložnosti, govoril predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher. V nadaljevanju seje je bodoči predsednik republiškega izvršnega sveta Anton Vratuša spregovoril o prihodnjih nalogah slovenske vlade in pri lem poudaril, da bo treba predvsem uresničiti dokumente, sprejete ua 8. kongresu ZKS. Doktor Vratuša je naštel tudi 25 možnih članov iz slovenskega izvršnega sveta, med katerimi so za podpredsednike predvideni Zvone Dragan, Vika Rode in Dušan Šinigoj. (BP) Slovensko in demokratično javnost so vznemirile izjave, ki jih je pred sednik komisije podal po prvi seji, ki se je vršila 16. januarja letos in iz katere sta razvidni dve tendenci pri reševanju teh vprašanj, Gre predvsem za razlago, da veljajo obveznosti osimskega sporazum* samo za tržaško pokrajino in poudarjanje različnih zgodovinskih razmer. v katerih so živeli Slovenci v videmski pokrajini, kar naj bi jih oddaljilo od ostalega slovenskega jedra, zaradi česar naj bd bili danes nekaj posebnega in jih zato ne gre obravnavati kot sestavni del slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Iz takih predpostavk naj bi izhajali tudi praktični ukrepi. Za tržaško pokrajino naj bi se do 3. oktobra t.l., torej do datuma, ki ga določa ratifikacijski zakon za sprejetje pooblaščenih dekretov, uzakonil« pravice ki jih določa Posebni statut londonske spomenice ali kaj podobnega. Za goriško pokrajino naj bi se pozneje sprejel poseben zakon, ki bi verjetno zagotavljal enake pravice kot za tržaške Slovence Slovence v videmski pokrajini naj bi sicer priznali, da so posebnost teda (Nadaljevanje na zadnji s tram) L Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA SKLICUJOČ SE NA PRISTOJNOST VLADE DEŽELA NI ODOBRILA STATUTA KGS Z glasovi KD in PSDI je skupščina odobrila zakon o razvoju gorskih predelov - Proti so glasovali KPI, PSI, SSk, MF in liberalci Z glasovi KD in PSDI je včeraj deželna skupščina odobrila zakon štev. 416, s katerim se spreminja in dopolnjuje deželni zakon štev. 29, ki predvideva vrsto posegov za raz voj gorskih predelov, še posebej pa gorskih skupnosti. Proti zakonu so glasovali svetovalci KPI, PSI, SSk, MF in PLI, medtem ko se je svetovalec PRI vzdržal. Istočasno s tem zakonskim osnutkom je skupščina proučevala še dva zakonska predloga, kj sta jih predložili svetovalska skucina KPI in svetovalska skupina PSI. V petih dneh razprave so prišla na dan številna vprašanja, ki so se v glavnem nanašala na probleme pristojnosti gorskih skupnosti, katerim so predvsem stranke levice hotele zagotoviti širšo avtonomijo. Zato se je razprava o predloženih amandmajih (bilo jih je približno 50) zavlekla, saj So si bila mnenja zelo deljena. Med predloženimi popravki so se trije izrecno nanašali na problem kraške gorske skupnosti, ki še nima svojega statuta in ji je zato onemogočeno vsakršno redno delovanje. Ti popravki, ki so jih predložili svetovalci KPI, PSI in SSk, so predvidevali, da morajo biti v statutih tistih gorskih skupnosti, kjer živi slovenska narodnostna manjšina, posebna določila in predpisi, s katerimi se manjšini zagotavljajo vse pravice z ozirom na njene etnične, kulturne in zgodovinske značilnosti, še posebej pa raba materinega jezika. Ker so se vsi trije popravki nanašali na isto vprašanje, jih je skupščina skupno proučila. Načelnik svetovalske skupine KD Biasuttj je v svojem posegu dejal, da spada to vprašanje v širši okvir globalne zaščite Slovencev v Italiji; za to in podobna vprašanja pa je zadolžena posebna vladna komisija, ki jih sedaj proučuje. Strinjal se je s težkim položajem, v katerem se nahaja KGS in si zaželel, da bi vladna '-omisija čim prej rešila vsa ta vprašanja. Poudaril je tudi, da je KD pokazala določeno odprtost, saj je na zadnji seji sprejela Štokov popravek, s katerim se v zakonu o gorskih skupnostih upošteva slovenska narodnostna skupnost. V začetku svojega posega je še obsodil govor svetovalca Lovrihe, «ki je na zadnji seji s težkimi besedami obsodil stališče KD in deželnega odbora pri reševanju problemov slovenske manjšine.* Colli (KPI) je najprej obsodil za konski osnutek deželnega odbora, v katerem ni bilo niti besedice o slovenski manjšini. Dejal je, da je vprašanje predvsem načelnega in političnega značaja; če je te KD sprejela Štokov popravek, bi morala sprejeti tudi ostale tri, saj je nedopustno, da se KGS onemogoča red no delovanje. Zaustavil se je nato pri problemu vladne komisije: KD se vedno sklicuje na ta vladni organ in stalno zavrača razne popravke in predloge s katerimi bj morale biti slovenski manjšini zagotovljene njene pravice. KD je očital, da je nedosledna in da je nedopustno, da se vedno negativno izreka o teh vprašanjih. Napovedal je tudi negativen glas KPI o celotnem zakonskem predlogu, v kolikor r.e bi skupščina sprejela teh popravkov. Tudi svetovalec Zanfagnini (PSI) je odločno podprl te popravke. Dejal je, da predstavlja sprejetje Što-kovega popravka majhen korak naprej, nedopustno pa je, da se na deželni ravni vedno sklicuje na vladno komisijo. Prav deželni zakoni,, s katerimi bi se Slovencem zagotav ljale vse njihove pravice, bi morali biti kot vzpodbuda državni vladi, da bi se končno ti problemi rešili. Medtem ko je svetovalec Magrini (KPI) poudaril, da je to vprašanje načelnega značaja in ga je zato treba takoj rešiti na deželni ravni, se je svetovalec Chinellato (KD) po-nbvno skliceval na odločitve v Rimu. O teh popravkih je spregovoril tudi predsednik deželnega odbora Comelli. ki je poudaril, da so se predstavniki deželnega odbora večkrat sestali z vladnimi organi, da bi proučili ta vprašanja. Dejal je, da tega vprašanja nj mogoče rešiti s sprejetjem predloženih popravkov, ampak ga mora rešiti vlada na po- ni deželni odbor zaprt do teh problemov, posebno v tem političnem trenutku, ko se je po podpisu osimskih sporazumov vlada obvezala, da bo to vprašanje rešila. Popravke je skupščina zavrnila z glasovi KD. PSDI in MSI - DN, medtem ko so zanje glasovali svetovalci KPI, PSI, SSk in MF. Za kroniko moramo navesti, da je skupščina prekinila svoje delo, takoj ko se je razširila novica o dramatičnem razvoju dogodkov v zvezi z ugrabitvijo Mora. Svoje delo je nadaljevala v popoldanskih urah. ŽIVLJENJSKI STROŠKI V TRSTU V zadnjem letu narastli za 14 od slo Statistična služba tržaške občine je objavila podatke o gibanju življenjskih stroškov na Tržaškem v preteklem marcu. Iz pregleda je razvidno, da se je življenje v marcu podražilo za 1 odst. v primeri s februarjem in kar za 14 odst. v primeri z marcem lanskega leta. V zadnjih 12 mesecih so se namreč stroški za prehrano povečali za 13,6 odst., stroški za oblačila za 24,9 odst., stroški za električno energijo, plin in gorivo za 9,5 odst., stroški za stanovanje za 7,3 odst., in razni drugi stroški za 12,4 odst. Poprečni skok cen je torej v omenjenem razdobju znašal 14 odst. Jutri začetek predavanj o didaktiki jezika Na pobudo tržaške skupine MCE (Movimento di Cooperazione Edu-cativa) st- bo jutri pričel ciklus srečanj o jezikovnem pouku in jezikovni vzgoji na obvezni šoli. Na tedenskih srečanjih naj bi v obliki uvodnih referatov in skupinskega dela poglobili načelna teoretična jezikovna vprašanja in pa proble me, s katerimi se šolniki srečujejo v konkretni tržaški situaciji di- položaj naše šole in učencev. Prvo srečanje bo jutri ob 16. uri na sedežu krožka «G Salvemi-m», Korzo Italia 12, in bo posvečeno temi »Didaktika jezika v sedanji šolski stvarnosti*. • Danes je KPI sklicala vrsto sek-cijskih sestankov. V sekciji »Prato-longo* v Ul. Fogazzaro št, 2 bo ob 15.30 uri razprava o torni «Kak0 se ogniti boleznim, ki izhajajo iz okolja v katerem živimo*, ob 20.30 se bo nadaljevala skupna razprava sekcij «Curiel» in pristaniščnikov na Trgu Duca degli Abruzzi št. 3 o današnjih problemih stranke, prav tako ob 20.30 bo na Rocolski cesti št. 79 srečanje na temo »Perspektive tržaškega gospodarstva v okviru dežele*. Izjava tajnika KD Colonije Ni čas nepremišljenih dejanj in bojazni V zvezi z dramatičnim razvojem dogodkov o ugrabitvi Mora, je deželni tajnik KD Sergio Coloni izjavil, da preživljajo krščanski demokrati s tesnobo v srcu le težke trenutke, tako v deželi, kot po vsej Italiji. Vsi voditelji stranke so mobilizirani in dobro poznajo naloge in obveznosti, ki jim jih narekuje sedanje stanje. «Kot kristjani se z molitvijo o-piramo na upanje, ki nam ne dopušča, da bi verjeli v tak dramatičen zaključek dogodkov. Kljub vsemu upamo, da je Aldo Moro živ in se bo kmalu vrnil k družini, k Italiji in stranki*. «Kot v času odporništva je treba biti pogumni in se zavzeti za solidarnost vseh demokratov. Ni to čas ne bojazni niti nepremišljenih dejanj, pač pa priložnost za svobodne m klene može dobre volje, da prebredejo te težke trenutke in z odločnostjo iztrebijo pojav terorizma in korenine nasilja. V tem se držimo nauka, ki nam ga je posredoval posl. Aldo Moro.* SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Nenavadno in novo doživetje ki je navdušilo občinstvo Nastopil je pantomim Andres Valdes iz Ljubljane, ki je s svojo spretnostjo in umetnostjo zelo zabaval prisotne Pantomima je gledališko dejanje, izražanje, ki predstavi neki dogodek ali situacijo samo z gibi, s tipičnimi izrazi obraza ali udov igralca, ki pri svojem delu ne rabi besed, je tako rekoč nem. Že Grki v antiki so poznali tak tip uprizoritve, ki jo je dopolnjevala glasba. Spomnimo se le Bakhovih ljubezenskih avantur kot jih opisuje Xenofont. Pantomimi pa so šele Rimljani določili točna pravila in mirna je takratno občinstvo tako vzljubijo, da je postal celo idol množic. Najvišji vzpon je pantomima doživela v srednjem veku z melodramo, do današnjih dni pa se je kot samostojna umetniška zvrst le s težavo preživela, če izvzamemo znamenite balete, na primer Stravin: skega in Prokofjeva, ki niso nič drugega kot pantomima. Ljudje so torej to zvrst skorajda pozabili, sinoči pa smo imeli v Slovenskem klubu priložnost gledati iiiiiiiiMiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMmiiiimMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiHimiiiH STALISCE ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE Zakon o družinskih posvetovalnicah bo treba v skupščini še izpopolniti Predvsem je treba njegova določila prilagodili novemu normativu o splavu Pri organizaciji posvetovalnic naj sodelujejo Indi zainleresirani meščani glosije in dvojezičnosti. To bo vsekakor priložnost, da dobijo tudi na ši šolniki vpogled z zanimivo te matiko, ki tako ob blizu zadeva miimiilliKtliii IIIIIII, miiiiiliiiirMiiiimiMiimiiitHllin.iVII nit hhimihhhhmhi V zvezi z zakonskim osnutkom o ustanavljanju družinskih posvetovalnic, ki ga .je pred kratkim sprejela VI. stalna komisija deželne skupščine, je deželno tajništvo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL včeraj naslovila na predsednika deželnega odbora in sveta, predsednika omenjene komisije in načelnike svetovalskih skupin v deželni skupščini posebno noto, v kateri ugotavlja, da besedilo nove norme v glavnem upošteva predloge, ki jih .je o tem predmetu dala sindikalna zveza, vendar pa bi bilo treba posamezne člene zakonskega osnutka med razpravo v dvorani še izpopolniti, u-pošteva.joč nekatera dodatna dej stva. Zveza je namreč mnenja, da je treba zakonsko besedilo prilagoditi novemu momentu, ki je nastal s sprejetjem zakona o splavu v parlamentu. To je osnovna zahteva, kateri ,je treba dodati še druge, NA SEJI FEDERALNEGA VODSTVA KPI Razprava o bližnjih volitvah in sestavi kandidatnih list Poročilo tajnika Rosseltija o vodilih za volilno kampanjo in kriterijih za izbiro kandidalov Na zadnji seji sta federalni od bor in kontrolna komisija tržaške federacije KPI obravnavala vodila za volilno kampanjo in kriterije za sestavo kandidatnih list za rajon ske. občinski in deželni svet. V daljšem poročilu je tajnik Rossetti poudaril, da so tudi druge stranke, med njimi KD, priznale, da je tre ba emergenčnemu stanju kruhova ti z enotnimi napori. Volitve nu dijo zato priložnost za utrjevanje te' linije in za ustvarjanje pogojev za naprednejše rešitve na ravni vodenja ustanov. Pri tem je Ros setti kritiziral KD, ki se ie kljub resnosti problemov odločila za šibke, v primeru tržaške občine celo manjšinsko odbore. Dejal je, da daje KPI volivcem jasen predlog: iskanje najširših sporazumov za enotno in novo vodenje krajevnih uprav in pri tem poudaril, da morajo tudi druge stranke, predvsem KD. objasniti kaj predlagajo Če KD ne misli na vrnitev k centriz mu ali levi sredini naj pove kaj hoče, saj ne more nadaljevati do sedan.je neodločne politike, ki je dala osnovo negativnim stremi je^ njem po razbitju deželne enotnosti in po ločitvi Trsta od države dlagi zaključkov, do katerih bo pri-, Treba je nasprotno okrepdi kra-šla vladna komisija. Poudaril je, da | jevne avtonomije, je zatrdil Kos ČESTITKE OB JUBILEJU Ob jubilejni 10.000. številki Primorskega dnevnika vam iskreno če-ttitamo. želimo, da bi tudi v prihodnje — tako kot. doslej — zavzeto opravljali pomembno nalogo obveščanja Slovencev v Italiji ter tudi tako crepili njihovo pripadnost ter vsebino in oblike sodelovanja med Italijo n Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov. V tem smislu vam tudi u prihodnje želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri vašem delu. Centralni komite in predsedstvo Zveze komunistov Slovenije Ob izidu desettisoče številke «Primorskega dnevnika* kolektivu in upravi s hvaležnostjo čestitamo! ...... . Stalno slovensko gledališče — Trst Ob jubileju vam želimo še obilo uspeha v vašem humanem poslan-tnu za zaščito narodnostnih pravic. Direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Janko Jeri Ob jubileju iskreno čestitam Primorskemu s prepričanjem, da bo tov in vsestranskega plodnega sodelovanja prebivalstva z obeh strani idprte meje. Drago Mirošič Ob 10.000. jubileju — čestitam. Kot sem rada v ilegali sprejemala t tudi raznašala Partizanski dnevnik, tako tudi sedaj prejemam in ada berem Primorski dnevnik, ker bi mi bilo življenje brez njega msto in prazno. Raje ostanem brez kruha, kot brez Primorskega^ >rimorskemu dnevniku želim, da bi še in še kljuboval času in posre- loval našo slovensko besedo tudi drugim narodom. Angela Škrlavaj vd. Šuligoj setti, s tem, da jim dežela prizna va pooblastila, ki so Dredvnlena v njenem statutu. Dejal je, da se komunisti predstavljajo pred volivci z uspehi svojih upraviteljev v manjših občinah in na pokrajini ter celo svojih svetovalcev v upravah, kjer so v opozicij. Gle de sestave kandidatnih list je pon daril, da je treba zagotoviti de mokratični značaj izbir, upoštevati nove odgovornosti stranke iti u-tr. je vati povezavo z delavci, inte lektualci, ženskami in mladino, ki morajo dobiti v njih primerno predstavništvo. Liste morajo tudi biti odprte neodvisnim kandidatom, dokazujoč smelo odprtnost tako do novih živih sil v stranki, kot zunaj nje. VEST IZ HAMBURGA Izsledili so tudi drugega morilca zlatarja Barucha Nemška policija je po aretaciji 44-letnega poljskega državljana Bro mislava Knapinskega aretirala v Hamburgu tudi 26-letnega apolida poljskega porekla Gregorja Turskega. Oba sla osumljena, da sta zapletena v umor tržaškega zlatarja Giacoma Barucha, ki so ga neznan- ci napadli prejšnji mesec in ubili s streli iz revolverja. Kaže, da sta se oba osumljenca mudila v našem mestu prav tiste dni, ko se je zgodil zločin. Takoj po umoru je stekla preiskava, ki je napotila v Zahodno Nemčijo tudi tržaškega namestnika državnega pravdnika dr. Staffo, da bi pobliže sledil preiskavi. Tržaško državno pravdništvo je nemškim oblastem že izročilo zahtevo, naj jim izročijo oba osumljena morilca. Uradi ACEGA danes odprti le do 9. ure ki so prav tako važne za brezhibno delovanje posvetovalnic. Kur za deva sodelovanje občinstva in operaterjev pri teh novih ustanovah, je treba namreč zagotoviti njihovo dejansko participacijo ne le pri sestavljanju programov, ampak tudi pri organizaciji posameznih po svetovalnic; interesenti naj bi se lahko udeleževali tudi posebnili tečajev, ki jih bo deželna uprava organizirala v skladu z določili člena 15. Pri sestavi organikov bodočih posvetovalnic naj bi nadalje imelo prednost osebje razpuščenih usta nov, kot so OMNI in podobne, in pa osebje krajevnih uprav. V tej zvezi bi bilo treba organizirati po sebne prekvalifikaci jske tečaje. Sedanja norma, ki daje pri zaposlovanju v posvetovalnicah prednost obiskovalcem tečajev in strokovnja kom. ki so kdaj objavili znanstvene razprave s tega področja, je po mnenju sindikalne zveze nepruner na, ker bi imela za posledico izključitev osebja, ki razpolaga z znatnimi izkušnjami na tem po dročju. Kar zadeva finansiranje zasebnih posvetovalnic (po členu 8) je sindikalna zveza mnenja, da bi morala deželna uprava nameniti tem ustanovam v Furlaniji-Juhjski krajini toliko sredstev, kolikor jih bodo v ta namen nakazale druge dežele v Italiji. Nota sindikalne zveze, ki so jo podpisali Calabria za CGIL, Bravo za CISL in Fabricci za UTL, se zaključuje z željo, da bi bil zakon — o katerem bo prav danes stekla razprava v deželni skupščini — čim prej izglasovan, in to po možnosti ob podpori vseh političnih skupin v tem zakonodanjem zboru. Stališča ZŽI-UDI o družinskih posvetovalnicah Pred začetkom razprave v de žclnem svetu o zakonu, ki urejuje delovanje družinskih posvetovalnic, je deželni odbor ZŽi-UDI poudaril temeljne zahteve ženskega gibanja. Posvetovalnice morajo biti ored-vsem instrument, ki naj omogoči ženskam odgovorno izbiro materinstva, zato mora biti kulturno središče za medsebojno obveščanje in kolektivno razpravljanje o spolnem življenju, kontracepciji in splavu. Pri organizaciji in upravljanju morajo biti ženske neposredno prisotne, glede možnosti finansiranja zasebnih posvetovalnic pa ZŽI-UDI potrjuje stališče, da mora biti pri znana absolutna prednost javnim strukturam. Naloge posvetovalnic ne smejo biti preširoke in gene rične, ker če bi mednje vključili tudi problematiko otroštva, posvojitev in handikapiranih otrok, bi postale preobremenjene in bi jih paralizirali. ZŽI-UDI poziva vse ženske k mobilizaciji in posebno poudarja potrebo po množični prisotnosti ženske publike med razpravo v deželnem svetu. pravega umetnika, pantomima in sicer Andresa Valdesa, po rodu s Kube, a živi že več kot desetletje v Ljubljani. Valdes je zelo priznan u-metnik in to ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, sinoči pa nam je prikazal pravo mojstrstvo «nemega» izražanja. Njegove kratke točke preveva izreden humor, ki ga umetnik izraža z izpostavljenimi kretnjami in točnimi gibi, tako da prav zares ni potrebno besed, ki bi osvetlile določeno situacijo. Njegov profesor, kirurg, ribič, kuhar, slikar in drugi liki bodo še dolgo ostali v spominu prisotnim, ki so se res od srca nasmejali, zabavali in uživali. Tisti, ki so ostali doma, in teh ni malo, pa so bili prikrajšani za umetniški večer, ki ga v Trstu zlepa ne bodo več doživeli. (mč) Predstava Marcovalda za dijake danes in jutri v Boljuncu Danes in jutri bo v gledališču «F. Prešeren» v Boljuncu gledališka družina *La contrada» uprizo rila za dijake, ki obiskujejo slovensko in italijansko šolo. delo Hala Calvina «Mačcovaldo». Začetek obeh predstav ob 10.15. «Z!ati svinčnik» Demetriju Ceju Med napadom desničarjev ranjen potnik na avtobusu Potnik nekega avtobusa je bil včeraj zvečer ranjen med napadom treh desničarskih skrajnežev, ki so z železnimi palicami zasledovali mladega levičarskega izvenparla-mentarca. Ta se je zatekel v ustavljen avtobus, prav tedaj pa je z njega stopil 25-letni Mario Scoria, ki je dobil nekaj udarcev po glavi. Po napadu so desničarji zbežali. Scoria se bo moral zdraviti približno deset dni. Avto se je prevrnil: pridržana prognoza Malo pred 18. uro se je na pred Žirija umetnostnih kritikov je včeraj nagradila slikarje, ki so nastopili na četrti izdaji razstave *Zlati svinčnik*. Prvo nagrado je podelila slikarju Demetriju Ceju, srebrna svinčnilca pa Carlu Deisonu in Luigi-ju Pinni iz Vidma. Žirija je podelila tudi številne pokale, kolajne in priznanja. Aretacija zaradi posesti kovancev izven obtoka Agenti letečega oddelka so prejšnjo noč zasačili na Opčinah štiri jugoslovanske državljane, ki so se v vozilu znamke «citroen» skriv- nostno pogovarjali v gozdičku za bencinsko črpalko «Esso». Policisti so vozilo skrbno pregledali in našli v njem več milijonov dinarjev ter sto kilogramov kovancev izven obtoka. Osumljence so nato prepeljali na kvesturo, v teku pa je preiskava, da bi ugotovili čemu naj bi ves ta denar služil. V trenutku zmedenosti in živčne razrvanosti je včeraj zjutraj o krog 4. ure skočila iz petega nad stropja stanovanjskega bloka, ki ima vhod v Ul. Vittoria T. 23-let-na študentka Rossanna Gentilin. Obležala je na pločniku zraven poslovalnice Renault. Z rešilcem zadnjem ovinku ceste, ki pelje iz1 Rdečega križa so jo takoj prepe- Sesljana proti morju, pripetila hu- ljali v bolnišnico na oddelek za da prometna nesreča, v kateri se oživljanje, a vsi napori zdravm je resno poškodoval 43-letni Gino kov so bili zaman saj je zaradi Marangoni iz Ul. Facco 38. Vozil se hudih notranjih poškodb izdihnila, je z avtomobilom autobianchi A 112 z evidenčno tablico TS 207580, katerega je upravljal 21-letni Valter Mi-chelazzi iz Ul. Roncheto 3. Da bi preprečil čelno trčenje z nasproti1 Združenje staršev slovenske šole v prihajajočim avtomobilom, je Mi-1 Križu vabi na predavanje fotografa chelazzi na ovinku zavil na levo Marja Magajne o potovanju po Irski, stran cestišča, pri čemer se je av- | Predavanje bo ob spremljavi diapo- tomobil prevrnil in obtičal na stre- zitivov v prostorih osnovne šole Albert Razna obvestila hi. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti cestne policije iz Tržiča in re-šilec Rdečega križa, ki je oba pone srečenca prepeljal v tržaško bolnišnico. Medtem ko so Michclazziju dali le prvo pomoč, so Marangonija pridržali na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo zaradi številnih ran in domnevnih poškodb hrbteničnih vretenc. Sirk, jutri, 20. t.m., ob 20.30. Vljudno vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi člane in nečlane na prijateljski pogovor s slikarjem Jožetom Cesarjem «0 zakulisju v umetnosti*, ki bo danes, 19. aprila 1978, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje. Zaželena je diskusija. Odbor. OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA Člani kmetijskega konzorcija iz Trsta so vabljeni, da se udeležijo REDNEGA IN IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo dne 29. aprila 1978 v prvem sklicanju ob 16.30 In po potrebi v drugem sklicanju ob 17. uri Istega dne v prostorih podružnice v Ronkah, Ul. Mazzini. Na dnevnem redu je sklepanje o vprašanjih po členih št. 2364 civilnega zakonika o spremembah statuta in o vodstvu konzorcija. PREDSEDNIK odv. Guido Gerln SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Revija otroških In mladinskih zborov NASA POMLAD V nedeljo, 23. aprila 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic od jutri dalje na sedežu SPZ v Tr- stu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do J2 in od 16. do 19. ure, (v soboto samo zjutraj) ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Vabljeni! Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 19, t.m., ob 16. uri in 19.30 ter jutri, 20. t.m., in v petek, 21. t.m., ob 19.30 v Mariboru s predstavo O. Župančiča »Veronika Deseniška*. AVDITORIJ Revija »Invito al tcatro*: II. predstava. Danes, 19. t.m.. ob 20,30 bo Mario Maranzana predstavil «QuaSi un uorno* Gabriela Cacho Milleta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. IIIIIHIIIIIIHIIIIimMlIlllMimilllltMlllIlHIlIHlIMUllllUltllMIIHIlH IIIMMIIIIHIIIIIMIimiimillMIIIM llllllll MI • 111 ■ • 111 • 11 MIMI llllll MIIIIIIII milllimmillllllllllllMIIIMIH PO DVEH LETIH OD ZAČETKA PRE5SKAVE Izsiljevanja pri Tržaškem Lloydu na tržaškem kazenskem sodišču Trije od štirih obtožencev v bistvu zanikali odgovornost - Razprava se bo nadaljevala 10. maja Občinsko podjetje ACEGA obvešča stranke, da bodo njegovi uradi danes delovali samo od 7.25 do 9. ure. Tedaj se bodo namreč tudi nameščenci podjetja pridružili vsedržav ni stavki osebja občinskih podjetij, ki skrbijo za razpečevanje vode, plina in električne energije. Ob 50-letnici IVANA PURICA mu iskreno čestita sestra Marija z družino. Veliki Repen, 19. aprila 1978 Na kazenskem sodišču se je začel proces o znani aferi izsiljevanja in prevar na račun osebja, zaposlenega pri Tržaškem Lloydu. Škandal je izbruhnil leta 1976. ko je bivši pomorščak Angelo Mammo-li prijavil policiji vodjo oddelka iste družbe Arduina De Giorgia, do mu je izsilil večjo vsoto denarja, od njega pa naj bi zahteval na daljnje tri milijone lir. Pri tem je treba objasniti, v kakšnih okoli ščinah je do tega izsiljevanja prišlo. Tedaj je osebje družbe Fin-mare, kateri pripada tudi Tržašk' Lloyd, lahko stopilo predčasno v pokoj. To je izkoristilo več pomorščakov, pri Lloydu pa tudi sedanji obtoženci: s prezvezo, da so velike težave pri odobritvi teh pro šenj, kot tudi višine zneskov samih, so prikazali kot odločujoče svoje posredovanje. Za to posredo- ] gela Mammolija z ženo je zasto vanje pa so zainteresirani morali odšteti približno polovico tega, kar so dobili. Sledila je preiskava, ki se je zaključila 22. decembra lani s prijavo sodišču sedanjih obto žencev. Včerajšnji razpravi je predsedoval dr. Gervasi, stranska sodnika sta bila dr. Vecchioni in dr. Gras si, javni tožilec Claudio Coassin. Kot obtoženci so se predstavili Ar-duino De Giorgi, ki sta ga zastopala odvetnika D'Onofrio in Pado-vani, Guerrino Eva, ladijski skladiščnik, zastopala sta ga ista od vetnika, Luciano Collangeli. vodja oddelka za osebje (odv. Antonini in Sotgiu iz Rima) ter bivši ladijski natakar Ferruccio Russignaga, ki ga je branil odvetnik Matejka. Zasebnih strank .je bilo devet: An- pal Gefter Wondrich, druge pa Ko-storis. Prič je bilo kar devetiintri-deset. (Nadaljevanje na zadnji strani) S P D T prireja v torek, 25. aprila, AVTOBUSNI IZLET V ISTRO z ogledom Buzeta, Motovuna, Grcžnjana, Pazina in znamenitega Pazinskega polotoka. Vpisovanje je na sedežu ZSSD1 »Ul. sv. Frančiška 20) danes in jutri ob uradnih urah. ROSSETTI Danes, 19. t.m., ob 20.30 (konec ob 23.30) «La broeca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Press-burgher. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod . MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ, MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ V soboto, 22. t.m., oh 20.30 abonma red F — sindikalni. Včeraj-danes Danes, SREDA, 19. aprila EMA Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 13.43 — Luna vzide ob 14.57 in zatone ob 3.18. Jutri, ČETRTEK, 20. aprila BOŽIDAR Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,1 stopinje, najnižja 6,5, ob 13. uri 13,1 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb rahlo pada, vlaga 54-odstotna, nebo 3 desetinke poobiačeno, veter jugozahodnik 26 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. aprila 1978 se je v Trstu rodilo H otrok, umrlo pa je 21 oseb. RODILI SO SE: Maria Guida, Linda Amodio, Elisa Albertini, France-sca Martellato, Davide Calabrese, Francesca Bandi, Alessia Mercuri, E-lena Delpiano, Elisabetta Colla, Mas. simo Bernetti, Sara Bosco.. UMRLI SO: 73-letni Riccardo Beri-ni, 71-letni Rodolfo Medizza, 86-letna Angelina Marcuzzi, 88-letna Caterina Zanutel vd. Busutti, 72-letna Francesca Skočir, 67-letna Italia Waidi, 63-letni Giuseppe Fontanot, 72-Ietni Paolo De Filippi, 65-letni Danilo Hrovatin, 78-letna Anna Milecus vd. Tureo, 91-letna Maria Doglia vd. Rebula, 84-letna Anna De Clara, 71-letni Giovan-ni Mersini, 92-letni Marcello Dorigo, f!0-letni Giuseppe Cecchini, 76-letna Luigia Cassio vd. Vecchiet, 88-letna Anna Giacomini por. Valenti, 79-letni Francesco Stefani, 82-letni Serafino Lazzarini, 90-letna Viola Marinzulich vd. Rocchi, 83-letna Maria Supancic vd. Maziero. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU obvešča vse člane, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 22. aprila, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. Kino i Ariston Pregled kubanskega film«-17.00-18.40-20.20—22.00 «La nuev»: esquela». Režija Jorge Fraga. ■’ Mignon 16.00—22.15 «Generazione Pr#" teus. Julie Christie. Barvni zna#' stvenofantastični film. Nazionale 15.30 «Guerre stellarl»> Mark Hamill. Barvni film. Grattacielo 17.00—22.10 dneontri raV' vicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.30 «Mele marcie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod J* letom. Fcnice 16.30 «Scherzi da prete*. Li## Toffolo, Pippo Franco. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni tik#' Eden 17.00 »Giganti d’acciaio». B#f vni film. Rltz 17.30-22.15 «Giulia». Jane F#"' da, Vanessa Redgrave, Maximili#n Schell. Barvni film. Cristallo 16.00 Varietejski progr#**) «Spogliarello in frack* in bari^ ■ film «La donna invisibile*. Ob* predstavi prepovedani mladini P#“ 18. letom. Filcdrammatico 16.00^-22.00 «L'insazl»' bile*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Aurara 16.15 «Calamo». Valeria Mofi' coni in Lino Capolicchio. Prepoj dan mladini pod 18. letom. Barv#1 film. Capitol 15.30 -22.00 «In una notte Pie" na di pioggia*. Giancarlo Gumni#1, Moderno 15.00-22.00 «Quello stra## cane di papa*. Walt Disney. Ideale 16.00 »Super Kong». Frank TaS" lor in Gilda McDonald. Barvni fil***' Viitorlo Veneto 16.15 «In nome če' papare*. Nino Manfredi in Carin#*1 Scarpitta. Barvni film. Astra 16.30 «La parola di un fuori' legge e legge*. Lee Van Cle#^ Barvni film za vsakogar Radio 16.00 «Gola profonda*. Lini* Lovelace*. Prepovedan mladini P#0 18. letom, barvni film. Volta 16.00 «Paperino e Co in v*’ canza*. Barvna Walt Disneyeva 7*‘ bavna risanka. Razstave SPD Tabor Opčine, sekcija VZP* Opčine in VZPI - ANP1 Trst v P*®' svetnem domu na Opčinah od 21. d# 30. aprila 1978 «NIKOLI VEČ*, razs^ va pisem in dokumentov iz koncentr#' j cijskih taborišč in ujetništva. OdprOe j bo v petek, 21. t.m., ob 20. uri. S°' delujejo recitatorji in. MPZ Tabor. Tržaška pokrajinska uprava izreW sožalje pokrajinskemu svetovalcu B* janu Brezigarju ob smrti matere. Slovenska skupnost izreka svoje#*11 pokrajinskemu svetovalcu Bojanu zigarju iskreno sožalje ob smrti dr*' ge matere. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul, Oriani 2, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. Državno učiteljišče Anton Mart Slomšek izraža iskreno sožalje Pre scdnici zavednega sveta g. Olimp Susič ob smrti očeta. SPDT Tabor z Opčin izreka sožalj* Rinaldu Vremcu |n vsem svojcem težki izgubi očeta Alberta. ZAHVALA Ob izgubi dragega BRUNA KRALJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njegov spomin. Prisrčna zahvala pomožnemu osebju I. medicinskega oddelka ter posebna zahvala naj gre dr. Hrovatinu. Žena Adrijana s svojci Trebče, 19. aprila 1978. 19. 4. 1977 19. 4.1978 Ob prvi obletnici smrti nepozabnega^ moža in očeta VLADIMIRA SLAVCA se ga s hvaležnostjo spominjajo žena Marta ter Miranda in Vojko. Boljunec, 19. aprila 1978 GORIŠKI DNEVNIK ■ Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V ŠTANPREŽU Razlaščevalni posegi javnih uprav na Goriškem so legalizirano nasilje nad našo skupnostjo Predsednik TO SKGZ Mirko Primožič je zahteval odpravo škode, ki jo povzročajo za naše potrebe neobčutljive občinske uprave V nadaljevanju seje glavnega odbora Slovenske kultumo-go-spodarske zveze (prvi del poročila objavljamo na prvi strani) Je predsednik goriškega teritorialnega odbora dr. Mirko Primo-poročal o vprašanju razlaščanja slovenske zemlje na Goriš- kem, prvenstveno pri štandrežu, in dejal: kip// s*akirri letom ^be 0*)re,iel* prva obvestila in od- so štandreški ^adni" z'a<1asni zasedbi zemljišč za koda £ mednarodnega mejnega prepoj 7ndrež - Vrtojba. nik0vZar je bilo tedaj 32 last katerih^3 skubai 20 ha površine, od če? 3 ko prehod zasedel nekaj tje ru?.?.v'c°- takrat niso kme-Rli n ,! ^.e izplačila, niti niso mo-s u.*,.tlstih zemljiščih nadaljevati £ui»i Ck'm delom: plačevali in pla Pa še stalno nanje davek, kil le prvi poseg, katere ločitv' mora' slediti, na podlagi od-ž cin/0,’iskega občinskega sveta kifne'"' '' ianuar.ia 1977. mnogo ob-razlalrt na-if>re.i zasedbeni nato Vomp 'tveni Poseg za gradnjo tora j Sa Postajališča v bližini zgo VT^neg« mejnega prehoda, svoj ”, naj bi v celoti površine Vft^ .najrodovitnejših štandreškiii . bo v imenu ali na S(' neustanovljenega konzol’ račun -0b4ina cija .. . gja ?a tovorno postajališče, zase PosJSS«« čez 55 ha zemlje v ne st; .oni bližini mesta Gorice » la loti°ci"0® lastnikov, skoraj v ce-• ,.sl°yenc micah razlastila Slovencev. Tržiška občina bo v Mošfpl cesi- , ca,k razlastila za gradnje lasu et^lj'šča, ki so ravno tako v lW*Jh'Krai5evcev- ^smčevanje osimskih sporazu boljja_.e Posebej sporazuma o iz tja ''V gospodarskega sodelova-ho J^SPRJ in republiko Italijo, "a Tii,« .oreškem, enako sicer kot Miško ,'asaem, prizadelo našo zem-testnjh s',n‘n° tako pri načrtovanih dih, .P°vezavah, obmejnih preho-W ^'jkJozitvah Soče in, danes sa ^etičnemu, nakazovanju iz-r.ie . „B‘°vPe poti Jadransko mo »ava . '/a ‘ Vipava - Sava - Do Sioor C,'n° morje. <>dtUjp P? n*so zasege in nasilno kot je an-’e take temeljne dobrine, kaj n ztlT>lja za našo skupnost, ne-^tskeVep;a’ sa-i -ie ni ceste, wsPoki n Jih socialne infrastrukture, f>bjtpb' bole4a prizadejala naše met,:;« dejavnosti, slovenskega ' v3, in slovenskega skooa lastništ va. To je zemel j-sicer do l.iišlTa mere razumljivo, kajti zem-1« v t/PSes*; v okolici mesta je bi , -ov v UKUUll IIKSM-čl Ul- Jo, , delu dežele skoraj izključ-kah io« vsa, v slovenskih ro %jnVUsllm Pa, da se ni Pr izgubi zemljo, hišo in poklic in mu občina v najboljšem slučaju priskrbi mesto cestnega pometača. Tudi ni nikjer videti, da bi občina ali katerikoli drugi organizem, ki zasega našo zemljo, nudil tako last nikom kot vaški ali narodni skupnosti v celoti kake posebne, specifične usluge. Sa j smo še daleč celo od uresničitve najbolj elementarnih uslug, kot so novi otroški vrtci šole, prevozi in drugo, kar nam bi že itak pritikalo kot vsem ostalim našim sodržavljanom, katerim se posest ne zasega z isto lahkoto. Razlaščevalni posegi so danes najbolj raznarodovalen moment, legalizirano nasilje nad našo skupnostjo v rokah, za naše probleme neobčutljivih javnih uprav. Prav pri takih posegih prihaja najbolj, boleče do izraza, njihov odnos do nas kot do objekta, ne pa polno pravnega in še posebej specifičnega subjekta kot narodnostna skupnost. Prav zato je bilo naše stališče do razlastitev zmeraj zelo jasno: nasprotovali smo in-še. nasprotujemo takim posegom, ki so premne-gokrat gospodarsko neupravičeni, so pa istočasno vedno narodnostno škodljivi, ker ogrožajo našo bivanjsko strnjenost ter nas individualno in kolektivno siromašijo. Jemljejo nam s tem osnovne elemente za nemoten gospodarski in narodnostni obstoj in razvoj. Bili smo in ostajamo zato pobudniki vseh oblik posegov, iniciativ in združevanj, ki stremijo za tem, da do razlastitev ne pride. Treba je namreč iskati druga po ta, po katerih se ravno tako lahko pride do lokacij za infrastrukture, gospodarske namestitve in cestne povezave in se pri tc-m v največji možni meri tudi upoštevajo pravične zahteve lastnikov, ki gredo od zamenjave zemljišč, ali vsaj zagotovitve alternativnih virov dohod ka, do realnih cenitev vrednosti za- naj zagotovijo ohranitev in nemo ten razvoj njenega gospodarstva. Nemogoče je namreč pristajati na to, da se za odtujena zemljišča iztrži peščiča bankovcev, ki ne no meni mnogo niti lastniku samemu, kaj šele skupnosti, za katero je iz gubljena zemljiška posest obenem tudi nepopravljiva narodnostna iz guba. Potrebno je zato, da začnemo po stavljati kot narodnoobrambna or ganizacija, ki v svojih ciljih zasleduje zaščito in razvoj naše skupnosti v Italiji, konkretne zahteve po gospodarskih reparacijah, za vse že doslej odtujene trajne dobrine; zahtevati moramo, da se takoj preneha s takimi posegi, ki pomenijo v zadnji analizi umetno izpreminjanje in načrtno krčenje etničnega ozemlja, to je raznarodovanje naše skupnosti. Pripravlja se, kot smo nocoj slišali, vladni zakonski osnutek za našo globalno zaščito. V njem mora najti mesto tudi zaščita našega obstoječega gospodarstva in premise za njegov nemoteni bodoči razvoj. Del teh premis so reparacije za nepopravljivo narodnostno škodo, ki smo .jo Slovenci utrpeli in še trpimo zaradi vsakovrstnih razlastitev, kajti odvzeli in uničili so nam našo imovino za dvig občega družbenega stanja. Obči naj bo sedaj prispevek, da se naši skupnosti ta povrne v obliki vsaj enakopravnih gospodarskih dobrin trajne vrednosti, če že narodnostnih ni več mogoče. Posegi in zaključki razprave o razlastitvenih ukrepih sežene zemlje in naknadnega hitrega izplačila, predvsem pa do zasege izključno efektivno potrebnih površin. Vendar, če se s tem deloma od-pomore nasilnemu posegu nasproti posamezniku, se v ničemer še ne povrne škode, ki jo naša narodnostna skupnost utrpi kot celota. Le-tej je ravno tako potrebno zagotoviti pravično odškodnino v obliki drugih dobrin trajne vrednosti, ki O poročilu predsednika TO SKGZ Mirka Primožiča je spregovorilo več razpravljavcev. Marko Kravos se je nanašal na poročevalčev predlog o reparacijah in dejal, da se morajo prenesti tudi na druga področja, konkretno na kulturno, da bi preprečili proces razpadanja slovenske skupnosti kot narodnostne identitete. Vojko Kocman se je vprašal, če ne bi bilo bolje, da bi posredovali, preden do razlastitvenega postopka sploh pride. Boris Race je sodil, da protesti niso dovolj in da moramo s stvarnimi predlogi pomagati ljudem, da boda dobili nadomestilo za. škodo, ki so jo utrpeli z razlastitvami za tovorno- postajališče. -lože Cej je opozoril na revizijo splošnega urbanističnega načrta, o kateri bo v Komisija za doraščaločo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah (planine) in v Savudriji (morje) za otroke od H. do 14. leta v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in na Vranskem, za otroke od 13. do 15. leta v času od 17. do 31. avgusta 1978. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Ulici Malta vsak dan, od 10. do 12, ure, do četrtka. 20. aprila. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiitiMHmiiMmiimMHimiiiitiiiiiiinifiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiimiiiiHiiiMinii) Darovi in prispevki ZAKLJUČENA SPLOŠNA RAZPRAVA 0 PRORAČUNU Sredinske stranke ne bodo sprejele spreminjevalnih predlogov KPI in PSI Glasovanje o proračunu bo v sredo, 26. aprila ■ Paulin in Rratuž govorila o slovenskih vprašanjih, Nanut je zahteval razumevanje za potrebe Štandrežcev Gledališča pa, da se ni nikjer v naši deželi tako hitro in t°g0SNa zatekalo in * Orat MU:'Ka|o 'n se še zateka ,°i’istj S1 zaseraVvnm’ ^Som. Otiihiv 2a*° nc zvenijo preveč pre-/ Šrl0,.nomsko dokončno uničiti >apsko . lradicionalnih in gospo-~M*10 na'bol-i uspešnih dejavnostih, /'h u Se je z naseljevanjem istr «M v ,SUr>cev na zemljiščih svoj a ,* ukinjene štandreške ob-graflC‘aljeval9 se je z ljudski tanjši n.|arnL ki so ’ postale nič -1' filet/, uievaini 'n raznarodoval-J® le /llt; z industrijsko cono, ki » v'h oh?0radično zaznačila nakaj „atov. vtem ko se jih je pre ?!/ežn(,eoina le izselila iz mesta na • jfa.*n skoraj darovana /.em V|iti 'u . |sločasno ustvarila njihn-, ttin; n'kom idealne špekulacij stih, ^aosti na svojih. sedaj nr0. Z^tne/^dalnih terenih v ožjem n°' s m- "kidočju; z obrtniško cr<-/st in ,0lBelnimi vpadnicami vseh omP/doy in končno z, v začet /ih b^H^aimi. posegi na gradbi-,.®ga DrPi>Cesa mednarodnega me.i *isča hoda in tovornega poslaja- flaš° n}ak poseg vedno pomeni za !'ji nad/- °ostno skupnost v Ita-**) po“lN° gospodarsko slabitev j/an,je '1,1,113 ludi istočasno poten ■ ekoh raznar°dovalnega procesa £ diomenf n/: da je prav ta dru-jja sknž, -I Prisoten. čepra\ se 0 spi,./'1 Prikriti z motivacijami n°stj jš,,1 iavni koristi, o neizbež-Bredfi|. v nekaterih za vseobči na /lo ia^r.druz')e- Nam je vsekakor vtp^. da žrtve nosimo Sloveti-leh pf,, Ko -le vsesplošna korist vseli ? doka€,S?-v za našo skupnost še * liste/1' kakšna je namreč ko ka slovenskega kmeta, ki Name to cvetja na grob tov. Bruna Kralja daruje Stanko Milkovič 5.000 za sekcijo KPI iz Trebč, in 5 tisoč lir za SD Primorec. V isti namen daruje Lucijan Padovan 5.000 lir za sekcijo KPI iz Trebč. Namesto cvetja na grob Pepija Luina daruje družina Drago Milič 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Kobal Anton daruje 25.000 lir — odškodnino za urejevanje balinarskega krožka v Zgoniku — za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Jaka Kem-perla daruje Vida Menucci 3.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Josipa Luina daruje družina Kresevič 5 tisoč lir za PD Rdeča zvezda. Za prejeto 1. nagrado Primorske ga dnevnika daruje Sergio Kante 20.000 lir za moški pevski zbor Igo Gruden. V spomin na Bruna Kralja darujeta Evgen in Zora Čuk 5.000 lir za sekcijo ANPI iz Trebč. Druž.ina gospe Zore Zakrajšek daruje 20.000 lir kot prispevek za ško do povzročeno v Kulturnem domu. V spominu na pok. Jakoba Kem-perla darujeta družini Kemperle 50 tisoč za godbeno društvo Prosek, 50.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 25.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Jakoba Kemperla daruje Guerina Milko 5 tisoč lir za FK Primorje. V počastitev spomina pok. Maria Debellija daruje družina Ignac Marc 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 10.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo Dom. V spomin na pok. Bruna Kralja da ruje družina Crevato (Trebče 189) 5.000 lir za PD Primorec. V isti namen daruje družina Kralj (Trebče 180) 5.000 lir za pevski zbor Primorec. Gilberto Carli daruje v spomin na Bruna Kralja 5.000 lir za ŠD Primorec. Štefan Krali daruje v spomin na Bruna Kral.ia 10.000 lir za podbo Par ma iz Trebč. 5.000 za PD Primorec in 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvet’a na grob Bruna Kralja darujeta Franc in Guštin Sos- si (Gropada 31) 10.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na pok. Jakoba Kemperla daruje družina Daneu 5.000 lir za nevski zbor «Vasilij Mirk». V počastitev spomina pok. Pepi-ta Kovača darujeta Neva in Luciano Jagodic 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega brata Ermi-nia Krmaca daruje družina 30.000 lir za onkološki oddelek bolnice v Sežani. V počastitev spomina ob 1. obletnici smrti naše drage mame Zofke Pečar vd. Čok darujejo hčerke Vida, Bijanka in Rina 15.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V isti namen darujeta vnuka Ervin in Renato 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Za TPPZ darujejo podporni člani: Mario Renčelj 5.000 lir, dr. Jan Godnič 15.000, Marjo Carlj 5.000, Pija Ravber 10.000, Pepka Sosič 10.000. Andrej Renar 10.000 ter novi podporni član Slavko Placer 5.000 lir. V spomin na Mattia Settima (Sedmaka) darujeta družini Settimo in Sa-mero 5.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa. V spomin na Ingrid Kamp - Settimo darujeta družini Settimo in Sa-mero 5.(KK) lir za Dijaško matico iz Križa. V spomin na pok. Giuseppino Ver-ginello vd. Štolfa daruje Maria Sedmak vd. Settimo 5.000 lir za Dijaško matico iz Križa. Ob priliki svoje 70-letnice daruje Pepi Milič 30.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Jaka Kemperla darujejo Liči in Alojz Kapun 5.000, Karla in Alojz Štoka 10.000. Anica in Drago Štoka 5.000, Ida in Josip Regent 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na pok. Jaka Kemperla daruje pevski zbor Vasilij Mirk 21 tisoč lir za svojo blagajno. V počastitev spomina Jaka Kemperla darujeta družina Timeus in Eda Prašelj 10.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Antonije Ban vd. Danieli daruje družina Daneu 5.000 lir za ŠD Konlovel. V isti namen daruje Alfred Daneu 20.000 lir za ŠD Kontovel. kratkem razprava v občinskem svetu, ter dejal, da je slovenska kon-zulta izdelala številne predloge glede zavarovanja neposrednih koristi ogroženih zemljiških lastnikov kakor tudi o predlogih širšega manjšinskega značaja, vendar je občinska u-prava ni poslušala. Cej je pri tem navedel nekaj predlogov kot so iz gradnja slovenskih šolskih središč v Gorici, omejitev izvajanja zakona 167, ki predvideva zaseg zemlje za ljudske gradnje, ter ustanovitev zadruge slovenskih interesentov za gradnjo ljudskih hiš v štandrežu. Cej je nadalje dejal, da bi morali štandreški obrtniki dobiti zemljo v industrijski coni, da bi si zgradili o-brate. Razpravljalec je v sklepnem delu svojega izvajanja dejal, da bi morali tem aspektom vprašanja posvetiti vso skrb. Edvin Švab je predlagal, naj bi Uskladili napore vseh sil in da bi izvajali pritisk na občinske uprave. Navedel je več primerov iz svoje prakse, kako so v občini Dolina u-spelj zavarovati splošno dobro pri gradnji avtocest, naftovodnih rezervoarjev in napeljav. Karel Primožič je dejal, da bomo kot Skupnost imeli koristi cd sedanjega rezvoja dogodkov, če se bomo znali kot operaterji pravočasno vključevati v’ gospodarska snovanja pri nas. Ne bo dovolj samo zahtevati, potrebna bo operativa. Poročevalec Mirko Primožič je v svojem odgovoru na posege ter v povzetku ob zaključku razprave navedel več primerov angažiranosti teles naše skupnosti, da bi preprečila odtujevanje zemlje. Omenil je stike slovenske konzulte z vsemi demokratičnimi silami in podporo, ki sta jo dali obe delavski stranki KPI in PSI. SKGZ je sestavila svoj doku ment ter ga na sestankih že posredovala nekaterim strankam, preostalim pa ga še bo. Omenil je nadalje ustanovitev konzorcija razla ščencev v Štandrežu ter predlagal vključevanje slovenskih denarnih zavodov in obrtnikov v delovanje storitev na območju mednarodnega mejnega prehoda. Predsednik Race je nato predlagal nekatere spremembe v organih zveze, ki so jih navzoči soglasno potrdili. Ker je Vito Svetina prevzel dolžnosti predsednika Deželnega slovenskega gospodarskega združenja, je dolžnosti predsednika odbora za gospodarstvo prevzel Darij Cupin, novi tajnik SKGZ je Duško Udovič, poprejšnji predsednik komisije za mladino in šport SKGZ. Vse spre membe je glavni odbor soglasno po trdil. Predsednik Race se je nato zahvalil tovarišem, ki so odšli na nove položaje, za opravljeno delo ter jim zaželel nadaljnjih uspehov. Predsednik Race je nato predlagal, naj bi v dnevni red prihodnje seje glavnega odbora SKGZ vključili posvet o športu. Takšnih posvetov je bilo v preteklosti več in so bili posvečeni temeljnim vprašanjem našega obstoja in razvoja ter ustanovam, ki so odločilnega pomena za naše narodno življenje. Tudi šport zavzema važno mesto in je zato P» trebno na posvetu razčistiti nekaj dilem in povedati, alj naj šport spada pod mladinski odbor SKGZ ali pa naj ima svoj odbor. Glavni odbor je sprejel predlog o sklicanju posveta, na katerega se bodo tisti, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo, pripravili s poglobljenimi poročili. Posvet bo v mesecu maju. Na koncu je Viljem černo sporočil, da bo manjšinska konferenca v vili Manin v Passarianu in da bodo na njej razpravliali o Slovencih, Nemcih in Furlanih v videmski pokrajini. Černo je dodal, da predstav lja sklic konference priznanje obstojnosti Slovencev na Videmskem in da bo nudila priložnost za zavarovanje Slovencev in pripadnikov drugih manjšin. izrečene kritike in se vprašal zakaj prihaja med večinskimi svetovalci do tako različnih in večkrat nasprotujočih si stališč. Postavke o izdatkih so računovodsko točne, vendarle ni programskih pokazateljev, prav tako ni programskega pogleda na celotno delovanje občine. Kar se tiče regulacijskega načrta, je Nanut predlagal osnutek resolucije (med razlago tega osnutka so mu župan in drugi svetovalci večine glasno oporekali), v kateri je rečeno, naj načrtovalec in odbor pregledata in popravita sedanje predpise o gradnji industrije na robu Štan-dreža in nudita več možnosti domačinom za gradnjo hiš. Komunist Coceani je napovedal, da bodo komunisti postavili demokristjane in večino pred odgovornost s tem, da bodo zahtevali enotno glasovanje o popravkih KPI in PSI. Dejal je tudi, da večina zavrača koristne predloge opozicije, se zapira sama vase in ne upošteva stanja, ki je nastalo tudi v naši deželi, kjer je prišlo do občasnih konkretnih skupnih nastopov. Dotaknil se je tudi kulturnih vprašanj in dejal, da bo morala občina spremeniti nekatera kulturna gledanja, saj je tu pr; nas mesto tudi za slovensko kulturo. Omenimo še demokristjana Moruz-zija, ki ni soglašal z Nanutovimi izvajanji o zemljiščih za industrijsko cono in komunistko Pirellovo, ki je dejala, da veliko govorimo o goriški in o mitelevropski kulturi, pozabljamo pa na kulturo drugih i-talijanskih pokrajin, saj živijo v Gorici prebivalci, ki prihajajo iz E-milije, Kalabrije in drugh dežel, ki bi radi kaj čuli tudi o kulturi teh krajev. Splošne stavke v petek ne bo Deželna sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL je v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov, poveza nih z ugrabitvijo predsednika KD Alda Mora, preklicala dveumo splošno stavko, ki je bila napovedana za petek, 21. t.m. Odločitev kdaj in kako bodo stavko izvedli kasneje, bodo sprejeli v prihodnjih dneh. Sartori včeraj na skupščini delavcev Italeaniieri Več kakor 14 mesecev trajajoča kriza v tržiški ladjedelnici, med katero so delavci stavkali 150 ur, se bo morda v prihodnjih tednih zadovoljivo rešila. Včeraj je bila v tr-žiškem podjetju skupščina delavcev, na kateri je član vsedržavnega vodstva kovinarjev, Franco Sartori, o-brazložiil bistvene točke sindikalne platforme, ki se nanašajo na pre-osnovo proizvodnje, ohranitev zaposlitvene ravni NA POBUDO PD «BRIŠKI GRIČ* V V Steverjanu se pripravljajo na letošnje prvomajsko slavje Nastopila bo tudi folklorna skupina Slu ledi - 7. maja mladinski dan Z radiologijo se ukvarja že 14 let, doslej je delal v tržaški bolnišnici. Sredinske stranke sedanje večine v goriškem občinskem svetu, ne bodo sprejele dodatnih predlogov, ki so jih k proračunu predlagali komunisti in socialisti. To sta na ponedeljkovi seji občinskega sveta jasno povedala demokristjanski in socialdemokratski predstavnik Tuzzi in Bianconi v posegih med proračunsko razpravo. Ta je trajala več kot pet ur, zaključila se je okrog polnoči, ponovna seja pa bo v sredo, 26. aprila. Takrat bodo župan in odborniki odgovorili na posege svetovalcev in po glasovalnih izjavah predstavnikov strank, bo večina odobrila proračun. Po sedanjem poteku razprave je skoraj gotovo, da bodo za proračun glasovali samo demokristjani, socialdemokrati in republikanci, stališče drugih strank pa bo negativno, čeprav kaže, da bodo nekateri glasovali proti, drugi pa se bodo vzdržali. Stališči Tuzzija in Bianconija sta se sicer razlikovali. Medtem ko je Tuzzi dejal, da so nekateri predlogi sprejemljivi, je bil Bianconi docela neggtiven in zelo polemičen do levice. Tuzzi je soglašal z ustanovitvijo svetovalskih področnih komisij, s preosnovo osebja, s priznavanjem večjih pristojnosti rajonskim kon-zultam. Ni pa soglašal z zahtevami levice o delovanju in pristojnosti raznih komisij. Tako je npr. dejal, da ima tudi komisija za revizijo regulacijskega načrta le posvetovalno vrednost ne pa tudi take, da bi lahko predlagala popravke načrtovalcu in odboru. Dejal pa je, da KD ne bo glasovala za predlagane popravke v celoti, čeprav je marsikaj v teh zanj sprejemljivega. Docela negativno stališče pa je zavzel Bianconi, ki je med drugim rekel, da ne morejo rajonske konzulte vsiljevati svoje volje občinski upravi. Po precej polemičnem napadu na krščansko demokracijo (!). češ da je preveč konservativna, je Bianconi osredotočil svoj govor na avtoport in industrijsko cono, obtožil KPI, PSI in SSk, da so podprle štandreške kmete, da so se uprli razlastitvam in prodaji zemljišč in s tem zavri! industrijsko rast Gorice. Zavzel se je tudi za skupno upravljanje avtoporta in industrijske cone z manažerskimi in ne birokratskimi sposobnostmi (sedaj je na čelu industrijske cone socialdemokrat prof. Gruntar: je polemika veljala tudi niemu?). Dejal je tudi, da ifiora občina razlastiti štandre-škia zcmliišča in odločno nasprotoval predlogom združene levice. Slovenska vprašanja sta obrazložila 'svetovalca Slovenske skupnosti Damjan Paulin in Andrej Bratuž. Prvi je zajel vsa vprašanja, ki zanimajo slovensko prebivalstvo, potem ko se je dotaknil splošnih vprašanj Gorice, o katerih je že bila razprava v občinskem svetu. Tudi on je kritiziral stališča občine do rajonskih konzult, do konzulte za slovenska vprpšanja, do komisije za revizijo regulacijskega načrta. Polemičen je bil do odbora glede avtoporta, ki ga hočejo po vsej sili zgraditi na Jeremitišču, dopuščajo pa vladi, da nudi zasebnim «turistom» v najem letališče, prav tako je kritiziral dejstvo, da dajejo v štandrežu zemljišča za ljudske hiše priser ljencem, za domače prosilce pa ni prostora, v raznih komisijah, ki odločajo o zemljiščih zadrugam in posameznikom, pa ni nobenega Slovenca. Obtožil je tudi župana, da ni v svojem poročilu sploh omenil tu živečih Slovencev, medtem ko se širokousti o izvajanju osimskih sporazumov. Prof. Bratuž pa je govoril predvsem o šolskih in kulturnih vprašanjih. Dejal je, da bo morala občina poskrbeti za zgradbe za slovenske šole in se še enkrat zavzel za ustanovitev slovenskega šolskega o-kra.ja. Pohvalil je kulturne posege občine, vendarle pa je tu popolnoma odsotna slovenska kultura. Zato bi morala občina, poleg slovenskih u-stanov in društev, poskrbeti tudi za predstavitev slovenskih avtorjev, glasbenikov in sploh za slovenske prireditve. Socialist Vladimir Nanut je de jal, da mora letos ponoviti že lani Goriški dijaki v tiskarni našega dnevnika Člani prosvetnega društva Briški grič v števerjanu se te dni vneto pripravljajo, da bi prireditve ob 1. maju tudi letos stekle v najlepšem redu. Čeprav je do mednarodnega praznika dela še dobrih deset dni, tačas pa se lahko marsikaj spreme ni, smo se "ri prirediteljih pozanimali kaj bodo pripravili letos za številne obiskovalce, ki bodo te dni prišli v Steverjan. Praznovanje se bo letos začelo že 29. aprila, ko bodo v Dvoru odprli razstavo vin. Osrednja manifestaci ja bo v ponedeljek 1. maja s tradicionalnim govorom na Trgu Svobode. Popoldne ob 16. uri bo na Dvoru nastopila folklorna skupina Stu ledi. V naslednjih dneh se bodo zvrstile manjše prireditve, 7. maja pa se bo praznovanje zaključilo z mla dinskim dnevom. Poleg športnih tekmovanj, nameravajo prireditelji le tos pripraviti tudi zanimivo razstavo otroških risb. Za zabavo bodo poskrbeli domači fantje, člani ansambla Briški slavček, 1. maja pa bo na Dvoru igral criznani narodnozabavni ansambel Alpski kvintet. Sicer pa, kakor so nam zaupali organizatorji, dokončen spored prireditev še ni izdelan in se lahko marsikaj spremeni v zadnjem trenutku. Seja občinskega svela v Doberdobu Jutri popoldne se bo sestal občinski svet v Doberdobu. Na dnevnem redu seje je poleg nekaterih običajni! točk, tudi razprava in sprejetje dopolnilnih sklepov v zvezi z zakonom Bucalossi ter odobritev nekaterih ukrepov upravnega značaja. Seja se bo začela ob 14. uri. • V noriški splošni bolnišnici je te dni prevzel posel nov primarij radiološkega oddelka dr. Giorgio Petz. V tržiškem pristanišču bodo poglobili morsko dno Na zadnji seji deželnega odbora so nakazali Konzorciju za industrijski razvoj Tržiča vsoto 5,5 milijarde lir. Denar bodo porabili za izkop plovnega prekopa, po katerem bo preusmerjena plovba večjih ladij v Tržič, in za poglobitev morskega dna v pristanišču Portorosega. PROSVETNO DRUŠTVO «KRAS» DOL - POLJANE priredi v soboto, 22. t.m., ob 20. uri v dvorani pri Zlatem pajku PLES VLJUDNO VABLJENI! Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za red S — sreda in Izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG, Soška 1 v Novi Gorici. Prireditve V deželnem Avditoriju v Gorici bodo jutri zvečer ob 20.30 predvajali dokumentarne filme o alpinistični odpravi v Atlas ter dokumentarni film o potapljaški tehniki. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi 21. maja družinski avtobusni izlet na otok Krk. Izlet bo vodil gospod Artur Koshuta. Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak dan, do oddaje razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 16.30-22.00 «Le strabilianti avventure di Supei-asso». E. Knie-vel in L. Huton. CORSO 17.15—22.00 tlncontri ravvici-nati del terzo tipos. R. Dreyfuss in T. Garr. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «La sma. gliatura». U. Tognazzi in M. Piccoli. CENTRALE 17.00-22.00 oPelle calda». R. Helen in M. Benvenuti. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTOR1A 17.00-22.00 «Intemo di un conventoi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «Per amore di Beniamino*. EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Wan ton ton — il cane che salvo Hollywood» Nova Gorica in okolica SOČA «Kleopatra», ameriški film ob 17. in 20. uri. SVOBODA «Super Inframen*. hong-konški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Ta Amerika*, italijanski film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Iora Presacco, Ste-fano Piovesan, Daniele Pibiri, Manue-la De Giuseppe, Annalisa Nardini, Mas&imo Suttil, Tierri Nocent. UMRLI SO: 54-letni kmetovalec Cvetko Mervič, 74-letni upokojenec Giuseppe Bregant, 79-letni upokojenec Leopoldo Blasig, 65-letna gospodinja Božena Medič por. Brezigar,. 70-letna gospodinja Caterina Lippi por. Giacoppo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. tzsmmm V sklad za prireditev Dijaškega obmejnega srečanja Primorske (Dosp) so prispevali: Podjdtje VVinkler 30.000, družina Kovic 10.000, ravnatelj Jože Seražin 10.000, podjetje Kodermac 30 tisoč, Bertolini Vetrih Irena 50.000, Ciril Terpin 50.000, Silva Ferletič 5.000, tiskarna Budin 10.000, Agraria Dario 5.000, gostilna Podveršič 10.000. podjetje Vetrih 10.000. urarna Vižintin 10.000, podjetje Cerimpex 10.000, dr. Karel Brešan 5.000. Alojzija Čuk 13.000, Ivan Krpan 20.000 lir. NiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii um iiiiin 1111111111111111111111111111111111111111 HUDA ZIMA JE PUSTILA POSLEDICE Gladina Mangartskega jezera se je nevarno znižala Popustil je zaporni zid, ki uravnam odtok vode - Strokovnjaki bodo skušali ugotoviti, zakaj so ribe poginile Gladina zgornjega Mangartskega, oziroma Belopeškega jezera se je letošnjo zimo nevarno znižala in s tem ogrozila obstoj tega čudovitega naravnega spomenika, ledeniškega i-zvora. Posebej hude so posledice le- V ponedeljek je obiskala tiskarno našega dnevnika v Trstu skupina dijakov nižje srednje šole »Iva« Trinko* iz Gorice. Med mnogimi mladimi obiskovalci naše tiskarne je to prva skupina dijakov iz Gorice tošnje zime, čeprav se je gladina postopoma nižala tudi prejšnja leta. Zelo zgodaj je namreč pritisnil hud mraz, vodna gladina pa je bila zaradi jesenske suše zelo nizka. Nastal je debel led, ki je na plitvih območjih jezera dosegel tla. Prav to pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov povzročilo, da je veliko rib, v glavnem gre za postrvi, ostalo na suhem, ali pa so se znašle ujete v kotanjah, kjer so kasneje zaradi pomanjkanja hrane in kisika poginile. Prava podoba se je pokazala šele v teh dneh. kakor poroča videmski dnevnik Messaggero Veneto, ko j« popustil ledeni oklep in je tudi v ledeniški kotel pod Mangartom prišla pomladne odjuga. Na jezerskem dnu se je nabralo veliko poginulih rib, gladina vode pa je še zmeraj zelo nizka, vsekakor nižja od do sedaj znanega minimuma. Nekateri strokovnjaki so si že ogledali kraj in skušali ugotoviti posledice. Menda je zaradi hudega mraza popustil zaporni zid, ki uravnava odtok vode iz jezera in se je zato gladina nevarno znižala. Prihodnje dni bo rezervat obiskala skupina deželnih strokovnjakov, ki bo skušala odkriti vzroke zakaj je poginilo toliko rib. Marsikdo namreč meni, da morije ni povzročil samo led, ampak bo poleg najbrž še kakšen drug dejavnik. Poleg ekološke škode, saj se je , ko tudi tedanje slovensko časopisje poroča o pouku slovenske- ga jezi a na takozvanem «modro-slovskem učilišču* (liceju). Andrej Marušič, ki nam je v svojih spominih ohranil vrsto zanimivih podrobnosti o goriški gimnaziji pred letom 1848, se je spomnil, da je vlada že leta 1847 ustanovila posebne tečaje za slovenski jezik, ki pa so začeli delovati šele naslednje leto.9 Poleti 1849 so tečajniki opravili izpite in časnik «Slovenija»10 je vneto pohvalil vodjo tega slovenskega pouka prof. Jožefa Premruja (1809 Vrpolje pri Vipavi — 1877). Od novembra le ta 1849 deluje reformirana osemraz-redna gimnazija in to svojo osnovno značilnost ohrani ves čas avstrijske dobe. Novi učni program je za prve razrede celo uvedel učenje obeh deželnih jezikov kot obvezni predmet, želje Slovencev pa so silile k temu, da bi njih jezik postal učni v vseh razredih. Taka želja, ki je pozneje prerasla v zahtevo, je prišla z vso potrebno argumentacijo na dan v ustavnem obdobju, od šestdesetih 19. stoletja dalje. Ljubljan ske »Novice*11 so tedaj dokazovale potrebe s statističnimi podatki, ko je bilo konec leta 1860/1 na goriški gimnaziji od skupnega števila 334 dijakov 179 Slovencev. 108 Furlanov, 25 Italijanov in 22 Nemcev. Sicer pa je pot do uveljavitve slovenskega jezika kot obveznega pred meta in učnega jezika zelo zavita, spremlja jo vrsta yladnih ukrepov, kj prizadetih, tako Slovencev kot Italijanov (Furlanov), niso zadovoljili. Vlada je izdajala občasne ukrepe v korist deželnih jezikov, a ko se ji je dozdevalo, da je zaradi tega zanemarjena nemščina, so bili ukrepi preklicani. «BiIo bi preobširno na tem mestu opisovati nadaljnji razvoj slovenskega pouka na gimnaziji in navajati naredbe šolskih oblasti glede tega. Njegova organizacija se je cesto predrugačila*, je zapisal v prvem izvestju slovenske državne gimnazije (str. 2) v Gorici profesor Andrej Ipavec. Prizadeti so začeli z akcijo, da se goriška gimnazija preuredi in da se zagotovi učencem vsaj v nižjih razredih pouk v materinščini, kar pa bi bilo najhitreje doseči s paralelnimi razredi. Iz časopisnih predlogov je problematika, ki nj zadevala le goriške gimnazije, temveč tudi realko, prc šla v zahteve taborov in javnih političnih zborovanj, v interpelacije, ki so bile prebrane v deželnem in državnem parlamentu. Prizadevanja so trajala dolga desetletja, da so se nato kot uresničljiva pokazala leta 1910, ko je sicer zelo marljivi borec za slovensko šolstvo na Goriškem, deželni in državni poslanec dr. Anton Gregorčič (1852 1925), pognal zadevo učnega jezika na gori-ški gimnaziji v zaključno obdobje. Vlada sicer ni pristala na ustanovitev privatne slovenske klasične gimnazije v Gorici (10. 4. 1910 je bil že izvoljen njen kuratorij), zato pa je že omenjeni ministrski odlok odločil po eno slovensko in italijansko paralelko na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Gorici. Ta ukrep imenuje Andrej Ipavec za «temeljnj kamen slovenski gimnaziji v Gorici*.12 Uveljavljanje slovenskega jezika od prvih poskusov uvajanja (obvezni učni predmet, učni jezik v paralelkah) do samostojne slovenske gim nazije ni bilo lahko. Sicer je prav velika zasluga gimnazijskih učite Ijev — Slovencev, da so slovenščino upoštevali kot pomožni učni jezik in tudi omogočali, da je mladina na javnih šolskih prireditvah lahko na stopala tudi s programom v slovenskem jeziku. Zahteva za uvedbo slovenščine kot učnega jezika v tedanje goriške srednje šole (gimnazija, realka) je bila ena izmed pomembnih točk programa tedanje slovenske politike. Zato šolska problematika ni bila omejena le na ožji krog zagnancev, za njeno rešitev so si prizadevale najširše plasti Slovencev na Goriškem. Tako bolj politično izpostavljeni problematiki, povezani z delovaniem državne gimnazije v Gorici, pa se enakovredno postavlja ob stran o- vrednatenje ustvarjalnih dejanj. Nuj pomembnejši izraz teh ošnoVnih ciljev je gotovo vrsta dijakov, ki jim je gimnazija v treh stoletjih svojega življenja nudila primerno vzgojo, jih navajala k delu, usmerjala k bodočemu poklicu in sploh soočala z življenjem. Danes sc nam zdi sicer nekoliko skromen podatek, da je na primer zrelostni izpit na goriški gimnaziji v obdobju petdesetih let (1850 1900) prestalo 755 dijakov in da je v istem obdobju bilo leta 1899 na zavodu najvišje število go jencev (483), najnižje (241) pa leta 1853.1:1 Toda bolj kot razvijanje statističnih p' 'laikov je poučen in visokega priznanja deležen izbor iz seznama tistih abiturentov goriške gim nazije, ki so dosegli visoka mesta v slovenskem javnem življenju in cenijo njih delo tudi zanamci. Pa si oglejmo ta priznana imena za čas po letu 1850; navajanje sledi letu zre lostneea izpita. Že leta 1850 je maturiral Janez N. Hrast (1830-1874) z Livka, seme nišRi profesor in teološki pisec, dve leti nato mu je sledil Josip Abram (1832-1P07) iz Tupelč, ki jo postal odvetnik in ugleden politik. Prav tako je leta 1852 prestal maturo A lojz Zorn (1834-1897) iz Prvačine, kasnejši goriški nadškof. Leta 1857 je opravil gimnazijsko maturo Josip Tonkli (1834 1907) iz Brcginja, vid- na osebnost slovenske politike na Goriškem, leta 1864 pa pesnik Simon Gregorčič (1844-1906) z Vršna. Dve leti potem je maturiral pesnikov prijatelj in mecen Ignacij Gruntar (1844-1922) iz Kobarida. Franc Krašam (1840-1907; 1862) iz Šempasa se je posvetil botaniki in objavil vrsto znanstvenih del. Sledi peterica, ki se je uveljavila predvsem na u-metnostnem in publicističnem polju. Alojz Carli (1846-1891: 1867) iz Tolmina je pisal povesti in se posvečal krajevni zgodovini. Avgust Leban (1846-1879; 1807) iz Kanala je bil predvsem glasbenik, Franc Podgornik (1846-1904; 1869) iz Cepovana je poznan po svojem publicističnem in uredniškem (»Slovenski svet*) delo var ju, njegov sdučenec in prav tako odličen dijak Štefan širok (1849-1890) iz Ravnice je bil predvsem publicist ter se jc publicistično ogla šal tudi iz Rusije, kjer je deloval kot gimnazijski učitelj. Tudi glasbenik Josip Kocijančič (1849-1878) iz Kanala je končal šolanje leta 1869. Pomembna je tudi generacija maturantov v sedemdesetih letih. Anton Rudež (18474907; 1870) iz Kobjegla ve se je uveljavi) kot strokovnjak za poučevanje gluhoneme mladine. Anton Mahnič (1850-1920; 1871) iz Kopdilja je krepko posegel v politična in literarna dogajanja na Slovenskem. njegov sošolec Anton Gre gorčič z Vršna, (sicer pa Mahničev idejni nasprotnik) je bii ugleden go riški politik (dolgoletni državni poslanec) in kot smo že spoznali za složen za .slovensko šolstvo. Sošolca sta tudi bila fvan Kas, ravnatelj pazinske gimnazije (maturiral 1872), s Kneže ter zgodovinar, zemljepisec in 'stari nos lovec Sipnnn Rutar (1851-1903) iz Krna. ki je bogate spomine na svoja goriška gimnazijska leta zapustil v svojem »Dnevniku* (19721 Andreja Kraglja (1853-1901; 1873) iz ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Rubrika o današnjem italijanskem jeziku 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar; Nemščina 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 HEIDI: »Nevihta*, risani film 17.30 Srečanje z okoljem 17.45 VLAKEC: Pravljice, pesmice in igrice 18.00 Argumenti Kinoteka: Amerika pred veliko krizo 18.30 MALI SLAM. glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 IZGUBLJENI OTOKI: «Beli konj*, TV film 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 GOR IN DOL PO STOPNICAH: »Švedski tiger* TV film 21.35 DOUCE FRANCE 22.05 ŠPORTNA SREDA Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 O tem je govor, aktualni tednik 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Stari poklici, nova šola 17.00 Program za mladino: BARBAPAPA', risanke 17.05 Sezam, odpri se 17.35 OPERAZIONE BENDA NE-RA, TV film 18.00 Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s... SuperaM* in Atlas Ufo Robot Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 SART1 ANTONIO, PODČASTNIK, 2. nadaljevanje 21.30 Očividci: Rimska bitka, 1. del 22.45 Povesti v izložbi Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD' NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 in 10.00 TV V ŠOLI 17.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žW' 17.35 Popotovanje v deželo lutk 17.55 OBZORNIK 18.05 Ne prezrite: Obnovljeni grad Zemono 18.40 Od vsakega jutra raste dal1' Tolmin 19.25 Prvi trije 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: HARLANSK1 REVIR 21.50 Miniature: Operne arije iz Berlina 22.00 DNEVNIK' Koper 19.35 Mednarodno nogometno sre 20.20 ODPRTI PROSTOR 20.30 Mednarodno nogometno str Čanje , 21.35 IVAN GROZNI, 2. del fill“* 22.20 DNEVNIK Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Prosta sreda 21.45 DNEVNIK 22.00 ŠPORTNA REPORTAŽA ŠVICA 19.55 Kulturna agenda 20.30 DNEVNIK 20.45 Simfonični itinerarij . 21.35 SLIKE IZ NEKEGA ZAK« NA. 1. del 22.25 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Roža mogota, antologija ljubezenske lirike: 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki: 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasbena medigra; 12.10 Pojmo po naše; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 «Pomladni dan», roman v nadalj.: 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mladi izvajalci: 17.20 Glasbena panora- ma: 18.05 Radijska igra; 18.30 Klasični album. KOPER 7.30. 8.30. 10.30. 12.30. 13.30, 14.30, 15.3(1,: BU0, 18.30, 19.30 Poročila ; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija: 9.20 Poje Mina; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški koti ček: 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Vrtiljak motivov; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Italijanski zbori; 14.33 Od melodije do melodije: 15.00 Trenutki današnje kulture; 15.10 Glasba iz filma »Veliki Gatsby»; 15.40 Po pevke: 16.00 Pismo iz. . .: 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Posnetki iz naših studiov; 19.33 Crarii; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party; 21.00 Vabilo k jazzu; 21.32 Današnji gost; 22.45 Glasba za lahko noč . RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Glasbeni trenutek: 9.00 in 10.35 Radijski pogovori; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni gram; 15.05 Prvj Nip; 17.10 ‘ govori o energiji; 18.00 Popevto 18.25 Italijansko pripovedništ''0: 19.35 Radijska igra; 20.10 P*vC lahke glasbe; 20.35 Oddaja^ kmetijstvu in obrtništvu; Radio drugod: Bolgarija; 2l-s Orkestri v večeru; 22.30 Naj % vorimo?; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.3®* 13.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poroči11; 6.00 in 7.55 Jutranje razvedril0, 8.45 Veliki dogodki našega £t°ie ja; 9.32 «Primer Maurizius*; * dijska nadalj.; 10.12 Pogovori poslušalci; 12.45 Ko jemo ne vorimo; 13.40 Zabavni spore0’ 15.00. 15.45 in 16.37 Tukaj R*f 2; 17.55 Govorimo o lahki 18.55 Italijanski pevci; 19.50 51* Čanje petih; 20.40 Oddaja o 9 rJvniji; ' 21.29 Glasbene novosti ** mladino. SLOVENIJA 5.00 6.00 7.00, 8.00, 9.00, 10-Jjf' 11.00. 12.00, 13.00. 14.00, 15-JJ; 18.00. 19.00. 22.00, 23.00 Poročil11 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro L tro, otroci!; 8.08 Glasbena (9*1, neja; 9.05 Pisan svet pravljic h zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; ” . Aktualni programi marksizmi 10.15 Kdaj, kam, kako in K, čem?: 10.45 Turistični napon'1 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 liki zabavni orkestri; 12.30 K11', tijski nasveti; 12.40 Pihalne be; 13.20 Zabavna glasba; D'.,. Priporočajo vam. . .; 14.05 Ob 1 virih ljudske glasbene umetn®**' 14.30 Glasba po željah: 15.30 Oj, sbeni intermezzo: 15.45 Spo']*1.,, in pisma; 16.00 'Loto vrtili8/ 17.00 Studio ob 17.00 18.05 OdsK* na deska; !H.30 Utrinki iz slo°c ske in svetovne zborovske sbe: 19.20 Zabavna glasba; .“ti* Lahko noč, otroci!; 19.45 MinU^ Ljubljanskim jazz ansambP1^ 110 20 20.00 Koncert našega studia: 22-*: S festivalov jazza; 23.05 Liter*1 nokturno; 23.15 Revija jug°to vanskih pevcev zabavne glasb*1 00.05 =s^ Modreje, klasičnega filologa in Homerjevega prevajalca, bomo še srečali med goriškimi učitelji, Franc Sedej (1854-1931; 1874) i/. Cerkna je postal goriški nadškof, Karel Štre-kelj (1859-1912; 1878) iz Gorjanskega je objavil slovenske ljudske pesmi ter bil univerzitetni profesor v Gradcu, Josip Pagliaruzzi (1859-1885; 1878) iz Kobarida pa je bolj poznan kot Krilati, zgodaj preminuli slovenski pesnik. Leta 1881 je med maturanti tudi Alojz Franko (1863-1921) iz Tolmina, odvetnik in kasnejši namestnik goriškega deželnega glavarja, naslednje leto maturira ideolog krščansko-socialncga gibanja Josip Pavlica (1861 1902) iz Rihemberka. pet let nato mu sledi brat Andrej (1866-1951), ki deluje kot ideolog katoliškega tabora in cerkveni pisec. Zanimiva osebnast je tudi Miroslav Premimi (1871-1944;' 1890) iz Gorice, ki se bolj kot notarski službi posveča proučevanje arhivov in zgodovinopisju, zdravnik Rihard Jug (1875-1949; 1896) iz Solkana je bil utemeljitelj slovenske urologije, Josip Srebrnič (1876-1966; 1896) iz Solkana je bil teološki pisec in krški škof, Karel Podgornik (1878 1962; 1898) iz Čepovana je bil javni delavec in |» slanec v rimskem parlamentu, gori ški maturant je bil tudi pisatelj Ivo Šorli (1877 1958: 1898) iz Podmelca, Avgust Žigon (1877-1941; 1898) iz Ajdovščine jc bil literarni zgodovinar. Josip Ferfolja (1880 1958; 1899) iz Doberdoba pa socialnodemokratski voditelj. Alojz Gradnik (1882-1967: 1901) iz Medane je poznan slovenski pesnik in prevajalec, njegova so šolca sta bila slikar Saša šantel (1883 1945) iz Goriče ter pravni zgo dovinar in politik Bogomil Vošnjak (1882 1959), rojen v Celju, vendar tedaj stalno bivajoč v Gorici. Vrsta kasnejših odličnih mož je iz leta v leto večja, zato si dovoli mo navesti res najbolj ugledne- j znam začenja pisatelj Ivan Prtot (1883-1960; 1903) z današnjega na Soči, sledi mu literarni zgodo01 Janko Bratina (1882-1920; l9°4k Otlice, potem gospodarstvenik to ko Brezigar (1886 1958; 1905) ndonu se g'j.0 «carioce» pomerili z Veliko ki bo nastopila brez več ni hlla st-andardnih igralcev. Odsot-p. 0 namreč napadalci Brooking, pQ. rson in Hudson (zaradi poškodb), Dletn bost'a tudi odsotna vratar j\^l®nce in odlični Huges. Trener d„i *?v Ron Greenvvocd ne bo mo-vertwviUtlati n'd na nogometaše Lilo d-' *,. 'Ural doma, tokrat proti Emer- aatiu Os M VI 11C4 E ln/l\ l U v JI I v/ Ol * J * 14--* 'Sem , Benove, ki je doslej zbral ti., (štiri/več od Tržačanov). *t»ial?^n- so v zadnjih tekmah po ti zadovoljiv napredek in upa-Z0W~ a Bodo danes aEo -— —vojili------- hi kor„iS B*mer bi napravili odločil- Proct rak naprej po poti do rešitve Hur]j ^Phdom. Neposredni tekmec 't'cat)(>r !arna v borbi pred izpadom, stovaiJs"' GIS bo namreč drevi go »e m„,v Turinu, kjer nima nikakrš-da bi premagal vodeči i.ar,ini. Če bi torej Tržačani hajVg 7 in bi Neapeljčani (kot je J®tneje) ostoli praznih rok, Jhoft, razlika med Hurlingha- točk ln ekipo GIS povečala na štiri TUcj. vetie,1 Soriški Pagnossin bo drevi 4 n« v° bred odločilnim spopadom, v boji, ^bi Pred izpadom, temveč Za Prestor v višjo ligo. Gori- čani se bodo namreč drevi doma spoprijeli z Alcom iz Bologne, ki ima na lestvici dve točki več od Pagnos-sina. PARI DANAŠNJEGA, 9. KOLA Pagnossin - Alco Hurlingham - Emerson Scavolini - Pintinox Chinamartini - GIS Neapelj V B skupini je videmski Mobiam še vedno na dnu lestvice z dvema točkama. Videmčani pa bodo drevi igrali doma z beneškim Canonom, ki je v zadnjih tekmah zelo zanesljivo igral. Mecap iz Vigevana, ki je trenutno na 2. mestu lestvice in za katerega igra tudi Jugoslovan Damir Šol-man, bo drevi gostoval v Forliju. PARI DREVIŠNJEGA, 9. KOLA Mobiam - Canon Jolly - Mecan Vidal - Fernet Tonic Eldorado - Brili le tri točke in so premalo skupno igrali. Prvi polčas se je zaključil z nasprotnikom v vodstvu s 13:11. V drugem polčasu je SGT prevladoval. Borovi igralci pa so zgrešili neverjetno število lahkih košev. A. R. Danes Bor — Breg Na stadionu «Prvi maj* v Trstu bo danes s pričetkom ob 17. uri povratna prijateljska tekma med najmlajšimi košarkarji Bora in Brega (igralci letnika 1969 in mlajši). V prvem srečanju v Dolini so tesno zmagali Brežani in zato se danes o-beta hud boj. KOŠARKA J^lovanje ZSŠDI SjJavanj® 0 prvj pomoči tgani^ ie trenerska zveza ZSŠDI V Trsturala v Gregorčičevi dvorani otRahiJ le vftKUa . __________________________ ki je ^ Predavanje o prvi pomoči, trej). "v letos že četrto strokovno tkalni fn^e' G tej zanimivi in ak-Sinjn ,emi je spregevorila kardiolo-■ s®ki> s ''Tičetičeva z ljubljanske * lani?0,*? za telesno kulturo, ki kanji *m trenerjem dala koristih in t e kako naj sami spremlja-*t| sv„i°Ltrobraki telesne zmogljivo- • krat j , .varovancev na treningih. 0 kot n,, .° število poslušalcev več-Se jhikoli prej, kar dokazuje, 1 v lav* 1 0 Sira‘ krog naših trener-a°vheo„ °a koristnosti takega stro-J V 3 fsposabljanja. Javatenf’ c’jek, 24. t.m„ bo ista pre- *khrta '*ca obravnavala fiziologijo »rta/ f»0 Li. ,p,0*eN partizanske Na ,b jane ?aiitnn^. an.io «Štafeto bratstva in JUGOSLOVANSK. POKAL Jugoplastika - Rosna C. zvezda - Radnički BEOGRAD — V tem kraju so izžrebali para polfinalnega tekmovanja za jugoslovanski pokal, ki bo na sporedu 22. maja. Jugoplastika bo igrala proti državnemu prvaku Bosni, v Beogradu pa bo mestni derbi med Crveno zvezdo in Radničkim FOB. Torej že 22. maja v Splitu bo pravi finale tega tekmovanja, ko bo domača peterka igrala proti državnemu prvaku, saj beograjski ekipi namreč nista dorasli ne Bosni in ne Jugoplastiki. ODBOJKA BEOGRAD — Povratno srečanje med Perugio in beograjskim Partizanom bo odločujoče za vstop v finale nogometnega pokala Mitropa Cup. Samo visoka zmaga Partizana lahko dovoli beograjski enajsterici vstop v finale, zato bo igrala napadalno. Partizan bo nastopil brez svojega najboljšega nogometaša, pol-krila Stojkoviča, ki bo nastopil v mladinski reprezentanci proti Vel. Britaniji. Zamenjal ga bo Pejovič. Tudi pri Perugii smo zabeležili izredno važno odsotnost: ne bo mogel namreč zaradi poškodbe igrati Speg-giorin, ki je v nedeljo v prvenstvenem nastopu s Foggio dal dva zadetka. Srečanje bo na stadionu Partizana, ki lahko sprejme 60 tisoč gledalcev. tin, Sancin 2, U. Dornik 27, D. Devetak 25. V okviru košarkarskega prvenstva naraščajnikov se je goriškj Dom spoprijel na domačem igrišču z vodečo ekipo Italmonfalcone. V tehnično dobrem, napetem in na koncu dramatičnem srečanju so «belo-rdeči* zmagali in tako z novim parom točk dohiteli tržiške goste na samem vrhu lestvice. Kljub temu da so bili igralci obeh ekip zelo živčni, ker so se zavedali važnosti tekme, so prikazali res dobro košarko. Gostje so začeli s consko obrambo, kar ni spravilo v težave domovce, ki so z razpoloženim Diegom Devetakom pridobili prednost celih desetih točk (24:14). Pri tem pa so domačini nekoliko popustili in zagrešili nekaj napak ter izgubili možnost, da zvišajo razliko. Kljub temu se je polčas končal v njihovo korist. Drugi del srečanja je bil bolj ize načen in ob rahli premoči gostov, ki so v 8. minuti izenačili in nato celo prešli v vodstvo (44:41). Tedaj pa so naši fantje preuredili svoje vrste in zopet zaigrali kakor znajo. Z odličnimi prodori kapetana Uga Dornika so nadoknadili zamujeno in v končnem finišu prehiteli nasprotnike. Čepra.v morajo domovci igrati še dve izredno težki srečanji »o s to zmago glavni favoriti za uvrstitev v sklepni del prvenstva. Trenutno so namreč na prvem mestu lestvice (s Pagnoesinom in Italmonfalconom), kljub temu da imajo tekmo manj. Nadoknaditi morajo še zaostalo srečanje s poprečno ekipo Mobilcase iz Krmina. Vladimir PROPAGANDA Dom - Mobilcasa 34:46 (6:15) DOM: Pisk 11, Cossutta (k) 12, Gergolet, N. Orzan 4, Feri 4, Bau-zon 1, Komel 2, Ferfolia, D. Orzan. Prvenstvo »propaganda* se nagiba h koncu in prav v zaostalem srečanju je Dom na domačem igrišču klonil krminski Mobilcasi. Poraz gre pripisati zlasti slabi igri prvih dveh četrtin, ko so domačini zagrešili veliko napak, zlasti pri podajanju. To so seveda izkoristili gostje in si nabrali dokajšnjo prednost. V drugem delu srečanja pa sta si bili ekipi povsem enakovredni. Tudi napak ni bilo veliko, tako da smo bili od časa do časa priča lepim akcijam. Pri tem se je najbolj izkazal Robert Pisk, ki je s svojimi prodori delal velike preglavice obrambi gostov. Vendar razlika je bila že tako velika, da je bila vsa požrtvovalnost mladih domovcev zaman. Kljub porazu ima Dom še možnost, da ohra- iiiiiiiimiiMimmiimiiMiiiMiiiimiimMiiiMiiiMmiiiiniiiiiiiiiMininiiiiitiiniimmiiiiiiiiiiiiifiiimiiuinHii ATLETIKA NA STADIONU PRI SV. ANI Zmaga Krasa V okviru odbojkarskega tekmovanja za Revival 78 je sinoči v Zgoniku Kras premagal šesterko ZTT s 3:2 (12, -13, 6, -4, 9). MINIBASKET Naši zadovoljili Borovec Igor Korošec presenetil (12” na 100 m) Fabio Ruzzier (Adria) tretji v peteroboju * Zvez l’>’ Li bo na sporedu 9. ma-®,'ganj ®r Po ljubljanskih ulicah, je ' ^»skei ,M,boda «Po poteh par- s»t e|? Ljubljane* povabil tudi de-^»ških j * 'i-umejstva, in sicer pet 111 Pet žentilrih PHiav*» snrp- ..eUia “‘‘J, Pet ženskih. Pri jave spre-aikasnejc do 26. t.m. urad . 5tib°i.karski Revival 78 i^hii bosta na sporedu naslednji °Lvini odbojkarskega re-M()§jqega Prvenstva »Revival 78». »b 2n /Liceronovci v Nabrczini “ B - Kras A 4,15 v Dolini INKA «1 ROFEJA Z & R» TOLAŽILNA SKUPINA SGT — Bor 52:20 BOR: Smotlak, Kovačič, Rudes 4, Pupulin, Betocchi 4, Vecchiet 2, Germani, Tavčar 2, Krapež 2, Semen 2, Počkaj, Barbiero 4. Izid tekme je bil že predviden, vehdar je Borov trener le imel namen. da preveri, kaj so zmožni i-gralci, ki bodo drugo leto spet nastopili v tej kategoriji. Tako je prva peterka Smotlak, Kovačič, Tavčar, Krapež in Semen (vsi rojeni leta 1967) zaigrala zelo dobro predvsem v obrambi, saj je nasprotnik dosegel samo en koš. V napadu borovci se niso izkazali, dosegli so namreč V soboto je bilo na občinskem stadionu pri Sv. Ani v Trstu atlet rko tekmovanje, ki ga je priredil tržaški CUS. Tekmovanje je obsegalo peteroboj za moške ter še nekaj drugih panog za dopolnilo programa. Na vsak način ie služilo le kot priprava na otvoritev letošnje sezone, ki bo v soboto, 22. t.m., v Trstu s trofejo Cividin Na tekmah so nastopili tudi trije slovenski predstavniki, in sicer borovca Sedevčič na 1.500 m ter Ko rošec na 100 m ter član Adrie Ruzzier v peteroboju. Medtem ko je Adrijano Sedevčič s časom 4'40" na 1.500 m nokazal, da ni še v najboljši formi, jt drugi borovec Igor Korošec z dobrim časom 12”0 na 100 m leno presenetil, čeprav ima «v nogah* gotovo že čas pod 12”. V peteroboju je Ruzzier pričel dobro z daljino, kjer je zabeležil mero 5,50 m, popolnoma pa je odpovedal v disku, kjer se mu pozna pomanjkanje treninga v tej nanogi. Spet dobro je tekel na 200 m (26”6) in pa metal kopje, kjer je z 46,90 m popravil svoj najboljši lanski dosežek. V teku na 1.500 m pa je prišla najbolj do izraza bu-rja, ki je sicer stalno nadlegovala tekmovalce, in mraz. Prav v zadnjem krogu so mu otrdele noge in ni šlo več naprej. Končal je tako s slabim časom 5’03”0. Na skupni lestvici je zasedel z 2.199 točkami 3. mesto, medtem ko predstavlja presenečenje acapan najboljši tolkač in nezadržen v zaključkih, čeprav nekoliko negotov v obrambi, in obratno Soban vedno na pravem mestu na pelju in verjetno tudi najbolj požrtvovalen izmed vseh. Ostali so šli prav tako dobro, a brez akutov. Prevladujoči vtis je na koncu bil, da bi le težko nastopili uspešneje, kot je tudi potrdila mala publika naizvestejših navijačev, ki sledi Olympiji na vseh gostovanjih. Glavni sodnik Pertot je dobro o-pravil svojo nalogo, ker se ni pustil pogojevati od temperamentne domače publike in je ohranil potrebno hladnokrvnost tudi v najbolj kočljivih trenutkih. 2. MOŠKA DIVIZIJA AGI - Dom 3:2 (15:12, 15:13, 10:15, 3:15, 15:10) AGI (Gorica): Dal Sass, Bogoni, Caggiula, Sedran, D’Ararno, Tavagnutti, Mervič, Favi, Filograno. DOM: Prinčič, Cotič, Komel, Černič, Cijan, -Černič L., Orel, Šp>acal. SODNIK: Bressan; stranski: Ger-mini; zapisnikar: Di Biase (vsi trije iz Gorice). V soboto zvečer je Dom v gori-škem derbiju nerodno izgubil s skromno šesterko AGI, ki sodi med slabše ekip« 2. moške divizije. S tem porazom so si naši fantje tudi zapravili vse možnosti, da bi se potegovali za najvišja mesta lestvice oziroma za napredovanje v višjo ligo. Porazu je v veliki meri botrovalo podcenjevanje nasprotnika in pomanikanje treningov pri nekaterih igralcih. »Belo-rdeči* so v p>rvih dveh setih zaigrali slabo, pvosebno p« ne* učinkovito v naoadu. Poleg tega se je tik pred pričetkom srečanja poškodoval M. Černič, ki je moral tako zapustiti igrišče. Komaj v tretjem setu so »belo-rdeči* zaigrali bolje in pozitivni rezultati so bili takoj vidni, posebno v četrtem setu. Začetek petega seta je bil katastrofalen za naše fante, ki so komaj pri stanju 9:0 za AGI zbrali prvo točko. Do konca seta so us poli le nadoknaditi zamuieno do desetice, več pa niso zmogli. V prihodnjem kolu se bo Dom spoprijel na domačih tleh z ekipo In-trepide iz Mariana. Tekma bo v soboto, 22. aprila, ob 20. uri v občinski telovadnici v Lečniku. I. K. 3. MOŠKA DIVIZIJA Mossa — Olymp|a 0:3 OLYMPIA: Malič, Makuc, Ku- štrin, Jarc, Mario in Franko Ba- gon, Antonič. Maraž. Ferfolja. Še bolje kot prva napreduje v svojem prvenstvu druga ekip« O-lympie, ki že dolgo ni našla enakovrednega nasprotnika. Tako se tudi skromna Mossa ni mogla upirati bojeviti in uspeha željni plavi šesterki. Glavna odlika te naše e-kipe so skrajno utilitaristična igra, odlična režija obeh dvigačev in dobra forma nekaterih tolkačev. Trenutno zaseda prvo mesto na svoji lestvici in ne kaže, da bi px>p>ustila v zasledovanju končnega uspeha. Sicer pa manjka do zaključka še šest tekem, nekatere pa bodo prav zahtevne, kot na primer prihodnja, ki bo v Gradežu proti istoimenski domači ekipi v nedeljo, 23, aprila, ob 15. uri. P. T. SMUČANJE TRŽIČ — Najboljši jugoslovanski smučar vseh časov Bojan Križaj se je v soboto pwročil z dekletom, ki je kakor on, doma iz tržiškega kota. ODBOJKA Po odstopu Brazilije in Argentine bodo sodelovale na mednarodnem odbojkarskem turnirju za »Latinsk pokal*, ki bo na sporedu od 2. do 6. maja v Parizu le štiri ekipe. Na sporedu bodo naslednje tekme 2. maja Italija - Španija Francija - Mehika 4. maja Francija - Španija , > Mehika - Italija 6. maja Mehika - Španija Italija - Francija Italijanska reprezentanca se bo na turnir pripravljala v Leffeu od 24. do 30. aprila. V ukviru prvenstva 3. ženske odbojkarske divizije je v nedeljo šesterka Kontovela gostovala pri Sv. Sergiju, kjer je odigrala tekmo s tamkajšnjo ekipo Killjoy - Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 8, PP 559 — Tel. 79 3e 08 79 46 38 79 58 23 7814 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel pročana celotna 29.000 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din PRIMORS Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT* . DZS • 61000 L|ubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st, 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600. 8ožal|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi , vlš. 43 mml osmrtnice 250, ... 150 lir beseda. Iz dežele Furlanije-Julijsk® Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 19. aprila 1978 krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez® v Italiji pri SPI. i i Član italijanske Izdaja zveze Časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg VESI PRIŠLA OB VANCEOVEM POSTANKE V KA1RE OB KONCU VEČDNEVNEGA BIVANJA V JUGOSLAVIJI Nov načrt ZDA za rešitev krize na Bližnjem vzhodu Pojutrišnjem dopotujc v Egipt Atherton - Wcizman j« obljubil Waldhcimu nov umik čet iz južnega Libanona TEL AVTV - Glavni tajnik OZN Waldheim zapusti danes Bližnji vzhod in se povrne v Evropo z občutkom, da njegov tridnevni obisk v teh krajih le ni bil zaman. Od Beginove vlade je dosegel, da bo v prvi tretjini maja vpoklicala z li-. banonskega juga tretji vojaški kontingent (v dosedanjih dveh umikih so izraelske čete zapustile kvečje mu kakih sto od skupno skoraj 2.000 kv. km ozemlja, ki so ga zasedle sredi marca) V tem smislu se je obvezal obrambni minister VVeizman, ki pač trezneje presoja bližnjevzhod-no krizo kakor pa predsednik ministrskega sveta, saj je celo zagrozil z odstopom, če se le-ta ne postavi na popustljivejše stališče tako v pogledu palestinskega vprašanja kot glede tolmačenja resolucij varnostnega sveta OZN št. 242 (umik z vseli območij, ki so jih Izraelci zasedli med vojno z Arabci 1. 1967) in 425 (takojšnji umik iz južnega Libanona). \Valdheimovo posredovanje vsekakor ni rodilo zaželenih sadov, kajti dokončno in popolnoma se bodo izraelske čete odselile iz Libanona šele, ko bodo tjakaj dospele vse predvidene »modre čelade* (4000) in bo mirovna sila »dokazala*, da res ne bo dopustila povratka palestinskih gverilcev* na ondotno ozemlje. Tudi ni pomagala obljuba glavnega tajnika OZN, da bo pomnožil »modre čelade* do 6.000 ter jih o-premil z izdatnejšo količino tudi težkega orožja. Poleg z Beginam se je Waldheim včeraj razgovarjal z zunanjim ministrom Dajanom. poveljnikom »modrih čelad* Silasvujem in novim načelnikom izraelskega glavnega štaba Eytanom, nakar si je s helikopterjem ogledal razmestitev mirovne sile na libanonskem jugu. Priložnost je izkoristila množica Palestincev za protiizraelsko demonstracijo. Beginovo trmo je ožigosal tudi e-giptovski zunanji minister Kamel, ki je obtožil telavivsko vlado grobe špekulacije in neumnega besedičenja, ko skuša spraviti v, en sam snop omenjeni resoluciji OZN, medtem ko nimata druga z drugo nobene zveze. Pomisleke v tem smislu je posredo val ameriškemu državnem« tajniku Vanceu, ki se je med povratkom iz Salisburyja domo- poldrugo uro u-stavil na kairskem letališču. Vanče ni časnikarjem dal nobene izjave, Kamel pa. Gostu je dejal, da E-gipt zelo ceni prizadevanja ZDA za rešitev bližnjevzhodne krize in mu predočil nujnost takojšnjega izraelskega umika iz Libanona. Vanče ni Kamelu postregel z novimi ameriškimi predlogi, pač pa bo egiptovska vlada problem nadrobno razčlenila z ameriškim potujočim veleposlanikom Athertonom, ki dospe v Kairo pojutrišnjem. Z druge strani se je zvedelo, da ima Carter že pripravljen nov načrt za izhod iz bližnjevzhodne krize, s katerim bo seznanil javnost takoj po zaključku kongresne razprave o Panamskem prekopu. Na črt naj bi predvideval izraelski u mik prav z vseh zasedenih območij, torej tudi iz Cisjordanije in z ozemlja okrog Gaze, čemur se v Tel Avivu protivijo. Medtem je Sadat izročil egiptovskemu veleposlaniku v ZDA Gorba-lu osebno poslanico za Carterja; Garbal je odpotoval proti Washing-tonu sinoči. Obenem je egiptovski predsednik poslal drugo sporočilo Bcginu, v čigar gosteh je pravkar bil belgijski zunanji minister Simo-net. V njem izraža željo po obnovitvi izraelsko - egiptovskih pogajanj. V tem smislu, zlasti pa ,.a ponovno sklicanje ženevske konference o pomiritvi z udeležbo PLO, se je včeraj izrazil tudi romunski predsednik Ceausescu, (dg) Delegacija italijanskega parlamenta obiskala skupščin o SR Slovenije Velika zaskrbljenost jugoslovanskega ljudstva za usodo Alda Mora - Razlike v družbenih sistemih ne smejo biti ovira za sodelovanje med narodi - V prihodnje pogostejši sliki Premalo osimskega duha (Nadaljevanje i 1. strani) LJUBLJANA — Pretresljiva novica o tragični usodi Alda Mora je prišla sredi pogovorov, ki jih je opoldne imela delegacija italijanskega parlamenta v slovenski skupščini v Ljubljani. Delegacija, ki se je pod vodstvom predsednika odbora za zunanje zadeve poslanske zbor niče Carla Russa in v kateri so bili poslanci in senatorji vseh poglavitnih demokratičnih strank mudila te dni na obisku v Jugoslaviji, je včeraj dopoldne pripotovala v Ljubljano. Delegacijo je najprej sprejel član sveta federacije Edvard Kardelj, samo dobro uro prej predno je prišla novica o domnevnem uboju Alda Mora. V pozdravnem nagovoru je Edvard Kardelj izrazil veliko zaskrbljenost, ki vlada med jugoslovanskim ljudstvom glede usode Alda Mora, ki je bil velik prijatelj Jugoslavije in eden poglavitnih pobudnikov sodelovanja med državama. Sedanji težaven položaj v I-taliji je bil povod, da so pogovori najprej zajeli vprašanje terorizma. Edvard Kardelj je dejal, da gre za svetovni pojav terorizma. Podrobno je govoril o družbenih koreninah tega pojava, s katerim se je morala soočati tudi Jugoslavija, saj je bila dolga leta tarča napadov skraj-nodesničarskih teroristov. Nikakršne razlike ni med desnim in levim terorizmom, je dejal Edvard Kardelj. Oba sta v službi dobro organiziranih mračnih sil, ki jim je cilj zrušiti demokratične ustanove' v posameznih deželah pa tudi onemogočiti splošno demokratizacijo sveta in mednarodnih odnosov. Zato je potreben tudi širši mednarodni boj proti terorizmu, ki pa bo dolgotrajen. Pogovori so nato zajeli vsa bistvena vprašanja sodelovanja med državama, zlasti pa je bilo v ospredju vprašanje uresničitve določil osimskega sporazuma. Edvard Kardelj je označil sporazum kot izredno pomemben mednarodni dogodek, saj daje dva značilna nauka za ves svet. ■iiiHiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiirTiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiii NENAVADNA UGRABITEV INPUSTRIJCA LAVEZZAR1JA Kriminalci so se preoblekli v policiste in prepričali industrijca, da jim sledi Hlinili so policijsko cestno zpporo in akcijo izvedli v spoštovanju vseh formalnih predpisov daljeval vožnjo ter se napotila k fiatu 127 modre barve, v katerega je »policist* pospremil industrijca. Telefonistka je zasumila, da nekaj ni v redu še zlasti, ker je fiatu 127 sledil mercedes svetlorjave barve. V podjetju je takoj telefonirala na kvesturo, a tu niso imeli pojma o kaki cestni policijski zapori. Jasno je bilo, da je .bil Lavezzari žrtev prefinjenih ugrabiteljev. Telefonistka je preiskovalcem opisala ugrabitelje, saj kot razumljivo niso bili zakrinkani. Pristavila je da so se vedli kot pravi policisti: vljudno in odločno po vseh formalnih predpisih. V tek je širokopotezna akcija policije in karabinjerjev, da bi izsledili ugrabitelje. Poslužujejo se tudi helikopterja, a do sedaj niso zabeležili nobenega rezultata. Fiat 127 in mercedes sta izginila v neznano, preiskovalci pa iščejo tudi kombi fiat 850 zelene barve, ki so ga neznanci v jutranjih urah ukradli v Corsicu in bi lahko služil ugrabiteljem. Lavezzari je postal znan širšemu občinstvu pred meseci, ko se je o Proga Bologna-Firence spet prosta MILAN — Štirje neznanci so včeraj zjutraj ugrabili v Corsicu pri Milanu 54-letnega industrijca Carla Lavezzarija. Vest kot taka, ne bi predstavljala večje senzacije, če se ne bi ugrabitelji poslužili neobičajne metode pri svojem kriminalnem dejanju. Hlinili so policijsko cestno zaporo in prepričali industrijca, da jim je sledil. Carlo Lavezzari se je kot običajno poslužil taksija, da bi se iz Milana, kjer prebiva, pripeljal v svoj industrijski obrat v Corsicu. Dvesto metrov pred podjetjem je v taksi stopila 19-letna telefonistka Lavezzari-jevega podjetja Fabiana Colombo, ki je bila namenjena v službo. Po sto metrih se je vozilo moralo ustaviti zaradi cestne zapore. Moški v poli cijski uniformi je vljudno zahteval dokumente, po pregledu pa dejal Lavezzariju, naj mu sledi na kvesturo za pojasnila. Avto sta med tem pregledovala dva moška v ci-vilu z brzostrelkami, ki sta t"di preiskala taksijev prtliažnik. Po pregledu sta dovolila šoferju, da je na- njem pisalo, kot o mogočem kandidatu za predsednika nogometne e-kipe «Inler... Lastnik valjarne »Lavezzari lamiera*. ki proizvaja pločevino. Pred kratkim je tisku posredoval svojo zamisel o odpravi brezposelnosti s spremembo delovnega umika. «Teden* naj bi po njegovem imel osem dni, od katerih bi bili delavni samo, štirje, dopusti pa bi trajali 29 dni. Nedeljo in praznike bi odpravili, v obratih bi delale izmenične ekipe, da bi se ne proizvodnja prekinila razen ob dopustih, ko bi izvedli vzdrževalna in popravilna dela v obratih. Lavezzari se j-1 zavedal nevarnosti morebitne ugrabitve, zato se je že nekaj mesecev raje posluževal taksija kot svojega vozila, (voc) V mesinski pokrajini je zaradi potresa 2000 oseb brez strebe PALERMO — Nemima sicilska tla se po potresu v noči s 15. na 16. april postopoma umirjajo, kljub temu pa je prebivalstvo Vznemirjeno in raje prebije noči v avtomobilih ali ob kresovih. Obračun škode je iz dneva v dan jasnejši in težji. Po mnenju tnefinske prefekture je vsaj 20C0 oseb brez strehe, ker so sunki porušili ali hudo poškodovali njihove domove. Prefekt Angelo Vi-torelli ie potrdil, da je potres prizadel 55 krajev, predvsem pa Patti, Castroreale, Naso, Falccne in Gio-iosa Marea. O škodi poročajo tudi z kiparskega otočja, predvsem z otokov Lipari in Vulcano, kjer so nekatere družine zasilno namestili v hotelih. Prvi nauk je ta, da meje med državami nikakor ne smejo preprečevati svobodnega pretoka idej in prehajanja ljudi iz ene države v drugo ter svobodne menjave blaga in vseli oblik sodelovanja. Bistvene niso meje .bistvena je svoboda človeka, da se prosto giblje in razvija sodelovanje ter prijateljske odnose. Drugi nauk Osima pa je ta, da take razlike v družbenih sistemih in politični ureditvi niso in ne morejo biti ovira za odprtost in sodelovanje med narodi. Torej nasprotja in konfrontacije med vzhodom in zahodom niso nikakršna zakonitost niti niso nujna, pač pa jih je moč nadomestiti s prijateljskim sodelovanjem, o čemer zgovorno priča italijansko - jugoslovanski primer. Ni torej nujno deliti svet na razne fronte, ker vse vodi k zaostritvam in končno k nevarnosti vojne. Jugoslovansko - italijansko sodelovanje je primer, kako je moč uresničiti podobno ozračje na vseh mejah, kar lahko služi pravemu popuščanju mednarodne napetosti. Pogovori z Edvardom Kardeljem, kakor tudi pogovori s predstavniki slovenske skupščine so obsegji tudi vprašanje odnosov Jugoslavije s skupnim trgom. Italijanski predstavniki so izrekli vso pripravljenost podpreti Jugoslavijo v njenih prizadevanjih za nove odnose s skupnim trgom. Prav prosta industrijska cona oa lahko pomeni začetek nove poti k takemu sodelovanju. Četudi je novica o domnevni smrti Alda Mora pustila na vseh izredno globok vtis in je predsednik slovenske skupščine izrekel najgloblje sožalje vsem članom italijanske delegacije, se je obisk v Ljubljani končal z obljubo obeh strani, da bodo odslej stiki med parlamentoma obeh držav dosti pogostejši. DRAGO KOŠMRU drugačna kot tržaški in goriški Slovenci zato naj bi se ohranilo narečje, običaji in drage posebnosti in nič več. Gre torej za politično stališče, ki ga odklanjamo s poudarkom, da se v tem ne odraža poosimski duh, ker ne obstaja politična pripravljenost v tem duhu rešiti probleme naše manjšine, ki čaka na to že trideset iet. Osimski sporazum formalno obvezuje obe državi, da zaščitita manjšini, toda ustvarja hkrati, tudi po besedah predsednika Andreottija politične razmere, v katerih se ta vprašanja lahko rešijo. Žal moramo ugotoviti, da se to ne uresničuje. Terjamo globalno rešitev vseh naših problemov in za vse Slovence v deželi enako. Kako je mogoče politično, predvsem pa človeško zagovarjati tezo, da goriški Slovenci niso enaki tržaškim Slovencem samo zaradi tega, ker je bila priznana za teritorij, kjer živijo goriški Slovenci pripadnost Italije časovno prej in z drugačnim mednarodnim aktom? Teorije o «posebnosti» Slovencev v Benečiji in Reziji ni mogoče utemeljevati niti z najosnovnejšimi človeškimi merili in je res škoda, da videmska KD ni mogla preskočiti še te ovire, ko je končno priznala, da je ta skupnost le slovenska. Posebnost Benečanov in Rezijanov je v tem, da ne poznajo slovenskega PROCES PROTI « RDEČIM BRICADISTOM V TURINIi knjižnega jezika, ker jim Italija že 112 let odklanja slovensko šolo samo zato, da bi se asimilirali. Gre torej za zavestno hotenje, da bi u-stvarili »posebnost*, da bi jo potem prikazovali kot objektivno stanje. Kljub pritisku in nasilju — saj nam je v spominu, po zadnji vojni, ko uradnega fašizma ni bilo več, da je bil beneški otrok kaznovan, če je v šoli spregovoril slovensko besedo — Slovenci v videmski pokrajini še vedno govore slovenski jezik in se zavest pripadnosti k slovenskemu narodu vedno bolj širi in utrjuje. »Listina o pravicah Slovencev v videmski pokrajini*, ki so jo predstavniki slovenskih organizacij v videmski pokrajine predstavili 7. t.m. V Vidmu, je časovno zadnji dokaz objektivnega stanja. Slovenci videmske pokrajine zahtevajo v tej Listini, da Italija prizna njihove narodnostne pravice, ki morajo biti enake pravicam tržaških in goriških Slovencev, zato odklanjajo vsakršno razlikovanje med njimi in dragimi deli slovenske skupnosti. V nadaljevanju pravi: »Slovenska skupnost v videmski pokrajini, danes porazdeljena v narečne skupine, kadar bo njena dragocena skupna jezikovna in kulturna dediščina rešena sedanje uničujoče brezbrižnosti in bo v slovenskem izobraževanju, torej v plodnem stiku s slovenskim knjižnim jezikom, našla naravni združujoči okvir za svoj specifični, sodo- Včeraj je pričal poslanec Giuseppe Costamagna (KD) V terorističnem napadu na študijski krožek Luigi Sturzo izginilo pismo mednarodnopolitične vsebine V Cosenzi manifestacija delavcev tekstilne industrije COSENZA — Nad deset tisoč ljudi je včeraj dopoldne demonstriralo v Cosenzi v podporo boju delavcev tekstilne industrije. Manifestacijo, ki je bila povezana s splošno pokrajinsko stavko, je napovedala sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL, demonstrantom pa so izrazili lastno solidarnost tudi škofje. Ob koncu demonstracije so izbruhnili hujši izgredi in spopadi med delavci ter policijo. Obračun spopadov , . je 15 ranjenih, med katerimi tudi poznejšim očitkom glede morebitnih župan manjše občine nedaleč od Co- nepravilnosti v odnosu do kazenske-senze. Iga postopnika. Zato je včeraj so- NA POBUDO KLUBA ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI TURIN — Z razliko od predvčerajšnje je dvaindvajseta sodna obravnava v okviru procesa proti petnajstim pripadnikom teroristične organizacije »rdečih brigad* s Curciom in Francescliinijem na čelu potekala v mirnem vzdušju. Dr. Sossi, svojega dne tudi sam žrtev brigadjstov, st jc pred kratkim, kot znano, zlomil piščal in golenico med smučanjem. Nogo ima v mavcu in pravijo, da- ne sme zapustiti bolniške postelje slaba dva meseca. Javni tožilec dr. Moschella je v ponedeljek predlagal, naj bi ga zaslišali v Genovi, branilci in sami obtoženci pa so se temu krčevito uprli, češ da morajo zaslišanju prisostvovat^ tudi brigadisti. Predsednik porotnega sodišča je temu najprej nasprotoval, nazadnje pa je moral kloniti, da bj se izognil ustvarianju privilegijev, sploh pa Danes začetek kongresa španske KP MADRID — V Madridu se bo danes začel IX. kongres španske komunistične partije. Uvodno poročilo bo imel seveda Santiago Carrillo, ki se postopoma uveljavlja Jcot ena najbolj popularnih španskih političnih osebnosti, nayzoči pa bodo, poleg delegatov, številni gostje iz tujine, predvsem pa predstavniki dru gih komunističnih in delavskih partij. Včeraj je Manuel Azcarate, ki je v KPŠ odgovoren za mednarodne odnose, imel tiskovno konferenco za tuje časnikarje, na kateri je med dragim poudaril neodvisno politiko španskih komunistov. Solidarnostni večer s koroškimi Slovenci Gospodarska zaostalost območja, kjer živi manjšina - Vežna vloga mladine za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem glasno s sodnim zborom odredil, da bo prof. Bruno, sanitetni ravnatelj travmatoleškegaotopedskega oddelka v Turinu, med 28. aprilom in 5. majem natančno preveril Sossijevo dejansko stanje v navzočnosti zagovornikov Curcia in njegove druščine: Kot rečeno, je pred sodniki odgovarjal tudi krSeanskodemokratski ben, ustvarjalen in prispevku v se Slovencev odprt razvoj.* > «Posebnost* Slovencev videffl*** pokrajine je torej v tem, da j® končno treba priznati tamkajšnj realnost, da so torej Benečani, W zijani in Slovenci v Kanalski dol«? del slovenske narodnostne skup nosti. Slovenci smo postavili zahtevo, ®a mora biti zakon o globalni zašel naše skupnosti sprejet do 3. oktobr* letos. Delo v rimski komisiji pote* skrajno počasi, kar torej ne žaga tavlja, da bo njeno delo opravljen0 v času, ki bi omogočil sprejetje za' kona v tem roku. Resno smo W j skrbljeni nad tem. zato pozivam0 odločujoče dejavnike naj z dela«1 pospešijo, sicer bomo pobudniki **. teve do strank, ki sestavljajo da«as' njo večino, naj se začne razpra' o predloženih zakonskih osnutkih parlamentarnih komisijah in v aa’ mem parlamentu ne glede na J0, kolikšno delo je komisija oprav*la: Nikakor ne bomo dopustili, da komisija postala izgovor za odi«' V razpravi o poročilu predsednik Borisa Raceta so sodelovali K®*^ šiškovič, Samo Pahor, Vojko ^ man, Aljoša Volčič, Filibert Be«0, detič, Stanko Bole, Viljem Čeh1?' Mirko Primožič in Klavdij Pah-S S pojasnili in predlogi so osvetk predvsem tisti del predsednikov^ poročila, v katerem so izražene k*" tične pripombe na račun delovanj, komisije predsedstva vlade, pomij kanje politične volje na njenih sedanjih ter počasnosti pri njenef« delu. Iz poročila in iz razprave * je oblikovalo stališče, da je potreb«" politična akcija zato, da bo d«* komisije hitrejše in učinkoviteje' predvsem pa, da bo potekalo v o#*' čjo večje naklonjenosti do rešit'? naših vprašanj. Poročilo in zaklj^T ke, ki jih je v smislu razprave lagal predsednik Race, so čl««1 glavnega odbora soglasno odobri*1, O ostalem poteku seje glavnega o®-bora poročamo na tretji strani. RIM — Vsedržavni kongres nd* dinske federacije KPI, ki bi se ra] začeti danes v Firencah, je «: -odložen zaradi zadnjih dogodkov 9 krog Morove ugrabitve. TRŽAŠKI DNEVNIK Izsiljevanja (Nadaljevanje z 2. strani/ LJUBLJANA - Tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser in predsednik Zveze slovenske m! a dine iz Koroške Teodor Domej, sta bila v četrtek, 13. aprila, gosta Kluba zamejskih študentov Univerzitetne konference ZSMS. V študentskem naselju sta se udeležila solidarnostnega večera. Organizatorji večera so povabili v goste tudi tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wa-rascha, predstavnike Koroške dijaške zveze ter člane ansambla Drava, vendar ti niso prišli v Ljubljano zaradi neprevoznosti cest. Najprej je v imenu Kluba zamejskih študentov, ki študirajo na ljubljanski univerzi in prihajajo iz vseh treh manjšin, pozdravil prisotne Karlo Devetak. V svojem nagovoru je poudaril, da je eden cd glavnih ciljev tega kluba zavzemanje za čim boljše informiranje ljubljanske štu- BOLOGNA — Včeraj je orjaški 125-tonski žerjav dvignil poslednji del kompozicije brzca »freccia della laguna*, ki je v soboto trčil v iztirjeno lokomotivo ekspresnega vlaka Lecce - Milan. Proga je. torej prosta, danes bodo uredili nasip in tračnice. d» bo lahko stekel promet vsaj na enem tiru. Obračun žrtev pa še vedno ni dokončen. Trupel je dosedaj 45 od teh sta dve neidentificirani, štiri osebe pa pogrešajo. Večina ranjencev je izven nevarnosti, le za tri so si zdravniki pridržali prognozo. Med temi je tudi strojevodja ekspresnega vlaka Lecce - Milano, ki bi lahko marsikai povedal preiskovalcem. Medtem so se že pričele polemike o morebitnih krivdah ob strahotni nesreči. Brzec »freccia della laguna* naj bi imel pokvarjeno napravo za odkrivanje ovir na proci, ekspresni vlak pa naj bi je ne imel. Na sliki: delavci odstranjujejo razbitine vlakov. ........................iiimiiMiiiiiiiitiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiHiimiiiiiiimiiiiiiiiiMiMiiiMiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiii.Miniiiiiiiiiiiitmiiiii.. Koroški deželni glavar odreka Slovencem pravico do ustrezne srednje trgovske šole CELOVEC — Koroške oblasti se slej ko prej izogibajo slehernega stvarnega pogovora o zahtevah, ki jih prednje postavljajo koroški Slovenci: deželni glavar Wagner je sinoči zavrnil možnost, da bi Slovenci ob gimnaziji, ki jo imajo v Celovcu, dobili tudi ustrezno srednjo trgovsko šolo, oziroma — v avstrijski terminologiji — trgovsko a kademijo. Zamisel, da bi na takšen način izpopolnili mačehovsko zasnovani sistem slovenskega šolstva na Koroškem, že nekaj časa kroži med tu- kajšnjimi Slovenci in so jo v okviru programa konkretnih zahtev predložili tudi zveznemu kanclerju Krei-skemu na pogovorih, ki so bili na Dunaju 3. aprila. Prav na te zahteve se tudi nanaša sinočnja Wagnerje-va izjava, ki je bila sicer posvečena zadnji zaprti seji avstrijske vlade, ta zaprta seja pa je obravnavala gospodarska vprašanja. Da bi Wag-ner lahko spregovoril tudi o slovenskem šolstvu na Koroškem, ga je sodelavec koroškega radia sinoči vprašal, ali je bil n; zaprti seji vlade govor tudi o manjšinskih zadevah. Na takšno vprašanje je ko- roški deželni glavar odvrnil, da o manjšini in njenih zahtevah na zaprti seji vlade »niso izgubljali besed*, pa tudi o ustanovitvi slovenske trgovske akademije v Celovcu ni bil govor. Pri tem je Wagner povedal, da ne vidi možnosti za u-stanovitev takšne šole in je k temu navedel dva tako imenovana razloga. Prvič takšnega objekta ni najti v dolgoročnih načrtih za razvoj šolstva na Koroškem, ti načrti pa so menda takšni, da se hitro ne dajo spreminjati. Drugi razlog pa naj bi bilo dejstvo, da -je poklicnega profila, ki ga dajejo koroške tr- govske akademije, že zdaj veliko preveč. Oba, argumenta sta seveda potegnjena za lase: šolski sistem na Koroškem sc tako rekoč letno prilagaja potrebam, o čemer pričajo redne bitke okoli obstoja te ali one šole: kar pa zadeva število diplomantov trgovske šole, velja povedati, da bi kandidati za slovenski pouk pač razbremenili trgovske šole z nemškim učnim jezikom in brez' dvoma ne bi bistveno povečali celotnega števila diplomantov koroških tr govskih šol. MARJAN SEDMAK dirajoče mladine o vseh treh naših manjšinah. To prizadevanje je ostalo tudi v letošnjem delovanju kluba ne samo pomembno, ampak ga skušajo člani še poudariti. Prav v tej luči je bil Klub zamejskih študentov pobudnik četrtkovega solidarnostnega večera. Igor Ivančič je prinesel pozdrave Univerzitetne konference ZSMS. Potem, ko je poudaril pomen podobnih srečanj je prikazal stike, ki jih ima (jubljanska univerzitetna mladina z manjšino na Koroškem. Po pozdravih je prevzel besedo Feliks Wie-ser, ki je številni mladi publiki prikazal današnje probleme Koroške, izhajajoč iz plebiscita in udeležbe v NOB. Označil je »sedmojulijsko* zakonodajo, ki ne uresničuje sedmega člena avstrijske državne pogodbe, kot nezadovoljivo rešitev nacionalnih problemov. Poudaril pa je tudi, da manjšinskega vprašanja ni mogoče ločiti od ostalih družbenih vprašanj območja, kjer manjšina živi. Nerazvitost tistega dela Koroške, kjer živijo Slovenci, z ozirom na o-stali del, veliko prispeva k temu, da se precejšnje število Slovencev izseljuje,. Nezaposlenost je na tem področju precejšnja, v določenih sezonah doseže tudi 12 odst. vseh zaposlenih. Teodor Domej pa je razčleni procese proti slovenskim aktivistom. Te procese je označil kot poskus zaviranja in onemogočanja narodnega izražanja Slovencev. Protagonisti teh procesov in zavzemanja za narodne pravice pa so v prvi vrsti prav mladi. V zadnjem času je tudi ponovno oživelo delovanje Zveze slovenske mladine. Z u-stanovitvijo večjega števila krajevnih odborov\ je postala aktivnost mladih učinkovitejša. Prav organiziranost in budnost slovenske mladine na Koroškem iin solidarnost mladih iz Slovenije so pomembni temeljLza razvoj slovenske manjšine onstran Karavank. Na skrajnem severu Danske Zasedanje obrambnih ministrov NATO FREDERIKSHAVN — Vprašanje nevtronske bombe ni na dnevnem redu zasedanja o-brambnih ministrov držav članic NATO, kljub temu pa bo dobršen del razprave — po vsej verjetnosti — posvečen prav temu. vprašanju in Carterjevi napovedi, da za sedaj odloži izdelovanje tega hipermodernega smrtonosnega orožja. V zakotnem Frederikshavnu, na severnem Jutlandu, zasedajo obrambni ministri sedmih držav, ki so stalne ali občasne č*anice tako imenovane «skupine zn jedrsko planiranje*, se pravi Zahodne Nemčije, Italije, Velike Britanije, ZDA, Belgije, Danske in Turčije. O nevtronski bombi naj bi ne govorili prav zaradi tega, ker naj bi vprašanje zaradi Carterjeve napovedi trenutno ne bilo aktualno. Poleg tega so že vse članice NATO izrekle svoje — v glavnem pozitivno stališče o Carterjevem sporočilu. Samo bonska vlada je pokazala določene pomisleke, predvsem zaradi prepričanja, da bi bilo mogoče morebiten' preklic gradnje nevtronske bombe izkoristiti v pogajanjih o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Po splošnem mnenju je Schmidt želel javno napovedati, da se je NATO odrekla tej bombi, prav ob obisku Leonida Brežnjeva v Bonnu v začetku maja, Carterjev sklep o odložitvi pa mu je prekrižal račune. V zvezi s skorajšnjim obiskom Brežnjeva naj zabeležimo, da je sovjetski voditelj včeraj sprejel Schmidtovega odposlanca Egona Bahra, ki je dopotoval v Moskvo prav zato, da bi se pogovoril o poteku obiska. Razprava se je začela z zasli^j vanjem obtožencev, ki se mof®£ zagovarjati zaradi iz;, .jevanja j Giorgi), poskusa izsiljevanja Giorgi in Eva) in prevare z menilniimi okoliščinami (De gi, Collaugeli in Rus&ignaga). G® ! langeli in Eva sta zanikala (***% vomost, medtem ko je De G*0!» priznal, da je dobil tri milijon« 1 1 da mu jih je Mammoli dal brez vsakega pritiska ali izsU)«1^ nja. Russignaga pa je trdil, da v njegov žep šle le manjše v'3 J denarja, in še to kot darila. ^ bilo pa nobenih milijonov, ki višjim uradnikom. Sledilo je pričevanje zased®' strani; Prvi .je bil na vrsti A«*L lo Mammoli, ki je ponovil, kar f že izjavil med preiskavo. K® „ njegova žena zapustila Lloyd. jj dobila okrog šest milijonov l'r n( pol odpravnine. Od te vsote j« j Giorgi zahteval tri milijone. ^ grožnjo, da bi izgubil komaj ® .f ljeno kvalifikacijo. Nadalje m« ( moral ob koncu vsakega poto',arj|J plačati približno sto tisoč lir., pa je 1976. leta zaprosil De gia za posojilo enega milijona >(( je moral podpisati tudi prošnje., prostovoljno upokojitev. Ker n neje ni mogel poravnati dolg*’ , bil odpuščen. Da bi lahko sPy,j stopil službo, bi moral De Gie«? odšteti tri milijone lir, poleg, ravnave dolga in obresti. Ev* a izplačati še 25 tisoč lir. Vse 10 p Mammoli prijavil policiji in ke ^ parlamentarec Giuseppe Costamagna, in to v svojstvu pravnega zastopnika študijskega krožka Luigi Sturzo, ki so ga «rdeči brigadisti* 2. maja 1974 opustošili ter odnesli sveženj listin, seznam članov in več čekovnih knjižic. Poslanec je včeraj zatrdil, da je bilo med zaplenjenim blagom tudi pismo, ki ga je prejel izpod peresa bivšega Sturzo-vega tajnika prof. Calderona iz ZDA, kjer poučuje na vseučilišču «Anne Arundel University». Njegova vsebina je mednarodnopolitične narave, Calderon je med drugim sporočil Oostamagni, da nimajo italijanski protikomunisti od (tedanjega) predsednika Nixona pričakovati nobene pomoči. Costamagna je pozneje videl izvirnik pisma na mizi torinskega pretorja Guariniella, poslej pa ga ni več videl. Zahteval je. da se mu pismo vrne. Sodni z’--'- ie sklenil pozvati pretorja na zaslišu nje 5. maja. (dg) šel z Guerrinom Evo v banko, i vnovči čeke, je policija Evo Pj prla. V obtožnici Da so De &.J, Collangeli in Russignaga obt<*ze ■, da so izterjali večjo vsoto de*1*^. še od sedmil) uslužbencev. P? J sliševanju drugih zasebnih stiJ. in prič, so obravnavo prek* ^ Nadaljevala se bo 10. maj* 9. uri. PREDSTAVITE'* NOVE KNJ*6* Mamila in šola: predlog o vzgoji . p Včeraj je bila v dvorani licej* j Alighieri predstavitev nove k«L)( «Mamila in šola: predlog o vzg,,{|r katere avtor je prof. Vittorino-jj dreoli. Delo je izšlo pod pokrov«'^ stvom italijanskih hranilnic s /j delovanjem študijskega odbor* načrtovanje in raziskovanje. l( Predstavnik šolskega skrbhi*A in predsednica omenjenega odb“f sta spregovorila o izrednem }*!% nu, ki ga ima knjiga za vzgojo. Na kratko je spregoj*^ tudi predsednik Tržaške hrani*ni odv. Terpin, nakar, je prof. ci, z medicinske fakultete trž*'^ univerze, govoril o delu sa*llCji Prisotnim, med katerimi so J mnogi učitelji in profesorji. VJl slovenski, je prof. Giudici zgodovino mamil in podčrtal njihov pomen pri zdravljenju. se tiče škodljivosti teh, pa je AJ drugim poudaril, da se mora Povsem tisti, ki je podvržen u*j> n ju mamil, zavedati vrednosti *% nega življenja, ki ga izpost®'1' zastrupljevanju.