Štev. 86 TRST, v soboto 27. marca 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN — tk mdeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. /^MTnlčse Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik Vjbakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro. i"-*afcojai, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ž&e&i, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). »OLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 abiane. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po8st mm, osncrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p» a. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. besedia, naj-^aaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JEAmosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". tnos Glasilo političnega društva MEdlnose za Prtmortto. Je modi BMHH 2JARGČrJIiIA ZNAŠA s» vs« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 3 K; na ai- rožbe brez do poslan o naročnine, se uprava ne ozir». Sarooalaa u nodaljxko lxdanje. „EDIJfOSTT' ataa« : eols» ■ ;»tao K 5-SO, pol let* 9 60 — ■ — ▼a dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankr vaaa pisma M m sprejemajo la iskopisi k« m vraćaj«. Baročni ms, oglaa»ha reklamacije je pošiljati na upravo listr- UEJ5DNI8TVO: olkt Clcraio Gala«! S8 (Narodni dar.) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaife feossorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsoroije lista. Edinost" v Trstu,' ul. Giorgio Galatti it. 18. PftStne-hraalMčnJ ratun It 841 652. TELEFON It. tl-57 Politič. Ho „Edinost" sklicuje tri volilne iW za JUTRI ob 4. uri popoludne : Pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji v gostilni Josipa Mikiavca. Pri Sv. Ivanu v „Narodnem domu". Na Opčinah v .,Kons. društvu". Ozirom na veliko važnost predstojećih občinskih volitev je želeti velike udeležbe na teh shodih. Romunsko. Minister je svaril pred bojem med agrarizmom in industrijalizmom. Zagotovil je, da se kakor trgovinski minister čuti dolžnega, da na enak način brani interese industrije in obrti. Minister je prosil pooblastila, da bo zamogla vlada med počitnicami tozadevno postopati. Glede Srbije je izjavil minister, da ne more sedaj ničesar reči, kaj vlada Srbiji ponudi; sicer ne more v tem trenotku od nje nihče tega zahtevati. Naglašal je pa, da je tudi gospodarskih koristi, ki ni treba, da se nahajajo v punktacijah trgovinske pogodbe. Minister je izjavil, da se gre sedaj za to, da pokaže poslanska zbornica čim enoglasneje svojo voljo. Po izvršeni debati je bil odklonjen predlog pcljedeljskega odseka, vsprejet pa kompromisni predlog posl. Msyerja, s katerim se pooblašča vlado, da provizoričao na podlagi največe ugodnosti uredi trgovinske in prometne odnošaje z več unanjimi državami, za katere smatra kakor potrebno, da se obsto- ječi dogovori obnove. — Nato je bil vsprejet zakonski načrt glede prepovedi uporabljen belega fosforja. — Zbornica je nato izvolila cdsek 26 členov za razdolžitev zemljišča. — Brez debate je bil tudi vsprejet zckonski načrt glede oprostitve pristojbin za jubilejske ustanove. Na to je dobil besedo dr. Adler, da ntemelji svoj nujni predlog glede ohranitve miru. Ministeraki predsednik bsron Bienertb ie odgovoril, da je avstrcograka vlada bila vedno za mir in da stori vse možno, da se mir ohrani. Ako bi se pa to proti našim željam in naši volji pokazalo kakor nemožno, ako se pokaže potreba apelirati na patriotizem narodov, je vlada prepričana, da najde ta apel v zakonitem zastopstvu avstrijskih narodov glasen in navdušen odmev. (Zi» vahna viharna pohvala in ploskanje). Mini-sterskemu predsedniku so čestitali. — Seja traja dalje. Dogodki na Balkanu. Brzojavne vesti. Gcapodska zbornica. DUNAJ 26. — Gospodska zbornica je pričela rszpravo o podrž&vlienju železnic. Ograki državni zbor. BUDIMPEŠTA 26. — Zbornica je na da: ašnji seji vsprejeia v splošni in specijalni debati zakonsko predlogo o kongnr. Prihodnja seja jutr'. Povodnji na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 26. — (Ogr. biro). Iz severnih krajev dežele prihajajo pr ročila, da je začel nenadoma kopneti sceg po gorah, vsied česar so silno narasli potoki in reke. Blizu Košic ie reka Poprad poplavila občino Poloča. Iz Eperie6a je bila tja odposlana stotnija vojakov, da prične z rešilnimi deli. V županiji Marinaroa se je blizu občine B;strh podri most, ki vodi preko neke reke. Neki voznik je z vczom in konjem vred padel v vodo. Poštni promet vrši po ovinkih. Dunaj 26. — Ministerski predsednik dr. Wekerle je sinoči odpotoval v Budimpešto. — Rim 26. — Turški minister za unanje stvari R t dat paša je dane3 ob 11. uri 40 m. odpotoval na Dunaj. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 26. Na današnji seji so socijalni demokrati vložili nujni predlog, v katerem poživljajo vlado, naj bvoj ustavni vpliv v polni meri uporabi na ekupno vlado, ki naj z vsemi močmi dela na to, da se ohrani mir. Zbornica je nadaljevala speciielno debato o živinskih boleznih. Vsprejeta je bila prva skupina (§. 1 do 46). Nato je zbornica pričela razpravo o drugi Bkupini. Zbornica je pričela potem razpravljati pooblastilni zakon. V debato je posegel tudi trgovinski minister dr. Veisskircbner in je najprej govoril o prihodnjih namerah unanje poutike ter naznanil, da se v kratkem sklene trgovinsku, pcgodba med Avstro-Ogrsko in PODLISTEK. Z bombami za svobodo. — Povest Iz makedonskega življenja. — Pitje Niko Nlnl6. Hakim-bej jo zmignil z rameni, kakor bi hotel reči: Mari hočeš, da ti jaz pomorem. Posedli so vsi krog ognja in Husejn-beg je pogostil svoje goste z neizogibno kavo in vmotčicami. Husejn-beg se je neprestano težil nad rajo, ki u u je napravila toliko škode. Hakim-bej je nekoliko časa molčal, a konečno je rekel : Opro iti Husejn-beg, a morda si tudi ti sam kriv, da ti je raja napravila to škodo. Jaz kriv ? Kako misliš to, bimbaša ? Ali nisi tudi ti napravil že večkrat škodo raji ? A to je ie raja! A ta prokleta raja, ■ tistim psom Trajkovičem na čelu, mi je odvedla celo mojo hčerko Fatimo, ki bi jo bil imel porečiti s Selim-pašo. . » Položaj na Balkanu se je zboljšal. PARIZ 26. „Ag9nce Havas" poroča iz Londona: Angleški poslanik na dunajskem dvoru, Cartirright je izročil včeraj ministru za unanje »tvari baronu Aehrenthalu novo angleško-francosko-rusko formulo, ki v nekoliko spreminja formulo, ki jo je sprožil baron Aehrenthal. Nova formula je bila odposlana nemški ^ladi. BUDIMPEŠTA 26. Večina listov izjavlja mnenje, da preobrat ne pomecja še miru, pač pa da se je zmanjšala nevarnost za vojno. Splošno se odobrava btaiišče unanjega urada, češ, da naj se srbsko vprašanje ne reši le za trenotek, marveč temeljito. LONDON 26. „Dailj Telegraph* meni, da misli avstroegrska monarhija na to, da postane gospodarica Balkana, toda vprašanje je, če bi vlasti, sosebno Rusija, v to privolile in bile zadovoljne s tem, da ntemelji Avstro-Ogrfcka na Balkanu razmerje suverenitete, ali pa protektorata. LONDON 26. „Morning Post* piše, da želi Avstrc-Ogrska iz političnih, gospodarskih in strategičn.h razlogov, da se polasti Srbije in je v razburjenju Srbije radi aneksije nešla pretvezo za izpolnitev svojih želja. LiBt meni, d* vidi Avetro-Ogrska svojo korist v slabosti Rusije, v podpori od strani Nemčije in nje lojalnem vedenju ter v tem, da se politika Avstro-Ogrske strinja s politiko Nemčije. — Cilj te politike }e pa v tem, da se proti vsaki razvrstitvi vlasti, sosebno proti fran cosko-angleškemu sporazumu, ustvarja proti-težje. Ako se Avstro-Ogrska, zavarovana cd Nemčije, pripravila, da si osvoji - Srbijo, dočim Anglija in Francija samo gledati, bi ugled zapadnih vlasti na Balkanu zelo trpe), in to daja listu povod, da zagovarja sistematično in zavedno pomorsko politiko Anglije. „Times" piše : Ča želi avstro ogrska vlada mir, je naravnost neverjetno, da se hoče le radi prepira za besede spuščati v vojno. — Najti prave besede je vedno možno, le ako je volja, da se jih najde in uporabi. LONDON 26. Specijalni dopisnik „Daily Telegrapha" poroča, da je baron Aehrenthal privolil v tri stvari. Prvič je pojasnil, da je avstrijska politika miru in kulturnega napredka, da zamore torej Srbija s vej proračun olabčati • tem, da odpusti reserviste, in zmanjšati svoje skrbi s tem, da odstrani vojno nevarnost. Drugič zamore Srbija . I apelirati na konferenco, ako bo odločitev te konference vnaprej gotova. K temu je pa potrebno, da podajo sporazumne velesile zelo jasna zagotovila o nalogi, o programu in celo o izvedbi programa konference. Tretjič je baron Aehrenthal z ozirom na adreso srbske note popustil, ker se morajo po noti zopet obnoviti direktni prisrčni odnošaji med obema državama. Nasproti pa ne more baron Aehrenthal dovoliti pridržkov, ki bi puščali odprta vrata vsem temeljnim vprašanjem, ki naj jih reši srbska izjava. PARIZ 26. L;.sti izražajo mnenje, da se zdi, da je vsled priznanja aneksije Bosne in Hercegovine od strani Rusije, vojna nevarnost odstranjena. „Figaro" piše: Sedaj se zamore Bmatrati končanim ne le avstroograko-srbski spor, temveč vso orijentsko krizo. Vspeh, diplomatična zmaga barona Aehrenthala obstoja v tem, da je pripravil Izvolskega, ki je naj pri hotel predložiti avstrijsko vprašanje konferenci, pripravil do tega, da je tormalno priznal aneksijo. Pogreški roške diplomacije, kateri so žal diplomatje Francije in Anglije marsikrat preslepo sledili, so baronu Ahren-thalu zelo olahčali uresničenje njegovega načrta. „Eclair44 piše : Rusija je slovesno priznala aneksijo. Vspričo odločilnih izjav Izvolskega se ne more sedaj nadalje razpihovati konti.kta, ki je vso zimo vzzemirjal Er-ropo. Mi čestitamo Rusiji, da je potisnila v stran svoje naravne simpatije, da ae izogne pustolovstvom. Žalieno samoljubje Izvolskega nas manje zanima, in mi bi bili zelo pripravni, da strogo presojamo njegove napačne in neprevidne korake, s katerimi je dvajsetkrat skušal rešiti svoje diplomatično ime in svojo ministersko karijero. Na srečo se je Rusija pravočasno ustavila. SRBIJA. BELIGRAD 26. Skupščina je v drugem čitanju vsprejela proračunsko predlogo za 1. 1909. Odpoved prestonaslednika. Predvčerajšnjim popoludne smo prejeli z Belegagrada brzojavko, ki nam je prinesla veliko nepričakovano senzacijo. Odpoved princa Gjorgja vsem pravicam do prestolo-nasledstva ravno v teh kritičnih časih je dogodek nedogledne važnosti. Zato so oči vse Evrope danes še posebno obrnene dogodkom v Belemgradu. Da slavofobsko novinstvo porablja to priliko za nekvalifikovane napade in Ko je Husejn-beg izgovoril ime Selim-paše, so se častniki pomenjljivo pogledali in nasmehnili. Omenjeni paša je bil namreč eden največjih reakcijonarjev. Husejn-beg ni opazil tistega pogleda, niti smehljaja na ustnih častnikov. Hakim-bej pa je menil: Cul sem, Husejn-beg, da si tudi ti od-vedel neko krščansko deklico. Raja se je menda za to maščevala ter odvedla tvojo hčerka. A kdc je dal raji to pravico? A kdo tebi, beg? Kdo mi je dal pravico ? Mari nisem jaz Husein-beg ? Mislil sem, da si došel k meni kakor prijatelj, a kakor vidim, si ti na strani raje. Nisi-li ti v službi padišaha? Gotovo sem prišel k tebi kakor prijatelj, istotako kakor sem najponižceji sluga kalifa-padišahs. A padišah želi, da bi obsevala vse njegove podanike sama sreča. Tako je, so pritrdili ostali častniki, se dotaknili z desnico čela ter vskliknili: Idsas' n padišahum (živel sultan)! Krog usten pa je zaigral vsem i romski smehljaj. Padišahum čok jota (sultan naj živi mnogo let) je odvrnil Husejn-beg. Častniki so ponovili za Hnsejn-begom. Padišahum čok jofia! Husejn-beg je pa nadaljeval: Ipak imam jaz pravico, da napravim iz raje, kar se meni poljublja. Nikakor ne, Husejn-beg. Ali ne poznaš prerokovih naukov ? Ali nisi veren sledbenik islama ? Gotovo sem, bimbaša! Allah je velik in Mohamed je njegov prerok! Allah je velik in Mohamed je njegov prerok, so ponovili častniki, mej tem ko bi bil opazil pazili v opazovalec, da so se tudi takrat zvile ustnice častnikov ▼ mal, ironiški smehljaj. Vidiš, Hnsejn-beg, ti praviš, da si veren sledbenik istega, a ipak ne živiš po naukih korana 1 Kako mi moreš očitati to, bimbaša? Ali si ne umivam vsaki dan petkrat roke, noge iu obraz ? Vsaki dan petkrat se klanjam Allahu, s vinsko meso ne jem in vina ne pqem (Omenili smo že, da je Husejn-beg na skrivnem prav rad pil vino!). Ali oprosti mi, Husejn-beg, ali s tem, kar si sedaj omenil, še nikakor nisi izvršil ▼seb zapovedi korana. To so ipak glavni nauki islama, saj tako mi vedno zatrjuje bodža. Ali morda ti bolje poznal koran, nego hodža ? zavramovanje ne le na račun princa, ampak tud njegovega očeta, vso dinastijo, Srbijo in srbski narod — je umevno in ni bilo druzega pričakovati ob znanih kvalitetah tega strupenega novinstva« Vzrok odpovedi je namreč ta, da se princa obdolžaje, da je on zakrivil smrt svojega sluge Kolakovića. Obdolžilo ga je socijf&stično glasilo „Zvono". Sinočnje vesti iz Belegagrada oa javljajo, da je obdukcija umrlega sluge dokazala da je bil pokojnik žrtev nesrečnega naključsa. Bil je kilav in je padel po stopnjicab, ob čemer se je hudo poškodoval. Dalje javljajo iz Belegagrada, da kralj ne vsprejme odpoved', a med prestolonaslednikom in njegovim bratom Aleksandrom da je prišlo do ganljivo dramatičnega prizora. Princ Aleksander da je izjavil s solzami v očeh, da nikakor ne vaprejme prestolonasledstva, ker je uverjen, da so rečene obtožbe popolnoma neopravičene. Oba brata sta ae potem skupno podala h kralju. Da je vest o odpovedi v Belemgradu samem provzročiia največe razburjenje, je pač v naravi stvari. Po ulicah se zbirajo velike maae ljudstva, ki razburjeno debatirajo o dogodku. Ogromna večina sočutstvuie s prestolonaslednikom, kar je razvidno že iz tega, da hoče odbor za narodno brambo prirediti veliko udauostno manifestacijo prestolonask d niku. Gori smo rekli že, da je ta korak prestolonaslednika nedogledne važnosti, izlasti, ker je došel ravno v teh trenutkih, ki je spor med Srbijo in Avstrijo postavljen takorekoS na ostrino noža, Ne verujemo sicer, da bi prišlo do posledic, ki jih sovražniki srbikega naroda pričakujejo za notranje življenje^ Veselijo se namreč že, da navstane v Srbiji revolucija in da bodo Srbi prelivali srbsko kri. Naša iskrena želja je, da so to le pobožne želje sovrsgov. Velike važnosti pa bi mogel biti ta dogodek ne le za reševanje spora med Avstrijo in Srbijo, ampak tudi za nadaljnji razvoj balkanskih dogodkov. Vsakomur ae vsiljuje vprašanje: ali bo ta dogodek ugcdao ali neugodno vplival na sedanji akutni konflikt, odpravi-li ali pa povapeši nevarnost vojne ? ! Kdo bi si uaojal dajati v tem hipu decidiran odgovor na to vprašanje. Naj zabeležimo le dve nasprotujoči si mnenji. Jedni menijo, da jo po odpovedi mirna rešitev sedanjega konflikta močno pridobila na verjetnosti, ker je bil ravno priic Gjorgje tista sila, ki je potiskala srbski o^rjd v vojno z Avstrijo, dočim kralj Peter sam ni bil za vojno iu tudi srbska vlada želi mirne rešitve, če se le najde forma, ki ne bo Škodovala časti Srbije ! — Drugi so zoaetmanie optimisti, ker ne pripisujejo mlademu princu toliko avtoritete in vpliva na maso, da bi bil mogel sam — in celo v nasprotju z drogimi državnimi činitelji — zapaliti toliko vojevico razpoloženje. Kakor prijatelji Brbskega naroda in — miru želimo, da bi se zgodilo po pričakovanju optimistov. In kakor želimo ohranitev miru z A7stro-Ogrsko, istotako želimo iz srca in koprneče, da bi ta dogodek — pa naj se že razmota tako ali tako — ne prinesel nikakih pogubnih stresljajev v notranjem življenju Srbije. * * * BELIGRAD 26. Potrdila vesti, da so velevlasti priznale aneksijo Bosne in Hercegovine, so v Belemgradu uničile najbolje nade, ki so bile vsled odpovedi prestolonaslednika Ne poznam korana tako dobro k »kor hodže, ki so se učili besedo bož;o, ali cek&j sem se učil tudi jaz. Poglej na pr. kaj pravi Allah po preroku v 17. poglavju, 38. vrste pisma božjega (korana): »Daj svojemu bližnjemu kar mu pripada. Istotako siromaku in potniku/ Pove*, mi Husejn-beg, ali si ti izpolnjeval to zapoved preroka ? Ne! Ne samo, da sirGmaku nisi nič dal, si še jemal. Zažigal si ubogi raji hiše, odvajal si jim devojke ! Allah tega ni zapovedoval in Mohamed ne učil. Husojn-beg je molčal in zrl mrko pred se, mej tem * ko je Hakim-bej neizprosno nadaljeval : Poglej, kaj pravi dalje pismo božje v 24. poglavju, 32 vrsta : „Ženite one, ki še niso oženjeni. Vaš9 čestite služabnike z vašimi služabnicami ; or.i so siromaki." Ali ni raja, nastanjena na tvoji zemlji, tvoja služinčad? Ali si ženil te svoje služabnike s hčerami in sestrami drugih svojih služabnikov? Ne, ti nisi spolnil te zapovedi preroka, ampak si jim celo onemogoča), da se niso mogli ženiti, ker si jim pobral najlepše deklice za svoj harem. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 86 V Trptn. dne 27. marca 190'^ iink že močno cmaiaoe. Ceio najprtpričeneji j in misli, da more reči, da dober sveče- cptimisti, ki so bili g-jt?vi v o^ha s-b;ke stvari to ponoinoma potrti. — Splošno prevlada je moene. da so velesile izročile srbski narod na milost in cemilost Avstro Ogrsk\ Konečrio se ;e prišlo do osvedočenja. da je moč državnih ksncelij večja, nego moč skvofilakega dela evjopskcga Časopisja. Kar čez noč je nastopila treznost ogenj pihan skozi šeat mesecev je cakrat ugasnil. Beiigrad kaže danes sliko prav mirnega in prijaznga ire-ia. Tudi med krogi poslance* vir.da popolnoma mirno razpoloženje. — Pod prttLk.m tega velikega preobrata mnenja se srbsko časopisje skoraj enodusno na hI den način b .vi z odpoved so prestolonaslednik a, ki ga je še pred nekoliko dnevi slavilo k kor nado srbskega naroda ter izraža sneni e. da je ta korak prestolonaslednika srr7ča za dežeio, Le rPoiitika" in „Mali Ž rnal" skuša branit« prestolonaslednika. CARIGRAD 26. Tukaignji srbski krogi so radi odpovedi srbikegu prestolonaslednika zelo potrti, BELIGRAD 26. Ktkor neposredni povod za odpoved prestolonaslednika navaja njtgova intimna oko ica sledeči dogodek: V sredo zvečer je prestolonaslednik kakor navadno obiskal prvega sekcijskega načelnika asinisteritva za unaoje stvari, da je pregledal zvečer došla poročiia srbskih odposlancev. — Prestolonaslednik, se je namreč že od nedelje radi nspndov lista nZvono" proti njegovi j osebi in radi pasivnega vedenja vlade nahajal v nekem staniu skrajne razdraženosti. Ko ie pa vzel v roko poročilo srbskega odposlanca v Petrcgradu, če§, da ie car Nikolaj pooblastil ruskega ministra za unanje stvari, nai v imenu Rusije prizna aneksijo Bosne in Her- n i k. Ako bi bil onszil, da so mad njegovimi dušami širi taka veleizdaialska zločinska propaganda, bi bil on prvi, ki bi bii to prijavil pristojni oblasti. Obtoženec je pripovedoval dalje, kako sta prej vladala sovraštvo ia spor jezik. čani govorili vsi oba d?žcloa jezika. T mestu samem ni bilo v oni dobi ljudi, ki bi biii gojili kako sovraštvo do slovenskih okoličanov in lahko rečemo da je sleherni Tržačan rad govoril, zraven laškega, tudi slovenski med Hrrati in Srbi in kako je bii srečen, ko seje slednjič nehal o t o. Nikdar ni čul vsklikov kakor n. pr. „Živela Srbija I", tudi ni nikdar tiral v cerkvi velikosrbske propagande, ker cerkev mu je sveta, kakor bi morala biti Vam (obrnen proti sodnikom) sodna dvorana. Ne dvomi na verski vzgoji prio in je uverjen. da ne bodo pod prisego drugače govorile. „Da pa sem Srb, to sem vsesal va-se z maternim mlekom— Državni pravdnik A c c u r t i mu je segel v besedo : „Da, ali tega ni-te vsesali z materi-. oba deželna jezika nim mlekom, da ste protidinastični!" mnogo na slabšem. Da so okoličani po možnosti radi govorili laški je gotova st?ar, a govorili so le, ko so prihajali v mesto po svojih opravilih. — Meščani bo pa iz uliudnojti govorili siovenski vselej, ko so obir.kavali soseie v okolici. Stari meščani, kar jih ie še, govore še danes prilično dobro slovenski in oo celo ponosni, ko imajo priliko, da kažejo to svoje znanje. Novejša doba je pa vsa to razmerje do-Etavila na povsem drugačno stališče. Med tem, ko sleherni okoličan govori tudi danes - je pa meščanstvo Probuj^nje slovenskih ie sosede Italijane tnko prede-S7ojem fanatičnem sovraštvu do slovensko, opnstili vsako uče-ga govore okoličanski hi mestni Na kiopeh obtožencev ii na tribuni mas v mesta braniteljev je na?stal grozen hrup in pro- pilo, da so v testni klici. Branitelj dr. M e d a k o v i ć je vsega, kar je zakiicai: „To je vendar preveč!* Toženec nie jezika, ki pope M i i i ć je pokazal razburjeno s prstom Slovenci! na državnega pravdnika. Vsi branitelji, raz- Potom laških šol 30 ti naši „dobri" so- j ar leni do skrajnosti, so se dvignili in so1 sedje zasejali celo v predmestja in deloma v protestirali g!a«no. Mej občinstvom veliko spodnjo okolico seme laške kulture — nade-gibasje. Predsednik je zvonil in je zaklicai! jaje se, da se jim posreči poitalijančiti svoje obtožencem v velikem razburjenju : „Kdo od slovenska sosede. vas kriči tu ? Obtoženci: Mi vsi! Pred- Ta zlobna nakana p3 jim ne vspe^a* ker sednik: Discipliniram vas! Toženec pop Milić: je naše ljudstvo povsodi r.a straži. Za pa-Dieciplinirajte drž. pravdnika! dajo umetne laške trdnjava! Že smo porušili Državni pravdnik Accurti: Prosim varstva veči del teh umetno viit7arjanih janičarjev, ki sodišča ! so, spoznavši zmoto, v katero jih je zavedel V velikem hrupu se je senat odstranil zvito-zlobni tujec, postali zopet ono, kar so na posvetovame. V sodni dvorani je vladalo po naravi. Lahom so se začele hlače tresti; velikansko razburjenje. — Po kratki pavzi je; zato začen]ajo ta pa tam pozivati svojce, razglasil predsednik sklep senata, glasom; naj se uče slovenski, katerega se obtoženci razen Ercegorca (ki' S kakim namenom cegovine še pred sestankom evropske konfe-'ie bil zasliševaD) odstranijo iz d v o- Sega jezika, ste rencF, se je sitao razburil, vrgel depešo na mizo in vskliknil: Tako izpolnjuje torej car nade srbskega naroda ! Zakaj sem pač potoval v Petrograd ! Potem je prestolonaslednik cdšel iz 8^be, ne da bi bil pozdravil, je hitel domov in pisal znano prošnjo o svoji odpovedi. — BELIGRAD 26. Širijo se govorice, da ae je kralju posrečilo prepričati prestolonaslednika, naj umakne svojo odpoved, ker da ni zato nobene faktične podlage. BELIGRAD 26. — O vojaSki zaroti, o kateri omenja „Bžrl. Tageblatt" da so jo odbnli iu ki da je bila pod vodstvom prestolonaslednika naperjena proti kralju, ni tnkai ničesar znano. ČRNOGO&A. CARIGRAD 26. List „Sabah" poroča: Gladom neke brzojavke iz Skadra narašča razburjenje med obmejnim prebivalstvom, — Oblastnije so naznanile, da je Crnogora ukrenila proti Avstro-Ogrski vojne odredbe. TURČIJA. CARIGRAD 26. Značlno je, da se je v mladoturških kregih v Sc-lunu in tukaj pojavila misel, naj bi se priredili zabavni vlaki v Avstro-Og: sko. Za to misel delujejo celo voditelji prednjega proti avstrijskega gibanja, ieš. potem ko je dosežen eporazum, je patri-jotična dolžnost, da se ustvari odnošaje do A^stro-Ogrske cim intimneje, ker je to v interesu Turčije, Avstro-Ogrska zamore pri turških stremljenjih za preporajanje služiti v marsičem za izgled m za to je umestno, da se to državo bližje spoznava. Brezdvomno se v prvi vrsti gre za obisk Budimpešte, Dunaja in Trata. Poieg manifestacije prijateljskih r&znaer nove Turčije 6 sosedno monarhijo1 bodo izleti imeli izlasti namen, da pokažejo : udtie žitelje m velike kuitarne napredke Avstro-! Ogrsae. Med izletniki se bodo radi tega nahajali baje tudi upravni uradniki, morda tndi častniki. baš te , se pop Milic obsoja na 24 ur zapora razpravljali in citirali temi in en post, a branitelj Medaković v. škega glasila na svoje somišljenike, ki jih je vzv^oviTvei svet" pak na?"naa globo 150 K. Odhajaje so klicaii obtožencV rotil, naj se pridno uče slovanskih iezikov. . . / ' ■ : ... wafBmiH rane v se hočejo učiti na-dni povedali, ko ste poziv poljskega la- Tudi go italijanski porotniki spoznali kri?im hrvatske obtožence, ki jih niči umeli niso. Tedij se je naša javnost vznemirila. A dilo se je potem, da je dunajsko ka-sacijskosodišče razeodbo razveljavilo, obtoženci so prišli vnovič Dred sodbo in so bili — oproščeni!! Covaent consules. Orlov. Promocija. Dr. filozofije je postala 22. t. m. na dunaiskem vseučilišču baronica Milita W:nkler, hčerka nekdanjega kranjskega deželnega predsednika barona Andreja \Via-klerja. Čehi za Hrvate. Nedavno je bilo naznanjeno v novinah, da so Češki gostje v Opa tiji nabrali 3000 K v a korist družbe sv. Čir. in M=toda za Istro. Citaii smo, da so pojedinci nakbni'i kdo 600, klo 500, kdo 400. 100, 50 K. Čehi imajo doma strahovit bo do noža z Nemci, tako, da jim ni nikdar dovolj sredstev v obrambi svoje narodnosti in teritorija svojega. Pa kaj vidimo ? Tem istim Čehom, ki sa morejo v svoji domovini vzdr-žavati le z naivečimi žrtvami, ni žal tudi za veče zneske, da pomagajo bratu Hrvam na jugu. A kaj ^dimo na drugi sirani? Vidimo marsikaterega premožnega Hrrata ali Sloveac?., ki bi mu morala biti naša Istra najbližja, a ostaja gluh na vse obupne klice taše družbe in jej ne da]a toliko, kolikor je daja od srca neznaten češki uradnik ali pa siromašen tloveniki delavec ! Ali smemo tako naprej ? Ali se smemo pritoževati proti tujincu, ki gleda, da nam ugrabi našo rodno zemljo ? Ali g i smerna tožiti, ki mi v obrambo ta zemlje ne btorimc niti toliko, kolikor daljni naš brat, ki ni na nas teritorijalno navezan?! Vzdr-rninn se, čas je in pogleimo razmeram resno v oči. Saj živimo v časih, ko se je radi malega ko- Knez Biilow odstopi? Grof Wedel državni kaiicelar. Iz Rerolina poročajo, da je državni kanceiar knez Bulow pedal ostavko, ker je v državnem zboru propfcdia finančna reforma. Njegov naslednik pastans bije grof Wedel, ki je bil svoječasno poslanik na dunajskem dvoru. Grof Wtde: je zaupnik cesarja Viljema in odločen prijatelj Avstrije. Ta sprememba ima svoj !zvor v notranjepolitičnih odnošajih in ne bo vplivala na vnanjo politiko nemškega cea^rstva. DROBNE POLITIČNE VESTI. Poljaki v Ameriki. Na zadnjih občinskih volitvah v Č.kagu je bilo Gddanih 35.000 poljskih glasov. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 24. marca. 16. dan razprave. Nadaljevanje popoludne. — še vedno razburjeni: „Obsodite na vse! Mi Jaz imam med tržaškimi Italijani več vsi smo enako krivi kakor pop Milić. Kar 'dobrih znancev, katere običajno pozdravljam razglasite razsodbo! Čemu to zasiišavanje ? i slovenski. Nekega dne mi je rekel neki moj — Pop Milić: Vsako nasilje ima svoj j slovenski prijatelj: „Čemu pozdravljaš tega konec! ; gospoda slovenski, ko veš, da ne umeje je* Po nekaterih vprašanjih braniteljev dra. zika?!" Jaz pa sem odgovoril: „Pozdravljam Nemca in Budisavlievića, je bil pozvan 17 ga slovenski z isto pravico kakor pozdravlja obtoženec 37-letni trgovec Nikola Rebraea. ? on mene laški, da-si ve, da sem Slovenec! Toženec govori težko in ga je tudi težko j Dobro jntro in dober večer že nmeva, dru-umeti. Tožen je, da je imel ▼ Glini popol-; zega se pa ne razgovarjava." noma revolucijonaren govor. Predsednik ni • Storite vsi vi tako in videli bo3te, da se umel odgovorov obtoženca, kar je dovajalo * Italijanom čisto nič ne zamerite radi par do zelo komičnih nesporazumljenj. — Med ■ slovenskih besedi. Ako bi mi vsi in vselej go-drugim ie pripomnil predsednik: „Ne vorili po kako slovensko besedo tudi našim umejem Vas niti ene besede!" laškim sosedom, bi sa ti nehot« privadili na-Toženec: „Vidite torej, vi ne umejete niti šemu jeziku ia ponehalo bi tisto neumno ene besede; obtoževalna priča sovraštvo, ki vlada med nami in ki greni Bižar pa trdi, da je umel ves, življenje enim in drugim. govor, ki da sem ga imel!" (Velika vese-j Kazenska razprave in slovanski jezik, lost). Po nekaterih brezpomembnih vprašanjih Minola grtjde MQ J vršila pred t.akaiiajo po. državnagi pravdnika in braniteljev se je raz-; roto kazentka razora?a proti trojici obtožen-prava odložila na pete« 26. marca ob 8. in C0? Bj0Ten8ke narodnosti radi ropa. Vsi trije P ^iz-.r.T^o c%f vt j X •• • i bo s Krhia in po poklicu poljedelci. ZAGREB 2b Na današnji razpravi je; AU Qaj omenjamo, v katerem jeziku ae poaL Stanko Rebrača tajil vse točke obtoz-; -0 vodlIa prei5kuva in v katerem je bila se-nice.Tudi zasiišavanje obtožencev^Končarja ■ 8tavljeaa obtožnica? Ne morem reči, da se in Mihca se je izvršilo, ne da bi bilo prišlo - vr§ilo to v smUlu Dravic> ^ ao ^goto^. do kakega znatnega incidenta. Pri zasliša- e ysakemu drža?i|aau> bivajočemu v kro-vanju poslednjega, so obtoženci iz vrgmmoš- j DOviaah ia deželah, zakopanih v državnem kega okraja zagnali velik hrup. Ker se niso zb3ru«. vzlic predsednikovim opominom pomirili, je; Težišče vsega kazenskega postopanja je sodni stol sklenil, da jih izključi od današnje: razpra7a. Žito pa je v jezikovnem oziru me-in jutršme razprave. Nato sta bila.zaslišana; roda1ea jszik> ^ ga rabi obdolženec, če je Gaj.ć :n Ristovic, ki sta tudi tajila vse po- {q ta jedk iztned deželn!h 3e2ikov. V datke prećitane iz obtožnice. :tem jeziku ge ima vršiti vsa raz- prava! I a kateri da je ta jezik v vsakem ; konkretnem elučaju to lahko doznaja sodnija „Slovenecu proti podružnici družbe sv. že pred razpravo, da more potem poskrbeti Cirila in Metoda na Greti. »Slovenec* je pri-. vse potrebno v jezikovnem pogledu, nesel te dni ziobno iendencijozno vest kakor j Ča bi vsako sodišče tako ravnaio, dansa da se je na občnem zboru te podružnice na- \ ne bi pisali teh vrstic. padalo vrtnarioo radi nje — verskega miš-i Na rgoraj omenjeni razpravi so vsi trije ljenja, Ker čujemo, da pride odgovor odi obtoženci govorili slovenski, siovensko je go- . . nočemo danes reagirati i voril tudi poškcdjvanec in slovenski so govo-! Smoci pa je nastopila burja. L parno, da ta Dnevne vesti. bo to v pouk, koliko važnosti iu znamenitosti v»acega naroda je tudi najmanjša ped zamlje njegove. Naša domovina pa ni tako velika, da bi mogli zapuščati tudi najmanji nje del. Vzgiedaimo se na bratih Čehik in čuvajmo 3vojo zemljo in naš rod njej, po katerem pohlepno gledijo tolike sovražne nam oči! V tukajšnjo komunalno gimnazijo (z ital. učnim jezikom) se bodo vsled sklepa zadnje seje mestnega sveta odilej naprej vsprejemale tudi dskiice, ki dokažejo, da imajo toliko potrebnih predštudij, da lahko sledijo poduku v razreda, v katerega mislijo vstopiti. Proračun za nov trg v Rocolu pod tah. št. 4, ki ga muli postaviti trž. občina, je bii določen ieta 1905 na K 258 672'— Sedaj pa je sklenjeno, da se ima načrt nekoliko spremeniti in po tem načrtu bo stul ta tr£ K 528.832. Sezidan bo ob nlici „Sette Fontane, ki se tam razširi na 1» metro-, ulica Conti pa ae na ta način podaljša. 0 sinočn.em važnem volilnem shodu v „Nar. domu"* prinesemo obiirneje poročilo v jutršnji številk?. Tečaj za poročnike In kapitane trgovinske mornarice. Vpisovanje kandidatov za kvalifikacijo poročnika in kapitana ladij na dolgo vožnjo prične z dne 2». marca 1909 na ravnateljstvu naut;čne sekcije trgov, iu nautične akademije. Pouk v tem tečaju se prične s I. april. 1909. C. kr. ministerot?o za nauk do*'"-kandidatom, ki sicer na b-vajo v Trstu, podpore, za katere je bil razpiaan nateiaj do l?6. marca. Tržaška mala kronika. Vreme. Spomlad, da-si je oficijelno že nastopila, nikakor nas ne misli se osrečiti. Lepe dni v tem letu bi sploh lahko našteli na prstih ene roke. Sei^j nas je celo vrato _' dni mučil najvlažnejši široko, megla in dež. Predsednik je ot^oril razpravo ob 31/4. uri popciudne. Pozvan je bii 16. obtoženec, 38 dolžna služiti, dokler je v njeni s'užbi?! ietLi pravoslavni svečsnik in oče desetero ' ~ otrok. Nikola Ercegovac. Obtožnice ni umel. Ako se ozira na kompetentne strani, in primerno označiti zlobnosti dotičnega do-' rile tudi priče. Kakor tolmač je posre-pisnika. doval avaliulfcant Muha, ki jo prevajal ispo- Nekaj besed pa bi hoteli vendar pri- vedbe gori omenjenih oaeb iz slovenščine na pomniti že danes. Denimo, da bi bilo tudi j italijanski jezik: porotnikom, braniteljem in res. da je kak posamičnik napadel vrtnarico j — še komu drugemu. radi omenjenega vzroka. Je-li pa radi tega! Vsakomur bo menda jasno, da je vse napad na vodst?o podružnice, ali celo na kaj drugega, ako se le črta vsebino kake družbo samo opravičen. Nikakor ne. Vodsfcvo' drame, oziroma se jo sliši p rovedovati, in družbe, oziroma vodstvo podružnica na Greti vse kaj druzega, ako ae jo posluša naravnost je dolžno dajati odgovora le za to, kar jez odra doli. Aii ni obtoženec v svečaui dvo-ono samo s t o r i i o. Mesto ća „Slovenčev" : rani pred porotniki v sličnem položaju kakor dopisnik sumniči vodatvo radi pretveznih igralec na odru ? beted kakega posamičnika, naj bi raje, ako i In i® temu tako> ali bodo prevodi iz-noče biti naveden obrekovalec, povedal: povedeb obtožencev in drugih oseb naprav-k d a j, kje in kako je vodstvo po- Ijali na poslušalce isti vtis kakor bi ga ■družnice kaj ukrenilo proti re- napravile izvrne izpovedi govo-čeni vrtnarici radi nje verskega rečih oseb ?! ! mišljenja?! To bi kaj izdalo. AU tega „Slo-; Nikakor ne. Vse kaj dru sega je. j venčen44 dopisnik na more, ker se je vodstvo P» to fic vie» Namestnik državnega !nasproti vrtnarici vsikdar korektno vedlo in pravdnika, tega zastopnika drža?e, ki je po se ni nikdar menilo za nje mišljenje, niti je zakonu dolžan paziti z enako vnemo na ! ni klicalo na odgovor, v kake družbe da za- vse okolščine, naj ža govorijo za ali proti haja in da-li niso osebe, s katerimi občuje, obtožencu — ta zastopnik države je govoril smrtni sovražniki družbe, ki jej je vrtnarica le Italijansko in Je le v italijanekem jeziku predlagal obsodbo obtožencev zaradi hudo delava ropa!! Bramitelji so tudi le t italijanskem jeziku govorili in — živela pravica! — predsednik razprave je tudi ▼ italijanskem svo;e življenie ia vspričo dejstva, da se ie je obregala celo ob predsednika, kar zahaja jeziku proglasil obaoabo, po kateri bodo mo- - * ' * — — i--—« - *------- " " " rali obtož. po tri leta sede i v ječi na podlagi tako misel in tako pravoreka italijanskih porotnikov in radi de- Nasprotno denje vrtnarice členom odbora. pa &e nam dozdeva, da veni povsem korektno nasproti Tako čujemo n. pr., da se vselej posvečal le svoji rodbini, da ni zahajal v nikake družbe, ne more umeti, kako se ga •e moglo sumničiti veleizdaje, kamo-li tožiti! Člen ie srbske samostalne stranke. B:1 je tud: predsednik organizacije, ali je položil to ča»t, ko je u vi del, tične naobrazbe za to. da ima premalo poli- stva v Tratu?! v kavarno „Balkan". Kdo jej je sugeriral animoznost nasproti našemu rNar. domu" — proti temu središču našega narodnega življenja in borb za obstanek in korist Siovea- in morda hudodel- janja storjenega ▼ „veselem stanjuu brez hudobnega namena, ki ga za stvo ropa presumira zakon. Ta proces nas spominja glasovita četvorne smrtne cbsodbe nad Stifaničem in tovariši sestankih"? Glini. V pr?i vrsti je svečenik ki mi 50 leti še je b'la navada, da so Trža- pred par leti pred porotno aodnijo t lovinju. Nič ne ve o „tajnih Nekdaj in tedaj. Prejeli smo: Pred ka- po vri* t v zimski čas bo le trenoten in da sedaj nastopijo lepi pomladanski dnevi. Saj smo malo solnca tako notrebni ! Nevarne igre. Včeraj popoiudne se je 14-leten Kari Madrig, stanujoč v ulici KandUr št. 4, zabaval v javem vrtu z drugim fantičem, ki je imčl v roki nek star samokres. Kar naenkrat se je ta le sprožil in krcglja je Madriga zadela v t-ebuh, Zdravniška postaja ga je spravila na dom. V javno bolnišnico je bil sprejet mlinar Anton Furlanič, ki je v Dolini pri nekem tepežu dobil urezno rano na senceh in drugo na roki. Mali požarji. Včeraj opoludna «ta bila prijavljena d?a mala požarja : pr?i v goatilni v ul. Madoniina št. 48. drugi v gostilni Ma-rega pri Sv. Andreju. Ognjegasci ki so bili v obah slučajih takoj na m?stu, so kmalu pogasili ogenj. Nagle smrti sta včeraj um:le 76 letna R.gina Sum č iz K ioa-jU stv. 11 in 54-letna Ana Košer, stanuječa v ulici Ceciiia Štv. F. Nenadna smrt. 33-letna zaaebnica Eaia Boje, stanujoča v ul. Piccardi št. 14, je umrla predsinočojem za kapio. — Došli zdravnik ;e mogel le konstatovati smrt. Umobolen starček. Anton Zitič, star 60 let, stanujoč v ulici Sale št. 6, je včeraj v hipnem napadu blaznosti grozil svojim eo sedoui s tekiro. Treveaovi strežniki so ga spravili v opažava.a:co javne bolnišnice. Koledar i i vreme. — Danea: Rupert škof. — Jutri: 5. postna (tiha) nedelja. Tempe rat ara včeraj ob uri fp?pa- Trsia. dne 27. marca 1909 ►EDINOST* štev. 86 Stran III a 150 Oels. — Vre^ie včsrsj : della Perrovia Metidionale). Torej v slovanski dez ne. pop. veter. matropoli kraški italijansko namesto elore^ko. Vr ziie-j^ka napoved za Primorsko: — To je ža skrajni škandal! Obtr.č o s padavinami. Hiadni vetrovi. Tem- To so pravi mlačneži, ti Sežauci. Le tako p°rrrurft hladna. — V zadetku slabo vreme, naprej, kmaio boste imeli v svoji 'orćdi kakj potem bjije. ! iaško „zalego44 ali pa nemški „Schulvereia". - ~ ' , Sežauci, vzdranaite se! Spjmiaiajte se, Porotno SOCllSČe. da je S-žaaa nekdaj pisala čaatne liste v zg;- Radi tatvine. i razv°j? aaSeSa, ?a.ro*a, Da Kra u ! Spo- . . -. z, u mioiajte se. da ie nekdaj Sežana predmacila Pred tuka]ali]em porotnim sodiščem, ka- v Qarodni zavednosti in odločnosti! In ravno teremu je predsedoval d. s. sv. Mimo, se je g tem deiom ^ ^ pfi§tena za,inžih ča3tno včeraj vršila g-.arna obravnava proti 20-letni ime kra§ke metrooole » 0d tam ss orih^ia'e i:ekaznovani služkinji Manji Chersa iz Črnega- iniciifiti od tam inspiracije, navodila m di- vrh:^ v Istn in proti 304etnemu, že kSzoova- rektive ! ^ s9 ho5g gežana izneveriti tei nerru iu iz Avstrije izgnammii čevljarju Petru, ^ minclogti ? j Ne mopemo verjeti P r;ssini, rojenemu ▼ Tflta m pristojnemu v da ra7nQ §ežana m3r8ikat€ro ime, Maj a no pri Vidam. Obtožnica ju oMolžu]eki&je na dobrem glasu v slovenski javnosti. di sta dne 29. decembra 1908 .^Živimo v kritičnih trenotkih, ko treba, da Piranu v stanovanju go.pe Lme ApoUon o narod di manifegtaje £ -0 voljo. lepot čja v rednosti K 651-60. Penasim je^ J? ua ^ nJa adrU0 bil tudi obdolžen, da je uiomil v tržaško kio- - j _ & bučarnico Libera Bolricco in vkradel blaga obadn|ogj do Earoda> čegar 2emlji teče nie za h. bbd ou. uoa s*a moram sieuuju, : nrn( TO in r\ rl t'.. to»afro t-L^a lana 9 t varjati za razne manjše tatvine. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil t ti j , Res bi se moralo Uvno vodstvo Pen3sini obsoje na 5 let, Cbersova pa v 10, £ 8rJmovati tacih Htožb tac* bre~t™«- mesecev težkega zapora. „u-^u;1 cega žslienia našega liudstva ! Državni pravdni* je prigias; prou oo.oao, - Tobakarna na državnem kolodvoru pritožbo ničnost. južne vkrad 1 blaea' ^ezD*C8» kako zahteva od n*e naiprimitivne;a v ra e ] obzirnost do naroda, po čegar zeml„ proga in od katerega vleče lepe dobičke ? I I Ze b kometcijelcega stališča ne bi smela tako o vodstvo brezobraz- v Gu- j rici se podeli potom javnega pogajanja. Novi društvi. C. kr. name: tništvo je vzelo ; na znanje pravila novih društev : „Kolesarsko s sedežem v Gbrici ia „Ka- Naše gledališča. Izredni občni zbor „Dramatičnega druš.a|^^vo Danica a se vrši nocoj ob 8 is pol v „Trg.-izobraža-1 toasko slovensko izobraževalno društvo s v.-.!nem društvu 2 I. nad. ulica S. Ffanceaco številka i sedežem v Volčah. * * * Novi društvi. C. kr. namestništvo je vzeb Hrvatsko- Vesti iz £sir&. Kakor smo že objavili, se v nedeljo ne j _____ ________ _ . __ _______ bo vrnila nikafea predstava. Prihodnja pred-. na 2aanje pravila novih društev : stava bo še le dae 4. aprila, in sicer bene-j slovensko akademično tcrijalno društvo za fica go«pe Danilove s slavno komedijo j jttr0 Bi3tratt, s sedežem v Pazinu in „Prvo francoskega dramatik*. Victorien Sardou „Ma- i hrvatsko istar?ko streliaško društvo" s sedeti a m e Sans Gene". Vaie za to igro j *em v Kastvu. pridao nadaljujejo. Vlogo Napoleona bo igral, b — g. Danilo iz Ljubljane. j Vesti IZ KrailjskO. Trsaika gledali*^: * Ljubljanioa kakor tudi druge reke po FENICE. Danes zvečer ob 8. uri ja tu Kranjskem znatno naraščajo, ker se je začel „Šp-rtna predstava" cirkusa Besini. ' sneg vsled deževnega iu južnega vremena naglo VERDI. Danes prva reoriza Stransso?e Unec komaj požira silno množino vode, muzikalne drame „Šaiome*. ~ jkl s kraških hribov. Stanje Ljublja- POLITEAMA ROSSETTI. - Sinoči je!mc,e ]e hdo, ^aj dva metra SO centimetrov častni večer Irana Grasso z dramo! ^anormalom- Voda P° miIem Se Svak napadei svaka. V Slapah pri Devici Mariji v Polju je Janez Židan napadel svojega iivaka Antona Porento in ga z nožem težko ranil na obrazu in rokah. Porento so prepeljali v deželno bolnico. Petindvajsetletnica »Slov. del. pevskega društva „Slavec". Odbor tega društva razpo- komičnih'ŠUia ^pm poziv : Slovensko društveno življenje pred petin- bil .Omerta61, ki se je vršil triumfalno za slavnega umetnika. Danes zopet predstava. V nedeljo se družba poslovi od tržaškega občinstva. EDEN. V teh večerih vzbuja pozornost obe nštva prva pariška šansonetka. — Ona dobro posnema razne umetnike in umetnice ; posebno pa je občudovanja vredna v posnemanju Sare Barnhardt v PFIZ Danes je tudi predstava s katero se ta! dv?jse£mi letiJ® b:1° ▼ krasnem raz- ^chanteuse"'poslovi od tržaškega občinstva.'^11, ^tanoTljala so ie razna rodoljubna tfl oglas) f slovenska društ7a, katera so širila narodno GLEDAL1ŠČNA DVORANA .APOLLO4^ -TČe ^ ^ .d°¥en8ki k- Tf nbca Domenico Roa.eti 4. Mari onetiitična d t'e do^ , .P 860 J6 bl.!-a a "ji. flote aobe brez lastoesa osnii-drnzoa. — Danes (sobota) preditava ob**Q u - a „ a n ___j 7 - ■ ■ 1 v ' r sca, orez samostojnega društva. — Ta praznota, ki je zavladala na pevskem polju malodane po vsej Sloveniji, je našla v lotu 1884. narodnih mož, navdušenih za slovensko pesem, kateri so ustanovili orro slo- Druš*v@n^ vestž, Členi „Trž. podp. in bralnegi društva" so nujno vabljeni na volilni shod radi sestave novega odbora, ki se bo vršil jutri v nedeljo ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Volilni odsek. Pevsko društvo „Kolo" ima nocoj družin-ki večer, nakar opozarjamo slav. občinstvo enkrat. Zaba?a se vrši v dvorani „Trg. izobraževalnega društva". Začetek ob 9. uri zv*č?r. Vstop je svoboden. Vdeležiti se morejo -si členi društva. Ker bo zabava v svoii pri-proštosti zaaimtva upamo, da bo -dsležba mnogobrojna. izvanredni občni zbor „Dei. podoornegai društva" se bode vrša v soboto dne 3. april, dne 18. aprila 1909 ob 10. uri ziutrai 1U09. I Akad. društvo „Ilirija" v Pragi si je iz-! o ca svoi^m prvem občiem zboru, dne i marca 1909, za letni tečaj 1908-09 sle- j Posojil, in h ranilnica v Kopru ▼knjiž zadrgga z neoaejenim poro4tro« vabi Tsled nesklepčnosti za dan 25. sušca 1«09 do-ločene glavne skupščine na glavno skupščino ki bo ▼ smisle * 31. z. pr. v Kopra v uradnih prostorih ■lica Aonunziata hit. 787. de odbor. Predsednik: pravnik Milko Hrašovec, rod predsednik : prav. Joža Vidmar, tajnik: Fr. Kostanjevec, blagajnik : Vekoslav Visenji k. kDiižničar: pav. Karol I?anc, gospodar: pr^v. Ivan Volčič, arhivar: Josip Kavčič, odo. namestnika : r.rav. Milan Makar in tehn, Milko Sila. preglednika: tehn. Viljem Kukec j iu tehn. Drago Justin. ?yar. deSav, organizacija Skupina Tehničnega Zavoda (Štabi-iimento Tecnico; tvornica sv. Andreja, ima svoi sestanek danes ob 7 uri in pol zvečer v prostorih N. D. O. Radi važnega pametovanja pričakovati je mnogoštevilne udeležbe. — Vesti iz Qoriške. Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vz lo na znanje pravila novega društva : ^.Zveza županov in podžupano? na Krasu" s sedežem v Sežani. S Krasa. Te dni mi je slučajno prišel v roke tovorni vozni list. izdan na sežanski postaji južne železnice. Na listu je vtisnen pečat seveda na prvem mestu „Seisana k. k. priv. S. B.u a ca dragem mestu pa „Sesana I. B. priv. S. d. F. M. (I. R. privilegiata Societa ▼SPORED: 1 Poročilo načelstra. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje račnaov 4. V poraba dobička 5. Tolitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajni predlogi. (Račun, zaključki so vsakemu Da razpolago v uradu.) Načelstvo Posoj. in Hraniln. v Kopru; Tržaško podpor. vabi na in bral BED vi društvo občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 4. aprila ob 2. in pol popol. — v društvenih prostorih — ulica 8tadion itev. 19 DNEVNI RED: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Odobrenje račanov za 1. iyoS. Slučajnosti. Volitev novega odbora. Odbor. OPOA1BA Predlogi morajo biti naznanjeni druStve-nema vodstva vaaj 8 dni pred občnim zborom. i. o- 4- 5-6. NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek Alia citta» di Triosts, Trst ^S3 Velika irbera molkih oblek od K 14 do dedkih od K 9 do 23 — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga, tu- In Inozemskega blaga na obloko po meri, ki se izvršujejo v lastni delaloici. Specijaliteta hlač. joj> in sr<«ic za delavce, po neverjetno nizfcih cenah. - „Alla citta di Trieste44 Trst. ul. G. Carduc i 40 (pre^ Torrsfita) Eer občni zbor, sklican na 25. sklepčen, Tabi marca t. L, ni bil; Tržaška posojilnica iu hranilnica j vkajiž. z&draga z omej. poroštvom na kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po $ 49. zadr. pravi v nedeljo, dne 4. aprila 1909 6b 9. ari doputadne v veliki dvoraai v lasta; hiši (Piszza de!! a Castrma 2 I i .T.* j DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjen je letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička 3. Poročilo o gospodarstva z rez Drv. zakladom. 4. Razni predlogi*). 5. Volitev nadzorstva. Trst, dna 26. marta 1909. Načelničtvo. *) 9 50. Viak ii'lr«i:uk pri otonPM akoru »laTiH pr;d- ______ kateri D is« na dnaruem redm. ; ^ I " " ampak le odlogi, fe »/sploh "ramejo rpr"S »oraj« . VlOVBOSRS STlIZSPnlCH V Tf" laroiita posebnem« »deeku ali «adj»r8*»», ali pa naielstrm, da «« • njih poroda t boloćem obćnea rNir«. Ti preJlog! m p5»ta»iti na dne^Di red bodcirg.1 »Mnaga zl»*ra. Restavracija rora lil. Gitisue Caruucci 13 Trg S. Giovanni t^iec »<1 7. it. ure rrečer K0SSCEHT -mi V. ne i«iiah i.-i prazoitih MATIIKF. od 10. p red p. do 1. pop. ia od 4. d« IS. Srira dobroznano druHT."> „SLAVUL" S-^Vj: spodor t kostumih, p ,---- štev. 2 nam Javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljane cele spalne tobo in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospoa M. BSAJCEž* naš narodni obrtnik, «a naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. £rst, ulica ^cquedotto št. 35 (ex gledal. Filodrammatiao) Danes, sobota PREDSTAVA :: ob 8*30 zv*eer. Vspored Zaloga ta- in lnozem. vin, ipirita, likerje- in razprodaja ua debelo in dr»bno Jakob Perh^uc, frst ! Via delie Acque 6, nasproti Caffe C ntrale Velik izbor francoskega šampanjca, penečih de-zertnih italijanskih in arstro-o^rskih rin. Bordeaui Burgunder, renskih Tin, Mosalla in Chiauti Rntn. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slirovec in brinjevse. Izdelki I. vrste, do3li iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja s« po povzetju. — Ceniki na zahtevo in Iranko. — Razprodaja od pol litra naprej. 1.) Koračnica. '>.) Val§4k 3.) iuvsrture. (Orkesur^ 4.) Katerina M»sti, italijaa. ^ansenetka. 5.) Th« 2 oriflinal Zaral. kss§i«ai orizor C.) Frizzl Lansoa, medasr. plesalka. 7.) Baroniaa Hi'tfa d« Bernagg, opereta« diva. S.) Potlyaal Day. ralrni prizar. 15 minut odmora. 9.) •RKESTER. It.) Ermina Valverda, akvllibrista g pla- foin na železni *ir:. 11.) PavMas Glorgi, i tal. Sassaaetha. IS.) Ludo vik S jiff. komik. 13.) The Oafils. kralji zraka- 14.) Celia 6alley r«r,iia z*«zda. 15*} Oaartet Espaana, je zakupnino. .Lovska koča, dobre gostilne na razpolago. Prednost dam slovenskim lovcem. Ponudbe do 1. aprila na Inseratni oddelek Edinosti. MnČIfO nhlfikp dežniki- »vese, pograjala . nlUolVg UUlfJIlC in preproge se prodaja na mesečne ali tedenske obroke. Madcnnina 43, I. nad- Btropje. Zmerne cene._ Za 20 kron odda se takoj v najem me- _______blirana soba, tudi hrano, cena po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv. Antona starega žt. 1, I. nadstropje. 717 l£f*Om gostilno v najem ali na račun na deželi ; ISCtsVVa položim kavcijo. Ponudbe pod it. 582 na Inseratni odd. Edinosti._ Stanovanje tli BObe 'n ku-in^a se ** II. nadstropje. koi v ulici Torricelli štev. 4, 575 ALEKS. FRANC MAYER - TRST ŽGALNICA KAVE TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave. I ■ ■ ■ B ■■ ■ B ■ ■ B Pekarna in slaščičarna Josipino udova Pozru TRST, ulica Istituto 28 naznanja, da bo sprejemala za Velikonočne praznike pečenje potio po zmernih cenah. Svež kruh trikrat na dan. Prodaja slaščic in raznovrstnih sladkarij, kakor tudi ...... MOKE IZ PRVIH MLINOV. Gledališčna dvorana „AFOLLO" TRST, ulica Domenico Rossetti 4- % Marioneti§t. družba ^ ^__Vsak dan predstava ob 5.1/« popoluđne. Irk —=— lovo pogrebno pou*etje pisarna in prodajalna Oia Olncssizo Sellini št. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Masaimo D' Azeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo v»eh potrebščin za mrUče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnin cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebo se uljudno pripciočajo HENRIK ST1BELJ in drn&l. r ^ C* a o ni i o t; ca <:» -j m o. o ifliim ) Najvišji dosegljiv (jedilna zabela) je nedosegljiva. glede obstojnosti in slastnosti .*. Zmerno eene in izdatnosti. —. £L eu O a> _ isk i; n Ol — ~ DJ O 5T>S2< ° 2. nr" <2. ^ 1° t/t O' v* X- 2. CO C5 3 O 3 rr * «T> lo = i-ai sr je at "O -i 3 r"' 3 »L ® iS* _ < Danes dne 27. marca se odpre v Bojanu št. 2 (hiša Tuzzi) prodajalnica manufaktur. blaga in drob. predmetov z bogato iz bero blaga za pomladansko sezono. UDA« ANGELO CANTON. ~ tfsaaB*JmBaL — m mm pekarna in sla^icarno o o o o o TRST ooooo Piazza Caserma in Ulica Caseroia 17 Prodaja svež kruh trikrat na dan. - ZALOGA najtinejse moke, slaščic, sladkih prepečencev, vina in likerje*. Za velikonočne praznike sprejemalo se bo pečenja najfinejših potic po zmernih cenah. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je ve$a, da se poslnžnjete le v Slovanski brivroEci t ulici šarena Ijicaiaut! sist. i (ijn jsieiits ; ::: : V. CJUKZN, briveo V krojačnlci po8gornik n Trst' uSica Farneto št. 40 J^l^tfcli odlikovani z ilipiomom na razstavi malih obrti izvršujejo se oblake za gospe i. s. po zadnjih uzorcift in. parižkem kreju. Paleto Is, Oloiieses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. jOOOOOOfc jOOOCCCA- xx x VDC jOC X X Me§iiiea Ivana Petelin ulica Rojan - Škorklja štev. 612 j^' vedno preskrbljena h avežiui volovskim in telečjim mesom. Prodaja tudi vampe. Za ve ikono&ne praznike velika izbera kokoši po zmerniti cenah H X X XX X n Dr. RUD. ŠORLp ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Izdiranje zobou brez bolečine. Uravnanje slabo zraslih zobov. Sprejema od 3.—I in od -G. »re i«>poludne COBSO 49, uhod ul. Silvlo Polllco KLOBUCARNA Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki prvih tmm Potne i u športne kape po : : zmernih cenali. : Osnove vodnih napdljav : za vzvišena, malovodna m-'^ta. vasi. dvorce, posestva, trdoj ive, 5jratrauisiča, vodnjake. inodel. napajališča in gasilne) tU3 **V ■ 11 'f V • i * ». \ ' » •im* naprave. -•v. ' X -r ■ — — y?nton Kunz ce« kr. dvorni zalagatel ~Najvefja slovan, trd k a monarhije. ' Hranice tMorSTSiG- —— Prospekti breapla ' ' " poštnine pras" / ZOBOZD3AVHIŠSI' AHBDLiTOBIJ Dr. Viktor Bandsl Trst, ulico San Giovannl 1, l. nađs. 9-1 3-6 | Veliki obrtnijski zavod T THST ulica Chiozza št. 32 TE£JKFOH'l990 lzvrinj® vsakovrstna dela v železu ln kovini po eeneh, da »e nI bati kon-- ■■ kurence. =