katoljsk cerkven list.
«Danica* izhaja vsak petek na celi poli in veljA po poŠti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. HO kr.. za 1 s leta 1 gl. 80 kr., za % leta % kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tedaj LI.	V Ljubljani, 9. julija 1898.	List 27.
Pozdrav
premilostnemu knezu in škofu.*)
Tužni napočil je glas po deželi slovenski, jeseni, Da izgubimo vladiko Jakoba, svetega škofa; Kliče Gospod ga, me pa žalujemo radi izgube; Toda vesela novost odmeva od sela do sela, Da ne bomo sirote, ker Tebe je Večni odločil, Da nam postaneš pastir, me pa Ti vdane ovčice. Bodi pozdravljen o knez, nebo Te poslalo je milo K nam na slovensko zemljo nazaj iz daljne dežele. Rad si prišel v domovino, to pričal si sam o prihodu, Ako prav solze očem ob slovesu so tekle po licu. Vendar rad si prišel domov v očetnjavo predrago Tu med brate, sestre osrečit na3, biti nam oče. Ves naš, za vselej med nami, o „buona ventura!"
Duh se zamisli, zbeži mi tja v gorsko vasico
V	vznožje gorenjskih gora — dom beli se dviga pod
Stolom,
Hišica skromna, podoba miru, zadovoljnosti selske. Bila tvoj dom je. slovenska Te mati zibala, Blažila mlado srce, pobožnost Ti vanj je vcepila. „Per Mariam ad Jesum" Te blaga že zgodaj učila. Višji poklic Te gnal iz vasice domače, zapus.il Mili očetov si krov, zelene planine gorenjske. Da pridobiš učenost si, dosežeš stan prečastiti. Želje spolnile se vse, ki blage gojil si jih v srcu: Kmalu pa moral na pot; med južne rodove slovanske Klical Gospod je — služabnik pa slušal ponižno. Solze točila tedaj domovina za dragim je sinom. A tolažila se s tem, da gre med bratovski narod. Dolga ločitev zares, zato še bolj zaželjeno Svidenje bilo je spet. ko napočil nam glas je veseli, Da se povrneš spet k nam, kot svetel vladika.
V	te posvečene prostore, da mnogokrat še bi do-
spel sem
Nas poučit in nas vodit, nas blagoslavljat, pomagat, Da bi uspevalo vse, kar tu se nam v srca zasaja. Vsaj je geslo naše, naša zastava: „v čast Božjo,
*) Govorila Vera Vencajzova, gojenka v uršulinskem samostanu v Škofji Loki 22. rožnika 1898 tja prišedšemu vladiki.
Bližnjiku v prid in korist in blaginjo mladini !" Ti pa pomagaj • • knez, Ti zroči presvetemu Srcu, Nas po Mariji, ki naša je Mati in varhinja mila Temu zavodu, ki nam v majniku Tebe privedla Ravno tedaj, ko zemlja z nebesi tekmuje v nje slavo. Torej goreča molitev se vzdiga iz srca k Gospodu: Večni nam živi kneza Antona Bonaventuro!
Anton Bonaventura,
po Božji in apostolskega sedeža milosti
škof ljubljanski
vsem vernikom svoje škofije mir in milost od Boga Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa!
»Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji.«
(Dalje.)
Božje delo je, da so se apostoli tako spremenili in sicer hipoma. Poprej plačljivi, sebični, častilakomni, pričakovali so prav posvetno kraljestvo odresenikovo. Jezusove nauke so kaj slabo, se celo krivo umevali, izgubili so upanje, da bi Jezusovo delo vspelo. Toda hipoma se premene; nič več ne iščejo časnih koristij, za gospoda Jezusa veselo trpe preganjanje, ječo, sibe, smrt, nauki Jezusovi so jim jasni. Ta hipna pre-memba ni naravna, ampak čudežna. In res, sv. pismo nam pripoveduje, da je to izvel sveti Duh, katerega jim je gospod Jezus poslal, kakor jim je obljubil.
In kako hitro se je kraljestvo Jezusovo razširjalo! Apostoli so bili po sebi neučeni, niso bili bogati, ne zgovorni, ne močni: bili so zaničevani, ker so bili Judje, da, doma iz prezi-rane Galileje; njihov nauk o križanem Bogu, o ponižnosti, o čistosti, o devistvu, o ljubezni do sovražnikov, o siromaštvu, o zatajevanju, sploh
vse svete skrivnosti, vse to je odbijalo Jude, se bolj pa pogane, ki so kar naravnost zasmehovali krščanstvo. Da, paganski svet je kristijanom očital, da so brezbožni, gnjusni hudodelci, da imajo nesramne ponočne shode, da so sovražniki naroda, cesarja, sovražniki bogov, krivi vseh nesreč v cesarstvu. Krščanstvo so pobijali paganski modrijani, hujskali so proti njemu prav posebno duhovniki: celo sami cesarji so je začeli preganjati z mečem, verigami, ječo, šibami, najgroznejšimi mukami, s smrtjo: ali vse to nič ne pomaga. Krščanska vera se širi, pagan-stvo pa propada.
Kakor s početka, tako se je v vseh časih preganjala Kristusova vera, kar se je najbolj mogla: toda vkljub meču in ječam, vkljub kri-voveri in razkolu, vkljub zasramovanju in zaničevanju posebno v višjih družabnih krogih zmaguje krščanstvo. Krščanstvo napreduje, krščanstvo pospešuje znanost, omiko in umetnosti, krščanstvo osrečuje narode. Kamor pa krščanstvo ni prodrlo, ostali so narodi divji; kjer se zopet izgublja, izgublja se tudi omika, umetnost, znanost, mir, sreča in zadovoljnost, narodi divjajo, narodi postajajo nesrečni. Vse to gledamo in skušamo sami.
Kako si moremo razložiti vse te učinke? Jeli vse to čisto naravno? Kaj ne, prisiljeni smo reči: tukaj je prst božji, cerkev Jezusova nosi očito na sebi pečat početka božjega.
9.
Kdor bi pa v zgodovini katoliške cerkve ne mogel videti prsta božjega, naj pogleda na čudeže, ki so se zgodili v cerkvi. Koliko nam se jih pripoveduje iz prvih časov, pa tudi iz vsakega stoletja in sicer po vseh pokrajinah zemlje. Od vseli čudežev, kar se jih pripoveduje, so premnogi tako spričani, da se o njih nikakor ne more dvomiti. Ker trdi dozdevna učenost, da so čudeži nemogoči, da se ne morejo dokazati, zato hočem mesto vsega učenega dokazovanja opisati dva dogodka in vprašati vašo zdravo pamet, ali so dogodki dosti spričani in potem, ali so pravi čudeži ?
Naj prvo vprašam: je-li mogoče, da govori človek, da govori točno, jasno, popolnoma razumljivo, ako se mu je iztrgal jezik do korenine? In ako se mu je jezik iztrgal, pa vendar-le govori, je-li to storjeno po naravnih silah? po katerih? ali ni to pravi čudež? In to se je zgodilo v cerkvi Jezusovi. Čujte.
Vandalski kralj Hunerik je hudo preganjal katoličane v Afriki. Prebivalcem trgovskega mesta Tipaza po>lje krivoverskega škofa Buli-
mandera. Toda prebivalci ga nočejo sprejeti, ker nočejo katoliške, edino resnične in zveličavne cerkve zatajiti in odpasti od nje. Surovi kralj zapove, naj se vsakemu, ki se ne podvrže, odseka roka in iztrga jezik. To se je točno in brez usmiljenja zares izvršilo: mnogim stotinam odsekali so roko in iztrgali jezik. Toda kaj se zgodi ? Vsi govore tako glasno in jasno, ko po prej: da, neki gluhomutec, od katerega so se Čuli poprej samo nerazumljivi glasovi, je začel govoriti popolnoma dobro.
Najprej bote vprašali, ali se je to res dogodilo? Pripoveduje nam dogodek škof Viktor, ki je o tistem času živel in napisal zgodovino vandalskega preganjanja po Afriki; istotako piše školastik Evagrij, potem Prokopij v zgodovini vandalskih vojska, Marcelin v svoji kroniki in drugi. Prav posebno znamenite so pa tri priče. Mučenci so se namreč razšli po svetu. Okoli šestdeset jih je prišlo v Carigrad, kjer so jih kaj spoštljivo sprejeli. Med temi je bil posebno pobožen in poznan poddijakon Reparat. Cesar Ženo in njegova soproga sta ga pogostokrat k sebi poklicala. Nanj se sklicuje škof Viktor in pravi: „Pojdite v Carigrad, dobili bote v cesarjevi palači poddijakona Reparata, kateri brez jezika, o čemer se vsakdo prav lahko z lastnimi očmi prepriča, tako jasno in razločno govori, kakor vsakdo drugi.u — Cesar Justinijan spri-čuje v svojem rediktu", da je dva od onih sam videl in slišal, kako lepo sta govorila, četudi nista imela jezika. — Prav posebno važno pa je, kar nam spričuje nekatoliški modrijan Enej od Gaze, ki v svojem dvogovoru o neumrjočnosti duše piše to-le: „Sam sem jih videl, ž njimi sem govoril in čul sem jih govoriti. Želel sem preiskati, li po izgubi jezika ne rabijo kakega drugega sredstva za tako jasen in razumljiv govor. Rekel sem jim, naj odprejo usta; ker se nisem zanesel na svoja ušesa, hotel sem se poslužiti še svojih očij: in videl sem, da jim je jezik prav do korenine iztrgan. Bil sem ves iz sebe, tako sem se čudil. Nerazumljivo je ne samo to, kako morejo brez jezika govoriti, ampak tudi to, kako morejo vkljub strašnemu mučenju še živeti.u
Prašam, je li dogodek dosti spričan? Ce to ni dosti spričano, potem pa sploh ne moremo verovati nobenega dogodka, karkoli jih je bilo. Potem pa prašam: ali zmorejo kaj takega naravne moči?
Recimo dve tri o popolnosti.
(Dalje.)
Pa recimo, da si bil rado volj no raztresen pri premišljevanju: n. pr. če si se naveličal in si radi tega sam iskal druge misli ali ako so ti druge misli prišle nenadoma in ti si se jih poprijel, se v njih prostovoljno zadržal itd.; tudi v takem slučaju ne bi smel opustiti premišljevanja, ampak poskušaj se poboljšati in napreduj.
Vsaj je skoraj nemogoče, da bi se človek pri molitvi obvaroval vsake raztresenosti, kajti hudobni duh skuša nas neprestano. Vendar pa imamo dosti moči, da zamoremo s pomočjo božjo odbiti take napake. Ne boj se tedaj, bogoljubni čitatelj, in ne opuščaj premišljevanja, ako na svojo be malo žalost opazuješ, da si raztresen, dobro vedoč, da ti take skušnjave ne morejo vzeti zasluženja pri Bogu. Naj lože ubranil se bodeš te nadloge, če si prav živo predstavljaš navzočnost Boga samega, ker potem se bodeš prav gotovo potrudil ponašati se tako, kakor se spodobi pred Gospodom nebes in zemlje. In če ti tudi to ne pomaga in ako te še zmerom napada hudobni duh s posvetnimi mislimi, vendar zateči se k Bogu in obžaluj od srca to napako, da si ti je prišla ne radovoljno, kakor je delal okronjeni pevec, svetopisemski David. In če ti stokrat pridejo taki napadi, stori tudi ti prav tolikrat, kakor sem ti povedal prav sedaj.
Nahajajo se pobožne duše, ktere včasih občutijo v srcu ugodne in sladke občutke in takrat se kar ločiti ne morejo od premišljevanja. Popolnoma drugače pa se obnašajo, ako Bog posuši vir njihovim sladkim počutkom, če se stemni njihov duh, ko se jim dozdeva, da suhoparne molitve njihove prav nič ne veljajo pred Bogom! Tedaj začno misliti, da je to njihovo premišljevanje brez cene, da samo izgubljajo čas in da bi te ure lahko drugače in bolje obrnili, zato krajšajo to bogoljubno delo, ali pa celo popolnoma prenehajo. Take duše naj premislijo, da bogoljubnost ne obstoja v občutkih, ampak v dobri volji storiti vse, kar zapoveduje in zahteva Bog od nas, in da nikakor ni potrebno, da bi človek imel take sladke občutke. Molitev Kristusova na vrtu Gecemani je bila gotovo brez sladkih občutkov, polna je bila žalosti in tuge, vendar pa je bila mej vsemi molitvami, kar se jih je opravilo kedaj na svetu, gotovo najbolj zaslužna.
Ne nehaj tedaj s premišljevanjem, ako na žalost svojo opaziš dušno suhoto, ampak nadaljuj pričeto delo, če ti je še tako zoprno in suhoparno, dobro vedoč, da imaš pred Bogom še
mnogo večje zasluženje, nego li takrat, ko te razveseljujejo sladki notranji občutki.
Dobe se pa tudi pobožni kristijani, kateri mislijo, da jih je Bog zapustil, ako ne občutijo nič prijetnega v svojem srcu: zaradi tega opuste svoje premišljevanje, da, včasih se celo zgodi, da popolnoma obupajo. Ne vedo pa te duše, da je prav to velikokrat znamenje posebne naklonjenosti od strani Boga, ako pripusti, da občutimo v srcu veliko suhoto. Ko duša nastopi pot popolnosti, ji Bog pošilja mnogo dušnega veselja in to radi tega, da s tako prijetnostjo dušo odvrne od posvetnega veselja in jo pridobi za-se. Tako je iavnal tudi apostol narodov s Korin-čani. Pravi, da jim je kot otrokom v Kristusu dal piti mleka, a ne jedi, ker je še ne morejo prenašati. Ko pa opazi Bog, da se je duša trdno odločila služiti mu in da ni več tolike nevarnosti, da bi odpala, tedaj ji odvzame dušiio prijetnost, kojo je do sedaj občutila mej premišljevanjem in sicer zato, da ne bode več delala dobro radi prijetnosti, kojo občuti, ampak samo zavoljo kreposti same. Na ta način se duše še popolnijo v svojem premišljevanji, dokler ne pridejo do plemenitega izpoznanja duha.
Druge duše zopet, koje so se podale na strmo in težavno pot popolnosti, ovirajo v premišljevanju skušnjave. Ni je pobožnosti. kojo bi hudobni duh bolj sovražil, nego li je premišljevanje ; zato si na vso moč prizadeva človeka odvrniti od te lepe in pobožne navade. Da bi dosegel ta svoj namen, vzbuja hudobni duh v ne-kojih misli proti sv. čistosti, v drugih neti dvome proti s v. veri, zopet druge vznemirja itd. Ti pa, pobožna duša, ne kloni duhom svojim, ne opuščaj premišljevanja, ampak s pomočjo božjo bojuj se toliko časa, dokler se te ne usmili dobri Bog in ti z jednim samim žarkom milosti svoje ne razjasni in razvedri duše tvoje.
Iz vsega tega je prijazni bralec pač lahko razvidel, da ni mogoče, da bi človek prišel do gotove stopinje popolnosti brez premišljevanja. Od kake grešne navade se sicer lahko oprostimo, ne da bi vršili premišljevanje, a do popolnosti brez tega nikoli priti ne moremo.
K pobožnemu očetu Petru Fabru iz družbe Jezusove v Madridu, glavnem mestu španjskega kraljestva, pride neki dan plemenitaš z dvora vprašat ga, kaj mu je storiti, da se gotovo iz-veliča. Pobožni redovnik bi mu bil najrajši takoj priporočil sveto premišljevanje, toda, ko je opazil, da je oblečen v bogato obleko in da diši po dragocenih dišavah, ni si upal tega storiti. Rekel pa mu je z največjo prijaznostjo, da naj večkrat premišljuje naslednje besede: Kristus reven, a
jaz bogat: Kristus lačen, jaz sit: Kristus nag, a jaz bogato oblečen: Kristus polen trpljenja, jaz v veselji. Plemeni taš se zahvali in gre. Mej potjo pa se jezi nad o. Fabrom, češ, tako znamenit in učen mož. pa mu da toli priprost nasvet, da bi se on sam, dasi se ne peča s temi stvarmi, lahko dal jednak ali še boljši svet. Vendar pa so mu včasih nehote prišle na misel besede Fabrove. Necega dne sedel je na dvoru pri mizi, bogato založeni z jedili in izbranimi vini. Kar mu pridejo na misel gori omenjene besede očeta Fabra in te so mu povzročile toliko žalost, da je takoj zapustil sijajno gostijo in naravnost podal se v samostan. Tu vse razloži Fabru, in ta videč dvornika, da je sedaj razpoložen, mu svetuje, naj vsak dan nekaj časa obrača v premišljevanje resnic in skrivnosti naše svete vere. — Pomisli sedaj, bogoljubni bralec, ako je samo površno premišljevanje gori omenjenih besedij tako blagodejno vplivalo na dušo tega po-svetnjaka, kak vpliv bo še le na-te imelo vsakdanje premišljevanje!
Morebiti bi kedo utegnil vprašati, kaj naj premišlja. Začetniki t. j. duše, koje se nahajajo na potu očiščevanja, take premišljajo naj resnice, koje v njih vzbujajo svet strah, n. pr.: o smrti, o sodbi, o peklu, o večnosti, o ostudnosti greha itd. Napredujočim t. j. onim. ki se nahajajo na potu razsvitljenja, naj bo predmet razmišljevanja: življenje in trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. One srečne duše pa, koje so vže dospele do popolnosti in ki se nahajajo na potu združujočem, premišljujejo naj lastnosti in popolnosti božje, koje bodo v njih vzbudile popolno ljubezen in jih združile z Bogom.
Peto sredstvo k popolnosti je molitev notranja in zvuoanja. Damascen pravi, da je molitev prošnja k Bogu, da nam podeli, kar v resnici potrebujemo. „Oratio est petitio decentium a Deo." Sv. Bernard trdi. da nam premišljevanje pokaže, kaj nam manjka, molitev pa nam to pridobi: prvo nas opozoruje na nevarnosti, druga jih od nas odvrača: premišljevanje nam pripravlja pot k popolnosti, molitev pa nas k nji pripelja. Govoriti hočemo tedaj o molitvi, ker brez te ni mogoče priti do popolnosti.
Angeljski učitelj sv. Tomo Akvinski uči nas potrebo molitve, ko piše: Ko smo mi po sv. krstu ali po sv. izpovedi zadobili milost, potrebna nam je neprestana molitev, če hočemo priti v nebesa, lies je. da se nam pri sv. krstu in pri sv. pokori odpuste grehi naši, vendar pa nam ostaja slabo nagnjenje, koje nas napada od znotraj. in svet ter hudobni duh. koja nas napadata od zunaj. Brez posebue pomoči božje ne moremo
dolgo v prijaznosti živeti z Bogom, kajti neprestano nas zapeljuje slabo naše nagnjenje od jedne strani, od druge pa zapeljivi svet in pa hudobni duh sam. A ni še dosti, da se varujemo hudega, delati moramo tudi dobro, če hočemo živeti z Bogom v prijateljstvu. Toda tudi d brih del ne moremo vršiti brez pomoči od zgoraj. To je resnica, kojo je kot tako potrdil cerkveni zbor tridentiDski.
Dalje je pa tudi istina, da Bog toli potrebne pomoči k ohranitvi prijateljstva z Bogom ne daje. nego li onemu, koji ga za-njo prosi. To je trdil vže bistroumni učitelj cerkveni sv. Avguštin. Od todi sklepajo bogoslovci, da smo vsi brez razločka dolžni moliti in to še posebno ob času skušnjav. Zato zaključuje dalje sv. Tomo, da kakor smo vsi dolžni pridobiti si duhovne darove, katere pa nam daje le Bog sam, zato smo tudi vsi dolžni moliti. Sv. Ivan Zlatousti podaje nam o tem predmetu lepo priliko. Vzemite, pravi, ribo iz vode in takoj bodete videli, da bode poginila. Zapustite vi molitev, takoj bodete odmrli milosti božji: kakor je voda telesno življenje človeku.
Se lože dokažemo potrebo molitve iz besedij sv. pisma. Izveličar naš nam v sv. evangeliju jasno ukazuje, da moramo zmerom moliti, da ne smemo nikoli opustiti molitve. „Oportet semper orare et non deficereu (Luk. 18. 1). Na drugem mestu opominja nas Jezus, da moramo v vseh okoliščinah bdeti in moliti. „Vigilate omui tempore orantes." (Luk. 21. 36.) In pri sv. Matevžu opominja nas, da naj zmerom bdimo in molimo, da ne pademo v skušnjave. „Vigilate et orate, ne intretis in tentationem. (26. 41.) — In sv. apostol Pavel uči nas isto v besedah: „Brez prenehanja molite, v vsem dajajte hvalo. To je namreč volja božja v Kristusu Jezusu v vas vseh." (Tesal. I. 5. 17. 18.) — Prav isti nauk daje nam sv. Peter i. dr.
More tedaj še kedo pametno dvomiti, da li je dolžan moliti, ko vidi in sliši toli jasne besede v sv. pismu v tem pogledu? Kedo ti mogel tajiti, da nam molitev ni potrebna k več-namu izveličanju, ako jo Bog tako nujno od nas zahteva? Sv. Ivan Zlatoust trdi naravnost, da je gotovo neumen oni človek, koji bi ne hotel priznati, da provzroči opuščenje molitve na tem svetu smrt milosti božje, a na drugem večno smrt. —
Prav radi tega se pa hudobni duh tako zelo trudi, da bi ljudem omrzel molitev s tem, da v njih vzbuja vsakovrstne skušnjave; vsaj dobro ve, da imamo v molitvi zdravilo proti vsaki dušni bolezni. Hudobni duh dobro ve, da z mo-
litvijo pridobimo večno izveličanje. In ker mu je znauo. da oni, ki moli, gotovo doseže izveličanje, a da je on, ki opušča molitev, izgubi, zaradi tega trudi se na vso moč, da bi verne pripravil do tega, da bi opustili molitev. (Dalje sledi)
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Dunaja. (Slovesni obhod dunajske šolske mladeži v proslavo 50letnega vladanja presvetlega cesarja.) Pohleven dež, ki je na predvečer 24 junija rosil na dunajsko mesto, je ohladil hudo vročino, ki je prejšnje dni pripekala. Kresno jutro je vstalo v vsi svoji krasoti, in jasno nebo je prorokovalo lep dan. V mestu je bilo že na vse zgodaj prav živo. Na cesto, ki pelje v *RingH, in v kateri so vihrale zastave, so vreli že ob šestih radovedni gledalci, očetje in matere, da bi videli svoje otročiče, ki bodo kmalu korakali mimo njih. Na slavnostnem prostoru med dvornima muzejema so pridne roke delale in popravljale še zadnje okraske na odrih in na cesarjevem šotoru. Prostor med Bellarijsko in Babenberško cesto je bil krasno ozaljšan Visoke mlaje, na katerih so vihrale mestne, deželne in državne zastave, so vezali venci iz svežih cvetic. Smrekove in jelkove vejice so opletale posamezne mlaje. Pred zadnjimi vra-timi, ki peljejo iz dvornega gradu, je stal šotor za onega, kateremu se je slavnost pripravljala. Mogočni stebri tega šotora so držali veliko kupolo, na katere vrhu se je bliščala velika cesarska krona. Stene so pokrivala krasna ogrinjala, med katera so se vrstili lepi zastori. Na obeh stranek šotora so stale vaze, napolnjene s svežimi šopi. Nasproti šotoru je stal oder za 800 mladih pevskih grl. Na levi in desni strani so stali odri za različne velikaše.
Ob pol osmih so začele prostovoljne požarne brambe, veterani in redarji skrbeti za to, da je vedno večja množica delala špalir. Ko so to oskrbeli, je bila cesta v Ring natlačena s tisoči in tisoči radovednih gledalcev, ki so že cele ure čakali, kedaj se začne ljubeznjivi prizor.
V okrajih Dunajskega mesta pa so vreli dečki v temni in deklice v beli poletni obleki na zbirališča. Mnogo dečkov je imelo čez prša črno modre, rdečo-bele in modro-bele trakove. Ti so korakali potem na čelu posameznih šol. Vsem dečkom pa so se na prsih svetile svetinje, katere so dobili že nekaj dnij pred slovesnostjo. V vsakem okraju so se zbirali na določenem prostoru. V vseh 10 okrajih se je zbralo več nego 70 tisoč dečkov in deklic, ki so se potem pomikali ali peš ali na vozeh proti mestni hiši. Nekoliko čez osmo so dospele tja prve vrste. Postavile so se na odločene prostore in veselo se pogovarjajoč čakale, kedaj bodo šle mimo slavnostnega prostora.
Odri so 3e začeli polniti kmalu potem, ko je odbilo osem in ko je na mestni hiši kladivo udarilo devet, so bili že zasedeni. Blizu cesarjevega šotora so se postavili zastopniki mesta, župan Lueger, oba podžupana, in oba prirednika slavnostnega sprevoda, dr. Klotzberg in Miiller. Ob strani šotora pa so stali po štirje mestni sluge v praznični obleki. Pred šotorom pa se je sprehajal ministerski predsednik grof
Thun z nekaterimi drugimi sovrstniki, na odrih pa je bilo vse polno imenitne gospode.
Nekaj čez 9. uro so se že pokazale v daljavi vrste otrok, ki so bili pripravljeni za obhod Ob en četrt na deset se začne v neštevilnem občinstvu živahno gibanje. V grada med vratimi se prikaže nadvojvoda Ludvik Viktor. Ko pride na določeno mesto, ga pozdravi župan. Za njim prihajajo drugi ndje cesarske hiše, zadnji med njimi Franc Ferdinand. Med tem je udarilo pol desetih. Občinstvo na odru se dvigne, odkrije in gromoviti klici odmevajo po prostoru. Njegovo Veličanstvo pride v spremstvu v šotor. Nato ga pozdravi župan in ma s prisrčnimi besedami naznani, da bo prod svojimi očmi videl najdražje, kar morejo Danajčanje svojemu gospodu in cesarja pokazati, namreč to, kar je porok za sedaj in za prihodnjost. Iz vriskajočih grl povzemi Vaše veličanstvo klic zvestobe za sedaj in za prihodnje. Ti glasi naj bodo porok, da bo Avstrija vedno stala. V poznih letih se bodo otroci še spominjali tega slovesnega trenctka Še v poznih letih bo odmeval v njihovih srcih klic, ki se danes razlega po teh prostorih: živi cesar.
Ginjen se je presvetli vladar zahvalil za besede in rekel, da še ni nikdar tako rad ustregel kaki prošnji, kakor danes, ko bo videl pred seboj zastavo srečne bodočnosti.
Pevci na odru zapojo po tem prvo kitico cesarske pesmi, katero so navzoči odkriti in stoječ poslušali. — Po običajnem predstavljanju se začne pomikati sprevod mimo presvetlega vladarja. Na čelu je jezdil klicar, za njim pa so šli štirje trobentači in štirje klicarji. Potem so se uvrstili otroci, najprej iz prvega okraja, potem pa drugi do devetnajstega. Pred vsakim okrajem je šel zastavonosec; na zastavi si bral številko okraja, iz katerega so bili otroci. Pri slednjem okraju so šli dečki naprej, in za njimi deklice. Vsaka šola je imela zopet svojega zastavonosca. Nekateri zastavonosci so imeli na prsih črno-rumen, ali rdeče bel trak. Dečki v prvih vrstah vsakega okraja so tudi nesli male zastavice. Deklice pa so imele trakove. Zastavice so bile črno-rumeno, modro-bele, modro rumene in rdeče bele, trakovi deklic pa so bili črno-modri in rdeče beli. V sprevod so bili uvrščeni oddelki vojaške godbe, ki so igrali koračnice. Obhod se je začel ravno ob pol desetih in se je končal nekaj minut čez jednajst. Vršil se je v najlepšem redu, za kar so skrbeli učitelji. Kadar je prišel oddelek pred cesarjev šotor, se je vselej poklonil: Dečki so povesili zastave in mlada grla so zaorila gromoviti živijo. Presvetli vladar se je vselej zahvalil in prijazno odzdravil. Videlo sa je blagemu vladarju, da ga je pozdravljanje, ki je prihajalo otrokom iz srca, prav zelo ganilo. Krasna je bila podoba celega vlaka. Deklice iz predmestja Marije Pomagaj so trosile pred cesarjevim paviljonom cvetic, za kar se je vlidar posebej zahvalil. Za devetnajstim okrajem so korakali gojenci cesarske sirotišnice s svojimi učitelji. Kakor hrabri vojaki so korakali mimo cesarja, in občinstvo jih jo povsod navdušeno pozdravljalo. Nekateri dečki iz posameznih okrajev so bili opravljeni kot telovadci in kolesarji, kar je celo sliko še bolj poživilo. Ko je odšel zadnji oddelek, so zapela mlada pevska grla na odru zadnjo kitico cesarske pesmi. In ko so se krasni glasovi pozgubili v hladnemu zraku, je stopilo njegovo Veličanstvo na pevski
oder. in reklo nadučitelju Schoberju, ki je mlade pevce dirigiral: „ Otroci so lepo peli. S svojim petjem 90 me zelo razveselili"
Da je presvetlega vladarja ta slovesnost zelo veselila, vidimo iz njegovih besed, katere je rekel žnpana Luegerju: „Bilo je izvanredno lepo, in današnji dan mi je velika tolažba v mnogoteri žalosti letošnjega leta."
Gotovo ne bo Dnnajski mladini nikdar izginil ta slovesni praznik iz spomina.
Razgled po svetu.
Gradec. Nedavno je prinesel Wolfuv list neki članek, v katerem se prav neumno zaletava v Petrov novčič, ki ga verniki pošiljajo sv. očetu. Že mnogokrat smo povedali, koliko mora sv. oče izdati za misijone — in to vse s tem denarjem Noben katoliški list pa ni vprašal Wolfa, kam spravlja denar, kojega mu pošiljajo iz vseh stranij nevedneži, da s tem denarjem tem lažje po shodih pripravlja revolucijo nasproti cerkvi in državi.
Dunaj. Nedavno so imeli učenci veselico, h katerej je došel tudi cesar. V dolgem sprevodu je korakalo do 80 000 učencev mimo cesarja in drugih članov cesarske rodbine. Cesarja je ta prizor vidao ganil. Na cgovor županov je rekel vladar, da ga v dneh poskušnje in britkosti tolaži ta prizor.
Govori se, da ima ministerski predsednik grof Thun oblast od cesarja, da razpusti poleti meseca avgusta državni zbor in izda odlok, s katerim se notranje stvari prepuščajo deželnim zborom, skupne stvari se bodo razpravljale v državnem zboru. Volitev za državni zbor se bo vršila po deželnih zborih, peta kurija bo odstranjena. Grof Thun upa dobiti parlament, ki bo dognal nagodbo z Ogrsko. Če se pa to ne zgodi, jtedaj sklene avstrijska vlada z Ogersko le trgovinsko pogodbo.
V Bolzanu se je vršil jako dobro obiskan shod, ki je protestoval proti napadom na tridentskega škofa. Zbralo se je nad 10.000 vrlih Tirolcev Dasi je deževalo, kakor da bi se bil oblak utrgal, so vendar Tirolci stali nepremični kot skala. Več državnih poslancev je govorilo. Nazadnje ste se vsprejeli jedno-glasno resoluciji: WV Bolzanu navzoči shod odločno zavrača protiversko pisarenje „Bolzanskega lista" in obsoja vse one katoličane, ki vkljub škofovi prepovedi berejo umazani list Shod se zahvaljuje škofu za njegovo ljubezen in skrb, ki jo goji za njemu iz rečeno čredo, in obljublja se vedno držati njegovih zapovedij " Druga resolucija se nekako tako le glasi: ,Vdeleženci shoda obljubljajo, da ne bodo brali Bol-zanskega lista in se ogibali onih prostorov, kjer imajo naročen ta list ali druge brezdomovinske in brezverske liste" Zelo navdušeno je govoril državni poslanec baron Dipauli Rekel je mej drugim. Mi Tirolci se ne moremo nikdar ogrevati za nemštvo. ki pripravlja odpad od vladarske hiše. Mi ne potrebujemo plavic, naše znamenje je tirolski orel in črno-ruraena zastava. Avstrija ni niti nemška niti slovanska. Avstrija je avstrijska in taka mora tudi ostati.
Hrvatsko. Nedavno je serajevski nadškof Stadler izdal poziv na Hrvate, naj naberejo svoto denarja in jo pošljejo neustrašenemu zagovorniku katoliških idej Koreniču, ki je bil obsojen v denarno globo 120 gld.
Glas višjega pastirja ni ostal brezvspešen. V kratkem času so poslali vrlemu Koreniču adreso, v koje) mu naglašajo udanost in pošiljajo 100 cekinov s pripombo: „ker se ne moremo s Teboj bojevati za sveto stvar, hočemo plačati kazen, katero so ti po krivici naložili." — Dal Bog, da bi imela Hrvatska mnogo Koreničev a tudi mnogo Stadlerjev!
Na Laškem si cerkveni krogi mnogo prizadevajo, da bi vpeljali nedeljski počitek. Pred nekaj časom so vsi cerkveni govorniki imeli govore o tem predmetu. V veliki dvorani Pijevi v Rimu so se zbrala vsa katoliška društva in se o tem posvetovala Sklenilo se je: 1.) Hišni posestniki naj zahtevajo od najemnikov prodajalnic. naj zapirajo ob nedeljah in praznikih prodajalnice. 2.) Ljudje naj ničesar ne kupujejo ob nedeljah. 3) Pri onih, ki imajo ob nedeljah odprte prodajalnice, naj se sploh ne kupuje 4) Te točke naj zlasti verski zavodi upoštevajo. — Liberalni listi so zelo nejevoljni nad temi določili in sklenili so kaznovati one, ki bi se drznili druge pridobivati za ta določila.
Razstava katoliških misijonov v Turinu je jako zanimiva. Videti so tu zastopniki najrazličnejših narodov. Iz afriških misijonov je 33 eritrejcev obojega spola, katere so misijonarji odkupili, 26 otrok iz go-renjega Egipta, 7 Beduinov iz puščave itd
Bim. 24 pr. m. je daroval sv. oče sv. mašo v svoji privatni kapeli Pri maši je bilo navzočih mnogo oseb iz Rima in inozemstva; dalje sestre vednega češčenja in vse gospe, ki skrbe in izdelujejo mašna oblačila za ubožne cerkve.
Isti dan je zaslišal sv. oče armenskega škofa iz Sebaste msgr. Hagiana.
Laška vlada je obsodila duhovnika Albertario, ki se je kot urednik lista „Osservatore Romano" potegoval za pravično stvar, v triletno ječo.
Sv. oče je razpisal 10.000 frankov kot darilo onemu, ki bo najlepše naslikal podobo sv. Družine. Do sedaj se je poslalo 46 krasnih slik. Prihodnji teden se bo odločilo, katera slika je najvrednejša.
Nad 12.000 francoskih delavcev bo prišlo 2. ali 3. augusta v Rim s posebnimi vlaki. Pripeljal jih bode njih voditelj Leo Harmel Skoro vsi bodo dobili brezplačno v Vatikanu hrano in stanovališča.
Konec tega meseca so začeli razpošiljati slike Jezusovega prta. Nadškof turinski je izdal razglas, naj ne smatra ljudstvo te slike za čudež, ker je mogoče, da je bila podoba prej barvana z vodenimi bar--vaixi in )e tekom časa tako obledela, da je ni bilo mogoče razločno videti. Jedna taka slika je došla pretečeni teden v Trst.
Nemško Volitve v državni zbor so dokončane-Jedna najmočnejših strank je katoliški cenzura. Ima namreč 108 poslancev, predsednik bo voljen iz cen-truma. Tudi socijalni demokratje so napredovali, imajo namreč 56 poslancev. Poljaki pa so na slabšem, dočim so prej imeli 20 poslancev, jih imajo sedaj samo 14.
Na tursko-črnogerski meji so se pojavili zadnji čas veliki nemiri. Turki so mnogo krščanskih družin pomorili. Vstajo je baje provzročil sam črnogorski knez Nikita. Sultan je poslal nekaj vojakov, ki so upor zadušili. Zviti knez se je na to prav laskavo zahvalil sultanu.
Rusko. Ruski car je kaj praktičen in pobožen mož. Nedavno je dal sezidati na meji med Bolgarijo
in vzhodno Rumelijo v spomin na boje, koje so Rusi bili na prelazu Šipka, velik samostan. Škoda, da so redovniki skoro vsi stari vojaki; v samostanu je mnogo topov, smodnika in drugega vojaškega orodja, tako da je samostan pravcata trdnjava po najnovejšem kroju.
Turčija Turški sultan bo podaril zunaj Jeruzalema blizu Siona 3000 metrov zemlje nemškemu cesarju, kedar pride v Palestino k otvoritvi nove protestantske cerkve. Na tem prostoru bodo zidali nem-ški frančiškani samostan.
Južna Afrika. Že dolgo časa razsaja živinska kuga po Afriki in sedaj je prišla še nebrojna tolpa podgan, ki vse uničuje. Zamorci so izgubili skoro vso govedo, kar jim je še ostalo, jo polagoma poko-ljejo, da so vsaj nekoliko deležni.
V Transvalu je umrl ondotni apostolski vikar P. Schoch. Napotil se je bil v Rim. med potjo ga je napadla vročinska bolezen, ki mu je v 2 dneh vzela življenje.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec mali srpan (julij) 1898 (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen.
Katoličani v Ekvadorju.
b)	Posebni nameni:
8.)	Sv. Elizabeta. Špansko in Portugalsko. Ubogi bolniki, ki so v smrtnih grehih in ne morejo biti deležni zaslug Kristusovih.
9.)	Sv. Veronika. Moška romanja v Marijino Celje. Dejanja, posvečena najsv Zakramentu. Prava izvolitev poklica.
10.)	SV. Fellclta. Kraji in dežele, kjer se pobožnost Srca Jezusovega dovolj ne čisla. Slepi in preveč prizanesljivi starši. Grešniki iz navade.
11.)	Sv. PIJ L Sv. oče. Žalostno pomanjkanje duhovnikov zlasti po misijonih. Odpadli redovniki.
12.)	Sv. Ivan fivalbert. Duh sprave. Duhovni in obha-janci. Obžalovanja vredne razmere na polju krščanske umetnosti. Bogoljubno preskrbljenje mladih ljudij.
13.)	Sv. Anaklet Kuga in lakota v Indiji. Združeno prizadevanje proti nenravnosti. Znanstveno podjetje.
14.)	Sv. Bonaventnra. Ljubljanski knezoškof. Učitelji bogoslovja. Da bi mogli siromašni nadarjeni mladeniči v šolo. Redovniki. katerih poklicu prete nevarnosti.
IL Bratovske zadeve N. 1). Oospt presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milosUjive priproilnje N. Ij. 6. presv. Jezusovega Srce, t/. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naSih angeljev f arhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naSe de-tele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto. vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolan za zdravje.
Zahvala:
Neka oseba in Dolenjskega se zahvaljuje za uslišano prošnjo na priprošnjo Matere Božje, sv. Jožefa, sv. Antona. Ker sem obljubila v »Danici« naznaniti, spolnujem tem potom. Ob enem se toplo priporočam nadalje v spomin	J. J.
Listek za raznoterosti.
Prihodnji četrtek ob osmih bo v nunski cerkvi sv. maša za mrtve deležnike sv. Detinstva. Deležniki, ki so pričujoči pri tej sv. maši, dobe popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
Zlatomašnik kanonik Andrej Zamejic. V torek 5. t. m. je obhajal svojo zlato mašo preč. g. kanonik ljubljanski Andrej Zamejic — v polnem zdravji in še vedno neumorno delaven. Vrline blagega zlato-mašnika so svetu znane. On je pomagal pokojnemu Jeranu kot sotrudnik in sovrednik pri .Zgodnji Danici" pri njenem začetku ter bil vedno delaven na polji nabožnega slovstva. Njegovo plemenito srce, njegova radodarna roka sta znana vsem. vzlasti premnogim onim. katerim je vsikdar z ljubeznivim srcem v potrebi hitel na pomoč. Vedno zlatemu mašniku. kateremu je Bog naklonil milost, da je doživel tudi čast zlatomašnika. iskreno čestitamo, želeč mu, da ga Bog ohrani škofiji in revežem še mnogo let v najboljšem zdravji. — Ž njim vred obhajata zlato mašo tudi vpokojeni župnik g. Jož. Jereb in ekspozit g. Andrej Sitar. Vsem naše iskrene čestitke!
Za generalnega vikarja je presvetli knez in škof ljubljanski imenoval kanonika in dosedanjega mestnega župnika gosp Jan. Flisa, katerega nadomestuje po potrebi prelat dr Kulavic. Za stolnega župnika je imenovan kanonik Jos. Erker; za dekana ljubljanske dekanije je imenovan kanonik Ivan Sušnik.
Osebne vesti. G. Jernej Primožič, ekspozit na Vrabčah. je prezentovan za župnijo Goriče. — Gosp. Jos. Kržišnik, semeniški duhoven, je nastavljen za kaplana v Črnem Vrhu nad Idrijo. — Go^p Leopold Rihar, dosedaj v Gojzdu, je imenovan za župnika v Nevljah pri Kamniku.
Umrl je 1. julija ob xl%\. uri v tukajšnjem Leo-nišču po dolgi, zelo mučni bolezni č. g. Fran Gre-gori, župni upravitelj v Zatičini. Roj*n je bil 4. julija 1850. v mašnika posvečen 26 julija 1879. Pogreb iz Lecnišča je bil 2. t. m., ob 3. uri popoldne do dolenjskega mosta, od koder se je truplo prepeljalo v Zatičino, kjer je bil pogreb v nedeljo, 3. julija, ob polu štirih popoldne. N. p. v m.!
Iz Bohinjske Bistrice se nam poroča, da bode v nedeljo 10 t. m. odkritje spominka za ranjcega nepozabnega gospoda župnika Mesarja, kateri je bil velik dobrotnik ondotnim župljanom. Vabijo se vsi njegovi prijatelji in znanci; slavnost obeta po pripravah prav velika biti, vredna spomina tega blagega moža.
Letošnji novomašniki. V lavantinski škofiji po svečeni bodo letos v mašnike sledeči gg. četrtolet-niki: Agrež Martin iz Pišec, Ferme Gothard od Sv. Štefana pri Šmarju, Ivane Janez iz Rajhenburga, Jurko Janez od Sv. Lovrenca nad Mariborom, Kocbek A od Sv. Ane na Kremberku, Poplatnik Josip od Sv. Tomaža nad Vel. Nedeljo, Potokar Gregor iz Homca, Šribar Josip iz Celja. Iz tretjega leta pa gg. : Čebašek J. iz Smlednika, Markošek Ivan iz Teharjev, Škrbs Roman iz Ruš, Stegenšek Avgust od Sv. Lenarta nad Laškim. Tomažič Janez od Sv. Miklavža, Vogrinec Janez iz Negove ter Zičkar Marko iz Sevnice.
Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Č*
gosp. Fr. Šalamon, župnik v Rogatcu, je imenovan
dekanom rogaSke dekanije. — Premeščeni so čč. gg.: Jurij Šelih od Nove cerkve kot provizor k Sv Ku-nigoti na Pchorju; R. Vaclavik iz Vojnika k Novi cerkvi; A Novak iz Majšberka v Vojnik, K. Preskar iz Vitanja v Majšberg; č. g A. Slatinšek, župnik pri sv. Kunigoti na Pohorju je šel v stalni pokoj.
„Der Sudan" se imenuje nov nemški list, kateri izhaja od 1. julija 1.1 2krat na mesec na Dunaju in kateri hoče zagovarjati pravice hrvatskega in slovenskega naroda. — Cena listu za celo leto je gld. 2.50.
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu je malone dograjena. To je v istini krasna zgradba, zgrajena in urejena po vseh modernih zahtevah. Slovesno blagoslovijenje se bode vršilo dne 9. t. m. Z ozirom na govorico, da so dela izvršili le tujci, moramo naglašati, da to ni istina. Vsi obrtniki so stari domačini ali pa podjetniki, ki so ae udomačili, in sicer: Oliva. Jerman, Zupanec, Agnič, Umek, Smola. Apč, Košiček, Bobnar, Kastelic, Gustin, Ko-kalj, Perko, Plapar in Smitka
Jezdec na belem konju- Kardinal Baronij pripoveduje tole zanimivost iz leta 1146. Vojska križarjev pod poveljstvom Ludvika VII. je bila sredi sovražnikove dežele v veliki nevarnosti; druzega ni kazalo, kakor povrniti se nazaj. Toda Turki so zasedli vse ceste trebi je bilo torej, da bi izvedeli skrivna pota; a kaj, ker križarji niso imeli takega moža, ki bi za skrite steze vedel. Armada prosi pomoči sv. angelje božje in nastopi pot Naebkrat zagleda množica na čelu armade neznanega viteza na belem konju, v bbščeči opravi in križarsko zastavo v roki. Pokazal jim je skrivna pota. dobre studence in varna ležišč*, in je pripeljal četo v 3 dneh v Gadaro, kamor bi sicer ne bili prišli v 6 dneh. Ko je bila armada na varnem, je vodnik izginil.
Pogosto so se angelji prikazali v velikih bitkah, katere so bili Spanjci s Turki. Tudi Poljska je zmagala pod poveljstvom angeljevim. ki se je prikazal za kralja Leska tedaj, ko je prihrumela na Litavsko četa divjih sovražnikov.
Grof Rogerij, varih sv očeta in prijatelj sv. Bruna, bi bil tedaj, ko so oblegali Kapuo, kmalu izdan od grških zarotnikov. Po noči se mu prikaže starček v podobi sv. Bruna in ga opomni na pretečo nevarnost. Rogerij se zbudi, pokliče svoje ljudi in ujame presenečene izdajalce Kmalu na to obišče sv. Bruna in se mu zahvali. Svetnik mu pa odgovori: „Jaz ti nisem naredil te usluge, marveč angelj božji "
Nekaj za sedaj. Sv. Roza Simanska je od prve mladosti posebno rada občevala z Marijo. Najraje se je mudila v rožnovenški kapeli v Simi. Tam je nam reč dobila podobo Matere Božje, katero je ljudstvo zelo častilo. Podobo so prinesli iz Španskega tedaj, ko so se Spanci nastanili v Peru. Da so jo začeli tako zelo častiti, je povzročila tale dogodba:
Domačini — Indijanci — katere so naseljenci hudo zatirali, so se vzdignili zoper Španjce in jih hoteli pokončati. Zbrali so vojsko, ki je štela 200 tisoč mož Mala četa, katero so navduševali domini-kanci, je izvolila Kraljico sv rožnega venca za svojo varhinjo, in pogumno je čakala svojih sovražnikov. Ko sta stali vojski druga drugi nasproti, se prikaže prečista Devica v zraku, tako, da so jo vsi videli. Bila je ravno taka, kakor v rožnovenški kapeli v Simi. Držala je šibo v roki in žugala nevercem. Groza in strah sta napolnila sovražnike Pometali so
orožje od sebe, prosili miru, in mnogo se jih je dalo krstiti. — Kaj če bi bili Španjci tudi sedaj kaj takega naredili!
Presv. srce Jezusovo med divjaki V dokaz, da ima presv. Jezusovo srce svoje častilce tudi med divjaki iz rodu Kerdalanovega (Coeurs d' Alene), nam pripoveduje P. Karuana, ki vodi apostolstvo molitve tole: Neka oseba med onimi, ki so se upi-sali v apostolstvo molitve, je nevarno zbolela in je bila že blizu smrti Zdravnik me je opozoril, da je zadnji čas za sv. zakramente umirajočih. „Jaz obi-ščem — tako pravi P. Karuana dalje - bolnico, in prejela je sv. zakramentu razven sv. obhajila. (Niti sline ni mogla požirati) Ko hočem oditi, začne bolnica jokati in me praševati, zakaj ji nočem v smrtnem boju prinesti njenega Jezusa. (Zdravnik je rekel, da ne bo polnoči učakala.) Dobro, pravim, če je vaše hrepenenje tako veliko, prosite presv. srce Jezusovo, naj vam da učakati prihodnjega dneva • Vsa vesela sprejme moj predlog.
Drugi dan pride; kako veliko je moje začU' denje! Bolnica ni bila samo pri življenju, marveč popolnoma zdrava je prišla v cerkev, in me prosila sv, obhajila Kako vesel sem jo obhajal, si lahko mislite. Od tedaj je prav zdrava. Resnično, naš ljubi Jezus ima tudi prijatelje v tem gorovju med divjaki."
Blagor mirnim. Znano je, kako radi se prepiramo zlasti v današnjih časih. Za prav nič ali vsa) prav malo vredne stvari začenjamo tožbe, ki trajajo po več let. In kaj je. kadar so se jeziki skrhali ? Obe stranki trpita precejšnjo škodo, advokati pa si polnijo žepe. Da, velikrat da stranka takemu gospoda več, nego je vredna stvar, za katero se je šlo. In koliko sovraštvo in jeze je izrastlo iz prepira, to se ne da povedati. Zato je hvalevredno, če se trudiš, da se prepiri poravnajo brez advokata. Naj ti povem tak zgled, ki se je zgodil v neki občini. Skozi dvorišče nekega kmeta je peljala pot. katero so že veliko let rabili štirje drugi kmetje. Kmetiču kar naenkrat pride na misel, da nima nihče pravice vozitf čez njegov dvor in prepove pot. Oni štirje so bili pa drugačnih mislij, in da bi obdržali staro pravico, so šli prejšnjega tožit. Sosed, ki je imel pamet in srce na pravem koncu, je že naprej videl, koliko žalostnega bo prinesla dolgoletna pravda. Odločil se jef in sklical nekega večera obe stranki na razgovor. Pokazal jim je, kako nespametna bi bila tožba, ponudil se je za razsodnika, in je predlagal, naj oni 4 kmetje kupijo od posestnika pravico do poti za 140 gld. ter naj to označijo v zemljiški knjigi. Vsi so bili zadovoljni. Stranki sta se spravili, in ko so možakarji od veselja še nekoliko v kozarce pogledali, so šli vsi veseli domov. Ce bi bil v vsaki občini tak previden in dobrosrčen mož, koliko hudega bi lahko odgnal.
Dobrotni darovi.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru : Gosp Alfons Sket v Dram-ljah, Štirsko 5 gld.
Za sv. Detinstvo: J. J 1 gld. -- Čast g. A. Oblak, kapelan v Srednji Vasi, 13 gld - C. g. Matija Mrak, žup. na Boh Beli, 12 gld. 84 kr - C. g. Feliks Križek, uprav. Preserski, 5 gld. — C. g. Alojzij Zelezny, kap. Šenčureki, 3 gld. «0 kr. — Č. g Jak. Aljaž, žup. na Dovjem, 23 gld. - C. g. A. Lenasi, žup. Ihanski, 7 gld. 5 kr. — C. g. J. Gnidovec, kap. Vipavski, 2 gld. 5u kr. — C. g. O. Jožef Bizavičar. 55 gld. 95 kr -
Odgovorni urednik Avgust Paeihar. - Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.