Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ■/• leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 30.
Uredništvo in upravniStvs Je v Ljubljani v GregoičU, čevl ulici 23. — Rokopisov, ne vračamo. — Račun prt.
v-	... * m	po8t'hranUnlcl y LJublJapjl,
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo st. 11.953.-mst.35-®».
Izhaia vsak torek’če'
trtek in soboto
Liubliana, torek 10. marca 1936
posamezni «** VCSfICi številki Din
Temne sile
Brez pretiravanja se more reči, da bi pri nas bilo že davno vse boljše in naše gospodarstvo že na mnogo višji stopnji, če se ne bi vedno znova in na vseh poljih pojavljale neke temne sile, ki zaradi svojih osebnih koristi ovirajo in preprečujejo zdrav gospodarski razvoj našega naroda. Pri boju zaradi nepotrebne unifikacije in mo-nopolizacije šolskih knjig je bilo zadnjič zopet odkrito pokazano na te temne sile. In v resnici so samo temne sile mogle zopet povzročiti debato o šolskih knjigah ter tako silno po nepotrebnem razburiti vso javnost. Šest let je bil že mrtev zakon o šolskih knjigah in bil je po pravici mrtev, ker se je izjavil proti njemu glavni prosvetni svet, ki je glede tega zakona pač najbolj kompetenten. Vsak človek bi mislil, da je s tem ta zadeva že končana in povsod drugod, kjer vladajo normalne razmere, bi tudi bila, le pri nas ne! Kljub glavnemu prosvetnemu, svetu, kljub odločni odklonilni izjavi učiteljstva, staršev, vseh prizadetih gospodarskih strok, se posreči nekim temnim silam, da spravijo že pokopano stvar zopet na dan in da raz-! hurjajo z njo vso javnost. Kakor \ da bi bili interesi teh temnih sil več ko vsi drugi interesi in vsa volja naroda.
A v zadnjem času so te temne sile delavne,tudi na drugih poljih. Znano je, da imamo v državi več tvornic vagonov, poleg tega pa še velike železniške delavnice in da bi mogle te kriti vse naše potrebščine, če bi se seveda dovolj pobrigali za njih napredek. Toda nekomu je padlo v glavo, da treba brez ozira na vse že obstoječe tvor-nice in delavnice ustanoviti novo in tako smo zadnjič čitali, da so v nevarnosti železniške delavnice v Mariboru. Vso Slovenijo je ta vest nad vse razburila, kajti gospodarski polom bi zadel Maribor, če bi se ta vest uresničila. Okoli 16 milijonov Dip bi izgubil Maribor na zaslužku. K vsem številnim drugim izgubam, ki jih ije moral naš obmejni in nacionalno tako silno važni Maribor že izgubiti, naj bi prišla še nova izguba! Nikjer pa nobene kompenzacije! Kako si neki ti ljudje, ki si upajo s takšnimi predlogi na dan, predstavljajo gospodarsko življenje mest?
Ponovno so bile tudi že v rfaši javnosti vesti, da namerava državno podijetje v Zenici začeti izdelovati iste predmete, ki jih že izdeluje Kranjska^ ind. družba na Jesenicah Namera je nastala po znanem našem receptu-, da se takoj sto ljudi zaleti tja, kjer je imel eden uspeh in da so potem vsi brez uspeha. Sedaj se spet govori, da se namerava izdati za modernizacijo in razširjenje Zenice nad 200 milijonov Din. Saj ne bi bili v teh težkih časih nič rekli, če bi se izdalo tudi še 100 milijonov več za investicijo, ki pripomore k naši gospodarski osamosvojitvi in ki se more izkazati kot gospodarsko dobro. Toda o nameravani investiciji za Zenico tega ni mogoče reči in dejansko bi bilo izdanih vseh 200 milijonov le zato, da bi se delala konkurenca domačemu podjetju. Kaj imamo res toliko denarja, da moremo metati takšne vsote skozi okno? Da bo brezglavost te namere še bolj očitna, pa istočasno ni mogoče dobiti le polovico tako velike vsote za izpopolnitev podjetja, ki je polno zaposleno, ki edino izvršuje te
predmete v državi in ki je za državno obrambo največje važnosti. Da se ne bo nam očitalo, da zopet govorimo le za Slovenijo, pripominjamo takoj, da gre za podjetje v osrčju Srbije!
Tako nam neke temne sile vedno sproti ustvarjajo nove težave in zaradi teh temnih sil ni varno niti eno podjetje v državi, da ga z državno močjo podprta konkurenca lepega dne ne zruši, In potem se
še kdo čudi, če zasebna iniciativa pada, če si ljudje ne upajo investirati v gospodarska podjetja. Saj bi na glavo padli, če bi investirali, ko pa nikdar ne vedo, kaj jim prinese odnosno vzame jutrišnji dan.
Slaba politika se začenja, kadar o njej odločajo temne sile. Teda še neprimerno nevarnejše je, kadar dobe temne sile vpliv na gospodarstvo. Zato treba temne sile čisto izločiti iz našega gospodarske-
ga življenja in zato treba že enkrat ustanoviti korporacijo, ki bo odločala o naši državni gospodarski politiki. V tej korporaciji bo kontrola javnosti tako močna, da ne morejo priti temne sile niti do besede. Zato pa ustanovite že enkrat gospodarski svet, zlasti še, ko nas dejanja uče, da naš politični parlament za gospodarska vprašanja ni dorasel.
Proti vsakemu zvišanju
davščin
Davčna moč liublianskega prebivalstva
ie že izčrpana
V ljubljanskih dnevnikih so bila objavljena obširna pojasnila, zakaj je treba zvišati ljubljanske davščine. Med drugim se pravi v teh pojasnilih, da je novi zvišani ljubljanski proračun sanacijski in da bodo višje davščine potrebne le začasno, čez nekaj let pa zopet znižane.
iNe enega in ne drugega opravičila ne moremo sprejeti. Nikak-šna sanacija ni v tem, če se pod pezo davkov že omahujočemu davkoplačevalcu poveča breme v tej meri, da pod njim gospodarsko popolnoma propade. To bi bila sanacija, ki je na las podobna oni slavni operaciji, po kateri se reče: Operacija se je posrečila, pacient pa je žal umrl! Hvala lepa za takšno sanacijo! Če že mora pacient umreti, ga res ni treba podvreči še mukam operacije!
Še manj smisla ima prazna tolažba, da bodo novi davki le začasni. Prvič ni s takšno tolažbo davkoplačevalcu nič pomagano, kajti kar bo moral plačevati čez leta, to zanj niti primeroma ni tako važno, ko to, kar mora plačati takoj. In če davkoplačevalec mora ugotoviti danes, da ne more tega plačati, kar se od njega takoj zahteva, potem je zanj presneto vseeno, če se ga tolaži, da bo čez deset let moral plačati manj. Kajti; če ne plača tega, kar se zahteva od njega danes, bo pognan takoj na dražbo, na to pa, da bo njegova davčna dolžnost čez leta manjša, pa ne da noben upnik niti pare in niti sama mestna občina.
Sicer pa; kje pa je le kakšna sled jamstva, da bo čez leta davčno breme znižano in da bodo nove davščine le začasne. Dosedaj je še vedno bilo tako, da so enkrat vpeljani davki tudi vedno ostali. Pa čeprav se ije pripetilo, da je kateri davek formalno padel, je dejansko moral davkoplačevalec plačevati vedno več. Padla je dohodnina, mesto nje pa imamo pri-dobnino. Ali plačuje sedaj davko-plačeval ec manj davkov?
Povišanje davkov se utemeljuje z nujnostjo uravnovesenija proračuna. Toda pri tem se pozablja na osnovno zahtevo zdravega proračuna, da je v skladu z davčno, močjo prebivalstva, ki naj plača ta proračun. Ce proračun ni v skladu s to osnovno zahtevo zdravega proračuna, potem so vse njegove postavke fiktivne, ker eno so postavke, sklenjene za zeleno mizo, in drugo so dejansko dosežene. 0 tem se je mogla ljubljanska občina lani temeljito prepričati, ko so se izjalovile vse nade na lansko zvišanje trošarin in
uvoznin. Zvišanje je bilo pač previsoko in prebivalstvo ga ni zmoglo in zato ni prineslo onega finančnega učinka, kakor se je pričakovalo. Tudi pri tramvaju je lahko občina spoznala, da so eno proračunani dohodki, drugo pa dejansko doseženi.
Proračun je uravnovešen šele takrat, kadar je v skladu z davčno močjo prebivalstva, ne pa, kadar izkazuje na papirju iste dohodke in izdatke. Nikamor se ne pride, če se najprej določi vsota, ki jo mora doseči proračun, potem pa se začne privijati davčni vijak, da se iztisne iz davkoplačevalca preračunana vsota. Tudi najbolj delujoč vijak se more priviti le do zadnjega zavoja in ta zavoj je bil že lani dosežen, kakor je razvidno iz števila propadlih zasebnih gospodarstev, ter iz neuspeha lanskih poviškov trošarin in uvoznin. Ne delajmo si vendar nikakih iluzij! Pri proračunu so iluzije že celo napačne.
Seveda se nam bo reklo, toda
kakšne bodo posledice, če bo proračun neuravnovešen? Predvsem moramo reči, da nikjer ne sledi, da bi moral vsak proračun brez višjih davščin biti neuravnovešen. Treba ga je pač primerno znižati in če pri že izvršenem znižanju še ni dovolj dohodkov, potem ga je treba znižati še bolj. To na vse zadnje oblasti, kadar gre za proračun zasebnih gospodarstev zelo dobro vedo. Ko so znižali drž. uradnikom plače, ni nihče vprašal, kako bodo z znižanimi plačami spravili svoj' proračun v red! Kratko-malo so ga morali spraviti! Marsikateri uradnik ga ni mogel drugače, kakor da je poleg vseh mogočih redukcij izdatkov, moral tudi kakšno stvar prodati. Tudi za ljubljansko občino ni druge rešitve. Ce ne more spraviti proračuna z rednimi dohodki v red, potem si naj pomaga tudi s prodajami. Ali je treba, da je občina največji hišni posestnik? Ali je treba, da ima hiše, ki predstavljajo sicer večmilijonske vrednosti,
od katerih pa ima občina sanid milijonske izgube? Takoj bi bita občina za par milijonov na leto ha boljšem, če teh hiš ne bi imela! Zakaj jih potem ne proda, da do1 bi vrhu vsega še denar? A v novem proračunu ni predviden e<j prodaje hiš niti najmanjši znesek!
Pravi se, da je bilo mestno go* spodarstvo preje zavoženo in da ga treba sedaj spraviti v red, kar pa je mogoče le z žrtvami. Reci* mo, da je res, da je mestno gospodarstvo zavoženo, toda na dru* gi strani je še bolj res, da jq ljubljanski davkoplačevalk čisto brez krivde. Vsi proračuni so bili potrjeni od finančnega ministra in ono ima zato tudi del odgovorno? sti za mestno gospodarstvo. Leta in leta pa tudi nihče ni vprašal ljubljanskega davkoplačevalca, kakšno upravo zahteva in kako naj se vodi mestno gospodarstvo. Drugi, ne pa ljubljanski davkoplačevalci, so odločali o mestnih financah. Naj sedaj ti tudi store svojo dolžnost do mesta. Šest milijonov naj plača mesto za posle, ki jili opravlja država! Za ljubljanskega davkoplačevalca nekaj čisto nemogočega! Zato naj država svoje posle tudi plača sama! Koliko pa znašajo od 1. 1919. dalje dolgovi države za razne neplačane račune občini? Koliko je država dolžna na elektriki, na vodarini in tako dalje? Zakaj se ne bi na vse zadnje kompenzirale te stare terjatve Ljubljane z onim, kar naj sedp| plača Ljubljana za državo!
Pa je še dosti drugih potov,'da se najde izhod brez povišanja mestnih davščin. Seveda pa 16 pod pogojem, da se nikdar ne pozabi, da je davčna moč Ljubljane čana izčrpana in da se mora tema dejstvu prilagoditi tudi proračun! Samoi na ta način pa se tudi pri* de do realnega in zdravega pro* računa.
Težave	izvozniko
Težki	očitki	izvoznikov
Iz krogov mariborskih izvoznikov smo prejeli naslednji dopis:
Sadna kampanja je sicer že zdavnaj za nami,, zato pa so se težave in križi naših izvoznikov vprav šele začeli. Obstojajo v prizadevanju, kako priti do denarja, da ne bodo namesto pričakovanega dobička od izvoza imeli samo izgubo. Slednje je namreč prav lahko mogoče. Ce so naši izvozniki delali še tako previdne kalkulacije, ni skorp gotovo nihče računal s politiko Narodne banke, ki si prizadeva sedaj na vse načine, da bi pospravila glavni dobiček letošnje izvozne sezone, eksporterji pa naj bodo veseli, da pri vsem svojem riziku in ogromnih naporih ne bodo imeli preve-likih izgub. Pa ne samo Narodna banka, tudi Prizad je tisti, proti kateremu se sedaj po zaključku izvozne sezone obrača nejevolja eksporterjev, ki so vložili v posel ogromne vsote, katere so si dostikrat izposodili na visoke obresti, sedaj pa zaman čakajo na premije.
Po sporazumu nam Nemčija povrne razliko v carini za ala rin-fuza do 24. septembra uvožena jabolka od 4 % RM na 2 RM. Do 24. septembra je znašala namreč carina za jabolka 4 K RM in šele od 25. septembra do 31. decembra 2 RM. Omenjeno razliko, ki pri-
pada našim izvoznikom, je za nje kasiral Prizad ter jo priznal v obliki premije Din 3000-— od lOton-skega vagona. Skupno znašajo te premijo okrog 500.000 Din in bi jih naši izvozničarji nujno potrebovali. Dasi jih je Prizad že dobil, jih pa še dosedaj ni izplačal, kljub teinu, da ima tudi on od njih znaten dobiček, saj znaša razlika pri desettonskem vagonu v resnici 4200 Din, od katerih je priznal izvozničarjem samo 3000 Din, 1200 dinarjev pa. mu ostane.
Še večje težave imajo izvozniki z Narodno banko. S 15. januarjem je bil uveden celoten zasebni kli-ring z Nemčijo. Nakaznice, ki jih je izdala Narodna banka, pa no-tirajo na borzi samo po Din 14'— namesto v višini oficialnega klirinškega kurza po 17-50. Za izvoz-ničarje, ki denar nujno potrebujejo in ki ne morejo čakati, da pridejo v kliringu na vrsto, pomeni to zopet 20—22% čiste izgube — prav toliko ali pa še več, kolikor znaša njihov čisti dobiček pri vsem izvozu. Ista krivica se godi izvoznikom : pri odkupu avanznih pisem, ki jih plačuje Narodna banka zOpet po 14 Din. Čisto verjetno je, da je Nemčija zaradi take politike tudi ukinila uvoz perutnine iz Jugoslavije, saj nemški gospodarski krogi javno
očitajo, da se pri nas ruši kurz marke.
Od neizčrpanega ostanka lariJ skega kontingenta nam je Netn-čija dovolila še uvoz 360 vagonov jabolk v januarju in februarju akt rinfuza proti carini 4 % RM bre* premije. Ker pa je radi vremenskih razmer cena sadja v Nemčiji nagloma popustila (radi toplega vremena so bili nemški sadni trgovci prisiljeni vreči na trg večje količine vskladiščenega sadja, da se ne bi pokvarilo), ni prišlo do nobenih zaključkov, dasi so imeli naši izvozničarji pripravljeno znatno količino vskladiščenih jabolk za izvoz. Nemci so plačevali jabolka po 3% do 4 Din, kar nikakor ni ustrezalo in bi morala biti cena vsaj po 4% do 5 Din, da bi se izvoz z velikim rižikom vsaj deloma izplačal. Zaradi tega ni prišlo v določenem roku do nobenih zaključkov. Združenje sadnih eksporterjev je ukrenilo potrebno kd^ rake, da se prenese preostanek neizčrpanega kontingenta, odobren za januar in februar, še na ma4-rec. Zadeva sicer še ni' rešena, vendar je Združenje že dobilo zagotovilo, da bo rešitev ugodna. Tozadevna pogajanja vodi. Prizad in bodo vsak čas zaključena.' Na ta način bo mogoče izvoziti ■ vso zaloge, ki šo od lanske izvofede kampanje preostale. dol I t )
Rekonstrukcija vlade
i V soboto je bil sprejet ministrski predsednik dr. Milan Stojadi-aovič od kneza namestnika v avdienci ter mu podal demisijo vsč-ga kabineta. Knez-namestnik je nato sprejel v avdienci predsednika senata in predsednika skupščine ter nato zopet predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter mu sporočil, da je kr. namestništvo demisijo vlade sprejelo, obenem pa je poverilo dr. Stojadino-viča s sestavo nove vlade. Nato je bil predsednik dr. Stojadinovič Sprejet v avdienci še od obeh drugih kr. namestnikov, nakar je bil podpisan kmalu nato ukaz o imenovanju nove vlade.
Izvršene so bile pri tem te iz-premembe:
' Mesto vojnega ministra je pre-vael načelnik generalnega glavnega štaba armijski general Marič Ljubomir, preje komandant zagrebške armije.
Iz vlade je nadalje izpadel pravosodni minister dr. Mile Mišku-liu. Pravosodno ministrstvo je začasno prevzel minister za soc. politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Za ministra za telesno vzgojo pa je bil imenovan dr. Josip Kogič, ki je bil izvoljen na Je vtiče vi listi in ki je rodom iz Senja.
liot minister brez portfelja pa
je imenovan inž. Voja Gjor-gjevi^ kpt zastopnik Narodnega kpiečkega kluba, ki je s tem prešel y vladno večino in ki jo znan zadružni (delavec.
, ftvejjer jp nova vlada že prisegla.
grada in Ljubljane, -ki jih določijo pristojne zbornice.
Anketa bo razpravljala o teh predmetih:
1. droge, ki v farmakopiji niso označene s križcem, odnosno, ki nimajo podobnega učinka;
2. kemične spojitve, naštete v farmakopiji, razen onih z enim ali dvema križcema in ki niso razdeljene v praških ali so netableti-rane;
3. naravne in umetne mineralne vode in soli (razen arzenskih) in vsa mineralna blata;
4. sirupi, masti (unguenta, mazila), razen onih z enim ali dvema križcema;
5. eterična olja in dišave;
6. galenski preparati, razen onih z enim ali dvema križcema;
7. zdravilne specialitete in zdravila s posebej zavarovanim imenom, toda samo oni, ki se uporabljajo izključno samo za zunanjo
uporabo in ki ge vsebujejo snovi z enim ali dvema križcema;
8. preparati, ki se uporabljajo kot čaji in ki nimajo snovi z enim ali dvema križcema;
9. strupi iz skupine II. in III. uredbe o prometu in kontroli strupov;
10. kozmetični preparati in drugo sanitetno blago.
Potni stroški in dnevnice delegatov gredo v breme ustanov, ki jih delegirajo.
Sofizmi GL nabav- zadruge
Odgovor" Glavne zemlioradniike nabavlialne
zadruge zbornicam
Ljubljansko trgovstFO in ' mestni proračun
y .ponedeljek zvečer je bil v {Tm, domu članski sestanek Združba trgovčev, na katerem je porcija) predsednik t>oss o ljubljanskem prpračunu. (Njegovo poročilo objavljamo na drugem mestu). Po njegovem poročilu se je razvila ži-yhhpa debata, ki je dokazala, da Hše trgovstvo odklanja vsak povišek mestnih davščin. Zlasti obstoj vseh malih trgovcev in osobito špeceristov bi bil zaradi novih trošarin ogrožen. Zelo se je tudi kri-tikovalo, da imajo trgovci, ki so najmočnejši davkoplačevalci v Ljubljani samo enega edinega zastopnika v obč. svetu. V protest proti tenru neverjetnemu omalovaževanju trgovstva so mnogi zahtevali, da odstopi še predsednik združenja K. Soss kot obč; svetovalec. Večina pa je bila mnenja, da je bojje, (Sp g. Soss pstape, da b° vsaj trgovstvo informirano o delu me^tnp uprave. Zato je bil odklonjen predlog o protestnem odstopu 8 102 prati 45 glasovom.
^oglasno pa je bilo sklenjeno, da «© priredi veliko protestno zborovanje vseh gospodarskih stanov proti vsakemu povišanju mestnih davščin.
Anketa glede prodaje :•	zdravil
. Na predlog stalnega strokovnega sgetg rn preučevanje zdravil ter 'J zvpzi s prodstavkami Zbornice za TOl v Ljubljani, drugih gospodarskih zbornic ter sekcije drogeri. 8|py pri Zvezi združenj v Ljubljani sklicuje ministrstvo za socialno politiko In narodno zdravje ^ dan 2. aprila v Beogradu anketo, ki ppj prouči vsa vprašanja, pl Ud v zvezi s prodajo zdravil v drogerijah ter nato predloži ministrstvu potrebne predloge. K tej aukett sp povabljeni:
• Sef lekarniško-kemičnega odseka ministrstva, zastopnik trgovinskega ministrstva, zastopnik zveze lekarniških zbornic v Beogradu, trije zastopniki stalnega strokovnega »veta za proučevanje zdravil dva zastopnika lekarniške zbornice, en zastopnik zveze veledroge-ristov, trije zastopniki drogeristov
Glavna zemljoradniška nabav-ljalna zadruga v Beogradu je imela te dni svojo plenarno sejo, na kateri je odgovorila znani resoluciji gospodarskih zadrug glede privilegijev nabavljainili in konzumnih zadrug. Odgovor Glavne zadruge je v več ozirih nad vse zanimiv in dragocen, a tudi značilen za moralno višino zadruge, ki se odkriva iz njenih zofističnih zavijanj.
Takoj v začetku odgovora se priznava, da nabavljalne zadruge vedno bolj izrivajo posredovalno trgovino in da one v vedno večji meri zalagajo vas z vsemi potrebščinami. To je priznanje, ki ga je treba posebej podčrtati. Saj iz tega priznanja sledi, da posli trgovca vedno bolj padajo, da je zato tudi njegov dobiček vedno manjši, a samo od dobička pa se plačuje pridobnina. Logično bi torej bilo, da je davčna osnova za trgovca od leta do leta manjša, kakor je tudi njegov dohodek od leta do leta manjši, Nabavljalne zadruge, ki so najvječje in načelne nasprotnice trgovca, katerih vodilni reprezentanti se niso bali izreči celo na javnem zborovanju grožnje, da ne bodo preje odnehali, dokler ne izgine zadnji trgovec, te nabavljalne zadruge torej priznavajo, da dobiček trgovca stalno pada in s tem tudi višina davčne osnove. Tega jasnega dejstva pa še vedpo nočejo videti davkarije, ki kar neprestano zvišujejo trgovcem pridobnino! Ali se pri takšnem očitnem preziranju dejstev more še ■govoriti o vestnosti davčne uprave?
Odgovor Glavne zadruge pa ima še drugo dragoceno priznanje. Priznava namreč, da zadruge res ne plačujejo pridohnine. Po besedah Glavne nab. zadruge je torej položaj naslednji: Posli trgovca padajo, njegov čisti dobiček se krči, a le trgovec plačuje pridobnino. Posli nabavljalnih zadrug pa se večajo, naravno zato tudi zaslužek, a pridohnine ne plačujejo. Naravni učinek tega je, da je celotni čisti dobiček, od katerega se odmerja pridobnina vedno manjši. Državni dohodki morajo zato padati. Če torej hoče država to svoje nazadovanje dohodkov preprečiti, potem je za njo samo eno sredstvo:	da zniža pridobnino
onim, ki manj zaslužijo in da jo začne pobirati od onih, ki več zaslužijo. Samo to je logična posledica priznanja Glavne zemlij. nab. zadruge. 8amo to in nič drugega pa so zahtevale tudi gospodarske zbornice. Pravilnost njih zahteve je torej Glavna nabavljalna zadruga v celoti potrdila!
Slabost svojega odgoyora je menda Glavna zadruga tudi sama čutila in zato si je skušala pomagati z neverjetno drznim in glu-pim zofizipom- Pravi namreč: Vsak potrošnik kupuje, kjer hoče. Ce kupuje v trgovini, potem potrošnik ni obdačen in naj kupi kolikpr hoče. Prav tako pa tudi ne potrošnik, ki kupuje v zadrugi. Zadruga pa pi prav za prav aič drugega ko vsota potrošnikov, zato je tudi naravno, da ne plačuje pridobnino, Stvar pa je v tem, da je zofizem Glav. nab. zemlj. za-
garkoli prepričati. Kajti pridob-nine v resnici ne plačuje noben potrošnik, temveč le prodajalec. Od prodaje ima trgovec dobiček, od prodaje ima zadruga dobiček, od tega dobička pa sc plačuje tudi pridobnina. Primerjati treba prodajalce, ki so davčni zavezanci, ne pa potrošnike, ki sploh niso davku podvrženi. In potem zazija takoj ona nezaslišana krivica, da mora en davkoplačevalec plačevati davke, drugi pa ne! Ali naj na tej krivičnosti temelji morala zadružništva?
Toda Glavna zemlj. nabav, zadruga ni niti s tem nezaslišanim zofizmom zadovoljna, temveč ga še podrobno izpopolnjuje. Pravi namreč, da zadruga sploh ne prodaja blaga, temveč ga le deli Članom, in cena, ki ijo plačuje njen kupec, ni prodajna cena, temveč le obračunska tržna cena! Manjka samo še, da bi izjavila ta dična zadruga, da denar, ki ga daje za blago njen kupec, sploh ni denar, temveč neki papir Narodne banke! Presneto dobro mora iti Gl. zem. nab. zadrugi, da si upa na tak način norce briti!
Končno pravi Gl. z. n. zadruga,
da pri zadrugi sploh ne more biti izgube, ker nabavlja samo to, kar gotovo proda svojim zadružnikom. Ni mogoče reči na to nič drugega, kakor da smo v zadregi, če naj bolj občudujemo ignoranco ali pa cinizem zadruge! Notorično je vendar, da imajo velike nabavljalne zadruge posebne fonde za kritje izgub pri blagu! Notorično je nadalje, da je cela vrsta zadrug in konzumov tako zelo špekulirala, da je šla v konkurz! Gospodje od Gl. zadruge pa se delajo nevedne, kakor da bi živeli kje na luni!
Tako jp ves odgovor GJavne zemljoradniške nabavljalne zadruge v resnici nič drugega ko eno samo veliko priznanje pravilnosti osnovne zahteve trgovstva, da mo-
••e o	’
rajo biti v davčnem oziru vsi davkoplačevalci enaki! Zahteva, da plačuj višje davke oni, ki manj zasluži, zato da bo davka prost tisti, čegar dobiček narašča, pomeni višek davčne nemoralnosti, ki jo zofizem, kakršnega razvija Glavna zemljoradniška nabavljalna zadruga, postavlja v še posebno ostro luč!
Kal /e s trošarino na špirit
Trošarina na špirit ie dala lani samo 3 miliione dinarjev
žara od te trošarine samo 3 milijone Din na leto. Nikakor pa ni
(od teh po eden iz Zagreba, Boo- druge preočiten, da bi mogel ko-
»PoUtika« pripoveduje, da je v zadnjem času nastala v Beogradu silna borba zaradi nameravanega amandmana, da se prepove tvor. nicam za špirit izdelovanje žganja, Zastopniki velikih tvprnic za špirit da so na vse strani delavni, da bi se ta amandman preprečil. Vsa bprba pa da je nastala zaradi dovpljenega uvoza 300 vagonov grškega grozdja, ki ga naj bi porabile špiritne tvornice za izdelavo špirita.
Proti temu uvozu so namreč ne brez razloga zelo energično nastopili naši vinogradarji. Jugoslavija pridela Okoli 4,25 milijona hektolitrov vina na loto, ki ga doma ne more potrošiti. Izvoz vina pa je silno padel, in sicer od 17,07 milijona kg v 1. 1931. na 1,2 milijona kg v 1. 1934. Naši domači vinogradarji bi zato mogli sami nuditi dovolj grozdja za pridelovanje špirita. Toda tudi drugih proizvodov za izdelovanje špirita imamo v državi v zadostnih količinah. Tako morejo dobaviti sladkorne tvornice tvornicam za špirit 2.800 vagonov melase, kar bi 'zadostovalo za ves špirit, ki se pri nas izdela. Poleg tega pa bi mogli izdelovati špirit tudi iz krompirja, kopuze in sadja. Ni torej nikake potrebe po uvozu grškega grozdja-Ker pa špiritne tvornice kljub temu silijo na uvpz grškega grozdja, se je začela zadeva preiskovati še naprej in pri tem so se ugotovile zppet enkrat tudi že davno ugotovljene resnice, da namreč donaša državi trošarina na špirit silno ma|o, pa čeprav je nad vse visoka. Še leta 1930. je dala trošarina na jjpMt 100 mili-jonoy Djn, sedaj pa prejema dp-
proizvodnja špirita padla, temveč izkoriščajo špiritne tvornice redno ves njim dovoljeni letni kontingent v višini 1000 vagonov špirita. Trošarina pa se plačuje le od špirita, ne pa tudi od žganja. Ce torej proda tvorničar špirita svoj špirit kot žganje, potem tudi ne plača nikakega davka. Na ta način si prihrani le pri enem vagonu nič manj k® 1)40.000 Din, kolikor bi znašala trošarina na špirit.
Razumljivo je torej, Če so tvornice za špirit silno nasprotne temu, da bi se jim prepovedalo izdelovanje žganja. Če bi narproč izdelovale samo špirit, potem se tudi ne bi mogle Ogniti plačevanju trošarine na špirit. Amandman, ki naj bi prepovedal tvornicam izdelovanje žganja, ima Tavno ta cilj, da bi se trošarina na špirit plačala v polnem znesku in da bi na drugi dtrani prišli tudi kmetovalci na svpj račun. Mesto 3 milijonov bi dobila država tudi do 300 milijonov in za toliko bi se mogli tudi drugi davki znižati ali pa povečati ijavna dela. Sicer pa se bo v kratkem videlo, kako se je končal ta boj zaradi trošarine na
špirik
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobj in gvetlolika »rajee. ovratnike in manšete. Pero. suši, monga Ib lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljnii?ki paaip 4-0. Selenbnrgova ul. 8 Teieton St. 22-72.
Politične vesti
V soboto opoldne je bila nenadoma sklicana seja nemškega parlamenta, ki bo morda imela za Evropo še usodepolne posledice. Na tej seji, ki je bila polnoštevilno obiskana, je namreč Hitler odpovedal locarnsko pogodbo in naznanil, da nemška armada že koraka v demilitarizirano Porenje in da je torej zadnja še veljavna določba Versajske pogodbe glede vojaških omejitev Nemčije padla.
Sejo je otvoril predsednik parlamenta Goring, ki je bil v paradni uniformi ln ki se je na kratko spominjal umrlih poslancev ter v Švici umorjenega narodno socialističnega voditelja Gustloffa, nakar je podal besedo Hitlerju.
Hitler je najprej ponovil staro nemško trditev, da je bila Nemčija enako ko drugi narodi proti svoji volji potegnjena v svetovno vojno, ki se je končala z nesrečnim Versajskim mirom, ki pa ni prinesel miru. Nato je dejal, da je 1. 1932 zmagal nad boljševizmom in da se je vsa tri leta, kar je kanceiar, trudil, da bi dosegel zbližanje s Francijo.
Namesto pa, da bi Francija njegove spravne ponudbe sprejela, je ratificirala pakt s sovjetsko Rusijo, ki je naperjen izključno proti Nemčiji. S tem paktom je prevzela Francija za primer vojne med Nemčijo in Rusijo obveznosti, ki da presegajo okvir pakta Zveze narodov. Francija da si je nadalje s tem paktom prilastila pravico, da ona določi, kdo je napadalec. To pa da je v nasprotju z locarnsko pogodbo. Čeprav je Nemčija ponovno izjavila, da smatra f rancosko-ruski pakt kop nasproten locarnski pogodbi, ni hotela Francija od tega pakta odstopiti. Za Nemčijo zato rti bilo drugega izhoda, kakor da smatra lp-carnsko pogodbo za ugaslo in da je zato dala povelja svojim četam, da zasedejo demilitarizirano ozemlje. Toda je moral storiti tudi zatp, ker je danes Rusija nad vse močno oborožena in more napasti Nemčijo na podlagi pakta tudi z zapadne meje.
Nato je ponudil Hitler Franciji, Belgiji, Nizozemski in celo Litvi 25 letno pogodbo o nenapadanju.
Nadalje da je pripravljena Nemčija skleniti letalski pakt ter tudi vstopiti v Zvezo narodov, če se pakt o Z. N. popolnoma loči od Versajske pogodbe, kar je sedaj praktično že izvršeno. Nemčija upa, da bi se potem tudi sporazumno rešilo vprašanje bivših nemških kolonij. Končno je naglasil Hitler, da nima Nemčija v Evropi nikakih teritorialnih aspiracij.
Predsednik Goring je po Hitlerjevem govoru razglasil, da je nemški parlament razpuščen, ker je dovršil svoje delo in je Nemčija zopet postala popolnoma enakopravna z drugimi velesilami. Nove volitve v parlament bodo dne 29. marca.
Istočasno je vkorakalo v bivše demilitarizirano ozemlje ob Renu 19 bataljonov nemške pehote, 13 artiljerijskih oddelkov in dve eskadri lovskih letal. Nemška vojska je bila od prebivalstva viharno pozdravljena.
Hitlerjeva odpoved locamske pogodbe je napravila na vsem svetu ogromen vtis. Posebno veliko pa je razburjenje v Parizu, kjer nagla-šajo, da je bila z vkorakanjem nemških čet v Porenje zopet kršena Versajska mirovna pogodba. Vlada zaseda permanentno, zunanji minister pa je poklical k sebi veleposlanice in poslanike vsep držav, ki so podpisale mirovno pogodbo.
Y Žepevi pa je nastala zaradi nemške samolastne ukinitve lor carnske pogodbe naravnost panika. Svet Zveze narodov se sestane že v torek. Na zasedanje Sveta pride tudi angleški ministrski predsednik.
Tudi v Londonu je napravila nemška odpoved locamske pogodbe silen vtis. Zunanji minister Eden je takoj odpotoval k ministrskemu predsedniku Baldwinu ter stopi) tudi v stik s francoskim veleposlanikom.
Na nemške ponudbe je najprej obširno odgovoril županji minister Flandin, ki je naglasil, da nemški izgovor na francosko-ruski pakt ne drži. še odločneje je govoril ministrski predsednik Sarraut, ki j£ odklonil nemške pogoje kpt nesprejemljive.
Nadaljnji potek dogodkov bo predvidno naslednji: Svet Zveze narodov se sestane šele v petek, ker bo v torek seja poslanikov sig-natarnih držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo. V četrtek bo ratificiral rusko-francoski pakt senat in bo s tem pakt stopil v veljavo. Francija bo zahtevala od Nemčije, da v 8 dneh umakne svojo vojsko iz Porenja, ker bi sicer zahtevala Francija, da se začno proti Nemčiji izvajati gospodarske in finančne sankcije, kakor jih določa locarnska pogodba. Od nemškega odgovora bo odvisen nadaljnji razvoj situacije.
Denarstvo
Naše denarstvo v januarju
Narodna banka je izdala svo; mesečni pregled o stanju našega gospodarstva za mesec januar. Iz tega pregleda posnemamo te podatke:
Kovinska podloga Narodne banke je še nadalje v stalnem dvigu ter je dosegla v januarju 1.492 milijonov Din, dočim je znašala v januarju 1935 1.284 milijonov Din.
Tudi obtok bankovcev in obvezo na pokaz so v stalnem dvigu. Tako je obtok narastel od 4.288 v januarju 1935 na 4.848 v januarju 1936, obveze na pokaz pa v istem času od 1.292 na 1.504 milijone dinarjev. Obveze na pokaz pa bo-do odslej padale.
Pdsojifa so padla v primeri z lanskim letom od 1.803 na 1.711 milijonov Din.
Obtok kovanega denarja je padel od 970 na ,841 milijonov Din.
Vloge pri hranilnicah in ban kali so se dvignile od 9.945 v januarju 1935 na 10.225 milijonov Din v januarju 1936 ter s tem presegle stanje v januaTju 1933, ko so znašale 10.184 milijonov Din.
Poštna hranilnica v februarju
Število vlagateljev se je povečalo za 4380 na 369.666. Hranilne vloge pa so narasle za 7,27 na
875.7 milijona Din.
Število čekovnih računov se je povečalo za 73 na 25.543, vloge pa so padle za 56 na 1050 milijonov Din. Zmanjšanje vlog je posledica podpisa državnih blagajniških bonov.
Promet po čekovnem računu je dosegel v februarju vsoto 5067 milijonov Din.
•
Kmečki dolgovi so znašali pri 135 vojvodinskih bankah skupno
416.7 milijonov dinarjev, od katerih je bilo urejenih za 203 milijone. Vsi dolžniki vojvodinskih bank so dolgovali bankam 926 milijonov dinarjev.
Med Francijo in Turčijo se vodijo pogajanja za najetje 300 milijonov frankov posojila za turško ■Centralno banko.
Bolgarska vlada je sprejela uredbo o razpisu notranjega posojila v višini 200 milijonov levov. Posojilo bi bilo petodstotno in bi se vrnilo v 6 letih.
Obini zbor Narodne banke
V nedeljo dopoldne je bil v Beogradu občni zbor Narodne banke, ki se ga je udeležilo 241 delničarjev, ki so zastopali nad 38.000 delnic. Občni zbor je vodil guverner dr. Radosavljevič, ki je po izvršenih formalnostih podelil besedo gen. direktorju dr. Protiču, ki je nato iz poročila upravnega sveta p reči tal odstavek o umrlih bivših članih uprave Narodne banke. Nato je prečital gen. dir. dr. Protič še zaključne račune in hilanco Narodne banke ter predlagal, da se izplača na vsako delnico 350 Din dividende, ki naj se začne izplačevati dne 10. marca. Končno je sporočil, da mora občni zbor izvoliti tri člane uprave in tri člane nadzorstvenega sveta.
Kot prvi je nato govoril dr. Ve-lizar Jankovič. Pozdravlja, da so prvič od ustanovitve Narodne banke na njenem čelu strokovnjaki.
V poročilu uprave se poudarja velik optimizem. Toda gospodarski razvoj motijo vedno bolj politični dogodki, ki se zlasti od leta 1935. dalje vedno bolj kopičijo Imperializem so je močno okrepil.
Svetovna trgovina se je sicer v resnici povečala, toda dvig je nastal samo zaradi večjega oboroževanja. Tudi pri nas se je pokazalo nekaj gospodarskega zboljšanja, ki pa ne zadostuje. Tudi ne smemo pričakovati, da pridemo 4o znatnega zboljšanja, dokler se ne uredi naša notranja politična situacija. Še v 1. 1935 smo imeli aktivno trgovinsko bilanco, v letu 1936 pa je že pasivna. Zaradi saukcij proti Italiji izgubimo skoraj 800 milijonov.
Znižanje obrestne mere je bilo treba pozdraviti, zaradi padanja posojil pa je bil poslovni efekt enak ničli. ^Denar se ne vrača v gospodarstvo, temveč se kopiči na tekočih računih ali pa se tezavri-ra. Narodna banka je iphogo pripomogla k oživljenju zaupanja. Toda zaupanje se ne more prav oživeti, ker se še vedno vodi d«-magoška Agitacija proti kapitalu. Še bolj žalostno pa je, da si celo najvišji čl nit ei ji dovoljujejo uganjati demagogijo z dolgovi. Glede kmečkih dolgov je dejal dr. Jankovič, da je socializacija izgub si-
cer potrebna, da pa se rnpra vse to jasno določiti in da ne smejo izgubiti ne vlagatelji niti ne sme priti do inflacije.
Priznava, da je bilo delo Narodne banke uspešno ter ji priporoča največjo previdnost v sedanji motni svetovni politični situaciji.
Drugi govornik drž. svetnik Ču-kanovič naglaša veliko delo, ki je bilo storjeno s tem, da so bili likvidirani revolving krediti in da stalno raste zlata podloga Narodne banke. Toda v tem pogledu smo še daleč za I. 1920, ko je znašalo zakonito kritje bankovcev 62%. Obtok bankovcev se je povečal za približno pol milijarde, čeprav se posojila niso povečala. Ce se analizirajo posojila Narodne banke, potem se vidi, da posojila izvoznikom naraščajo, posojila uvoznikom in industrialcem pa padajo. Govornik se izjavlja za še večje podpiranje izvoznikov, katerim naj se v izvozni sezoni zniža tudi obrestna mera. Nato govori o inflaciji, ki jo odločno odklanja, ker je v narodu dovolj denarja in ker bi bila samo na škodo narodu. Da je denarja dovolj, je najbolj pokazal uspeh razpisa blagajniških bonov. Glavno je, da se zopet obnovi zaupanje, da pride zopet na dan tezavriran denar in potem 'bo vsaka inflacija odveč.
Nato je govoril guverner dr. Radosavljevič. Najprej omenja likvidacijo revolving kreditov ter znižanje obrestne mere na 5%. Tako nizko obrestne mere še ni imela Narodna banka od njenega postanka. Znižanje obrestne mere je znatno ublažilo gospodarsko krizo. Zaradi povečanja kovinske podlage banke se je povečal tudi emisijski in kreditni potencial Narodne banke. V kreditni politiki je bila Narodna banici popolnoma avtonomna, dočm je valutno izvajala v popolnem soglasju s finančnim ministrstvom. Nato omenja ra^ue uly.epe» ki jih je izdala banka, da ublaži pritisk, ki ga je povzročala na gospodarstvo deflacijska politika vlade ter poudaril, da se s samimi kreditnimi političnimi ukrepi ne more doseči trajno zboljšanje poslovne kon-
junkture. Premočen je vtis drugih faktorjev na splošno gospodarsko stanje.
Zaradi tega pa seveda ni treba držati rok križem, temveč nasprotno je treba živo delati! In v tem pogledu je dala politika vlade že ugodne rezultate. V zvozi s tern omenja izlasti uspeh razpisa blagajniških državnih 'bonov.
Narodna banka more pomagati gospodarstvu samo v mejah svojih možnosti. Nikdar pa se ne sme pozabiti, da je Narodna banka glavna narodna denarna rezerva in hrbtenica vsega njenega kreditnega sistema. Z zadovoljstvom ■more konstatirati, da se vodilni denarni zavodi, ki so morali zaprositi za zaščito, zboljšujejo. Narodna banka se bo potrudila; da jim olajša vrnitev na normalne razmere. Kadar gre za delovanje Narodne banke se ne sme nikdar pozabiti, da je njena glavna naloga ohranitev stabilnosti narod-
nega denarja. Zato se N. B. tudi ne more spuščati v nikake eksperimente. Koncem svojega govora je naglasil guverner dr. Radisav-ljevič, da je treba ohraniti današnjo vrednost dinarja in da je troba zavrniti vsak predlog, ki bi hotel doseči sanacijo na račun vlagateljev in varčevalcev. Varčevanje ustvarja narodni kapital in zato je treba varčevalce čim bolj zaščititi.
Govor guvernerja je bil sprejet z odobravanjem. Soglasno so bili nato sprejeti tudi vsi predlogi uprave in nadzornega odbora. Za nove člane uprave so bili nato izvoljeni Aleksander Jovanovič-Resavac, Tihomir Panič in Vlada Teokarevič. V nadzorni odbor pa Svetozar Gogjevac, Zivojin Jankovič in Zafir Stankovič.
S tem je bil izčrpan dnevni red 16. občnega zbora Narodne banke in guverner je zaključil občni zbor.
Črna kronika
Drpštvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani
je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 29. februarja.
Otvorjeni konkurzi: Savska banovina: »Odlika« d. d., Zagreb, Iliča 53; Schlein Aroin, Nova Gradiška. Zetska banovina: Obra-dovič Luka, Dubrovnik. Donavska banovina: Popov Vojin, Novi Be-čej.
Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: Savska banovina: Savnik Bruno, Zagreb, Samoborska 4; Savnik Bruno i drug, k. d., Zagreb, Samoborska 4. Primorska banovina: Baniča R. Sinovi, Mostar. Donavska banovina: Teib-ner Ferdinand, Petrovgrad. Beograd, Zemun, Pančevo: Metler Aleksander, kroj. mojster. Zemun.
Končana konkurzna postopanja: Primorska banovina: Parač Martin, Solin. Drinska banovina: Marjanovič i Gajič, Valjevo; Montiljo Moric, Brčka. Donavska banovina: Der Brača, Subotica; Hristič Ri-sto, bivši trgovec, Mladenovac; •Kružan Jan, Bač. Petrovac; Mile-kič M. Živko, Slatina, srez Kosmaj-
ski; Miloševič Stevan, Sopot. Moravska banovina: Božilovič Kos ta, lastnik Svetozar Stankovič, Pirot; Čirič Nikola, Pirot; Ivanovič Konstantin, Lukavac. Beograd, Zemun, Pančevo: Benvenisti Semnja D., Beograd; Davič Henrih Hajim, Beograd; Erlenvajn Mirko, Beograd; Ješe Šiman J., Beograd.
Potrjene prisilne poravnave izven konkurza; Savska banovina: Bačar Just Dr., Zagreb; Klein Erna, Zagreb; Klein Ljudevit, Zagreb; Mehanična tkalnica E. Klein k. d., Zagreb. Vrbaska banovina: Salopek Petar i drug, Bihač. Drinska banovina: Horvat Ilija, ljožar, Valjevo; Polak Gizela, Vukovar. Donavska banovina: Klajič Jovan dr. i Žena Berta Jokler, Petrovgrad. Moravska banovina; Radoj-kovič Vojislava, zapuščina, biv. ind., Aleksinac; Stojanovič Čedo-mir, Aleksinac.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o rokih, kvotah itd. dobe interesenti v tajništvu društva.
Imam na proda) več vagonov boljšega sena v balah po ugodni ceni. GI)ebe Franc, trgovec s senom. Kukovo - Kočevje
Prof. Degen Friderik:
Borze nekdai in sedal
Danes živimo v dobi, ko lahko mirno trdimo, da je dosegla kultura skoro višek svojega razvoja. Tudi gospodarstvo in trgovina sta dosegla svojo najpopolnejšo obliko. Kultura, kalkor gospodarstvo se postavljata danes s takimi pridobitvami in ustanovami, o katerih mislimo, da so lahko le produkt sedanje dobe. Vendar pa umremo nič manj trdno in zanesljivo trditi, da imajo mnoge pridobitve, lahko bi rekli tipične za sedanjo dobo, svojo kal že v prastari dobi, pred tisoč in tisoč leti.
Ako govorimo danes o moratoriju, niti ne pomislimo, <j,a je ta pojpj prastar, star do 4900 let. V znamenitem Hamurabijevem' zakoniku iz leta 2050. pred Kri-stom je govora o pojmu, ki odgovarja današnjemu moratoriju.
Kovapce s kraljevo podobo so kovali že v dobi Vladanja kralja Kreza v Libiji v sedmem stoletju in ravno v isti državi je obstojal že takrat novčani regal, ko si je pridržala država izključno pravico kovanja novcev, obenem pa tudi garantirala za istinitost kovancev.
Znameniti grški filozof in zakonodaj ec Solon je predlagal denarno reformo, radi nepriklad-nega novčanega sistema v njegovi dobi. Rimski zakon na dvanajstih ploščah že omenja stečajni postopek, ki je bil mnogo strožji od današnjih stečajnih zakonov, saj je
imel upnik pravico dolžnika razsekati na koščke, ali pa ga prodati »trans Tiberim«, t. j. v suiž-npst.
Egipčani so poznali že v tretjem in drugem stoletju visoko razvit žiro promet, s katerim se ponašata danes londonska City in newyorška Wallstreet. Iz te dobe nam je celo ohranjeno besedilo tako imenovanega žitnega čeka, ker so poznali Egipčani v prvi vrsti žitni žiro.
Banke so bile že mnogo pred Kristusovim rojstvom, odlični bankirji so bili Asirci in Babi lonci. Na babilonskih klinopisih čitpmo o gospodarskih razmerah starega Babilona in o prastari bančni hiši Igibi Sulat. Na teh nekaterih primerih vidimo, da moramo iskati početke mnogih važnih gospodarsko-trgovinskih ustanov v starih časih.
Te trgpvske ustanove, pridobitve in običaje je diktiral razvoj trgovine. Mirno lahko trdimo, da je trgovina to diktirala, ker so bile talke in take ustanove nujno potrebne in so imele svoj popolni raison d’čtre.
Trgovina ima svoje .izhodišče v človeku, tej politični živali, kakor ga imenuje Platon. Zgodovina nas uči, da je trgovina tako stara, kakor človeštvo. Trditi pa tudi moremo: vsak človek ima v sebi po svoji biološki naravi nagon združevanja in asocijacije. Le malo časa je živel človek sam, kot homo ferox (divjak), zlasti pa tako, da ni bil odvisen od evojih soprebivalcev radi medsebojne izmenjave dobrin.
Prvi stadij trgovine je menjalno gospodarstvo. Izmenjavale so se dobrine, predvsem eksistenčne dobrine, potrebne za vsakdanje življenje. Ta sistem je bil nepraktičen in težko izvedljiv. Nastala je zato doba prometnega gospodarstva; blago se zamenjuje za določeni 'blagovni denar ali pozneje za denar v sedanjem pomenu besede, prvo neposredno, nato pa s posredovanjem neko tretje osebe, odnosno trgovca. Med producenta in konzumenta se je vrinil trgovec, ki je bil nujno potreben. Pri višji politični organizaciji in pojavljajoči se obrti je bila direktna izmenjava nemogoča, potreben je bil poklic, ki naj bi zbiral dobrine v krajih izobilja ter jih plasiral v krajih pomanjkanja. To nalogo je prevzela trgovina, odnosno trgovec. In trgovina je dobivala vedno večji pomen, tem bolj, čim večja je bila razlika med proizvajalcem in potrošnikom. Trgovci so postali ne samo važni gospodarski fiinitelji, nego tudi nosilci kulture ter inspiratorji politične organizacije. Trgovci so napravili in tvorili vez med raznimi narodi; narodno gospodarstvo in kulturo so spravili v dodir z mednarodnim gospodarstvom in kulturo.
Ta rastoča in izpopolnjujoča se trgovina je zahtevala razne institucije kakor banke, menice, čekovni promet, zavarovanje, borze in »lično. Gotovo je, da so borze naravna in potrebna posledica trgovine, morale so nastati, ravno tako gotovo pa je, da so dale borze trgovini oni zamah, ki ga ima danes. Borze so danes možgansko
središč« vsega gospodarskega življenja, so gospodarski barometer, ki točno registrira razne gospodarske pojave in daje prognozo za bodoče gospodarsko življenje. In kaj je borza? Borza je veletržišče trgovine, kjer se zbirajo trgovci raznih strok in trgovski posredovalci ter sklepajo kupčije po določenem načrtu in pravilih.
Borze v današnjem pomenu besede so stare nad 400 let, a pra-borze so stare do 2000 let. Sedanje borze so nastale iz primitivnih trgovskih sestankov in zborovanj, ki jih lahko zasledujemo že od najstarejših časov sem. Banke, katere moramo prištevati med pra-borze. so obstajale mnogo pred Krijstom pri Asircih in Babiloncih, pri Grkih in Rimljanih. Grški »trapezites« so bili znani bankirji in borzijanci, grSka svetišča so bili sigurni »safe depositi«. Okoli grške trapeze ali mize so se zbirali menjalci, bankirji, trgovci in borzijanci.
V Rimu štejemo med predhodnike borz: collegia mercantorum, posebne baziliko in argentarije. Argentaria je današnja menjalnica. Cato (230—149) je ustanovil1 tako baziliko v trgovske namene leta 185. Imenovala se je: basi-lica Porcia. Cicero pripoveduje v svojih spisih ponovno o argenta-rijah kot zboriščih menjalcev in trgovcev. Slavni Rim je imel tedaj svojevrstne borze. Tudi atenski »emporium« je bil mesto trgovskih zborovanj in sestankov. Od te dobe naprej se je razvijalo borzijanstvo v tesni zvezi z ban-karstvom in sejmi, ki so dobili
svoj poseben pomen v srednjem veku. Srednjeveški obrt, menični promet in mednarodna izmenjava dobrin so pospeševali razvoj bof-zijanstva. Znana benečanska banka Banco di Rialto iz šestnajstega stoletja je ponovno bila nazvana Borea di Rialto.
To vse je poživelo trgovin* in zlasti rodilo potrebne srednjeveške sejme. Cas je prinesel s seboj, da se je sestajala ob določenem času in določenih prilikah večja množica kupcev in prodajalcev, ki so trgovali. Talka zbiranja so bila zlasti na romanjih in ob času cerkvenih praznikov. Ko je duhoven oznanil: »ite missa est!« — je počelo trgovanje. Od tod tudi nemški izraz Messe. Centri teh sejmov so bila predvsem nekatera srednjeveška mesta, zlasti ona v Italiji, Franciji in Nemčiji. Srednje-italijansko mestece Lucca je imelo že od leta 1111. sbm znamenite sejme, znameniti in dobro obiskani so bili nadalje sejmi v Firencah, Benetkah, Lyonu, Toulonu in Augsburgu.
Sedanji lipski relesejm je nastal 1. 1466. kot običajen srednjeveški sejem. Ti razni načini zbiranja in sestankov so dokumentirali, da so talki fiest anki potrebni in pa tudi, da je treba ta zborovanja zunanje in notranje izpopolniti. To kupčevanje pa naj bi bilo vsaj delno vezano na določene trgovske uzance, tehniko trgovskega poslovanja je treba poenostaviti, s časom je treba štediti. Nikjer tako kakor v trgovini velja geslo: »time is money« ali čas je zlato.	(Dalje	prihodnjič)
Več zaposlenih delavcev v februarju
Po statistiki OUZD
Število zavarovancev pri OUZD se je v februarju dvignilo za 4180 na 76.551, in sicer se je dvignilo število moških za 2.704 na 45.325, število žensk pa za 1372 na 31.226.
Dvignilo pa se je tudi število bolnikov, in sicer absolutno za 186, relativno pa za 0-08%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda pa je znova padla. Pri moških je padla za 0'32 Din na 24*87 Din, pri ženskah za 003 Din na 18*16 Din, skupno torej za 0-17 Din na 22-18 Din.
Zaradi večjega števila zavarovancev pa se je skupna dnevna zavarovana mezda vendarle nekoliko dvignila, in sicer za 79.416 na 1,697.629 Din.
Zaposlenost se je sicer v februarju zvišala, je pa že dokaj manjša ko v decembru in za ono v oktobru zaostaje še vedno za več ko 6000 zavarovancev.
Stanje naših kliringov
Naši aktivni kliringi polagoma padajo. Tako se je po izkazu Narodne banke z dne 5. marca zmanjšal naš salldo v nemškem kliringu od 442 na 440 milijonov dinarjev. Zadnje izplačilo je bilo izvršeno na avizo z dne 6. julija.
V prometu z Italijo je naš aktivni saldo padel od 164,5 na 162,49 milijona Din ali na 45,6 milijona lir.
Naše terjatve proti Bolgarski so narasle od 427.000 na 481.000 Din ter je bilo zadnje izplačilo z dne 5. februarja.
Naš saldo proti Turčiji pa se je zmanjšal od 2,1 na 1,86 milijona Din. Zadnje izplačilo je bilo z dne 12. decembra.
Obiinski	svetnik So« o
mestnih davščinah
»Jugoslovenski kurir«
s© imenuje nova informativna gospodarska korespondenca, ki jo je začel izdajati v Beogradu bivši šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in priznani jugoslovanski gospodarski strokovnjak dr. Tomičič. »Jugoslovenski kurir« izhaja vsak dan in je izšlo dosedaj že pet številk, da si more človek ustvariti že sodbo o novi korespondenci. Vidi se, da je korespondenca dobro urejevana, da so njeni biljteni verna slika vsakodnevnih gospodarskih dogodkov in da zato svojo nalogo dobro izvršuje. Korespondenco »Jugoslovenski kurir« zato priporočamo. Naroča se v upravi »J. K.«, Beograd, Kralja Milana 3.
Zunanja trgovina
V ponedeljek zvečer je bil v Trgovskem domu članski sestanek Združenja trgovcev, na katerem je poročal predsednik združenja in obč. svetnik Karol Soss o nameravanem zvišanju občinskih davščin. Iz njegovega, od vseh zborovalcev z izrednim odobravanjem sprejetega referata, posnemamo nekaj najbolj markantnih ugotovitev.
Ze iz uradnega poročila mestnega dohodarstvenega urada j« razvidno, da so mestne trošarine kljub ponovnemu povišanju redno nazadovale. Tako so dale trošarine 1. 1931, ko se je kriza komaj začela, 21,07 milijona Din, 1. 1935 pa samo 17,959.484 Din ali za 3,12 milijona Din manj. Že samo to je jasen dokaz, da je davčna moč prebivalstva izčrpana in da je vsako povišanje trošarin napačno.
Samoupravne davščine so v Ljubljani že davno najvišje v vsej državi. Tudi to odločno govori proti vsakemu nadaljnjemu zvišanju doklad. Občinske doklade v Ljubljani so znašale 1. 1930 60%, 1. 1931 60%, 1. 1932 50%, 1. 1983 50%, 1. 1934 50% in 1. 1935 45%, sedaj pa se jih hoče zvišati na 65%. Ce so se 1. 1935 znižale na 45%, to ni bilo samo utemeljeno z ozirom na dolgotrajno krizo, temveč tudi še iz drugega zelo tehtnega razloga. Zakaj to znižanje je bilo dejansko le navidezno. Pomisliti je treba, da so se v tem času državni davki povišali in da je občina zaradi višje davčne osnove dejansko dobila na dokladah več, kakor pa je znašal odpadek zaradi znižanja doklade.
Tako je znašal 1. 1933 predpis pridobnine samo za trgovce z dopolnilnim davkom 5 638.000 Din, 1. 1935 pa 9,900.000. Davčna osnova se je torej povišala približno za 4,3 milijona Din. Istočasno pa se je povišala tudi zgradarina od 11 milijonov na 11,580.000, torej za več ko pol milijona. Zato davčna obremenitev trgovstva zaradi znižanja občinskih doklad ni padla, temveč se še povečala, ker je pač davčna osnova tako silno narastla.
Med Jugoslavijo in Rumunijo je bila podpisana turistična konvencija za pospeševanje tujskega prometa med obema državama.
Švicarski zvezni svet je sklenil, da podaljša znižanje cen na bencin, ki je bilo lani uvedeno, za inozemske avtoturiste, in sicer do konca leta 1936.
Izvozni zavod je bil ustanovljen v Sofiji, ki se bo zlasti prizadeval, da izvozi čim več bolgarskega vina na češkoslovaško.
Avstrija bo potrebovala do nove žetve še okoli 2000 vagonov rži, ki jo bo skušala nabaviti na švedskem in Poljskem proti kompenzacijam. če bi se ji pa to ne posrečilo, potem bo skušala nabaviti rž v Romuniji ali Bolgarski.
VELETRGOVINA
i. ŠARABONI
LJUBLJANI
^ri^oroč^š^ecerij^ko^ blago, več vrst žganja, mokojeijdeželn^nde£ ke, kakor tudi razno-vrstno rudninsko vodo
Lastna
plazama za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon štev. 26 66 Ceniki na raepolagol-¥*
Bodi samo še pripomnjeno, da znašajo v Ljubljani banovinske in občinske doklade skupno 123% in da je s tem davčna obremenitev ljubljanskega prebivalstva dosegla svojo skrajno gornjo mejo.
Ko pa se tako silno povišuje davek trgovstvu, pa se pozablja na razne nabavljalne zadruge, ki dosegajo naravnost ogromne dobičke. Po lastnih podatkih so imele nabavljalne zadruge v Sloveniji za 72 milijonov Din prometa in njih čisti dobiček je znašal 4,8 milijona Din. Ves ta čisti dobiček — in pripominjamo, od njih izkazani dobiček — pa je ostal neobdačen. Kdo more to zagovarjati!
Podrobno je poročal predsednik Soss tudi o boju za znižanje trošarin. Za danes objavljamo le nekatere podrobnosti. Trošarina na moko, ki naj bi dala nad 300 tisoč Din, je po zaslugi trgovcev padla. Trošarina na sladkor se je hotela prvotno povišati za 50 par pri kilogramu, a se je kasneje doseglo znižanje. Trošarina na m»st pa se poviša za 1 Din pri kg, ker so bili tudi mesarji za to povišanje. Ni pa bilo mogoče doseči znižanja trošarine na kavo, ki se podraži za 2 Din pri kg, prav tako pa je ostala povišana tudi trošarina na žitno kavo.
Prvotno se je hotela povišati tudi trošarina na premog, in sicer za 10 Din na tono. Ker pa je Trboveljska premogokopna družba olajšala finančni položaj mesta s tem, da je izjavila, da ne bo zahtevala 'povračila mesečnih obrokov, se je moglo to povišanje opustiti in tudi doklado znižati na 5%. Prvotno je bilo namreč nameravano povišanje mestnih doklad od 45 pa 70%.
Če bi vsi ti predlogi obveljali, potem bi blila davčna obremeni-
sledica bi bila nov izastoj v poslovnem življenju. Že itak obupno težka situacija ljubljanske trgovine bi se naravnost katastrofalno poostrila. Zato pa se mestne davščine ne smejo povišati in zato se mora najti drug način za ureditev mestnih financ.
Kako se nameravajo zvišati občinske davščine
Na konou svojega poročila je navedel predsednik Soss nekatere podatke glede nameravanih novih davščin. Prvotni proračunski primanjkljaj je znašal okoli 16 milijonov Din, ki se je znižal z redukcijo uradniških plač za 2 milijona, z redukcijo delavskih mezd za 1 milijon in z znižanjem obrestne mere pri Mestni hranilnici za 1 milijon, da bi ostalo še 12 milijonov Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj naj bi se kril takole:
Zvišanje mestne doklade od 45 65% naj bi dalo 2,8 milijona Din.
Vodarina naj bi se pri starih hišah zvišala od 6,5% na 8%, pri novih pa od 4 na 8%, kar bi dalo 3,2 milijona Din.
Kanalska pristojbina naj bi se povišala pri starih hišah od 2 na 3%, pri novih pa od 1 na 3%, kar bi dalo 1,6 milijona Din. Gosta-ščina pri starih hišah ostane, pri novih pa se odpravi, ker je po razsodbi upravnega sodišča nezakonita.
Trošarina se poviša za mesto Ljubljana za 3,1 milijona Din, skupno s trdšarino, ki bi se pobrala v inkorporiranih občinah, pa naj hi dala 26 milijonov Din, za približno 7 milijonov več ko dosedaj.
Na novo bi se uvedel davek na potrošnjo in se pavšaliral. Znašal bi 1 Din od vsakega iztočenega
Opozarjamo na današnji oglas
Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 6. do 15. marca t. 1.
Amautoviču tudi revolver, s katerim je streljal na predsednika vlade.
Pri izvrševanju svoje naporne službe je bilo lani 9 orožnikov ubitih, 78 pa ranjenih, kakor je navedel v svojem ekspozeju notranji minister dr. Korošec.
Za kamniški okraj se je ustanovila z odlokom finančnega ministra posebna katastrska uprava.
Zagrebški mestni nameščenci so sklicali protestno skupščino proti znižanju njihovih prejemkov.
V Sremu so silne povodnji in je pod vodo 3000 hiš in gospodarskih poslopij.
K1BE1E
ali	.
im*««
naj&ctidntejk
KUiASNAfT-DEU
tev ljubljanskega prebivalstva na- hektolitra. Ta davSčina bi dala ravnost neztiosno povečana in po-1 400.000 Din.
Dobave - licitacije
CENTRALNI TRG ČEHOSLOVAŠKE INDUSTRIJE
I Praški ehsportni sejem
od 6. do 15. marca 1936 • takoj za Leipzigom
50°/o popust na čehoslovaških železnicah. 25 —6(>°/0 na inozemskih železniških, parohrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje in'ormacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma.
Atoma Company d. z o. z. ČehoilovaSki konzulat Putnik, Ga jeva ul
Ljubljana. Aleksandrova c. 2	za nebotičnikom
ali direktno > i Direkciji praškega velesejma: Praga VII., velesejmska palača
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 21. marca ponudbe o dobavi ortve in gume, kravjega usnja in vrvice za izolacijo; do 24. marca o dobavi raznih škripcev in do 26. marca o dobavi ključavnic po skici, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, dalje žične mreže, bakrene vžice, bakrenih plošč ter cinka v ploščah.
Nabava bakrenih in aluminijastih cevk. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 75.000 kom. bakrenih in ^aluminijastih cevk z direktno pogodbo. S 5 Din kolkovano ponudbo je treba predložiti do 18. marca 1.1. do 11. ure dopoldne direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, ekonomski odsek. Pogoji v pisarni direk-
Ci Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 13. marca ponudbe o dobavi kablov in kabelskih končnikov ter raznega varnostnega^ materiala.
Komanda mornarice kr. Jugo slavi je v Zemunu sprejema do dne 16.' marca ponudbe o dobavi raznega materiala (dleta, pile, svedri, libele, žage itd.); do dne 18t marca o dobavi raznih ključev, klešč, škripca, posod za olje in bencin
komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 17. marca ponudbe o dobavi dinamo-žice, platnene vrvice in jakonet-vrvice.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 19. marca ponudbe o dobavi železne pocinkane žice in strojnih metalnih zag.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 12. roarca ponudbe o dobavi 6300 kg žebljev za tračnice; do dne 26. marca o dobavi kolen za cevi, posod za vodo iz pocinkane pločevine, sirkovih metel, vrvice za zastore, ključev, medeninastih predmetov za vrata, razne železne žice, žičnikov, vijakov, žebljev za podkve, podkev, 1000 kg kvadratnega železa, 70.000 kom. strojne opeke in 10.000 strešnih opek.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do dne 26. marca ponudbe o dobavi raznih kontrolnih instrumentov.
En milijon dinarjev subvencije
je v proračunu savske banovine za zagrebško gledališče.
Italijanska vlada je na predlog Mussolinija sklenila, da sprejme posredovanje Zveze narodov v italijansko-etiopskem konfliktu.
Na etiopskem bojišču se je začela zopet gerilska vojna, čete rasov Sejuma in Kasa so začele zopet napadati. Italijanska poročila, da so bile te čete uničene, so bila torej silno pretirana, če ne čisto napačna. Iz etiopskega vira se poroča, da so se čete obeh rasov umaknile samo zato, ker je nastal zaradi številnih razpadajočih trupel padlih italijanskih in etiopskih vojakov nevzdržen smrad.
Ker je Italija pristala na posredovanje odbora osemnajsterice za mirno rešitev spora z Etiopijo, je naročil Mussolini maršalu Badogliu, da ustavi vse sovražnosti. To se je tudi zgodilo in na etiopskem bojišču vlada sedaj premirje.
Po kasnejših vesteh pa premirja še ni, temveč so Italijani ustavili samo letalske napade.
Za novega grškega vojnega ministra je imenovan general Me-taxas, ker je moral prejšnji minister -odstopiti, ker kralj ni hotel sprejeti njegove zahteve, da uvede diktaturo.
V tvornicah Isotta-Fraschini, v katerih izdelujejo letala in avtomobile, je bila strahovita eksplozija, ki je dosedaj zahtevala 15 človeških življenj. Zaradi zračnega pritiska so 5 km daleč popokale vse šipe. Sodijo, da gre za sabotažo, ker se v zadnjem času v Italiji množe razne eksplozije v tvornicah za orožje.
Po novem sovjetsko-češkoslova-škem sporazumu bi moglo dobiti 50.000 češkoslovaških delavcev delo v Rusiji.
Kakor pri nas, tako morajo tudi na Madjarskem plačevati mesta znatne vsote za državno policijo. Sedaj pa so imela madjarska mesta zborovanje, na katerem so izjavila, da tega prispevka ne morejo plačati. Država pa vztraja na tem plačilu in zahteva, da poravnajo mesta ves svoj dolg, ki znaša 26 milijonov pengov.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 11. marca. 12.00: Valčkova ura (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slavni tenorji (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Mladinska ura: Josip Stritar: Janko Bože — prizor za mladino — 18.40: O okultizmu (prof. Josip Šimenc) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30:
 	.	Nacionalna	ura — 20.00: Prenos iz
čestitke. A tudi z vsega sveta, od | ljubljanske opere. V L odmoru:
LICITACIJE
V Intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne
13. marca ofertna licitacija za nabavo ljudske hrane: kave v zrnu, kakava, rozin, paprike in limon.
V pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 23. marca ofertna licitacija za popravilo krova na manježi v Mariboru in dne 27. marca za popravilo konjušnice vojašnice v Ljubljani.
V Intendanturi komande bregal niške divizijske oblasti v Štipu bo dne 16., 17. in 18. marca ofertna licitacija za nabavo drv za potrebe garnizona bregalniške divizijske oblasti.
II. ustna javna licitacija za do
bavljanje mesa za potrebe vojske za čas od 1. aprila do 30. septembra 1936 bo: dne 12. marca v Celju in Škofji Loki; dne 14. marca v Ljubljani in Slovenski Bistrici; dne 16. marca v Dolnji Lendavi in Mariboru in dne 18. marca v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Boma in po svetu
Knez-namestnik je osebno čestital predsedniku vlade, da se je atentat ponesrečil. Tudi kraljica Marija je poslala z Oplenca svoje
vseh vlad je prejel predsednik vlade dr. Stojadinovič številne čestitke, da ga je Usoda obvarovala.
Imunitetni odbor je soglasno sklenil, da predlaga skupščini izročitev poslanca Arnautoviča.
Policija vodi z vso temeljitostjo preiskavo, da ugotovi, če je bil Arnautovičev atentat organiziran in kdo je vse zapleten v atentat. V vladnih krogih prevladuje prepričanje, da so atentat organizirali
Eofovci. Poslanec Amautovič je aje svojo namero, da izvrši atentat na predsednika vlade, izklepetal v neki gostilni že 24. februarja. Policija je bila o tem tudi takoj obveščena.	.	..
V zvezi z atentatom so aretirali 8 poslancev, od katerih je baje posebno obremenjen poslanec Dra-giša Stojadinovič, ki da je dal
Uvodno predavanje (Matija Bravničar) .
četrtek, dne 12. marca. 12.00: Anton Dvorak: Ameriški kvartet v F-duru (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Jugoslovanski zvoki (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Beethovnova ura (Radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, poročila, vremenska napoved — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos iz Beograda: Sinfo-nični koncert orkestra kraljeve garde. Dirigent: M. Dragotin Po-korny — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Slovenske narodne za sopran in alt, pojeta gdčni. Štefanija Fratnikova in Vida Rudolfova.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tisk*, tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mlhalek, vsi v Ljubljani