ISSN 1144-875A 03 šentjurski lokalni časopis letnik XIII, št. 22 21. november 2006 cena: 300 SIT 1,25 € fJL K\ Kam pes taco molil (qMM [p mH, ŽUPNIK V ŠENTVIDU: iposrednost v dobro fare ■RTINOVANJE NA PONIKVI: Usihanje na obroke? ANKETA: Šentjurčani o romski problematiki Peter Žmaher s p _______ Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon 03/ 749 26 00, Gsm: 041 596 790 TOFS1&R Inlclcklualnc In pmlovnc slorllvc, Jurc Godler i.p. Pod vrbco I Hi. 3230 Senljur PREVAJANJE BESEDIL V NEMŠČINO in ANGLEŠČINO ter OBRATNO infot^topstar.si www.topstar.si 040 47 11 33 IruiKaniztemro in onnovn nnoeinictv ■ 1P80T6CT S6BV1SI Gobrizck ■iloe /.p. F ( /O3)7461100) | | | |- ( /03)819 02401 UGODfiA POnilDBfl m + $ PnEVflMTIK ACO Gradbeni elementi, zastopanje d.o.o. Obrtniška 9 3240 Šmarje pri jelšah e-pošta: aco.doo@siol.net, www.aco.si Zaradi povečanja obsega poslovanja zaposlimo Produktnega vodjo za program odvodnjavanje objektov, ki bo skrbel za razvoj programa in pokrival tržne poti omenjenih izdelkov. Od kandidatov pričakujemo univerzitetno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, znanje angleškega in nemškega jezika, samostojnost in dinamičnost. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami na prodajnem področju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom. Ponudbe pričakujemo najkasneje v 8 dneh po objavi na zgornjem naslovu. 3230 Šentjur, Slovenija __ I __ ___ __ T: 03 7463 121 rj |_J ^ F: 03 5741 290 | www.alpos.si VULKflNIZACIJA IN ROČNA AVTOPRALNICA Ul. Tončke Čečeve 17, 3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, 749 17 12, gsm: 041 630 652 .. ;! \ X SUPER AKCIJA ZIMSKIH GUM IN l\\ M: w >De'o^Q0°S'8'00 sott0'° nOT^ ^ _ 'j v__ . .z' PLATISC!; ~y:/M ---".sM Najugodnejši med najugodnejšfmil e mm A / Tecimo, bežimo, cigani gredo ... V zadnjem mesecu na Slovenskem skoraj ni nikogar, ki ima vsaj pet minut časa, da ne bi pomodroval o dogajanju v že skoraj internacionaliziranem Ambrusu. Razdelili smo se na dva tabora, z obeh strani padajo težke sodbe o človekovih pravicah, o etnični, nacionalni in še kakšni nestrpnosti, grožnjah z nasiljem itd., na koncu pa se praviloma obe nasprotujoči fronti nekako zedinita, da pravzaprav niso krivi ljudje, temveč je kriva izključno država. Nepravna država. Kar je sicer res, v bistvu pa neumnost oziroma le najmanj sporen izgovor, da se ne pogleda resnici v oči. Kulturne, etične in še kakšne razlike med Romi in večinskimi sosedi so pač tolikšne, da je do »spopada civilizacij« slej ko prej moralo priti. Intervencionizem pravne države, predvsem policije, ki se je desetletja šla popustljive »modre čelade« med skreganimi sosedi, je ta spopad samo odlagal. Neumnost je trditev, da bi pravna država sama lahko umirila nesporno obstoječe napetosti. Policija sicer lahko vtakne v zapor Roma, ki do smrti pretepe domorodca, ali nasprotno, nikakor pa ne more obvladovati pravo morje malih vsakodnevnih konfliktov med sosedi, ki jih ni mogoče niti identificirati in še manj sankcionirati in ki v določenih okoliščinah neobvladljivo presežejo dopustno raven. Posameznik, ki konča v zaporu, je dejansko samo vrh ledene gore, njegova usoda pa ne rešuje ničesar. Svoje medsosedske odnose morajo sprti sosedje dan za dnem »v potu svojega obraza« urejati sami. Vprašanje je, kako? Moj odgovor bo zgrozil marsikaterega legalista: tudi z demonstracijami in grožnjami, kot smo jim priča v Ambrusu. Romom, ki so v tem kulturnem prostoru brez dvoma moteč element, je treba v za njih razumljivem jeziku povedati, kje so meje dovoljenega in meje sprejemljivega. Seveda ni prav, da so Strojanovi morali »zbežati« v Postojno, toda vsa dosedanja dogajanja lepo kažejo na to, da na drugačne »sporazume« enostavno niso nikoli pristajali. Včasih je pač treba iti daleč preko dopustnega, da človek začne razumevati tudi samega sebe, demonstracije in grožnje pa so samo stopnja prepotrebnega dialoga. Verjamem, vrnitev Romov v Ambrus sedaj menda ni več mogoča, toda kjer koli bodo že dobili svoj novi dom, bodo ravnali drugače, bolj racionalno. Prav tako verjamem, da s(m)o se iz tega konflikta tudi domačini veliko naučili. Seveda je lahko biti pameten tako od daleč, ko nam realno nihče »ne sedi na glavi«, vprašanje pa je, kako bi se odrezali na licu mesta, ko vre kri. Zanimiva in poučna je naša šentjurska tovrstna izkušnja z »drugačno« družino mame Alojzije na Planinci. Tudi na Planinci se je začelo z domnevnim ogrožanjem avtohtone kulture, vere, se nadaljevalo z ostro konfrontacijo, grožnjami, tudi nepravno državo (črna gradnja) ter cagavimi občinskimi »modrimi čeladami«, toda nazadnje se je k sreči izteklo v povsem sprejemljivo simbiozo. Spremenile pa so se vse tri strani: občinska oblast se je pametno samoomejila, družina je sicer ohranila vse svoje glavne značilnosti, toda se je (čeprav morda samo navzven) odpovedala najbolj motečemu Sai Satya Babi, sosedje pa so polagoma spoznavali, da njihov duševni mir ni v ničemer ogrožen. Po dobrih desetih letih je na Planinci zavladal ljubi mir. Primerjava z Ambrusom je sicer težka, Romi so pač še za kakšno stopnjo bolj drugačni, je pa poučna. Vse se vendarle mora začeti z dialogom. Še tako ostri in trdi kamni se obrusijo, če so dovolj časa v grušču. Franc Kovač Štirinajstdnevnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Luka Hvale Lektoriranje: Nina Gradič Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00,031 635 293 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 5. december 2006 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056 ŠENTJURSKA FOLKLORA PRAZNUJE Sedem, osem, lep’ te prosm Folklorno društvo Šentjur je ob svoji sedmi obletnici delovanja pripravilo jubilejni koncert. Sedem je pravljično število in ga v ljudskem izročilu večkrat zasledimo. Da pa ne bi jubilejni koncert izpade! kot vsak, so rdečo nit speljali skozi števila, ki so se pojavljala v ljudskem izročilu. V goste so povabili nekaj ljudskih pevcev, tudi sicer pa optimistično zrejo v prihodnost šentjurske folklore. Podmladek šentjurske folklore se kali na OŠ Dramlje Prvi ljudski ples je bil »Ajnc polka«, ki so ga v Ribniški dolini včasih plesali na svatbah. Sledili so »Cvajšrit«, »Trikot«, »Kvadril«, »ljudsko šestglasje«, »Zibenšrit«, »Osemca«, »Tri krat tri je devet«, »Je jugrov dvanajst, ker je Jezus trinajst« ter nazadnje »Štirinajst je blo štacjonov«. Nekaj števil pa so izpustili. Seveda sojim pri petju in plesu pomagale tudi povabljene skupine: Folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki, Ljudski pevci iz Luč, Ljudski pevci iz Curnovca nad Laškim in OŠ Dramlje z otroško folklorno skupino Veseli Drameljčani. Skupaj so pred polno dvorano obiskovalcev, med katerimi je bilo sicer bolj malo Šentjurčanov, prikazali všečno predstavo. Ker so se nastopajoči držali števil, ni bilo potrebe po vodenju programa, ki je tekel brez večjih težav. Člani folklornega društva Šentjur se trudijo ljudsko izročilo posredovati naprej, saj je le-to naša kulturna zapuščina. Obujajo ljudsko petje in igranje z različnimi glasbili, učijo se plese, ki so značilni za naše kraje, ter prikazujejo že skoraj pozabljena ljudska opravila, ko še ni bilo strojev. Folkloro približati Šentjurju »S tokratno predstavitvijo smo zelo zadovoljni, bila je boljša kot pred dvema letoma. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, res pa je, da smo pogrešali več šentjurskih obiskovalcev, kakor tudi tiste, ki so v občini odgovorni za kulturo. Eden izmed naših ciljev v prihodnjih letih bo prav gotovo našo dejavnost približati Šentjurju in Šentjurčanom. Trenutno nas je aktivnih nekje 30 do 35, še posebej moramo omeniti naš podmladek na OŠ Dramlje, ki ga vodi Nina Gajšek. Povabil bi tudi vse naše nekdanje člane in tudi druge, da se nam znova pridružijo,« je povedal predsednik Folklornega društva Šentjur Zvonko Povalej. jg. Ih OŠ Franja Malgaja v projektu Comenius Prvi popočitniški teden je bil na OŠ Franja Malgaja v znamenju mednarodnega projekta Comenius, katerega članica je postala tudi šentjurska šola, ki je gostila srečanje predstavnikov šol z Nizozemske, Norveške, in Finske. Gre za projekt, ki vključuje tako učence kot učitelje, njegov osnovni namen pa je skozi sodelovanje otrokom ponuditi možnost za njim najbolj dojemljiv in zanimiv način učenja. Šentjurčani so skupaj z gosti izbrali projekt z naslovom »Pametnejši si, kot misliš«, v tednu dni pa so pripravili delovna izhodišča projekta, ki bo trajal tri šolska leta. Naslednje srečanje partnerskih šol bo aprila 2007 na Norveškem, kamor se bodo odpravili tako šentjurski učitelji kot učenci. Žlahtne kovine za gostince Nedavno se je v Termah Čatež odvijal redni, tokrat že 53. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Nekaj priznanj so prejeli tudi šentjurski gostinci. V disciplini »razstava v kulinarični artistiki« je zlato medaljo prejel Primož Vodeb iz Gorice, srebro pa je šlo Milanu Baumanu iz hotela Žonta. Bauman je osvojil še bron v disciplini »tekmovanje v pripravi jedi po naročilu«. Dobje že povsem pri plačnem vrhu, Šentjur vse nižje SURS oz. Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatku o povprečnih neto plačah, ki veljajo za letošnji avgust. Povprečna neto plača je v Sloveniji znašala 184.823 SIT (lani ob istem času 177.646 SIT). Dobjani so med 193 upoštevanimi občinami s 193.086 tolarji uvrščeni na 13. mesto (lani so bili ob istem času s 177.499 SIT na 28.). V občini Šentjurje povprečna neto plača znašala 160.084 SIT, kar je le 140. mesto (lani 155.390 SIT in 132. mesto, predlani pa 118. mesto). Najnižje neto prejemke dobivajo zaposleni v občini Gornji Petrovci (122.018 SIT), najbolje pa se godi ' ' ^ OSEBNOST LETA 2006 Po lanski zelo uspešni akciji »Osebnost leta« smo se pri Šentjurskih novicah odločili, da bodo naši bralci znova izbirali osebnost, ki je najbolj zaznamovala dogajanje v občinah Šentjur in Dobje v letu 2006. Akcijo bomo izvedli v decembru in januarju, bralci pa ; nam lahko do konca novembra posredujete tudi svoje predloge kandidatov, za katere menite, da bi jih bilo treba vključiti v glasovanje. Predloge lahko posredujete na naslov Šentjurskih novic, p. p. 43, 3230 Šentjur, ali na elektronsko pošto sentjurske@gmail.com L A Pričetek cepljenja proti gripi Sredi prejšnjega tedna so se pričela preventivna cepljenja proti gripi. Na našem območju se je mogoče cepiti tako v zdravstvenem domu kot pri zasebnikih, storitev pa jzvaja tudi ZZV Celje. Inštitut za varovanje zdravja, ki uvaža in distribuira cepivo, je priporočil, da je cena cepljenja 2.800 tolarjev, za kronične bolnike, mladoletnike in starejše od 65 let pa 1.500 SIT. Proti gripi se povprečno cepi 10-15 % ljudi. Simon Zdolšek, poslovnež Upravljalec cerkvenega kapitala 41-letni Simon Zdolšek je poleg Boža Špana (Hypo Alpe Adria Bank) in Janeza Škoberneta (Cestno podjetje Maribor) eden izmed Šentjurčanov, ki opravlja odmevno direktorsko funkcijo na slovenski ravni. Zdolšek je predsednik uprave holdinga Zvon ena. Gre za finančno družbo, ki je ključna pri upravljanju premoženja Mariborske nadškofije. Družba ima v svojem portfelju za več kot 70 milijard tolarjev lastniških deležev v pomembnih slovenskih podjetjih. Zdolšek vodi družbo, ki ima med drugim pomemben delež v podjetjih T-2, Belinka, Terme Olimia, Helios, Cinkarna, Delo Prodaja, Etol, Mercator, Sava ..., poleg tega je tudi član nadzornih svetov številnih slovenskih podjetij. Zdolšek je nekakšen »wunderkind« šentjurske poslovno-politične scene. Po izobrazbi je inženir elektrotehnike, že pri dobrih 20 letih pa se je močno politično angažiral. Bilje ustanovitelj in prvi predsednik šentjurske SKD. Po osamosvojitvi Slovenije je bil podpredsednik izvršnega sveta šentjurske občine, vseskozi pa velja, da ima zelo dobre »zveze« v samem vrhu slovenskih katoliških krogov. Vanje naj bi se prebil predvsem po zaslugi strica, pokojnega prelata Franca Zdolška, njega čas enega glavnih finančnikov mariborske nadškofije in pa tudi poznanstva s prvim predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Simon je tako že sredi devetdesetih vodil kasneje propadlo časopisno hišo Slovenec, bil je tudi direktor Krekove družbe za upravljanje, poleg tega je tudi član uprave Slomškove ustanove, ki podpira izobraževanje katoliške mladine. Zdolšek je veljal in še vedno velja za perspektivnega politika iz katoliških krogov. Tako v slovenskem kot šentjurskem merilu. V zadnjih štirih letih je predsedoval Nadzornem svetu Občine Šentjur, na zadnjih volitvah kandidiral tudi za občinskega svetnika na listi SLS, vendar na neizvoljivem petem mestu. Očitno je, da se izogiba pomembnejših političnih funkcij, ki lahko imajo v svetu biznisa prej negativne kot pozitivne posledice. Zagotovo bi se z Zdolškom na čelu šentjurska SLS lahko vrnila na pota stare slave, vendar je njegov angažma najbrž še nekaj časa težko pričakovati. zaposlenim v Cerkljah na Gorenjskem, saj povprečno iztržijo 240.424 SIT. Če v okviru občine Šentjur pogledamo plače po panogah, so mejo200 tisočakov presegle plače v izobraževanju in javni upravi, najslabše pa gre gradbenikom in lesarjem, ki so avgusta prejeli okoli 120.000 tolarjev. Manj nevarnih odpadkov v gospodinjstvih Celjske Javne naprave so v začetku jeseni na regijskem območju pripravile obsežno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Sedaj so znani rezultati. Čeprav je bila akcija nekoliko manj uspešna kot lani - roko na srce, treba bo malo bolj resno pristopiti k obveščanju - so bili uspešni zbiratelji tudi na našem območju. Šentjurski občani so zbrali 5.444 kilogramov nevarnih odpadkov in le malo zaostali za Celjani, ki pa jih je trikrat več. V relativnem smislu so največ nevarnih odpadkov zbrali v Dobju, in sicer 0,66 kilograma na prebivalca, kar je povprečno več kot dvakrat več kot Šentjurčani. Zapora proti Obsotelju Na glavni cesti Šentjur-Mestinje pri Grobelnem bo zaradi del polovična zapora ceste do 30. novembra dnevno med 7. in 19. uro. Promet je organiziran izmenično enosmerno. Podobno, a še dlje bo na regionalni cesti Planina-Dežno pri Brdu, kjer bo zaradi del polovična zapora ceste do 23. decembra. Ustanovili Društvo Franja Malgaja Na pobudo nekaterih posameznikov so pred dnevi v Šentjurju ustanovili Društvo Franjo Malgaj, ki bo negovalo spomin na našega rojaka, velika borca za severno mejo. Predsedniško funkcijo je prevzela Darja Jan, podpredsednik je Florjan Cveto Erjavec, tajnica pa Mihca Jazbec. V društvi napovedujejo, da bodo organizirali Malgajeve večere, načrtujejo pa tudi prireditev pri spomeniku našega domoljuba na Mestnem trgu. Za začetek lepe besede in dobri obeti Prva seja nove generacije občinskih svetnikov je potekala, kot se tudi spodobi, v znamenju polne udeležbe, soglasja in obetavnih pričakovanj. Ker so bile na dnevnem redu le formalnosti, z izjemo imenovanja Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Predsednica OVK Zlatka Brečko je blestela Ne sicer pri podajanju poročila Občinske volilne komisije, kjer se je malo zapletla, temveč s svojo atraktivno pojavo. Mlada, elegantna, urejena, v modnih hlačah, s kravato, oh in ah simpatična je predstavljala pravo sončece v dolgočasni in zdelani občinski sejni sobi. Tudi obe novopečeni svetnici Volavškova in Jazbečeva, čeprav se je zlasti slednja topogledno tudi odrezala, ji nista bili prava konkurenca. Volili smo na 36 voliščih, ki jih je nadzorovalo 218 članov volilnih odborov, na 26 svetniških mest je štartalo 8 list in 180 občanov. V svete KS je v 77 volilnih enotah za 123 svetniških mest kandidiralo le 219 občanov. Na volišču 7 v 2. volilni enoti KS Slivnica so bile zaradi nepravilnosti pri glasovanju volitve ponovljene. O tem, kaj seje dogajalo na tem volišču, predsednica ni poročala. So občinski svetniki prisegli županu? Pri potrditvi mandatov oziroma pri prisegi je prišlo do nerodnosti, ki je že domala mejila na nesprejemljivost. Občinski svetniki so prisego ponavljali za županom Tislom, ki tisti trenutek še niti župan ni bil, a si je to vlogo prisvojil z odločnim nastopom. Če so svetniki že morali kot prvošolčki ponavljati besedilo prisege, bi bila za njihovo predgovornico verjetno bolj primerna predsednica OVK ali pa vsaj najstarejši občinski svetnik. Na splošno je bil slovesni del inavguracijske seje slabo pripravljen, skorajda že na meji dobrega okusa. Podobno velja tudi za nastopni nagovor novega župana, ki je bil zreduciran na nekaj fraz o njegovem pričakovanju, da bo občinski svet dobro sodeloval v dobro vseh, občanov, Občine, sosednjih držav in celo vse Evrope. Pa niti besedice o tem, kako si predstavlja svojo vlogo v kritično razcepljenem občinskem svetu, ali o pogovorih s strankami glede sodelovanja, kot je kasneje povedal v izjavi za medije. Najpomembnejša komisija je pod streho Na to, da je Komisija za volitve in imenovanja eden najbolj zanimivih organov občinskega sveta, kaže že to, da bodo v njej vedrili in oblačili kar štirje predsedniki strank: Korže, Cerkvenik, Erjavec in Diaci, da pa v njej ni tudi predsednika Desusa in SLS je bolj posledica tega, da se Recko in Čoki nista uspela prebiti v občinski svet. Tako sta v komisiji Artiček in Maruša. Le Artnak se ji je očitno odpovedal in je vanjo »porinil« svojega paradnega konja Polnarja, verjetno zato, ker se bo sam zadovoljil s podžupanskim stolčkom. Res je sicer, da lahko občinski svetniki odločitve komisije vedno spremenijo, toda v preteklosti so njeni predlogi praviloma vedno prišli skozi. Kar v resnici pomeni, da bo ta komisija krojila kadrovsko politiko v javnih službah v naslednjih 4 letih. Je pa šentjurska kadrovska komisija precejšen unikum, saj ni sestavljena v skladu z močjo v OS zastopanih strank, temveč ima v njej vsaka stranka po enega člana. Ta anahronizem, ki ima seveda tudi določene pozitivne učinke, bo komisiji v tem v tem mandatu prav gotovo povzročal veliko preglavic, ker je v njej zmagovita »Koržetova koalicija« v manjšini. Ko bodo koržetovci v komisiji preglasovani, se bodo njene odločitve prav gotovo popravljale na občinskem svetu. Žafran vendarle nakazal boj za oblast Čeprav je prva seja minila v zgledni »slogi in ljubezni«, je Žafran (SDS) vendarle pokazal, da v prihodnje ne bo šlo vse tako po olju. Ugotovil je, da v občinskem statutu nikjer ne piše, da člani komisije (v kateri njegova koalicija nima večine) volijo svojega predsednika (kot je bila praksa do sedaj), kar pomeni, da ga mora izvoliti občinski svet (kjer imajo koržetovci večino). Za večinsko koalicijo v občinskem svetu bi se seveda spodobilo, da bi imeli vsaj predsednika komisije, če že nimajo v njej tudi večine. Čeprav samo predsedništvo komisije v vsebinskem pogledu ne pomeni veliko, pravzaprav ne pomeni ničesar, gre vendarle za prestiž, ki bi se lepo prilegel tudi »Tislovi« manjšinski koaliciji. Žafranovemu tečnarjenju se je Tisel sicer spretno izognil, češ da bodo o tem razpravljali na naslednji seji OS, toda to hkrati morda tudi pomeni, da Komisija za volitve in imenovanja ni konstituirana in se bo vzpostavljanje občinskega sveta dejansko začelo šele po naslednji seji sredi decembra, ko bo izvoljen predsednik komisije. Tako Žafranova navidez povsem nedolžna pripomba le kaže na to, da se v strankarskem zakulisju že nekaj kuha. In to nekaj kar bolj začinjenega. Začenja Diaci »križarsko« vojno proti Tislu? Kaj bo z zapisnikom z zadnje seje prejšnjega OS, je nedolžno zanimalo Diacija iz SMS. Zapisnika niso dobili niti svetniki starega Novinca v OS: Božo Špan (SD) in Ivan Šafran (SDS) niti novega sklica. Gre le navidez zgolj za formalnost, kajti v njem naj bi bila med drugim tudi zapisana neprijetna zahteva SMS, da naj Računsko sodišče preveri poslovanje prejšnje občinske uprave. Da Računsko sodišče na Občini pomeni napoved vojne, ja pa tako jasno. Ali Diacijeva in Žafranova akcija že nakazujeta prihodnje konflikte ali pa predstavljata le baražni ogenj pred zasedbo ugodnejših pogajalskih pozicij, bo pokazala prihodnost. Artnak ostaja v prvi vrsti Pod točko razno je prišel za govornico, kot je njegova navada ob pomembnejših dogodkih v OS, tudi Jože Artnak (LDS). Že njegova »obredna« oblačila, po eleganci bi ga lahko postavili na levo stran predsednice OVK Srečkove, so navzven pokazala, da Edini šentjurski svetnici: Mirica Jazbec in Marija Volavšek svojo funkcijo jemlje nadvse resno. Z umirjenimi in pretehtanimi besedami je popravil župana Tisla, ki se je pozabil zahvaliti volilni komisiji, čestitati izvoljenim itd., pri čemer je tudi malo pretiraval (čeprav je treba priznati, da je OVK naredila izčrpno in dobro pregledno poročilo), se je pa zapisal v zgodovino z besedami, da je »čas sanj in je čas realnosti«, torej čas predvolilne »obljubovalske« evforije in povolilnega dela. Njegov govorni zaključek, da si želi, da ta občinski svet obrne pomemben list šentjurske zgodovine ter seveda dobre in korektne odnose, pa sta mu morda le navdihnili zadnji dve seji OS prejšnjega mandata, ki sta končali v razsulu, ter realno slabi obeti za naprej. FK STRANKE V BOJU ZA OBČINSKO OBLAST____________________ Kam pes taco moli? Na volitve smo že skoraj pozabili, toda »prave volitve«, to je kupčkanje za dejansko občinsko oblast, se še niti ni prav začelo. Novi stari župan Tisel je za Štajerski val sicer že izjavil, da se pogovarjajo, sploh nobenega namiga pa ni dal, o čem se pogovarjajo. Čeprav je podobno nedorečena ostala tudi prva seja občinskega sveta, se na osnovi uzanc ter govoric, ki počasi curljajo v javnost, le da malo bolj verjetno ugibati, kaj se dogaja. Izhodišče za razmišljanje je nepreverjena informacija, da se je župan Tisel »uspešno« sestal s svetnikom SLS Robijem Marušo, ki mu je dal besedo, da on pač »ne bo rušil župana, ki je dobil na volitvah 65% glasov«, toda tudi ničesar več. Kar vsebinsko pomeni, da so koržetovci izgubili odločilni glas za ključna glasovanja o rebalansu proračuna 2006 in predlogu proračuna 2007, s katerima so lahko držali v šahu nasprotnike. Če je ta informacija resnična in dokončna, potem je dejansko zadeva relativno pregledna in dolgoročno za zmagovito Koržetovo koalicijo izgubljena. Ko izgubi večino v občinskem svetu, ki so ji jo nesporno dali volivci, dejansko izgubi realni vpliv na izvajanje oblasti. Maruša ima glede določene omejene stopnje solidarnosti z županom, ki ima veliko podporo volivcev, le delno prav, pravzaprav le v precej ozkem smislu, kajti prvi organ lokalne demokracije je vendarle občinski svet, župan pa je, kljub temu da je neposredno voljen, vendarle v bistvu izvršilni organ občinskega sveta, Maruša pa je, kot izvoljeni član OS prej zavezan občinskemu svetu in šele v drugem planu tudi županu. Marušo drži še druga moralna zaveza: SLS je bila najostrejši kritik prejšnje občinske vladajoče garniture s Tislom na čelu in ta kritika je bila tudi njen volilni moto, zato se na njeni listi izvoljen svetnik ne more tako rekoč čez noč in pred samim začetkom svoje svetniške kariere »nekaznovano« sam odločati drugače. Formalnopravno se sicer lahko, toda tvega izključitev iz svoje stranke in moralno diskvalifikacijo izdajalca oziroma bolj slikovito rečeno »puckota«. Njegov morebitni pristanek, da bo v ključnih zadevah podprl župana iz nasprotne koalicije, nedvoumno pomeni, da je posegel v voljo volivcev, svojo koalicijo porinil v opozicijo, sam pa odkrito ali prikrito presedlal med vladajoče. Kar je pravzaprav najhujši možni prekršek izvoljenega funkcionarja. Toda treba je pogledati tudi drugo plat medalje, kajti tovrsten »puckizem« ima tudi svoje razloge in opravičilo. Ker, kot vse kaže, med županom, ki je, čeprav se deklarira za neodvisnega, vendarle moralno zavezan svoji koaliciji, in zmagovitimi koržetovci dejansko ne more priti do načelno poštenega kompromisa, kar brez dvoma pomeni dolgoročno ribarijo na Občini in verjetne škodljive posledice. Maruša se je v tem primeru pač odločil sam, po svoji vesti za po lastnem prepričanju manjše zlo. Da pa lahko bolj realno pretehtamo Maruševo dilemo, moramo pogledati, kakšne so druge možne variante izhoda iz te zagate. Rušenje župana, čeprav formalno možno, kot smo že rekli, komajda pride v poštev, torej je treba iskati kompromis, da bo volk sit in koza cela. Ena od bolj obetavnih variant se zdi ta, da župan Tisel, ki svoje funkcije ne želi opravljati profesionalno, postavi za profesionalnega podžupana nekoga iz zmagovite koalicije. Tako bi sam ostal na mestu, ki so mu ga namenili tako volivci kot njegove partnerske stranke, zmagovita koalicija pa bi dobila obljubljano profesionalizacijo ter zadostno zagotovilo, da bo lahko uveljavljala svoj oblastni mandat. Da ne pozabimo - ki je temeljil predvsem na kritiki prejšnje ekipe. Ali župan lahko to stori glede na pogodbo, ki jo je menda pred volitvami podpisal, je drugo vprašanje, v veliki meri odvisno od tega, koliko je resnice v kriminaliziranih očitkih, ki so leteli na njegov račun. V tem primeru bi pač on v precejšnji meri prevzel breme, ki bi si ga sicer na svoja pleča prostovoljno naložil Maruša. Za kar je vsekakor tudi bolj poklican. Nadaljevanje prihodnjič, ko bodo prišle na dan nove in bolj verodostojne informacije. FK Podžupan ali direktor, to je zdaj vprašanje ... Ker so se tudi v Dobju volitve končale že v 1. krogu, je novi -stari župan Franc Salobir sklical ustanovno sejo tamkajšnjega občinskega sveta. Potrdili so vse mandate in se za demokratični začetek mandata še malo sprli. Za začetek so proceduralno potrdili vseh sedem članov Občinskega sveta Dobje, ki so: Franc Leskovšek, Jožica Salobir, Karel Čadej, David Salobir, Natalija Plemenitaš Fuchs, Branko Uduč in Matej Gračnar. Navkljub temu, da si je župan Salobir v uvodnem nagovoru zaželel, da med svetniki ne bi prihajalo do prepirov, ga očitno ti niso kaj prida poslušali. V Dobju je razmerje med pozicijo in opozicijo štiri proti tri, seveda pa so bili najbolj glasen opozicijski trio Plemenitaš Fuchs-Gračnar-Čadej. Zavrelo je, ko je Salobir predlagal dosedanjega direktorja občinske uprave Franca Leskovška za podžupana. Opozicijski svetniki so menili, da Dobje ne potrebuje profesionalnega podžupana, Čadej pa je celo menil, da OS v tem času sploh ne more sprejemati odločitev. Seja je končala, ko je Leskovšek protestno zapustil sejo ... L. Fl. DROBNO GOSPODARSTVO_____________________ Škerjanec se vrača v Šentjur Minuli petek je Avtohiša Škerjanec v središču Šentjurja odprla poslovne prostore, kjer bodo začeli predvsem s prodajo rezervnih delov za vse vrste avtomobilov. Direktor Alojz Škorjanec je optimističen glede nove prodajalne in pravi, da se konkurence ne boji. Trgovina cilja predvsem na avtomehanike in avtokleparje, Škorjanec pa zagotavlja, da se pri njih dobi vse po zelo ugodnih cenah. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo v Avtohiši Škorjanec imeli na voljo tudi testni avtomobil znamke KIA, ki jo zastopajo v Sloveniji že nekaj let. Prav tako bo možen ogled nekaj novih modelov te znamke, medtem ko bo prodajalna rabljenih avtomobilov še naprej ostala v Celju. Slavnostna otvoritev je bila predvsem v znamenju starih prijateljev, dobaviteljev in zaposlenih. Z jeklenimi Kiinimi lepotci na dvorišču pa seje kosal le Ferležev Ford oldtajmer Valpatič gre v Celje Družina Valpatič z Ostrožnega pri Ponikvi je znana predvsem po tem, da se v Društvu za zaščito živali bori za pravice živali in nasprotuje mesnemu prehranjevanju. Praktično vsak mesec pripravijo katero izmed akcij, zelo pa so nase opozorili z velikim vegeterijanskim piknikom. Zdaj so se Valpatičevi odločili, da bodo ekološka živila in delikatese ponudili tudi širši javnosti. Minulo soboto so na tržnici v Celju odprli trgovino Živeti z naravo. V njej ponujajo različne pridelke in izdelke miroljubnega kmetijstva s certifikati o ekološki kontroli. jg, Ih DOBJANSKl OPOZICIJSKI FORUM Natalija razmišlja drugače ... Po hudem, vendar v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami dokaj zmernem predvolilnem boju, se je v Dobju, po volji ljudstva seveda, zopet ustoličila stara garda, ki pa vendarle nima več takšne moči, kot jo je posedovala v prejšnjem mandatu. Od sedmih svetnikov so štirje v županovi koaliciji, trije pa smo v opoziciji. Poglejmo, kako je bilo vse skupaj videti skozi moje oči. Seja je bila glede na statut naše občine sklicana prepozno. Če bi šlo vse po pravilih, bi prva seja morala biti v 20 dneh po izvolitvi občinskega sveta. Poučena o sejah prejšnjega mandata, kakšnega prehudega blišča nisem pričakovala. Dnevni red je bil precej skop, predhodnega gradiva nismo prejeli, je pa župan na začetku takoj podal predlog nove točke dnevnega reda: sprejem sklepov o profesionalnem opra vljanjufunkcije podžupana. Nič šokantnega, vendar bi v bodoče glede na dejstvo, da živimo v dobi informatizacije, za dodatno točko dnevnega reda bilo treba obvestiti svetnike vsaj po elektronski pošti, poleg pa priložiti primerno in strokovno utemeljenogradivo. Potrjevanje poklicnega podžupana je zadeva, ki potrebuje tehten in argumentiran razmislek. Še posebej, ker bi ob uvedbi poklicnega podžupan, stroški delovanja občinske uprave narasli, saj mora občinsko upravo voditi tajnik, ki naj bi bil spet imenovan kar po domače. V komisijo za potrditev mandatov, ki je bila na vabilu imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (kar je velika razlika!), je Leskovšek predlagal, da jo sestavljajo trije prvoizvoljeni svetniki. Opsa, drugo, tretje in četrto izvoljeni, ker je Leskovšek dobil absolutno premoč v številu glasov za svetnika, in to so: Gračnar, Uduč in Salobir. Komisija je podala poročilo, svetniki pa smo sklepčno potrdili svoje mandate in mandat našega župana. Župan je v nadaljevanju prebral skrbno napisani govor, kjer nas je opozoril, da naj bi se nesporazumi reševali znotraj OS in ne prek medijev. Na podlagi njegovih besed sama trenutno že močno grešim in nečistujem. Le kdo mi bo odpustil vse grehe? Potem je prišla na vrsto potrditev poklicnega podžupana, kjer se je zapletlo. Leskovšek, ki je trenutno še tajnik (direktor) občinske uprave, je bil predlagan za poklicnega podžupana. In to naj bi svetniki nemudoma, z naglico in ihto, takoj in brez besed potrdili. Oglasil se je Čadej in začel razpravljati o nepotrebnosti poklicnega podžupana, o nezdružljivosti vlog tajnika in podžupana, o povečanju stroškov občinske uprave. Pritrdila sem mu tudi sama. Potem sva začela vrtati še o prihodnosti občinske uprave; kdo bi jo vodil po morebitnem odstopu, bi prišlo do notranje prerazporeditve, kako je z zakonodajo, ki opredeljuje zaposlovanje javnih uslužbencev Glasovali smo: Čadej, Gračnar in jaz proti, ostali za. Tajnika je Čadej že poprej opozoril, da naj ne glasuje, ker je trenutno v nasprotujočih si funkcijah in ni pristojen za glasovanje, in naj se najprej odloči, ali želi biti tajnik ali podžupan, šele potem bomo delali naprej. Leskovšek se je razjezil tako strašansko, da je planil s stola, najprej povedal nekaj o pisanju glede njegove tajniške plače v medijih in da nam nikoli ni nič prav ter oddirja s seje. Župan ni imel niti toliko moči, da bi umiril in zaključil sejo. Točke razno sploh ni bilo. Vsi smo vstali in odšli. Mati županja je še opozorila, da smo eni vedno proti, pa sem jo popravila, da nismo vedno proti, vendar da imamo svoje mnenje, način razmišljanja in da poznamo zakonodajo. Toliko o naši prvi seji in o sposobnostih vodenja seje. Toliko o tem, kako smo lahko že na prvi seji razpravljali o nejasnostih (nismo mogli, ko je bila seja predčasno razpuščena!) in toliko o kulturi dobjanskega občinskega sveta. Natalija Plemenitaš Fuchs LITERARNI ZBORNIK: Z BESEDAMI DO LJUBEZNI________________________ V ljubezni si mnogokrat brez besed Prireditev ob izdaji 8. zbornika Literarnega društva Šentjur je bila tudi letos v sredini novembra, v okviru Ipavčevih dnevov. Letos so si literati za svoj prostor izbrali prikupen podstrešni prostor stare knjižnice in s tem nakazali možno, po mnenju Anite Koleša pa zelo zaželeno prihodnost te stavbe. Katkini škratki so poskrbeli za plesni uvod Tema letošnjega zbornika je bila univerzalno in vsem ljudem znano čustvo ljubezen, zbornik pa je posvečen tudi spominu na pred 5 leti preminulega mladega literarnega ustvarjalca Aleša Kopa. Literati so tokrat, če so želeli, svoja dela predstavljali sami. Prireditev je vodila Anita Koleša, s strokovnim mnenjem pa jo je dopolnjevala urednica zbornika Andreja Lavrič. Z večerom ljubezenskega literarnega ustvarjanja so bile pravzaprav zanikane besede v naslovu, besede aforista Jožeta Mastnaka Marjana, ki je občinstvo s svojim izrednim občutkom za v kratkem besedilu povedano misel na koncu prireditve najbolj ogrel in nasmejal. Zanikane in potrjene hkrati, saj smo v ljubezni včasih res brez besed, gredo pa besede zato lažje na papir... Moderno in tradicionalno Prireditev je na vsaj dveh področjih združevala moderno in tradicionalno. Na začetku so nas štiri dekleta, Katkini škratki, zavile v temo in rdečo luč ter nam z izraznim plesom pripovedovale zgodbo, ki je bila preveč abstraktna, da bi jo bilo razumeti samo na en način. A dalo se jo je razumeti tudi v skladu s temo večera ... Med nastopom literarnih ustvarjalcev in po njem pa so nam zapeli ljudski pevci Paridolske korenine, ki so o ljubezni pripovedovali na ljudski, vsem razumljiv način - z ljudsko pesmijo. Prav tako so bila predstavljena literarna dela, od katerih so bila nekatera tako vsebinsko kot oblikovno tradicionalna, nekatera pa modernejša in težje razumljiva. Pogovor med vodjo prireditve Anito Koleša in urednico zbornika Andrejo Lavrič vsaj na začetku ni stekel popolnoma in voditeljica je sama priznala, da z urednico malo improvizirata. Morda so k temu pripomogli tudi otroški glasovi, ki so zahtevali svojo pozornost in se niso dali prepričati v tišino. Mamica otroških glasov, tudi sama sicer literarna ustvarjalka, je bila tako po nekaterih vzdihih in negodovanjih poslušalcev primorana oditi svojo pozornost delit z otrokoma zunaj na samo. Poleg tega so zbranost motile tudi glasne in živobarvne melodije mobitelov. Mladi in »stari« Zbornik je bil sprva zastavljen kot berljiv z obeh strani knjige, z ene bi brali mlade šentjurske literarne ustvarjalce, z druge pa »stare bajte«. A je zaradi preskromnega odziva mladih ustvarjalcev nastala knjiga, brana samo z ene strani, vključujoč tudi peščico mladih, a zato nič manj nadarjenih pesnikov. Med njimi je urednica izpostavila Katarino Jenšterle, Katjo Gorečan in Jasno Simončič, slednji pa dala posebno priznanje tudi tako, da jo je izbrala za 3. nagrado zbornika. Mlade pesnice so nastopile na začetku. Potem je bila na vrsti kratka pripoved. Za kratko pripoved o ljubezni v letih, kot je to avtorica pronicljivo zapisala, ki segajo že krepko čez mejo sramežljivosti, je prejela 2. drugo nagrado Ivanka Podgajski. Svoji zgodbi o ljubezni do knjig in ljubezni po smrti pa sta predstavili še Ivanka Uduč in Marija Plemenitaš. Pesmi o ljubezni so bili pripravljeni brati le AFORIZMI -Dolg jezik v ljubezni mi dvakrat prav pride. -Marsikdo bi ljubil le sebe, če bi bil prepričan, da je vreden ljubezni. -Človeštvo je nastalo zato, ker je Adam grešil; ne ljubil. Jože Mastnak Marjan nekateri med udeleženimi pesniki. Slišali smo starosto šentjurskega pesnjenja Rada Palirja, pesmi Anice Lipovšek, Majde Rezec, Jožeta Zupana, ki jemljejo za snov kmečko okolje in tradicijo in jo upesnjujejo v tradicionalni obliki. Pesniški del šentjurskih literarnih ustvarjalcev je zaključil Rade Vučkovac, ki je »zapel« drugače na dva načina; v svojem maternem Ivanka Podgajski je prebrala Jasna Simončič iz Dramelj si Rade Vučkovac je še vedno zanimivo zgodbo o zidarju je za svojo poezijo prislužila 3. najboljši šentjurski pesnik Hasanu nagrado Predsednik šentjurskih literatov je odrecitiral zanimivo pesnitev o stricu iz Avstralije (NE)KULTURNA KOLUMNA Anita K. s prijateljem na divjem seksu Ti me rišeš rumeno ti me rišeš rumeno na črn papir barvaš moj smeh ki se konča na robu sveta v neskončnost pluješ po barve za moj zasanjani pogled ti me rišeš rumeno na črn papir Jasna Simončič Tako kot je pomlad, da se metulji rose opijanijo, tako kot je toplo jutro, da si noge ogreje dan, tako sem jaz in je moj vrt, kar pomnim, tu zato, da prideš in si nabereš motovilec. Veronika Gradišek jeziku in o posebni ljubezni do psa. Po mnenju urednice pa si je zaslužil tudi 1. nagrado. Silva Železnik se je kot zunanja sodelavka šentjurskega literarnega društva predstavila s čisto sveže tiskano pesmijo o materinski ljubezni. Literati in literradi Poslušalce, kot že zapisano, je s svojimi aforizmi dodobra ogrel Jože Mastnak Marjan, potem pa je nastopil z besedami zahvale predsednik društva Rado Palir, ki je s svojimi zgodbami, med drugim o tem, kako je »zasnubil« Andrejo Lavrič za urednikovanje, tudi dodobra razmigal trebuhe poslušalcev. K dodatnemu razmiganju trebuhov in grl pa je vabila, kot se prireditvi spodobi, s prigrizki in napitki obložena miza v sosednjem prostoru, Rado Palir pa je k temu seveda dodal besedno igro na literati - literradi Nina Gradič Tale naslov sem predlagala uredniku za naslovnico Šentjurskih novic, pa me je zavrnil, češ da nisem dovolj velika zvezda šentjurske scene, da bi naslov z Anito K. prodajal njegov časopis. Vnaprej sem se bila pripravljena odpovedati odškodnini za duševne bolečine, res pa je, da sem računala na en povišan honorarček. Odškodnine mi tako ali tako ne bi prisodili, ker naslov popolnoma ustreza resnici. Tako kot je čista resnica tale novica: Pevec Naših zvončkov je priznal: »Povozil sem jo do smrti«. V nadaljevanju sicer izvemo, da je popularni pevec povozil mačko, toda pomembno je, da jo je povozil in to do smrti. Časopisni naslov: Župan pogorel bo pritegnil privoščljivce, četudi bodo iz članka izvedeli, da je pogorel pri volitvah za predsednika gasilskega društva. Tudi kultura zahteva marketinški pristop. Če ne bo obiskovalcev, ne bo denarja za program. Če ni lastnih prihodkov, ni predstave. Pred vsakim novim projektom se tako ubadam z naslovi, ki bodo v dvorane privabili množice. Npr. Ipavčevi kulturni dnevi. Popolnoma mimo. Koga še zanimajo dnevi, morda tu in tam še Ipavci, kulturni pa sploh ne. Morda bi več obiskovalcev pritegnil naslov Feštajmo z Ipavci ali pa Naval na Ipavce. Pa da bi vsaj kakšen poročevalec s kulturne prireditve z naslovom članka pritegnil bralce in jih tako prepričal o atraktivnosti kulturnega udejstvovanja. Če bi. F. K., ki je poročal s koncerta Ipavčevih in Slomškovih pesmi v cerkvi na Ponikvi, že v naslovu zapisal: Prazna cerkev navdušeno ploskala Mastnaku brez kravate, bi ne bilo bralca, ki bi se ognil takemu članku. Tako pa so njegov zapis prebrali samo zborovodji, da so izvedeli, na katerih mestih strokovno občinstvo zaznava hibe interpretacije. Če kljub obetavnemu naslovu in klavrnemu nadaljevanju še vedno vztrajate pri branju tega članka, sem vam dolžna potešiti radovednost. Res sva šla v šentjurski hotel na VVild sex. Bil je odličen. Morda za kanček preveč bananinega soka, vendar coctail, kot se šika. Sva rekla, da bova ponovila. Anita K. EX TEMPORE NA BLAGOVNI (Ne)znani obrazi tokrat na platnu Prejšnji petek so v prostorih OŠ Blagovna pripravili otvoritev razstave del, ki so jih ustvarili udeleženci slikarske kolonije ex tempore, ki so se poleti »smukali« prav v tamkajšnjih koncih. Razstava je tudi prodajna, na ogled pa je do četrtka, 23. novembra. Dela, nastala na poletnem ex tempom, so bila od začetka novembra na ogled v Ipavčevi hiši, zdaj pa so se preselila na OŠ Blagovna. Na otvoritvi so se zbrali člani društva šentjurskih likovnih ustvarjalcev in kar lepo število publike. Za uvodni program so simpatično poskrbeli otroci iz domačega vrtca, gostitelj večera,Jože Mastnak Marjan pa je v pogovoru z Anito Koleša orisal zgodovino šentjurskih slikarskih kolonij, ki so se začele pred šestimi leti na Kalobju. Koleševa je izdala, da se bodo drugo leto podali na Ponikvo, počasi pa si bo treba omisliti tudi kakšno novost. Ivo Brodej, »duša in srce« šentjurskega likovnega društva Rifnik, ki je v šolski jedilnici tudi postavil razstavo, je poudaril, daje društvo pomembna opora ljubiteljskim ustvarjalcem. »Eni odhajajo, drugi prihajajo,« je dejal Brodej, njegov naslednik na mestu predsednika društva, Martin Čater, pa je dodal, da »iz malega raste veliko.« V društvu je trenutno aktivnih 24 ustvarjalcev. Zmagovalka letošnje kolonije je postala Nevenka Fantinatto iz Laškega, katere delo je odkupila šentjurska občina, avtorica pa je KS Blagovna podarila eno izmed drugih svojih slik. S podobno gesto seje zahvalil tudi rojak s Primoža, Rajko Modic, ki sicer živi v okolici Ljubljane, večkrat pa zahaja v domače kraje. Da bodo prostori KS Blagovna zares »cveteli« od umetnosti, so se odločili, da na priporočilo selektorke, to je bila letos Terezija Bastelj, odkupijo sliko »Zlateče v siju Sv. Rozalije« Oskarja Sovinca. Kot je na prireditvah (Ne)znani obrazi že tradicija, je uradni del sklenil predsednik tamkajšnje KS Edi Peperko, ki ga je Mastnak ironično poprosil, »da se jim zahvali«. Učiteljice so obiskovalce povabile še na ogled šole, večer pa se je zaključil ob še eni blagovniški tradiciji: vinu in kifeljcih. L. H. DOGODKI IH OZADJA MARTINOVI DNEVI NA PONIKVI_______________________________________________ Usihanje na obroke? Že pred leti se je zdelo, da so se ponkovški Martinovi dnevi izčrpali, da bodo vsak hip ugasnili, a se še kar držijo. Tridnevno ponkovško kulturno-zabavno dogajanje, ki je sicer postala povsem ponkovška interna zabava, ima že ustaljen urnik; začne se v kulturni dvorani z otvoritveno prireditvijo, tematsko razstavo, nepogrešljivo pokušino vina, nadaljuje se v prostorih TD z likovnim prispevkom ter konča s sobotnim večernim koncertom in nedeljskim slavnostnim bogoslužjem. Letos so Ponkovljani svojo tematsko razstavo posvetili vodi. V enem kotu dvorane so ustvarili živ studenček, takoj zraven postavili zanimivo razstavo arhivskega materiala o izgradnji ponkovškega vodovoda, vodi pa je svoj motivacijski slavnostni nagovor posvetil tudi predsednik TOD Slavko Špur. Projekt vodnega zajetja izvira iz leta 1912, vodovod pa je bil zgrajen v letih od 1927 do 1932. Med Boletino in Dobovcem zgrajeno zajetje še danes funkcionira in je malo podzemno arhitekturno čudo. Ponkovška vodovodna zadruga se je zadolžila pri Kr. banki banovinske uprave za 150.000 dinarjev, posojilo pa je dejansko prevzelo 32 ponkovških gospodinjstev, ki so ga potem odplačevali vse do leta 1941. Posamezna gospodinjstva so se zadolžila za zneske od 19.570 din (večji kmetje - Martin Zdolšek s Ponikve), do 2.000 ali 1.000 dinarjev (bajtarji - Jurij Ratajc, Amalija Venko, Marija Zdolšek ...). Posojila so menda predstavljala za nekatere kar pretežko breme in je prihajalo tudi do vknjižbe banke na posestva. Vodovodna zadruga je med vojno zamrla, po vojni pa je še životarila do leta 1951. Petkova prireditev je bila skromna, le nastopi šolarjev, dve šolarski harmonikarki in spretno izveden skeč o nekakšnem merjenju moči med vodo in vinom. Je pa bilo spet tradicionalano živahno ob šankih za pokušnjo vina. Sanka sta bila tudi sicer vse tri dni osrednja točka dogajanja. Pretežno mlajša publika, med njimi je bil tudi skoraj kompleten pevski zbor Sonce, je pred šanki ustvarila prijazno družabno vzdušje. Ekipa za šankom je bila standardna: gospe Špur, Dosedla, Vrečko, Kovačič, Žohar ... Vino je prispevalo 30 vinogradnikov, poznavalci pa so zagotavljali, da je bila letošnja letina kraljevska. Sobotni koncert, organiziral in zelo spretno ga je vodil župnik Herman, je na Ponikvo prinesel odlično petje mariborske študentske vokalne skupine Canticum, žal pa je bilo obiskovalcev vsega skupaj za en dober ponkovški pevski zbor. Izbor klasične glasbe od Mozarta, Haydna do slovenskih sodobnikov je za ponkovško publiko in za predvečer martinovega le malo preveč. Nedeljska slovesna maša, kratko »sejmarsko« druženje po njej, skoraj izključno ob plastičnih bižuterijskih stojnicah in nezahtevni komadi šentjurske godbe na pihala so izpolnjevali najbolj množičen del martinovanjske prireditve. Poleg sedanjih in nekdanjih Ponkovljanov je bilo opaziti tudi nekaj obiskovalcev iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Toda tudi pred TOD-ovo stojnico, ki je edina točila pijače, ni bilo prave gneče. Lahen dež ter pomanjkanje dogajanja sta hitro opravila svoje - in Ponikva se je spet začela pogrezati v svoj umirjen podeželski sen. FK LOKA PRI ŽUSMU____________________ Martinovo z ljudskimi pevci Na Martinovo sobotoje Kulturno društvo Dobrina V Loki pri Žusmu priredilo tradicionalno srečanja ljudskih pevcev in godcev, ki seje ob koncu razvilo tudi v »hvalospev« mlademu vinu. Dvorana gasilskega doma je bila skorajda premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli videti in slišati sedmerico nastopajočih, ki jih je usmerjala voditeljica večera Slavica Van Den Minden. Slivničanka je poskrbela tudi za humoristične vložke, saj se je prelevila tudi v lik Trzuklnove Pepe ... Na odru so se predstavili: Ljudski pevci s Prevorja, Ljudske pevke KD Dobrina, Rifniški oktet, Mirko Bevc s prijatelji, Taščice, Joškova banda, Ljudski godci KD Dobrina in Paridolske korenine. Za veselični zaključek so poskrbeli Šentjurski muzikanti. Seveda so ob obilici humorja nazdravili tudi mlademu vinu na čast. oa ANKETA Smo nestrpni do Romov? Dogajanje v Ambrusu dobesedno že ves mesecev pretresa slovensko javnost. Čeprav Šentjurčani z Romi nimamo tovrstnih izkušenj, so nas mediji hočeš nočeš potegnili v ta špil in nas prisilil, da se opredeljujemo. Kaj menite o celotnem dogajanju? Podpirate krajane Ambrusa, ki so »izgnali« Rome, ali bi družino Strojan vendarle morali sprejeti kot enakovredne sosede? Kako bi morala problem reševati država? Se strinjate s potezo vlade, da za romsko družino najde nadomestno lokacijo, ali ste bolj na strani ombudsmana Hanžka, ki meni, da gre za novodobno »deportacijo«? Je pravilno, da je Hanžek o problematiki obvestil tudi Evropo? Bi imeli za sosede Rome? Boštjan Rosenstein iz Gorice pri Slivnici: Mediji in država nas »nategujejo«, da se kadi ... Težko se je postaviti v vlogo sosedov v Ambrusu, če nisi sam v koži sosedov, je pa dejstvo, da osnovne človekove pravice veljajo tako za Rome kot preostale državljane. S potezo vlade, da najde nadomestno lokacijo se ne strinjam, gospoda Hanžka pa bi vprašal, kako je s pravicami gospoda, ki hudo pretepen leži v bolnišnici?! Z obremenjevanjem Evrope z našo romsko problematiko vlada in vsi ostali samo ustvarjajo meglo. Gre za čisto odvračanje pozornosti. Sosedov ne izbiramo ali pač. Načeloma so dobri ali slabi - odvisno tudi od razporeditev in gostote možganskih celic v naših glavah. Postavimo vprašanje Ambrušanom raje drugače: Bi imeli družino Pestner za soseda? Bi imeli družino Strojan za soseda? Bi imeli Rome za sosede? Matej Režek iz Šentjurja: Organizacija nočne straže in množični shod nam povesta, daje šla kaplja čez rob. Že odkar pomnim, smo Slovenci vedno bili proti Romom, ni nam všeč njihova vsiljivost, način življenja z miniaturnim smetiščem okoli doma kvari ugled naselja, najbolj moteče pa so njihove tatvine ... Vlada je ravnala pravilno, da se trudi poiskati nadomestno lokacijo, lahko se celo zgodi, da bodo Romom ustvarili boljše življenjske pogoje, kot jih imamo mi. In kje bi bila tukaj pravica? Lahko, da bo srečen konec tudi takle: družina Strojan bo dobila nadomestno lokacijo, sreča bo velika in ob proslavitvi bodo spočeti trije otroci. V Ambrusu bo zopet nastopil mir, njihova složnost bo rodila nova prijateljstva, zacvetel bo turizem, saj bodo organizirali vodene oglede po zapuščenem romskem naselju. No, vendarle verjamem, da se stvari izboljšujejo. Mladi Romi se izobražujejo, se prilagajajo sodobni družbi in se trudijo izboljšati nastale razmere, čeprav bo grenak priokus težko pozabiti. Mark Vuijevič iz Šentjurja: Kakor me prepričujejo ljudje na oblasti, živimo v moderni demokratični državi, ki svojo liberalno-libertalno presojo in dušo polaga v bran (sodni, neodvisni, objektivni!) oblasti. Tam naj bi menda bili vsi enaki pred zakonom, če pa se že prekršimo zoper njih, pa kaznujemo samo storilca, ne pa vse člane družine, družbe. Je to res? Se je to zgodilo v primeru družine Strojan? Je morda besna svojat »prisilila« izvoljene politike, da so šli preko temeljnih norm naše družbene ureditve. Naj presodi oblast! Goran Čolovič iz Šentjurja: zato, ker jim je kdaj pa kdaj izginila kakšna poljščina z njiv, ampak zato, ker so bili s strani Romov deležni provokacij in se niso več počutili varne. Problematično je imeti za soseda nekoga, ki ne spoštuje ustaljenih človeških načel, pri čemer je razumljivo, da imajo Romi kot zaščitena manjšina svoje pravice. Glavni problem je v (ne)delovanju policije na območju Ambrusa. Iskanje nadomestne lokacije pomeni zmago za Strojanove, kajti nelegalno naselje bodo zamenjali z legalnim. Prav tako se ne strinjam, da gre za »deportacijo«, ampak bolj za dejanje iz obupa. Hanžkov odziv je bil pretiran in kaže bolj na nedelovanje ustreznih institucij, ki niso storile dovolj, da bi preprečile nastalo situacijo. Za sosede bi jih imel ob pogoju, da bi se vsaj trudili upoštevati neke norme in če bi se bili pripravljeni asimilirati v družbeno okolje, sicer pa raje ne. Lovro Perčič iz Šentjurja: Nestrpnost je v bistvu na obeh straneh, kar pa ne opravičuje groženj ali nasilja. Jasno je, da so tam bili hudi konflikti in da je sedaj preselitev edina rešitev. Konflikt je treba vsekakor umiriti po mirni poti. Se mi pa Strojanovi kot družina smilijo, ampak to ne spremeni dejstva, da so si več ali manj sami krivi. Če živijo v Sloveniji, se pač morajo obnašati po naše, spoštovati naše zakone, kot jih moramo vsi drugi. Po eni strani jim je treba pomagati, da se socializirajo, po drugi strani pa jih odločneje pritisniti. Ne, naše države sploh ne obsojam, mislim, da v primerjavi z Madžarsko, Srbijo ali katerokoli evropsko državi ravna z Romi dokaj prizanesljivo. Andrej Petelinšek iz Dobja: Krivdo v veliki meri pripisujem Strojanovim. Vaščani Ambrusa so se Romom uprli ne Tale zaplet z Romi je začaran krog in zame nerešljiva uganka. Kar občudujem ministra Zvera, ki se res zelo trudi, same preselitve pa v načelu tudi ne odobravam. Res ne vem, kaj bi bilo prav, toda ravnanje Hanžka, ki je nas in tudi samega sebe blatil po Evropi, tudi ne podpiram. Tam v Ambrusu je moralo biti prekleto hudo, da so se občani tako soglasno združili in dvignili k uporu. Očitno je država s svojimi ukrepi krepko zamudila, ob tem pa je Romom brez dvoma tudi preveč gledala skozi prste, s čimer jim pač ni pomagala h kulturni integraciji. Treba jim je omogočiti naselitev nekje v bližini in do njih nastopati bolj dosledno, tudi takrat, ko gre za izkoriščanje naše sociale. JOŽE PRAH, ŽUPNIK V ŠENTVIDU PRI PLANINI Tak sem zato, ker fari želim le najboljše Jože Prah je v Šentvid pri Planini prišel 1. avgusta letos. Fara je tako po štirih letih znova dobila svojega duhovnika. Lahko bi rekli, da se je s prihodom 34-letnega dušnega pastirja, ki izhaja iz okolice Rogatca, versko življenje v Šentvidu postavilo na novo. Vsaj na začetku so ga zaznamovali tudi nekateri nesporazumi s farani: »Najprej smo imeli konflikt s ključarji, vendar sem jih s škofovim dekretom tudi odstavil,« je odločen mladi duhovniški pripravnik, ki zaenkrat faro vodi še pod predstojništvom planinskega župnika Jožeta Vengusta. Prahu na prvi vtis nikakor ne bi mogli pripisati, da je duhovnik. Pogovarja se zelo sproščeno, brez zavor, tudi nekatera njegova stališča so relativno mehka. V veži stoji slikarsko platno; pove, da se začenja učiti slikati. V hlevu, kjer je njegov predhodnik Černoša pital bike, Prah skrbi za zajce, ki jih je dobil na počitnicah v Zidanem Mostu ... Najprej je želel, da ga slikamo z njimi, potem pa smo se zapeljali do enega izmed sosedov. »Da boste videli, da se tudi lepo razumem s krajani,« pove Prah navdahnjeno. V kakšnem stanju ste prevzeli faro? V kar solidnem. Farani so me sprejeli zelo lepo, žal smo že na začetku prišli v hud konflikt s ključarji, ki so se obnašali zelo gospodovalno in so očitno menili, da so več od župnika. S pomočjo celjskega škofa Stresa in planinskega župnika Vengusta smo jih razrešili in imenovali nove. Veliko ljudi mi sicer očita, da sem agresivne narave, vendar sem tak zato, ker želim v fari vzpostaviti red. Mislim, da je takšen odnos veliko boljši kot hinavščina. Moram reči, da se s sosedi izjemno dobro razumem, zadovoljen sem tudi z obiskom maš. Ob nedeljah pride tudi do 200 vernikov, med tednom je seveda slabše. Moj cilj ni kvantiteta, temveč kvaliteta. Glede infrastrukture je cerkev v Šentvidu dobro obnovljena, veliko slabše je z župniščem. Naša župnija bo tako kandidirala tudi za sredstva Ministrstva za kulturo, še posebej je namreč obnove potrebna podružnična cerkev v Podlogu. Kakšen je sicer verski, pa tudi kulturni utrip v Šentvidu? Najbolj aktivni so najbrž pevci? Kako je z veroučnimi skupinami? Pevci so res najbolj aktivni, vendar jih ob nedeljah ne morem pohvaliti, saj jih pride le pet od trideset. No, jih pa teh pet drugače lepo poje (nasmeh), pa tudi sam rad zapojem. Problem je vtem, daje veliko pevcev iz drugih far in maše obiskujejo tam. Preveč zadovoljen ne morem biti niti z mladimi. Poleti se je verouka udeleževalo 30 mladincev, zdaj pa so očitno omagali zaradi šole, čeprav ne verjamem, da se imajo učiti ob sobotah zvečer. No, zdaj bodo miklavževanje in božičnico pripravili mlajši. Naj omenim, da verouk poteka na Planini, kjer imam dva razreda s po deset otroki, poleg tega pa v Šentvidu premoremo tudi osem ministrantov. Kako se razumete s planinskim župnikom Vengustom? Prav lepo se razumeva, če se ne bi, bi me tako izbrisali. Vsak teden grem k njemu, da se pogovoriva o tekočih zadevah, poleg tega sam brez njegovega privoljenja ne morem početi kakšnih revolucionarnih stvari. Kako sicer gledate na razvoj kraja, občine? No, županu sem hvaležen, da mi je dal sto jurjev (nasmeh) za nujno finančno pomoč, morda bo še kaj dal v novem mandatu ... V kraju je velik problem s pitno vodo, ker nismo vezani na javni vodovod. Sicer pa sem še premalo časa tukaj, da bi lahko dal konkretnejšo oceno. Kaj pa asfaltna baza v Planinski vasi, ki tudi spada v vašo faro? Nisem toliko spremljal dogajanja, je pa zanimivo, da tudi tam isti ljudje, ki sem jih odstranil ob prihodu za župnika, delajo zgago, pišejo pisma, naročujejo inšpekcije ... Sam nimam nič proti bazi, okolje bi se okrnilo tudi kje drugje, nikakor pa ne gre za hudo onesnaževanje. Pomembno je, da je baza dala veliko dobrih delovnih mest. Preidiva morda na širše cerkvene teme. Kako gledate na probleme RKC, kot so pomanjkanje kadrov, celibat, pedofilija ...? Za pomanjkanje kadrov je zagotovo eden izmed razlogov nizka plača, saj duhovniki v nasprotju s tem, kar meni večina, dobivamo zelo uborne plače. Čistega dobiš ven le kakšnih 120 tisočakov. Poleg tega je odločitev za duhovniški poklic določeno žrtvovanje za vsakega normalnega mladega fanta, vendar ima tudi vera svoje čare, tako da okrog celibata zastopam stališče RKC. Pedofilov ni v Cerkvi prav nič več kot sicer v družbi. Kako je z vašimi hobiji, prostim časom? Na prvem mestu je zagotovo kolesarjenje, predvsem proti Sevnici je nekaj lepih tras. Zelo sem zagret tudi za hribolazenje, pri čemer imam v bližini Bohor, kamor se ravnokar odpravljam. Tam so neke partizanske bolnice, danes grem ravno eno iskat, saj me zanima takšna in drugačna zgodovina. Začel sem tudi s slikanjem, saj je bil moj oče velik umetnik. Imam se namen odpraviti v Šentjur, da se na kakšnem tečaju malo naučim obrti, saj žilico imam. Morda pa vsako nedeljo narišem, kar se je zgodilo pri maši, in potem to dam na oglasno desko Kako pa skrbite za gospodinjstvo? Imam zelo dobrega mesarja, ki mi prinese po 20 klobas. Dam jih lepo v skrinjo, jih zvečer skuham in zjutraj pojem, kruh pa mi dajo dobri sosedje gostilničarji. Vsak dan redno hodim na topli obrok v Montparis, sicer pa za gospodinjstvo večinoma skrbim sam. Sem prosil nekatere gospe, če bi mi pomivale posodo, saj mi je to huda muka, vendar se nekako niso obvezale. Bi pa prosil farane, da mi enkrat mesečno očistijo župnišče. Do sedaj mi ga še niso. Včasih sicer pride mama, vendar gre za veliko stavbo, skorajda grad. OBNOVA OKOLICE ŠENTJURSKE CERKVE________________ Sv. Jurij bo dobi! uglednejši trg Okrog cerkve sv. Jurija v Zg. trgu že nekaj tednov poteka urejanje okolice, v sklopu katerega bodo obnovili škarpo, drenaže, meteorno kanalizacijo, zelenico ... O obnovitvi trga se je govorilo že pred leti, po natančnem premisleku pa so se odločili, da z deli začnejo to jesen. »Za izdelavo načrta je bilo potrebno veliko finančnih sredstev. Pred mojih prihodom so bile poravnane obveznosti v višini 4,8 milijona tolarjev, kmalu po prihodu v župnijo pa sem moral za načrte doplačati še manjkajoči del v višini 1,8 milijona tolarjev. Po oceni iz leta 2002 bo celotna ureditev trga vredna 126 milijonov,« je v glasilu Vez župljanov zapisal šentjurski župnik Vinko Čonč. Zaenkrat bodo izvedli približno polovico predvidenih del, predvsem na trgu pred cerkvijo. Dela bodo najbrž opravljali še celo prihodnje leto. »Nekaj sredstev imamo zagotovljenih - to so sredstva, ki smo jih podedovali in so bila pridobljena s prodajo zemljišča leta 2002, nekaj sredstev je tudi v obveznicah odškodninske družbe, vendar to ne bo zadoščalo, da bi se prvi del trga pred cerkvijo uredil. Tudi z lokalno skupnostjo potekajo pogovori o sodelovanju pri financiranju del,« dodaja Čonč. L. R Prevorje po sto letih bogatejše za kapelo Pri domačiji Polutnikovih na Lopaci so oktobra blagoslovili novo kapelo z Marijinim kipom, ki so jo postavili z namenom, da prosi za zdravje domačih in vseh drugih popotnikov. Kakšni so vaši načrti glede vaše duhovniške kariere? Glede na vašo mladost vam najbrž Šentvid ne predstavlja končnega cilja? Morda pa tudi. Cerkveni krogi so lepi krogi, vendar imajo svoje zakonitosti. Mislil sem delati doktorat iz filozofije, vendar ko sem videl rivalstvo med bodočimi profesorji na fakulteti, sem indeks raztrgal in ga vrgel v koš.V tem svetu se ne vidim, vidim pa se kot dober župnik nafari. Moja želja je, da bi ljudje v kritičnih situacijah upali priti k duhovniku, ki je zdaj bolj servis za krst, poroko in pogreb. Vidim se med ljudmi, nenazadnje se da tudi v manjši župniji ustanoviti različne skupine. V Šentvidu bi si želel zakonsko, pa biblično skupino, lepo bi bilo imeti tudi skavte ... Ljudje morajo skupiti skupaj, še posebej v današnji družbi, ko povsod prevladujeta laž in zahrbtnost. L. H. Kapela na tem mestu ni stala še nikoli, je pa mimo Polutnikove domačije vodila pot, po kateri so nosili mrliče iz zaselkov Dobje in Cirkuže. To se je dogajalo v času župnika Franca Glavnika, ki je pri Polutnikovih čakal sprevod, s katerim je nato krenil v bližnjo cerkev sv. Ane. Posvetitev, ki jo je izvedel slivniški župnik Marko Šramel, udeležil pa se je je tudi šentjurski župan Štefan [ Tisel, je bila tudi priložnost za srečanje sorodnikov in vaščanov. Polutnikovi so pripravili pogostitev, druščina pa je celo zaplesala na novem asfaltu domačije. MLADINSKA KOLUMNA Najlepša peklenska leta Zadnje šolsko leto so vsi še nekam posebej tečni. Vsak bi rad potegnil maksimalno iz tebe, vsi kar nekaj čakajo in pričakujejo, medtem ko dijaki že nestrpno trepetamo pred zaključnim izpitom. »Pa kaj se greš? Delaj, podčrtuj, izpisuj, reši, nalogica ena, nalogica dve ...« in tako dalje do zadnje šolske ure. Vsi že kar sanjajo o ocenah, sam pa si še vedno beliš glavo s tem, kaj za vraga boš počel do konca svojega življenja. Kam se boš vpisal in ali boš sploh imel zadostno število točk? Boš ugotovil, da si popolnoma zgrešil smer študija? Kje boš dobil svojo študentsko sobico? Kje boš kupil bone za študentsko kosilo? Vsekakor je najprej treba izbrati pravo smer študija. Ko sem se prejšnjo nedeljo pri kosilu pogovarjala z babico o svojem študiju in o točkah, ki jih moram zbrati, da bi bila sploh sprejeta na fakulteto, me je samo debelo pogledala izpod svojih globinskih očal ter rekla: »Kdor reskira - profitira!« Takrat sem spoznala, da bo letošnje leto ne le boj, temveč mesarsko klanje. Celo jesen, celo zimo in celo pomlad boš žveči! tisti stari dobri učbenik za matematiko in mama te bo zbujala ob polnoči, da te vpraša formule iz geometrije, celo obiske pri babici boš dvakratno zmanjšal, tiste pri psihiatru pa dvakratno povečal, vse to samo zato, da boš srečno pristal na izbrani fakulteti, kjer se boš seveda še naprej učil in učil... Zadnje čase je še posebej v modi špricanje. Slučajno se ti zgodi, da tri ure zaporedoma manjkaš pri zgodovini ravno v času intenzivnega spraševanja. Seveda imaš za to popolnoma tehtne razloge, toda zgodi se ti, da razrednik ne naseda več na stare dobre izgovore o izostanku od pouka zaradi obiska pri zobozdravniku, saj ti je že zmanjkalo zob za popravilo, in ti očita, da bi do sedaj moral imeti od tolikšnega obiskovanja že vse zobe zlate. Poleg vsega pa je zgodovina resnično takšen predmet, kjer se snovi rado nabere, in če ne prideš k pouku, lahko to nadležno snov predelaš čez vikend. Potem pa so tukaj še prijatelji in fant, ki vedno bolj tarnajo, da se jim ne posvečaš dovolj in da tema pogovora teče le še o kakšnem obrestnem računu ali konvergentnem geometrijskem zaporedju. Tako preprosto nimaš časa niti več za to, da bi končno uredil varen prehod od vrat tvoje sobe do pisalne mize, saj si police že zdavnaj napolnil s knjigami in jih zato sedaj po abecednem redu odlagaš kar na tla svoje sobe. Hvala bogu, da imamo v Šentjurju tako obsežno knjižnico, da si lahko kakšno učno gradivo tudi sposodiš, saj bi v nasprotnem primeru bankrotiral zaradi nakupa vseh teh knjig, ki ti po maturi po vsej verjetnosti nikoli več ne bodo koristile oziroma se jih boš skušal ogibati na celi črti. Medtem ko so že pred dobrim mesecem v supermarketu v Celju postavili božično jelko, ob kateri se vsak vikend lahko sprostiš ob prepevanju božičnih pesmi, se sam opiraš na razne magije in meditacije, ki bi ti pomagale iz kriznih trenutkih pred kakšno kontrolno iz matematike. Tvoja peresnica postaja polna raznih talismanov, ki naj bi ti prinesli veliko uspehov, znanja, pozitivne energije, poleg vsega pa vedno držiš oči na preži za kakšno štiriperesno deteljico, ki bi ti olajšala pot do sreče. Čeprav je na trenutke srednješolsko življenje res težko, saj imaš večkrat občutek, da tvoj trud ni poplačan v pravi meri, in ne moreš razumeti tega, da doživljaš toliko padcev, pa čeprav krajšaš svoje ure spanja za učenje, menim, da so srednješolska leta zagotovo tista leta v življenju, ki mi bodo večno ostala v spominu in ki se jih bom rada spominjala z nasmehom na obrazu. Verjetno so trenutki sreče tisti, ki te držijo pokonci, ko ti gre vse narobe, in tisti, ki se jih bomo spominjali takrat, ko bomo oblečeni v svoja poslovna oblačila in se bomo nekega dne srečali na ulici ter z nasmehom na obrazu rekli: »Da, to so bila najlepša leta.« Anita Dobrotinšek e POLICIJSKE CVETKE Ni bila čarovnica V Stopčah je na noč, ko ponekod na vrata trkajo maškare, ki slavijo duhove umrlih, podobne nakane imel neznanec. Podrobnost je le, da so njegovi nameni bili nekoliko drugačni. S pomočjo orodja je vlomil in v notranjosti naletel na 65 tisočakov, ki jih je pobasal v žep in jo podurhal v temno noč. Pa tak prijatelj ... Na poti ob Pesnici sije postlal občan iz okolice Preverja. K počitku ga je polegel njegov znanec Alkohol. Ker je bila doza dokaj močna, je posredovala še zdravstvena služba. Dobri možje v modrem so ga kasneje še dostavili med domače odeje, na mizi pa so mu pustili položnico, ki bo morda pripomogla k streznitvi. Pacal zaradi zemlje V okolici Dramelj je slabo voljo povzročil velik madež na hišni fasadi. Packarijo naj bi si privoščil kar najbližji sosed oškodovanke, vzrok pa je bojda kregarija zaradi zemljišča. Kaj ji je rojilo po glavi? Bankomat pri trgovskem centru na Kolodvorski v Šentjurju ima zadnje čase kar pestro življenje. Neka občanka je ponovila vajo, ki jo je letos še nekaj ljudi, in sicer je pri postopku dviga denarja iz bankomata vzela le kartico. Dejanje je prijavil kar njen soprog, upanje za rešitev pa vseeno obstaja, saj naj bi delikt, ki je sledil pozabljivosti, posnela kamera. V Loki se »hoblajo« Da so v Loki pri Žusmu doma pravi kerlci, se je pokazalo v tamkajšnji gostilni Gajšek. Šest domačinov se je najprej sprlo na verbalni ravni, potem pa so se še malo »pohoblali«, mimogrede pa jo je skupil še nič krivi avto pred gostilno. Pravno nadaljevanje sledi, tudi za gostinca, ki je »točil« že odžejanim ... Zima je pred vrati ... Vreme sicer še nič ne kaže na to, vendar se je neznanec v Cerovcu dobro zavedal, da nam mraz in sneg tudi tokrat ne uideta. Izpred stanovanjske hiše hiše je kar dvakrat odpeljal drva ... Česa je bil kriv bager? Občani očitno na zelo različne načine stresajo jezo. V Straži na Gori je čez noč na gradbišču nekdo kamenjal bager, razbil šipe in napravil za 70 tisočakov škode. Ljubezen po Drameljsko V okolici Dramelj so policisti morali posredovati pri prepiru med zakoncema. Najprej sta si pod noge metala polena v obliki besed, potem pa so kajpada zapele še pesti. No, hujšega ni bilo, si bosta pa svojo ljubezen vroča zakonca izpovedovala tudi pred sodnikom za prekrške. Žlebovi so še vedno hit V letu 2006 so bile med tatovi zagotovo najbolj popularne tatvine bakrenih žlebov. Trend se nadaljuje tudi v pozni jeseni. Tokrat so bili žrtve lovci v Doropolju, ki so ostali brez 12 metrov odtočnih cevi in treh metrov bakrenih žlebov. Romun ob piskre in Slovenijo Neki Romun je v Primožu prodajal posodo, paje naletel na šentjurske policiste. Kerti pri njem niso našli ustreznih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so mu izdali plačilni nalog in ga pregnali iz države. Zaljubljen v »pleh« Za približno dva milijona tolarjev škode je naredil nepridiprav, ki je v noči na sredo z dvorišča delavnice v Črnoliški ulici v Šentjurju ukradel več polizdelkov iz nerjaveče pločevine. Ne samo baker, tudi druge kovine so popularna roba ... Martinovi nič več kar je bilo ... Letošnji podatki preverjana alkoliziranosti voznikov v času martinovanja so prav vzbudbudni. Policisti so preizkusili 37 voznikov, samo eden pa je vozil pod vplivom alkohola. Obešenec na Bohorju Pri lovski koči na Bohorju so 6. novembra našli 54-letnega moškega iz okolice Krškega, kije storil samomor z obešanjem. Na prizorišče je pokojnik prišel z 52-letno ženo. Volitve so hec, šele zdaj gre zares Prva sejanja občinskih svetnikov v Šentjurju in v Dobju so šla mimo brez omembe vrednega spektakla. Novi oblastniki so se povohali, tudi nekaj malega porenčali, toda ostali do kraja spodobni in nedorečeni. Dobro, gre res le za spodobnost ali pa je v ozadju zdrava kmečka pamet, ki ve, da so boljše drobtinice z županove mize kot noga v rit? Mi pač, hvala bogu, nismo kot tiste budale iz Izole ali Škofje Loke, kjer bi si rajši dali kolena vrtat oziroma hočejo še tretjič nagnati volivce na volišča, namesto da bi se usedli skupaj in naredili spodoben kšeft. To je zato, ker nimajo SLS, v kateri je skoncentrirana zgoraj omenjena kmečka logika. Poglejte, kako je pri nas enostavno. Ker je Robiju bilo pri priči jasno, kdo ima roko v občinski kaši, koga dejansko ljubijo volivci, ni okleval niti dneva. Štefu je obljubil zvestobo, zaenkrat menda samo v omejenem obsegu in med štirimi očmi, ampak ko bo prišel čas, se bo prav gotovo tudi pred volivci odkrito odpovedal svojemu prepirljivemu strankarskemu šefu Janezu, ker pač ni obremenjen z njegovimi osebnimi in za ljudski blagor povsem nepomembnimi zamericami. Bile so volitve in danes je nov dan, treba je pozabiti preteklost in iti smelo naprej. Če se je v preteklem mandatu pokazalo, da je Štef politik, ki zna najbolje polagati občinski asfalt, da njegovih dramskih nastopov po cerkvah ne omenjam, potem je pač pravi Štef in ne Janez. Ali pa ponkovški Joža, ki so mu volivci v obraz povedali, da še za v KS ni dober. Kot beli dan je jasno, da so Joža, Janez in Marko navadni užaljeni patroni, ki so za svojo kao čast pripravljeni poteptati vse pridobitve prejšnjega mandata in poriniti Šentjur nazaj v mračni malovrhovski makadamski srednji vek. Enostavno pozabljajo na vse cestne in podobne otvoritve, na katerih so tudi sami v soju medijskih žarometov obilno degustirali obložene kruhke ter raznorazno žlahtno kapljico, in so zdaj pripravljeni pljuniti na sveto sodelovanje med Štefom, CMC, Eriko in njeno bivšo žlahto v Energotehni itd. Ponkovški Joža verjetno sicer ne, ker zadeve pač od blizu malo bolj pozna, toda Marko in Janez bi prav gotovo brezobzirno razbila to -izjemno šentjursko razvojno koalicijo. Dragi Šentjurčani, vidite, tu je tisto bistveno, kar mi znamo in česar izolska Pečanka in Klokočovničar nista sposobna skapirati. In pri vsem tem je naš Štef neverjetno skromen človek, ki se pri svojem drugem županskem ustoličenju ni odpovedal le rožicam, šampanjčkom in podobnim dragim proceduralnimi neumnostim, temveč tudi nepotrebnim programskim govorancam, s katerimi neosveščeni izvoljeni funkcionarji običajno mučijo poslušalce, mikrofone in trošijo občinsko elektriko. Pa tudi slovesno zaprisego je do kraja presranim občinskim svetnikom tako lepo položil na jezik, da se sploh nobeden ni niti za črko zmotil in ogrozil svetosti trenutka. Dragi moji Joža, Marko in Janez, vidite, to je tisti občutek za ljudi in pravičnost, ki je nekomu dan v zibel, drugemu pač ne. Tako kot recimo dobjanski opoziciji, ki je že na prvi seji brez veze zagrenila življenje nič hudega slutečemu dobremu človeku Aforizem: Amandma »Spomnim se prvega poljuba, takrat bi dala vse za ta prvi poljub, spomnim se prvega seksa, takrat bi dala vse za še enega, spomnim se prvega zakona, zdaj bi dala vse za dodatni amandma « Marjanca Malus po imenu Meri. Meri je desetletja vdano služil županu Franciju, zdaj ko je končno napočil trenutek plačila za njegovo brezmejno zvestobo, pa prideta zelenokljuna povzpetnika Drago in Natalija kao nekakšna svetnika, ki v Dobju ne pomenita ama ništa, pa mu sesujeta svetlo podžupansko prihodnost. Je kaj čudnega, če je človek znorel in zapustil sejo? A je to podobno spoštovanju zaslužnega moža, ki je brez ne vem kakšnih diplom ali javnih razpisov leta in leta bleščeče direktoroval v Salobirlandiji? Poleg tega pa zdaj še dobjanski minister za ceste Tonatov Ivan ne ve, kaj bo z njim. Še dobro, da je tisti hip razsodno interveniral župan Franci, ki je pri Flugotu dal za pijačo vsem svetnikom - vrnil se je celo znervirani Meri, ki pa je uspel ostati načelen in prekucuhom ni pogledal v oči - ter tako slovesno sprejel v oblastno družbo novince. Pa še vrata za pameten dogovor na naslednji seji ni zaloputnil za seboj. Sicer je bil rahlo jezen zaradi ministrske inšpekcije na šoli, ker ne ve, kaj le-ta išče v Dobju, kjer on lastnoročno dan in noč garantira za pravično in zakonito delo, a je žalitev, sicer s težavo, a vendarle, z muzikantskim nasmehom požrl. Tako se to dela med pravimi ljudmi. Ko je to slišal Petrakov Tona s Planine, ki mu landsman Štef v Šentjurju po prvi seji še za špricar ni dal, je takoj začel navijati za združitev z Dobjem; tiste pire, ki jih je v Montparizu vložil v preferenčne glasove, si ima pa že pravico nekako povrniti. Ja, Proseniško in Blagovna bi te dni skoraj postala naš šentjurski Ambrus. Niso se sicer spopadli naši in cigani, tako da, hvala bogu, ne bi šlo za genocidno dejanje ter za možnost Hanžkovega vmešavanja, temveč podporniki in nasprotniki ležečih policajev. In spet se je super izkazala naša strateško razmišljujoča oblast, ki je znala tenkočutno dvakrat prisluhniti državljanskim zahtevam: prvič je položila tistih 37 ležečih policajev, ki so domala prišli v Guinesovo knjigo rekordov, kmalu nato pa še enkrat, ko jih je dala ven spraskati. In je tako brez demonstracij in človeških žrtev ustregla obojim. Na Blagovni sicer nekateri menijo, da bi lahko zasluge pripisali celo mlademu novopečenemu krajevnemu svetniku Janezu, ki je v siceršnjem življenju policaj in bi kanil prepričati svoje ležeče kolege, da vendarle ne kaže tako množično poležavati tam naokrog. Kakorkoli že, včasih je res dobro, če so odgovorni literarno izobraženi ter poznajo Milčinskega in njegove Butalce. Vaša Lucija L E žec i poLfcfrj 0r=3S^d! . hlEkoC' SMO MA IMeLf LEŽEČE poLicft^jE. V KN JIŽNI KOTIČEK piše: Barbara Gradič Oset Pisma proti vojni - Tiziano Teržani Pisma proti vojni je knjiga, ki ti ure spanja in sanj napolni z razmišljanjem, norimi dogodki in prelomnimi situacijami. Knjiga, ki te ne pusti ravnodušnega, kar je tudi avtorjeva želja. Teržani, legendarni vojni poročevalec, guru mirovništva in izjemni mislec, nas na začetku lepo nagovori, da se je »nagonsko vedno držal stran od oblasti in nikomur nikoli dvoril, ki je oblast imel.« S tem želi pomiriti vse tiste, ki bodo brali njegovo knjigo in mogoče pomislili, da je del kakšen zarote ali da dela po namerah tega ali onega. Želi zgolj predstaviti drugo plat resnice, želi odpreti debato, želi osvestiti vse nas, da po 11. septembru ni več tako, kot je bilo. Ne smemo se namreč pretvarjati, da se nič ni zgodilo. Knjiga je sestavljena iz petih pisem, ki na približno 180 straneh opisujejo avtorjevo srečanje z ameriško vojno proti terorizmu. Dogodki 11. septembra in po njem ga, enega redkih, pripravijo do odkritega in glasnega razmišljanjateruvida,daseje človeštvo znašlo na razpotju, ki ga bo zaznamovalo za vse večne čase. Postavlja si mnogo vprašanj, ki so nekako brez odgovora ali dajejo mnogo vsega za razmislek. Eno od njegovih vprašanj se zdi tudi meni zagonetno. Zakaj so lahko ZDA vztrajale pri grožnjah Iraku zaradi suma, da ima orožje za množično uničevanje, če ga pa imajo tudi same? In tega sploh ne skrivajo. To pa pomeni, da za tisto, kar ima pravico Bush, nima pravice Sadam Husein. Teržani se zato sprašuje, ali ni torej morda prav, da ga uničijo oboji, če ga seveda imajo. A ni tudi tako pri vzgoji otrok, da morajo biti starši otrokov zgled. Če so nam pridigali, da je kajenje zdravju škodljivo, sami pa so na veliko prižigali cigarete, potem jim tega nismo verjeli oziroma njihove zapovedi nismo vzeli resno. Kajti če obstajajo neka pravila, potem naj veljajo za vse. In tako bi morale biti ZDA vzornik Iraku, drugače mu ne bi mogle postavljati pravil. Sklepno misel celotne knjige in razmislek o nastanku sporov povzame v stavku. »Še bolj kot zunaj so vzroki vojne v nas samih. V strasteh, kot so želje, strah, negotovost, pohlep, ponos, nečimrnost. Počasi se jih je treba rešiti. Spremeniti moramo obnašanje. Naredimo tisto, kar je prav, namesto tega, kar se splača. Učimo otroke, naj bodo iskreni in ne zviti. Civilizacija se z moralno odgovornostjo okrepi veliko bolj kot z novim orožjem.« Vizitke in darilca iz VDC Bliža se december in z njim čas veselja, zabav ter čas, ko bomo svojim najdražjim, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem zaželeli v prihajajočem letu vse lepo. Varovanci VDC Šentjur, osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, v ta namen že pridno izdelujejo vizitke, pripravili pa so tudi drobna ročno izdelana darilca. Njihovo letošnjo paleto vizitk in darilc si lahko ogledate na spletni strani www.vdc-sentjur.si. POMEMBNI ŠENTJURČANI, rof. IVAN ŽLIČAR O gospodu, ki je še vedno med nami piše: Alojz Arlič | 3. nadaljevanje Falentekovi z Razkož Na majhnem hribčku severovzhodno od Šentjurja, ki mu domačini pravimo Razkože, stoji prijetna domačija ŽLIČAR, po domače pri FALENTEK.Od tu je prelep razgled, posebno še v lepem vremenu.Ta kraj je zame eden najlepših in se mi zdi, da je posvečen. Ničkolikokrat sem namreč videl gospoda Ivana, kot sem ga pozdravljal, z brevirjem v roki, ko je molil, na ravnici za izbo skromne, a prijetne domačije, posebno še ob večerih. In občutek je bil zelo prijeten in pomirjajoč, v sebi sem zaznal, da sem srečen, ker se je v ta kraj vrnil gospod profesor, kot so ga klicali, ki je tako zvesto, vdano, pobožno, z vsem srcem, dušo in telesom hodil po Kristusovi poti, zdel se nam je pravi Kristus in takšen je odšel tudi v večnost. Vedno mi bo ostalo v spominu njegovo, jaz temu tako rečem, božje dejanje, ko se je pripravljala močna nevihta ob nekem težavnem delu, saj smo bili prepuščeni nebu in viharju, ki se je bližal. Pri delu nam je enakovredno pomagal gospod Ivan.Vsi mokri od dela in hiteči smo s strahom gledali v vse temnejše nebo. čutili sunke ledenega vetra in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo vlilo in huda ura je bila vse bližje. Pogledal sem v smeri prihajajoče nevihte in na obronku ravnice nad hišo videl gospoda Ivana z brevirjem v roki, hodil je in molil. Nihče ni opazil, kdaj je odšel iz naše skupine. Padle so prve težke kaplje dežja in že smo se pripravljali, da zbežimo pod streho, toda veter je listal napisane molitve v brevirju v rokah duhovnika, ki jih je glasno molil, čeprav ga nismo slišali, veter je odnašal njegov glas, s tem pa tudi hudo uro. Katoliški dom v Šentjurju leta 1910 Delo smo za tem veselo in dobro opravili, ko pa je spet bil med nami gospod Ivan, se mi je še vera bolj potrdila, verjetno vsakomur, ki je bil priča temu. Na veliki teden je bila domačija odeta v brsteče zelenje, vtkano z dehtečimi narcisami, ki so se bahale pred hišo in za njo, dišečih vijolic, ki jih še danes naberemo, trobentic in drugih pomladnih div, trata pa je že ozelenela. V tem tednu pa je izgorel gospod Ivan. Vsak dan pred zadnjim dnem je posebno izžareval svojo duhovno moč iz vse bolj šibkega telesa, vse bližje nam je bil in imeli smo ga za božjega, nismo mogli niti slutiti, kljub besedam zaskrbljene sestre Micke, ko je jokajoče tarnala, da je z Ivanom vse slabše. Res seje zgodilo, daje odšel v večnost na poti k božjemu delu, ko je zadnjikrat zapuščal Razkože. Njegovo srce je obstalo pred njegovo rojstno hišo, to je zdajšnji kulturni dom v Šentjurju, ob času njegovega rojstva pa katoliški dom, kjer je bilo središče vsega dogajanja v takratnem Šentjurju. Izhajal je iz zelo zavedne in častne rodbine Žličar, ki je bila široko vtkana v takratni čas Šentjurja in tudi v širši slovenski prostor. Njegov odhod s tega sveta nas je nekako drugače prizadel. S komer koli sem takrat govoril, je podobno govoril kot jaz sam. Njegovo obličje je bilo skoraj svetniško, saj je bil njegov vzornik, kot smo prebrali, sv. Benedikt. Molil je, delal in delal, molil in molil in takšnega je sprejel njegov in naš GOSPOD. Sedaj imamo papeža Benedikta XVI. Ko sem se odločil, da bom nekaj zapisal o gospodu Ivanu, še nisem prebral, da je delal po njegovem načelu, sedaj pa vidim, da je v tem letu gospodovem 2006 še vedno živo to načelo in vzorno je delati in moliti, tako kot je zapisano o dejanjih sv. Benedikta, ki je zaščitnik Evrope in s tem tudi naše Slovenije. Včasih smo rekli: »Delu čast in oblast!«Danes pa včasih rečemo, da ni častno delati, to pa takrat, ko nimamo cilja, spoštovanja in ljubezni do dela. In če je pri tem še vera? (se nadaljuje) (E) SREČANJE ODRASLIH KATOLIŠKIH SKAVTOV SLOVENIJE Voditi v Slomškovem duhu ... Šentjurje bil prejšnjo soboto središče Bratovščine odraslih katoliških skavtov. Srečanja, kije potekalo pod naslovom »Tudi jaz zmorem voditi«, seje udeležilo 70 skavtov iz 15 bratovščin cele Slovenije. Njihovo izobraževanje seje vrtelo okoli voditeljskega lika Antona Martina Slomška. Srečanje je potekalo v prostorih kaplanije, organizirali pa so ga šentjurski odrasli katoliški skavti, ki slišijo na pomenljivo ime: Mravlje in Mravljinci. Zato ne čudi, da so bili skavti v soboto izjemno pridni. Pod vodstvom Aleša Čerina in Toneta Lesnika so v delavnici, ki je obsegala predavanja in praktično delo po skupinah, spoznavali vloge, ki so pomembne za uspešno vodenje. Pri tem so se opirali na voditeljski lik Antona Martina Slomška, ki je seveda šentjurskim koncem še posebej blizu. Praktično so se preizkusili v veščini poverjanja nalog. Jadranka Škornik, ena izmed organizatork, je bila zelo zadovoljna: »S slovenskimi skavtskimi bratovščinami se redno srečujemo, pred dvema letoma smo jih tudi že gostili v Šentjurju in očitno smo si ustvarili dober renome. Tokratna udeležba je bila rekordna, zelo pa smo zadovoljni s celotno izvedbo.« Vrhunec: maševanje škofa Stresa Šentjurske Mravlje in Mravljinci, ki so pomladi obhajali 5-letnico obstoja, so z organizacijo navdušili tudi vodstvo Bratovščine, saj seje izobraževalnega dne udeležil tudi načelnik Martin Kač. Po dopoldanskem delu je sledilo kosilo pri Bohorču, v Zgornjem trgu so si ogledali na novo odprti muzej Zakladi Ritnika, duhovni višek pa je zagotovo predstavljala maša, ki jo je vodil novi celjski škof Anton Stres. »Gospod Stres ima zelo velik posluh za skavtstvo in se je z veseljem odzval vabilu. Ko se bo v Celju bolj ustalil, je obljubil, da se bo z nami še redneje srečeval,« je povedala Jadranka Škornik. Po maši je sledilo družabno srečanje v kaplaniji, kjer so se družili ob bogato obloženih mizah, za dodatno veselje in smeh pa je poskrbelo martinovo. Kar je pomenilo tudi god skavtskega načelnika Martina Kača, ki so mu pripravili manjše presenečenje. L. H. Škof Anton Stres v družbi šentjurske skavtske voditeljice Jadranke Škornik GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade d.o.o. ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur tel.: 03/ 749 21 51 fax: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151 Brezplačni ogledi ponudba Montaže ‘z garancijo ' .1 f - Pogrevanje < BiomasoVpIiit in ' \ svetovanje -- Ponut*ba -izvedba ELBATRADE - PREPROSTO DO UGODNEGA POČUTJA m ŠENTJURSKI MUZIKANTI NA TURNEJI PO KANADI »Častni godci« gostovali preko luže Del letošnjega poletnega dopusta so člani zasedbe Šentjurski muzikanti izkoristili za odmevno turnejo po Kanadi, kjer so preživeli štirinajst dni, odigrali več koncertov in seveda navdušili Slovence, ki živijo na tujem. Šentjurski muzikanti se sicer pripravljajo tudi na 10-letnico delovanja, ki jo bodo obeležili z novim glasbenim izdelkom. Ideja se je porodila lani, ko so poleti igrali na koncertu v Žalcu. Tam so srečali Toneta Vrčkovnika, ki je mimogrede stric nam bolj znane pevke Irene Vrčkovnik, ki je bil nad Šentjurskimi muzikanti navdušen. Ker živi v Kanadi, je članom zasedbe predlagal, da bi prišli igrat še v Kanado slovenskim izseljencem, saj je tudi on sam aktivni član nekega izseljenskega društva, ki so menda vsa zelo dobro organizirana. V Kanadi se vsak konec leta sreča Vseslovenski kulturni odbor, kjer se predstavniki društva dogovarjajo o načrtih. Tako so se odločili, da vključijo v svoj program tudi Šentjurske muzikante. Vseslovenski odbor je poslal uradno povabilo v Slovenijo na Urad za Slovence po svetu in s tem so stekle prve priprave na odhod v Kanado. Prijavili so se tudi na razpis Urada za Slovence po svetu, kjer so prejeli nekaj sredstev, ki so jim omogočila dolgo pot. V Kanadi Šentjurski muzikanti »Godci leta« Člani Šentjurskih muzikantov Franc Jazbinšek, Franc Šuster, Vinko Frece in Beno Pečar so pred nedavnim na tradicionalni podelitvi slovenskih glasbenih slavčkov prejeli prestižno nagrado. Vsak član posebej je dobil naziv »Godec leta«, Šentjurski muzikanti pa so tako postali častni godci, na kar so seveda zelo ponosni. Nagrada naj bi bila podeljena tistim, ki so že dolga leta na sceni in ki hkrati ohranjajo neko tradicijo. Dobrodelna glasbena akcija Slovenski slavček poteka že od leta 1994. so prebivali med 13. in 27. julijem in v tem času imeli štiri velike koncerte. Igrali tudi na ladji Prvi nastop so imeli na ladji kapitana Janeza (Captain John's Boat) v Torontu. Kapitan Janez je Slovenec, ki je še v času Jugoslavije kupil ladjo in na njej uredil prestižno restavracijo, kjer potekajo razne prireditve, iz restavracije pa se razprostira čudovit razgled na mesto Toronto. Druge večje koncerte so imeli v Klubu Bled (Bled's Picnic) v Beamsville, Klubu Sava-Kitchener in Holiday Gardens Picnic -Pickering. Na teh koncertih je bilo med 200 in 300 obiskovalcev, pretežno Slovencev, ki živijo v Kanadi, prišli pa so tudi slovenski izseljenci iz Amerike, ki sojih že povabili na turnejo v Cleveland. Član zasedbe Beno Pečar je bil tudi gost na radiu Slovenski val, ki ima ob nedeljah svojo oddajo, v kratkem intervjuju pa je domačine pozdravil tudi v imenu vse Slovenije. Sicer pa so Šentjurski muzikantje na turneji združili prijetno s koristnim in so med koncerti potovali po Ontariu z najetimi kombiji. Tudi topogledno so bili zelo aktivni, saj so si med drugim ogledali Toronto, Niagarske slapove, mesto, kjer živijo Amiši, in mnoge druge kraje, veliko pa so obiskovali Slovence na njihovih domovih, kjer se je ponavadi končalo s piknikom na terasi. Za dobro voljo in glasbo so seveda poskrbeli Šentjurski muzikanti. Celotno organizacijo, torej dogovore za koncerte in obiske, je vodil Tone Vrčkovnik. Beno Pečar je med drugim povedal: »Zelo so se potrudili in si vzeli čas za nas, saj je vse potekalo na zelo visoki ravni. Pozdravil in obiskal nas je sam predstavnik Vseslovenskega kulturnega odbora Marjan Kolarič, sprejel pa nas je tudi župan mesteca Whitby, ki ima 100.000 prebivalcev.« Ob 10-letnici delovanja nova zgoščenka Šentjurski muzikanti so navezali ogromno novih znanstev. Pred nedavnim so že imeli priložnost povrniti gostoljubje, ko sta jih obiskala dva Kanadčana, v naslednjem letu pa pričakujejo tudi Toneta Vrčkovnika. Sicer bodo Šentjurski muzikanti v naslednjem letu praznovali 10. obletnico delovanja, ko imajo namen izdati novo zgoščenko, pripravljajo pa se še na snemanje videospota, vmes pa jim tako ne manjka igranja na različnih koncertih in prireditvah. MK RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVET! ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE m LISA IM NOGOMEIff ŠENTJUR 2006 Plošnik po končani sezoni Dobre tri tedne po končani sezoni lige malega nogometa smo nekatera dodatna pojasnila in informacije poiskali pri vodstvu Društva za mali nogomet Šentjur. Na vprašanje, kako gleda na jubilejno 10. sezono pod svojim okriljem, je alfa in omega šentjurskega malega nogometa, Franc Plošnik, ocenil, da se je sezona končala brez večjih presenečenj. Bolj konkreten je bil pri oceni discipline in prevelikega števila neodigranih: “Disciplina je zopet padla, pri čemer so nekatere ekipe že kar standardno problematične. Tukaj bomo naslednje leto naredili vse, da se zadeva izboljša. Takšen trend se enostavno ne sme več nadaljevati. Zopet je bilo preveč neodigranih tekem. “ Kako bo v naslednji sezoni? Na samem zaključku je bilo omenjeno, da so v načrtu ukrepi glede nenapredovanja drugoligaških ekip v elitno ligo. V zadnjih letih je bilo običajno tako, da so napredovale ekipe, ki so želele nastopati v prvi ligi, tiste najboljše pa so se napredovanju odpovedale. Ta problem bi lahko v naslednji sezoni enostavno rešili z združitvijo obeh lig. Tako bi se naredila prava selekcija, čez dve leti pa bi liga znova potekala po ustaljenem načinu. “To je teorija, ki ni neizvedljiva, toda prinaša nekatere druge težave kot so termini igranja, ki nekaterim ekipam ne ležijo, saj bi v tem primeru ekipe igrale enkrat v petek, drugič v soboto. Znano je, da ekipe igrajo tudi po več lig. Gotovo omenjena rešitev močnejšim ekipam ne bi bila všeč, ker bi imele manj težkih tekem”, pravi Plošnik. Po teh besedah sodeč očitno drastičnih sprememb vendarle (še) ni pričakovati. Ne duha ne sluha o prenovi igrišča? O prenovi se pretirano tako ali tako niti ni nikoli govorilo. Nekaj besed je bilo omenjenih tudi na otvoritvi novega modernega basketišča, ki pa je občutno manj obiskan kot neslavna malonogometna površina slabih deset metrov stran. Da so bili načrti vsaj malo resni, potrjuje dejstvo, da so bili pred volitvami dostavljeni stebri za razsvetljavo malonogometnega igrišča. Vsaj tako je bilo rečeno, a po volitvah so stebri dobili noge ... Ne, niso se sami postavili, pač pa so bili odpeljani. O prenovi ne verjame niti organizator. Ja, je pač res, da so volitve mimo in da je škoda, da niso vsaj vsake dve leti. Toliko manj verjetno se zdi, da bo prišlo kmalu do širjenja Športnega parka na račun odbojke na mivki. Čeprav gradnje takšnega igrišča ne zahteva veliko časa, bi bila njegova izgradnja v naslednjem letos skorajda manjši čudež. Novi sodniki Plošnika smo povprašali še o vpeljevanju novih sodnikov, katerih sojenje je dvignilo nemalo prahu na kar nekaj tekmah. “Dejstvo je, da se povsod iščejo novi sodniki. Nekje morajo začeti, rabijo kilometrino. Večji problem kot v sodnikih je v samih ekipah in posameznikih. Seveda pa ni brez napak prav nihče,” je komentar vodstva Društva za mali nogomet Šentjur. S tem bi se veljalo povsem strinjati. Težko je od sodnika začetnika pričakovati, da bo odsodil na ravni izkušenega sodnika. bp 1.MLMN ŠENTJUR 06 VR Ekipa T 1. L0KAVUL. MULEJ 66 2. FRANGROS 44 3. ŠENTVID 39 4. MLADI FORUM SD 38 5. ŠDŠEDINA 34 6. ELEKTRO SELIČ 29 7. SAMORASTNIKI 28 8. SOKOLI 25 9. SIMPLŽEGAR 23 10. GREMLINI 23 II. MIKI MIŠKE 16 12. DRAMLJE MLADI 13 1. PONIKVA 29 2. ALPOS 27 3. ŠD DOLE VILK0GRAD 20 4. JAKOB 20 5. DRAMLJE 15 6. BULLDOG 6 7. 0LDTIMERJI SELIČ 2 1. KOVAL LOKA 57 2. LOKA A.H. ŠKORJ. 50 3. VERBiS PONIKVA 45 4. NOVA VAS 38 5. ŠD DOBRINA 34 6. COVIRIA 26 7. ŠVEDI MONTPREIS 26 8. ŠD DOLEMAKR0C0M 26 9. HLADNO PIVO 17 10. KOVA is" 11. KOŠNICA 7 1. Loka Vulkanizerstvo Mulej 2. Elektroinštalacije Selič 3. Frangros 4. ŠD Dole Vilkograd Ajdovci na kolenih, v Maribor po tri točke Živex - Kix Ajdovščina 6:2 (2:1) Strelci: Drago Kugler (2), Primož Gajšek, Matjaž Vojsk (2) in Joviča Mihajlovič. V Celje so Ajdovci v 8. krogu prišli kot favoriti, toda te vloge na srečanju proti Živexu niso potrdili. Igralci Živexa so po turbulencah v zadnjih dneh strnili svoje vrste in zasluženo prišli do druge zmage. Več nam je o dogajanju v zadnjem času povedal pomočnik trenerja Tomi Peperko: “S takim pristopom, odnosom do igre in željo po zmagi lahko premagamo vsakogar. Igralci so resnično dali maksimum in če bo šlo tako naprej, se ni bati za našo prihodnost. ” V zadnjem krogu Živex gostuje v Mariboru. “Njihovo stanje na lestvici ni realno. So neugoden nasprotnik in če jih bomo podcenjevali, bomo prvi, ki se bomo opekli. V Maribor potujemo popolni, če le ne bo bolezni, tako da v poštev pridejo le tri točke. ” Peperko o dogajanju v klubu v zadnjih dveh tednih (nekateri igralci niso igrali tekem) ni imel komentarja, češ da je že vse pod kontrolo in da je uprava dosegla želeno. Pripomnil je še, da bi z zmago v Mariboru uresničili zastavljene cilje v jesenskem delu 1. SPL. bp KOŠARKA: ZMAGA iN PORAZ ŠENTJURČANOV Zlatorog nabodel Alpos v zadnji četrtini Šentjurski košarkarji so v zadnjih štirinajstih dneh na martinovo doma premagali Zagorje, minuli vikend pa izgubili v Laškem na derbiju z Zlatorogom. V prihajajočem tednu se bodo z Litijo pomerili za pokalno napredovanje, v soboto, 25. novembra, pa bodo v Hruševcu gostili Triglav iz Kranja. Šentjurčani so po 6 krogih lige UPC Telemach med 12 ekipami na 4.-6. mestu. Zabeležili so štiri zmage in dva poraza s Heliosom in Laškim. Na martinovanju z Zagorjem vendarle dovolj mirnih rok Kljub martinovemu in rokometni tekmi v Celju (morda bi bilo treba razmišljati o nekoliko drugačnem terminu tekem) so se hruševske tribune vseeno lepo napolnile. Gostje so povedli samo z 0 : 2, potem pa je začel mleti šentjurski stroj. Po dolgem času se je razpoloženemu triu Hunt, Koštomaj, Kadič pridružil še kapetan Novak. Za atraktivnost je poskrbel Sebič z blokado Rituperja in zabijanjem. Tudi po premoru zaradi delnega izpada razsvetljave se Zasavci niso približali in Alpos je vodil za 24 točk. Žal je domačim popustila koncentracija in namesto, da bi z visoko razliko omogočili minutažo mlademu valu, so se morali potruditi za zmago, saj so Zagorjani prišli na 6 točk razlike. Na koncu Razigrani Sandi Čebular Lanski najboljši strelec Šentjurčanov, 20-letni Sandi Čebular, se vse bolj uveljavlja tudi v dresu Uniona Olimpije. Resda dobiva veliko priložnosti zaradi številnih poškodb Ljubljančanov, vendar vsako minuto zelo dobro izkoristi. V 2. polčasu evroligaške tekme v Malagi je Olimpijo celo vrnil v igro za zmago, saj je v le nekaj minutah dosegel 14 točk. Solidno je odigral tudi minuli vikend v Beogradu pri porazu proti Crveni zvezdi, ko je dal 12 točk. Upati je, da bo Olimpija končno začela zmagovati. Tudi s pomočjo Čebularja. Najboljši Šentjurčani v 1. A SKL Strelci: 1. Hunt 23,8; 6. Kadič 18. Skoki: 8. Krušič 6,2 Asistence: 1. Hunt 5,2; 3. Koštomaj 3,2 Pridobljene žoge: 2. Palčnik 3,0, 7. Hunt 2,2 Met za 3: 10. Kadič 53,8 % Prosti meti: 10. Kadič 96,6 % (28/29) je bila mirna roka s prostih metov dovolj. Alpos ŠentjunZagorje 99 : 90 Strelci za Šentjur: Hunt 25 (6 asistenc), Kadič 21 (7 skokov), Novak 20, Koštomaj 14, Sebič 9, Palčnik 5, Krušič 3, Ribežl 2. V Laškem usodna zadnja četrtina Šentjurčani so lokalni derbi v Laškem pričeli izjemno dobro. Po prvi četrtini so vodili za štiri točke, ob polčasu pa za šest. Izkazala se je predvsem trojica Novak, Koštomaj, Hunt. Tudi po odmoru se je dobra Alposova igra nadaljevala, škripati pa je začelo ob koncu 3. četrtine, ob začetku zadnjega dela pa Šentjurčani kar nekaj minut niso dosegli koša. Igralci Zlatoroga so to znali izkoristiti in predvsem zaradi razpoloženega Američana Ingrama prešli v vodstvo za deset točk. Alpos je sicer še poskušal ujeti priključek, s trojkama Novaka in Hunta so se približali na pet točk, vendar so Laščani v končnici natančno zadevali proste mete. Tekma je poleg derbija imela še poseben naboj »bivših«. Zelo dobro je v laškem dresu nastopil dolgoletni šentjurski organizator igre Andrej Maček, ki je dosegel 15 točk in dodal 4 asistence. Omenimo, da je trener Zlatoroga Zoran Košarkarji iz Vojnika so v zelo napeti tekmi tesno premagali Laščane, ki so še vedno brez zmage in dvema tekmama manj na zadnjem delu lestvice. V drugi tekmi so se košarkarji Ponikve znesli nad ekipo iz Vitanja, ki je v prejšnjem krogu presenetljivo zmagala v Vojniku. Pri KK Ponikva je na tekmi močno izstopala naveza Polenek-Pirih-Golob-Korošec, ki so dosegli kar 92 točk od skupno 96. KK Ponikva zaseda drugo mesto na lestvici s točko in tekmo manj za KK Vojnik, edina neporažena ekipa ostaja ŠKK Šentjur na tretjem mestu, vendar z dvema tekmama manj. Naslednji krog počiva ekipa Vojnika, obeta pa se nam derbi med KK Ponikva in ŠKK Šentjur. Liga KoKLa Rezultati 11. 11.: KBB Laško : ŠKK Šentjur Martič, ki je sredi osemdesetih let igral za Šentjur. No, v Alposovem dresu je tokrat zaigral tudi lanski Laščan Tadej Koštomaj, ki je moral zaradi petih osebnih napak predčasno zapustiti igrišče. Alpos : Šentjur 91 : 81 Strelci za Šentjur: Palčnik 5, Sebič 3, Kadič 5 (7 skokov), Ribežl 11, Koštomaj 11, Hunt 24, Novak 18, Krušič 4. Kakšne so ambicije v Pokalu Spar? Poleg ligaškega tekmovanja, kjer so lahko gledalci z letošnjimi šentjurskimi predstavami zelo zadovoljni, je letos idealna priložnost, da se naredi korak naprej tudi v Pokalu Spar. Upati je, da bo trener Novakovič uspel motivirati svojo posadko, da si ne bo privoščila sramote proti povprečni Litiji. V primeru zmage se bodo šentjurski košarkarji spoprijeli z zmagovalci dvoboja Radenska : Zagorje, kjer je zaradi nizke razlike v prvem srečanju mogoče prav vse. br, Ih Prihodnje tekme Sre, 22. 11. ob 20:30h: Litija : Alpos Šentjur (Pokal Spar) Sob., 25. 11. ob 19h: Alpos Šentjur : Zagorje Sob., 28. 11. ob 18:30h: Geoplin Slovan : Alpos Šentjur neodigrano, KK Vojnik : KK Vitanje 68 : 80 17. 11.: KK Vitanje : KK Ponikva 60 : 96 (16 : 27, 20 : 20, 15 : 17, 9 : 32). Strelci za Ponikvo: Polenek 28 (5/8), Pirih 25 (6/9), Golob 20 (3x3, 5/5), Korošec 19 (1x3, 2/4), Strašek 3 (1x3), Leskovšek 1 (1/2). 18. 11.: KK Vojnik : KBB Laško 86 : 82 Lestvica: Vojnik 6 (4), Ponikva 5 (3 tekme), ŠKK Šentjur 4 (2), Vitanje 4 (3), KBB Laško 2 (2). Napovedi: 24. 11: KK Ponikva : ŠKK Šentjur, KK Vitanje : KBB Laško 1. 12.: KBB Laško : KK Ponikva, ŠKK Šentjur: KK Vojnik REKREATIVNA KOŠARKA: LIGA KOKLA_______________ Štirje Ponkovljani 92 točk! V 4. krogu »Lige KoKLa« je vodstvo na lestvici prevzela ekipa iz Vojnika, Ponikva pa je popolnoma nadigrala KK Vitanje. MLAJŠE SELEKCIJE KK ŠENTJUR ŽKK ŠENTJUR ŠMARJE Slab izkupiček zadnjih 14 dni Mladinci KK Šentjur so v tem obdobju odigrali tri tekme in kar dvakrat vidno razočarali, kadete so presenetili dobro pripravljeni Prekmurci, pionirji iz obeh skupin pa so briljirali najprej na domačem parketu proti Mariborčanom, nato pa še za točko ugnali KK Haloze. Pionirke končujejo s prvenstvom Tabor ŽKK Šentjur-Šmarje, kljub nekaterim bolezenskim težavam, vztraja v ligaškem tekmovanju. Pionirke so doživele dva poraza, nič kaj bolje se niso odrezale mladinke, kadetinje pa so pravzaprav edina svetla točka ženske košarke pri nas. Ob koncu še dva poraza Pionirke so odigrale zaostalo tekmo 8. kroga prejšnji teden v Trbovljah. To pot so bile brez izvrstne Špele Kocijan, ki seje poškodovala na eni od prejšnjih tekem, kar je seveda pomenilo dodatno oteženo delo. Kot vedno se domačinke niso pustile zmesti, si priigrale vidno prednost že v uvodu ter tekmo zlahka dobile s 63 : 48. Na zadnje gostovanje so se šentjursko-šmarska dekleta odpravila v Kranj. Gostje so po besedah trenerke Kampuševe tekmo pričele zelo nezbrano in se kljub vidnemu neuspehu trudila z zgrešenimi »zicerji« ter slabo obrambo. V zadnjem delu so naša dekleta zapravila nekaj dobrih priložnosti, da bi prevzele vodstvo, kar pa so domačinke izkoristile in zmagale s 76 : 59. Slovan slavil s 56 točkami razlike Šentjurski mladinci so tudi v začetku novembra odigrali zaostalo tekmo proti KŠ Mario Primorac iz Maribora. Kljub odločni igri Luke Lapornika (dosegel je 29 točk) naši mladci niso prikazali preveč všečne igre. Po dokaj visoki razliki so naposled le uspeli zmanjšati rezultat na 70 : 74. Tekmo šestega kroga so odigrali v gosteh pri ekipi KK Geoplin Slovan, ki je hkrati tudi ena od najresnejših kandidatk za naslov prvaka. Domačini so med tekmo z agresivno obrambo rušili vse pred sabo in Šentjurčane spravili na kolena že ob koncu prvega polčasa. Končni izid srečanja je bil 121 : 65, velja pa omeniti dobro igro Mihe Sajka, ki je dosegel kar 32 točk. V nedeljo, 12. novembra, so na šentjurskem parketu gostovali Hopsi s Polzele. Zmaga domačinov je bila zagotovljena v uvodu, zato je bila zmaga pričakovana (rezultat tekme je bil 87 : 78). Med najuspešnejšimi igralci sta bila ponovno Miha Sajko (30) in Luka Lapornik (20), omeniti pa velja tudi Žana Božiča (3 trojke) in Roka Mavrina, ki je prikazal zelo dobro igro v obrambi. Radenska poskrbela za presenečenje Kadeti so v soboto, 11. 11., odigrali tekmo 6. kroga v Murski Soboti. Kljub temu da so bili varovanci Ožbeja Staneta zelo dobro pripravljeni, jim tokrat ni uspelo premagati nasprotnikov. Dvojec Ferme-Pelc je sicer igral odlično, a je bil rezultat ob koncu srečanja 73 : 64, žal v korist Radenske. Dve zmagi za pionirje V začetku novembra so pionirji iz skupine A v osmem krogu igrali proti Litiji, ki so ji bili skoraj celotno srečanje enakovreden nasprotnik. Kot vedno so se domačini večino tekme ubadali z osebnimi napakami in zgrešenimi prostimi meti, ki so bili ponovno trn v peti vseh igralcev. Tekma se je končala z rezultatom 69 : 78 v prid Litije. Dobra dva tedna kasneje so Šentjurčani gostili Mariborčane. Očitno je trener Stane ubral drugačno taktiko, saj so fantje tokrat malce resneje »zagrizli v parket« in celo slavili s 100 : 87, med strelce pa so se vpisali Andraž Arzenšek (36), Klemen Oset (33), Blaž Virant (21), Blaž Čuš (5), Grega Mavrin (3), Jan Šentjurc (2). Pionirji iz skupine B so v nedeljo, 12. novembra, v 8. krogu, odigrali tekmo v Majšperku. Haložani so se izkazali za izjemno težavnega nasprotnika, kar niti ni bilo pomembno, ker so Šentjurčani uspeli obdržati prednost ene točke vse do konca tekme in zmagali s 33 : 32. BM SpntiurJnpo Kadetinje še vedno zmagujejo Ekipa Ježice je na domačem parketu sicer poskušala iztržiti kar se da najboljši rezultat, vendar pa so varovanke Boštjana Kočarja zopet uspešno blokirale pot do koša. Že v začetku so si naredile vidno razliko, ki so jo v nadaljevanju večale, trener pa je v igro poslal prav vse igralke. Še posebej dobro sta se odrezali Urša in Neža Belak, ki sta blesteli v obrambi in napadu. V Novem mestu so kadetinje nadaljevale svoj pohod. Domačinke so se v začetku zelo dobro upirale, a so šentjursko-šmarska dekleta pokazala svojo pravo plat igranja in si v dobrih desetih minutah z odlično obrambo in še boljšim napadom priigrale najprej prednosti, nato pa še novo zmago z rezultatom 50 : 65. Mladinke z dvema porazoma Ekipa trenerja Kočarja je v 5. krogu na domačem parketu gostila Domžalčanke. Sprva je kazalo, da bo tekma zelo težka, saj so bile domačinke dobro pripravljene. Vendar pa so fizično močnejše gostje pritisnile v obrambi, domači trener je dekletom medtem naložil »nekaj krepkih«, kar jim ni dalo novega zagona, temveč poraz z rezultatom 55 : 78. Teden kasneje so mladinke igrale v Slovenskih Konjicah. Zdesetkana ekipa je tokrat morala v boj brez nekaterih ključnih igralk (zaradi bolezni so manjkale Julija Lojen, Sergeja Kos in Barbara Bališ). Kot je bilo pričakovati, so preostala dekleta srečanje odigrala dokaj slabo in se trudila zmanjšati razliko ob koncu tekme, katere rezultat je bil 90 : 58. BM 0 Seznam prostih delovnih mest v UE Šentjur Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda, na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: www.ess.gov. si ali pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. uvrščenim moštvom moralo poznati. Šentjurčani so sicer bili boljši, vendar so znova delali hude napake v obrambi. Končni rezultat je bil tako 3 : 3. Da je šlo za zelo improvizirano srečanje, pa priča podatek, da je kot napadalec zaigral tudi rezervni vratar Aleksander Dravograda pa jih ločijo le štiri, tako da bo spomladi še kako zanimivo. Podrobno bomo sezono skupaj z akterji šentjurskega nogometa ocenili v naslednji številki ŠN. L. H. MIZAR - sestavljanje furnirja - moški; do 22. 11.2006; potrebno število delavcev: 2; Dema, d.o.o., Šentjur, Cesta Kozjanskega odreda 10, 3230 Šentjur; - polaganje gips plošč - m/ž; do 25. 11.2006; potrebno število delavcev: 2; Kavka Andrej, s.p., polaganje gips plošč, Ulica I. Celjske čete 22, 3230 Šentjur; MONTER OGREVALNIH NAPRAV - monter ogrevalnih naprav - m/ž; do 23. 11.2006; Marki Ivan, s.p., strojne instalacije, Pod gozdom 4, 3230 Šentjur; KERAMIK - polaganje keramike - m/ž; do 1. 12. 2006; Pesan Bojan, s.p., Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur; SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA - upravljalec zahtevnih proizvodnih linij - m/ž; do 24. 11. 2006; Bohor spajalnica furnirja in trgovina, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur; - klasiranje parketa za tekočim trakom, delo za lesnoobdelovalnih strojih - m/ž; do 6. 12. 2006; potrebno število delavcev: 2; Parketarna Jager, d.o.o., Šentjur, Proseniško 14, 3230 Šentjur; ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK - prodaja v trgovini z elektroniko - m/ž; do 21. 11. 2006; Edicom, d.o.o., Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur; GIMNAZIJSKI MATURANT - pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico - m/ž; do 25. 11. 2006; potrebno število delavcev: 15; Generali zavarovalnica, d.d., Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana; DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA(VS) - komercialist in tehnolog - nabava, prodaja lesa in lesnih proizvodov, sušenje parjenje lesa - m/ž; do 27. 11. 2006; t5, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. PO KONCU JESENSKEGA DELA 3. SNL - VZHOD Ko je vratar napadalec ... Po lanskem naslovu prvakov Štajerske lige so šentjurski nogometaši v letošnjo sezono 3. SNL-vzhod krenili z zmernimi pričakovanji. Prav takšno je lahko tudi zadovoljstvo po štirinajstih tekmah jesenskega dela prvenstva, ki Šentjurčane uvršča v sredino lestvice. In jim daje tako možnosti za preboj proti vrhu, kot tudi strah pred padcem na dno, saj imajo pred predzadnjim mestom le štiri točke prednosti ... Šentjur je prejšnjo soboto zaradi ugodnih vremenskih razmer v Tišini vnaprej odigral prvo tekmo spomladanskega razporeda. Zaradi poškodb, pa tudi neresnosti nekaterih igralcev, so bili zelo zdesetkani in so komajda sestavili ekipo, v kateri sta bila celo dva šestnajstletnika. To se je seveda v tekmi s sicer zadnje Mavrič, ki je dosegel celo enega izmed zadetkov ... Šentjur po jesenskem delu prvenstva s petimi zmagami, tremi remiji in šestimi porazi zaseda 9. mesto med štirinajstimi ekipami. Razlike med ekipami so izjemno majhne. Za 3. mestom recimo Šentjurčani zaostajajo za sedem točk, do predzadnjega Aleksander Mavrič: Od golmana do golgeterja? Na mamicah svet stoji Vse življenje je presedel v naslonjaču, a kljub temu je prišel daleč. (Aforizmi od A do Ž, Žarko Petan) V celjski porodnišnici so od zadnje objave pa do 12. novembra rodile naslednje mamice: 31. oktobra: Aleksandra Kopitar Vizjak iz Šentjurja - deklico, 4. novembra: Alenka Jelen iz Dramelj - dečka, 5. novembra: Vojka Narat iz Dramelj - deklico, 6. novembra: Klavdija Dečman z Grobelnega - dečka, 8. novembra: Aleksandra Novak iz Šentjurja - deklico, Jerica Zgonec iz Dramelj - deklico, 10. novembra: Katarina Scholtemeier iz Šentjurja - deklico, 12. novembra: Klavdija Strašek iz Šentjurja - deklico; Liljana Tojnko z Grobelnega - dečka. Čestitamo! www.Sentjur.info ŠENTJURSKE AKTUALNOSTI točil, KJE, KDAJ? Vodnik po dogodkih na |!g Šentjurskem !S9 - sreda, 22. november ob 17.00, Knjižnica Šentjur - enota Ponikva URA PRAVLJIC - četrtek, 23. november ob 17.00, Knjižnica Šentjur URA PRAVLJIC - četrtek, 23. november ob 19.00, Kulturni dom Šentjur - IPAVČEVI KULTURNI DNEVI 2006 GLASBENO POPOTOVANJE s kvartetom Styria - sobota, 25. november od 10.00 do 18.00, Kulturni dom Šentjur DAN KAR TAKO - predstavitev mladinskih društev občine Šentjur - četrtek, 30. november ob 18.00, Knjižnica Šentjur OKROG EDINEGA SVETA - predstavitev potopisa Matevža Lenarčiča - nedelja, 3. december ob 18.00, Kulturni dom Šentjur PROSTOVOLJEC/ PROSTOVOLJKA OBČINE ŠENTJUR 2006 - prireditev ob podelitvi pohval in priznanj prostovoljcem Občine Šentjur DELAVNICE IN DRUGE AKTIVNOSTI Vsako nedeljo vabljeni na ogled naslednjih zbirk: • IPAVČEVA ZBIRKA IN LIKOVNA RAZSTAVA EX TEMPORABLAGOVNA 2006, POŠ Blagovna • RIFNIK IN NJEGOVI ZAKLADI, Zgornji trg v Šentjurju - 8.00-11.00 • KOZJANSKO ŽARI, Planina 37 -10.00-12.00 • ETNOLOŠKA ZBIRKA ŠMID, Planina 37 - 10.00-12.00 • MUZEJ JUŽNE ŽELEZNICE ŠENTJUR, Železniška postaja Šentjur - po dogovoru • GLAŽUTE NA OBMOČJU ŽUSMA, cerkev Sv. Leopolda POHODI IN IZLETI - nedelja, 26. november, ob 6.00 odhod izpred KD Gorica pri Slivnici IZLET PO HALOŠKI POTI (Naraplje-Donačka gora) ŠPORT - torek, 21. november ob 17.15, Športna dvorana Hruševec Šentjur Košarkarska tekma mladincev KK Alpos Kemoplast: Maribor A - petek, 24. november ob 18.00, Športni park Šentjur HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR NAS MINUT - sobota, 25. november, Športna dvorana Hruševec Šentjur - ob 10.00 košarkarska tekma kadetov KK Alpos Kemoplast: Pivovarna Laško - ob 19.00 košarkarska tekma članov KK Alpos Kemoplast: Triglav Kranj -nedelja, 26. november ob 17.00, Športna dvorana Hruševec Šentjur Košarkarska tekma mladink ŽKK Šentjur-Šmarje : Ked Panter Ilirija v Loki pri Žusmu - po dogovoru Ogled zbirk je možen tudi vsak dan po predhodnem dogovoru. Informacije o ogledu zbirk so na voljo na: TIC Šentjur Ul. Skladateljev ipavcev 17, p.p. 55, 3230 Šentjur Tel. +386 3 749 25 23 Mobi: 041 660 091 tic@turizem-sentjur.com www.sentjur.si BREZPLAČNO SVETOVANJE OTROKOM, MLADOSTNIKOM IN ODRASLIM V STISKI pisarna Rdečega križa Šentjur, Mestni trg 5 vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Informacije: svetovanje_sentjur@yahoo. com Mladinski svet Šentjur Mestni trg 2 3230 Šentjur PRIREDITEV DAN KAR TAKO 25.11.2006 10:00 - 18:00 Kulturni dom Šentjur Mladinski svet Šentjur vabi na prireditev »Dan Kar tako«, v ! okviru katere se bodo predstavila mladinska in druga društva | občine Šentjur. Društva bodo predstavila svoje aktivnosti in | izvedla različne delavnice. DAN ODPRTIH VRAT MLADINSKIH IN DRUGIH DRUŠTEV OBČINE ŠENTJUR Vabljeni, da se jim pridružite! Prihaja Styria V novembru se nam obeta tudi prireditev Glasbeno popotovanje, na katerem vas bo kvartet Styria skozi glasbo popeljal na pot okoli sveta. Kvartet Styria sestavljajo flavtistke Klavdija Feguš, Asja Grauf in Simona Vake ter pianistka Mojca Krajnc. Skupaj nastopajo že tri leta, med drugim so se predstavile na festivalu Lent, v Beogradu in Novem sadu, tokrat pa se jim bo kot gost pridružil klarinetist Janez Benko. Prireditev bo potekala v sklopu že znanih Ipavčevih dnevov, in sicer v četrtek, 23. novembra ob 19.30, v Kulturnem domu Šentjur. Šentjurske 0 NOVICE Naročilnica Naročilnico pošljite na naslov: Šentjurske novice, pp 43, Šentjur Naročam se na štirinajstdnevnik Šentjurske novice. Polletno naročnino bom plačal-a v predvidenem roku. Cena enega izvoda je 300 SIT Ime in priimek: Naslov: Pošta: Podpis: ________________________________ Šentjurske novice lahko naročite tudi na emajl sentjurske.novice@siol.net ali telefon 041-759-816 ^ e JVA6BAMA KBIŽAJVKA Šentjurske 0 NOVICE Nagradna križanka NOVEMBER (2) n _________j v Rešitev križanke iz prejšnje številke je: »Najlepše ograje za vaš prostor in dom izdela Strojkovina Celje.« Omenjeno podjetje reševalcem od decembra naprje podarja tromesečno naročnino na Šentjurske novice. Izžrebali smo: Katico Košir iz Šentjurja, Slavo Kovačič iz Dramelj in Karmen Drobne s Planine. Rešitve tokratne križanke (geslo) skupaj s kuponom pošljite na naslov Šentjurskih novic, p. p. 43, 3230 Šentjur, do petka, 1. decembra. VICE IZ (©NABIRALNIKA ZBIRA SILVESTER LAH JEZEN ŠEF "Šoferja bom odpustil. Toliko, da me danes ni povozil!" se razburja direktor. "Oh, lepo vas prosim, dajte mu še eno priložnost," se oglasi tajnica. JELINČIČ IN GOBE Se odpravi Jelinčič nabirat gobe. Pa opazi gospoda, ki se sklanja proti rdeči mušnici, da bi jo pobral. Jelinčič ga želi opozoriti: "Gospod ..." Gospod pa: "Šta je?" Jelinčič: "Najboljše so z jajci." POSILSTVO Na številko 113 kliče ženska:"Na pomoč! Pravkar me je posilil Črnogorec!" "Kako pa veste, da je bil ravno Črnogorec?" "Ker sem morala delati vse sama!" PREPIRČEK Mož in žena sta se na 40. obletnico poroke skregala. Mož ji reče: "Ko boš umrla, ti bom dal na nagrobnik napisati: Tu leži moja žena - mrzla kot vedno." Žena mu odgovori: "Ko boš ti umrl ti, bom napisala: Tu leži moj mož - končno trd." JANEZEK Učiteljica je vprašala učence: "Katera žival daje jajca?" "Gos!" se je oglasila Metka. "V principu res, toda jaz sem mislila na kokoš," je rekla učiteljica. "No, in katera žival daje mleko?" "Koza!" se oglasi Mateja. "V principu res, toda jaz sem mislila na kravo!” Nenadoma se oglasi Janezek: "Učiteljica, tudi jaz znam eno uganko! Ko ga daš noter, je trd, ko ga vzameš ven, pa je mehak. Kaj je to?" Učiteljica je zardela in obstala kot vkopana. "Ampak, Mihec...!" "V principu res," je odgovoril Mihec," toda jaz sem mislil na žvečilni gumi!" PIJANI DOLENJCI Trije mrtvo pijani Dolenjci gredo iz gostilne po železniških tirih. Po nekaj korakih reče prvi: "Ne zastopm zakuga so dons štenge taku narazn ..." Čez čas potoži drugi: "Kaku je ta agraja taku nisku pastaulena Pa se oglasi še tretji: "Konc prablema! Lift že prhaja!!" AKTIVNA ŽENA Prvi dan: "Dragi, grem na fitnes." "Dobro, draga." Drugi dan: "Dragi, grem na aerobiko." "Dobro, draga." Tretji dan: "Dragi, grem na jahanje." "Pojdi draga, konj te je že trikrat klical." 0 center selič center pozornosti elektro bum trgovina s tehničnim blagom Anton Selič s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur tel: 03 746 46 61; 03 749 09 50; fax: 03 746 46 75; gsm: 041 684 335 elektronska pošta: center.selic@siol.net BATERIJE MEGA N OMOl 11E TO/20071 Vsak torek poletite najceneje na Planet Tuš. Zabava po nižji ceni je ob torkih zagotovljena! Izberite nekaj zase: KINO: ob nakupu 1 kino vstopnice, BILJARD: ob nakupu 1 ure biljarda, BOVVLING: ob nakupu 1 ure bovvlinga, RESTAVRACIJA IN PICERIJA TUS: 1 kos pice in Bdel Cole (1,63€) SLAŠČIČARNA DE LA CREME: 1 kos kremne rezine in kava llly (1.46C) ŠE VEČ UGODNOSTI: ww^.planet-tus.com Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje io a, 3000 Celje feOPTIK^ GLEŠČIČ BORIS, s.p. Gregorčičeva 4, 3000 Celje OČESNA AMBULANTA Ul. Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 746 24 50 Vsak ponedeljek ob 15:00 uri OKULISTIČNA AMBULANTA