200 Št. — 4. leto. Poštnina pavšaliranu. * ; Današnja številka velja 2‘— K V LjUbljaill, Četrtek 25. avgusta 1921" Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLA ti« knjižnica Uredništvo: Puv&usi frttHJ. Volfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: vlarijin trg 8.___________________ Telefon 44. Ljubljana. Rokopisi se ne vračajo. VpraSanjem je priložiti znamko za odgovor. Po kraljevem pogrebu. ŽALNI OBRED V TOPOLAH. Beograd, 23. avgusta. Vsa kraljeva družina je bila danes v Topoli. Dopoldne je odpotovala v Topolo francoska delegacija pod vodstvom maršala Francheta d’ Eesperaya. Danes je imel patrijarh Dimitrije žalni obred, nakar se je vrnil v Beograd. Beograd, 24. avgusta, francoska deputacija z maršalom Franchet d Esperayem na čelu, ki je zamudila pogreb kralja Petra, se ie včeraj z avtomobili pripeljala v Topolo, da se pokloni senci velikega kralja Petra. Snoči se je vrnila v Beograd, kjer ji je vlada v »Častniškem domu« priredila banket. Deputacijo so danes sprejeli v posebni avdijenci člani kraljeve družine, nato pa g. Pašič. Zvečer se vrnejo v Pariz. MARŠAL D' ESPERAY PRI PAŠIČU. Beograd, 23. avgusta. Danes dopoldne je g. Pašič sprejel v svojem kabinetu maršala Franchet d’Esperaya, nato pa češkoslovaško, poljsko, romunsko, grško in italijansko delegacijo, ki so .dospele na pogreb pokojnega kralja Petra. DALMATINSKA DELEGACIJA V BEOGRADU. Beograd, 24. avgusta. Snoči je dalmatinska delegacija, ki je došla k pogrebu kralja Petra in ki šteje 25 oseb, posetila predsednlštvo narodne skupščine. Delegacija se je mudila v predsedništvu dalje časa. Pri tej priliki so tudi govorili o gospodarskem stanju Dalmacije. ODHOD TUJIH POSLANSTEV, KI SO SE UDELEŽILI KRALJ. PO-GREBA. Beograd, 23. avgusta. Tekom ju-trašnjega dne odpotujejo iz države vsa tuja poslanstva. Tako se vrnejo iz Beograda tudi tovariši velikega kralja iz krvave vojne 1. 1875, sinovi kršne Hercegovine in Bosne. Pred odhodom jih sprejme še predsednik ministrskega sveta g. Pašič. ALEKSANDROVA ZAHVALA MESTU ZAGREBU. Zagreb, 24. avgusta. Na brzojavno sožalje, ki ga je župan mesta Zagreba poslal dvorni pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra, je dospela iz Pariza tale zahvala: »Načelnik grada gosp. Vekoslav Heinzl, arhitekt, Zagreb. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je prejel bizojavko s katero mu mesto Zagreb izraža sc 1 žal je in me je pooblastil, naj Vam sporočim, da se Nj. Veličanstvo zahvaljuje za tople besede, ki so prišle iz srca dragih mu Zagrebčanov. Mihaj-lovič, opravnik poslov.«. Žalovanje po kralju Petru v inozemstvu. ŽALOVANJE V GRŠKI VOJSKI. Atene, 22. avg. Grški vojni minister je odredil da na dan pogreba kralja Petra, t. j. dne 22. t. m. žaluje vsa grška vojska na fronti in v zaledju. PARASTOS ZA KRALJEM PETROM V BERLINU. Berlin. 24. avg. Predvčerajšnjim je bil po večerni molitvi v tukajšnji ruski cerkvi žalni obred za pokojnega kralja Petra. Prisostvovalo mu je med drugim osobje našega poslaništva. — Včeraj je bil po liturgiji parastos, katerega je opravil tukajšnji ruski vladika, ki je imel ginljiv govor. Para-stosa so se udeležili iped dr. osobje našega poslaništva, naši in ruski častniki in uradniki, kakor tudi ruska kolonija.. PARASTOS V RIMU. v’ Rim, 24. avg. Danes je bil v tukajšnji ruski cerkvi parastos za pokojnim kraljem Petrom, ki ga je priredilo naše poslaništvo. Žalnemu obredu so prisostvovali poslanik dr. Antonije-vič z osebjem našega poslaništva, po- slanik pri Vatikanu Bakotič. minister za zunanje stvari marki Della Torre-tta, diplomatski zbor; ter naša in ruska kolonija, '.it-. 'ŽALNI OBRED V LONDONU. London, 24. avg. Včeraj je jugo-slovensko poslaništvo priredilo žalni obred za pokojnim kraljem Petrom v ruski cerkvi. Prisostvovali so mu vojvoda Connaught kot zastopnik princa waleškega Jurja, osobje našega posla nistva. diplomatski zbor, zastopniki angleške vlade, člani Srbskega pomožnega fonda, srbskega Rdečega križa, ugledni Angleži ter. ruska in jugoslo-venska kolonija, SOŽALJE ČEŠKIH IN POLJSKIH NOVINARJEV. Beograd, 24. avgusta. Češkoslovaški novinarji so preko tajnika, našega osrednjega udruženja izrazili našemu novinarskemu udruženju sožalje povodom smrti kralja Petra. Tudi poljski novinarji so izrazili brzojavno svoje sožalje. Kraljevo zdravje. Pariz, 24. avg. Bulletin o zdravstvenem stanju Nj. Veličanstva kraija Aleksandra z dne 23. t. m.: Temperatura zjutraj 37.5 zvečer 38.3, žila 98. Splošno stanje povoljno. Podpisani so jugoslovanski in francoski zdravniki. KRALJEVA RODBINA P O SETI BOLNEGA ALEKSANDRA. Beograd, 24. avgusta. Doznava se, da odpotujejo princezinja Jelena ter kneza Arzen in Pavlo, morda tudi princ Jurij v Pariz, da posetijo bolnega 'kralja Aleksandra, Izpraznitev Baranje. Darda, 23. avgusta. S strani ministrskega sveta odrejena evakuacija Madžarski prideljenega dela Baranje se je začela v petek, 19. avgusta. — Kratki rok za evakuacijo je povzročil precejšnjo zmedo. 'Župnijske oblasti v Pečuju in drugi uradi so se od ranega jutra pripravljali na pot. Po ulicah se vozijo dolge vrste vozov. Stotine zasebnikov se je v strašnem neredu prerivalo na kolodvorih. Razen rednih vlakov so odšli tudi trije tovorni vlaki napolnjeni s pohištvom in begunci. Med njimi je 2000 rudarjev, delavcev in drugih madžarskih emigrantov, ki (so vzklikali nasi državi, v kateri žele ostati. Uradništvo je odpotovalo s posebnim vlakom v petek, njihove rodbine pa v soboto. Darda, 23. avgusta. Prvi oddelek madžarskega orožniš.tva s kapitanom na čelu je vkorakal v Pečuh v soboto, dne 20. avgusta. Po glavnih ulicaa je vladala neobičajna živahnost. Sicer se ni zgodilo ničesar nenavadnega, le nekaj dečkov je pred mestno hišo klicalo »Eljen«. .V nedeljo se je naša vojska pripravila na odhod, ki bi se ime* 1Z' vršiti v ponedeljek zjutraj, in sicer ob 6, 18 in 20. Poveljnik, polkovnik madžarske vojske. Qn podpiše ob 12 zapisnik o izročitvi vojaške oblasti in se s svojim štabom napoti v Peltpo-noštor, kjer bo nastanjena baranjska posadka do nadalnje odredbe. Naša vojska ostane do 25, t. m. na črti Mo-hač-Vilany-Sziklos, Ako Madžari ne bodo izzivali in se nc bodo pregrešili proti evakuacijskem dogovoru, bo naša vojska imenovanega dne opustila ono mejno črto. ki jo odreja trianonska mirovna pogodba. S tem korakom bo izvršena okupacija Baranje. Težka bo usoda našega naroda, ki je ostal v onem delu, ki so ga zasedli Madžari. Težki vzdihi se bodo čuli iz nesrečne Baranje. Ali jih bodo čuli oni, ki so pozvani, da rešijo do 5°-000 najboljšega našega ljudstva in ga privedejo v boljšo bodočnost. Beograd, 24. avgusta. Velik del beguncev iz Baranje je nameščen na državnem posestvu Belije. Med njimi je-veliko število delavcev in kmetovalcev. Minister za agrarno reformo je odredil, da se slovanskim beguncem, katerih je okrog 3000. razdeli 10.000 oralov zemlje. Razdeljevanje se je že začelo. Ostali begunci se zaposlijo v tvornicah'. Neslovanski inteli- 100.000 kron za densmešlantstv©. O gonji mladoliberalcev zoper g. Peska prihajajo lepe reči na dan. kako lovijo »priče« in zbirajo »dokaže«. Znani g. Tr„ prijatelj gosp. Praprotnika, bivšega ravnatelja Jadranske banke je prišel v Zagreb k uradniku drž. železnic g. V. ter ga nagovarjal, naj izpove kaj zoper gosp. Peska. G. T. mu je ponujal ček za 100.000 K (enstotisoč kron) naslovljen na Prvo hrvatsko štedionico, s katerim lahko vsak čas dvigne tam vsoto 100.000 K, če izpove kaj zoper g. Peska. Podkupovalec je povedal, da je prišel po naročilu gg. dr. Žerjava in Praprotnika in da ima omenjeni ček od njiju. Železniški uradnik g. V. pa se ni dal podkupiti, temveč jc ponudbo ogorčeno odklonil in g. T. je odšel z dolgim nosom nazaj y Ljubljano. Stotisoč kron za eno pričo!! Upravičeno je vprašanje, koliko so mladoliberalci potrošili v Ptuju za skrivnostne priče in za skrivnostne izpovedi?! Ali je mogoče okrajni glavar g. dr. Pirkmajer bil deležen tudi kake nagrade za svoje »objektivno« »uradno« poslovanje?! » Stotisoč kron za eno pričo! To je politična morala mladih demokratovi Denarja imajo dovolj, saj so sedeli pri polnih jaslih. »Nacijonalizirali« so tovarne in »socijalizirali« so Jadransko banko skoraj do dna, da jim je končno upravni svet moral zapreti vrata. Za propagando v Sloveniji, za edinstvenost države so dobili demokrati od vlade 1 milijon dinarjev; plačujejo torej lahko. Koliko so že potrošili za Peskovo glavo?! Ubijanje političnih nasprotnikov, to je demokratsko delo za edinstvenost države in pri tem jim je vsako tudi najbolj podlo sredstvo dobro, saj namen posvečuje sredstva. Namen pa ni državotvornost ali propaganda za edinstvenost države, temveč pohlep po vladni moči in po denarju, jda si morejo z vladno močjo polniti svoje žepe. ' Kaj če potrošijo par sto tisoč ali par milijonov kron. samo da obdržijo še nadalje politične moč, saj te stroške si bodo že povrnili dvojno in desetorno, saj bo ljudstvo plačalo. Glavno je, da se obdrže na vladi, da ostanejo pri koritu. Stotisoč kron za eno pričo! Visoka je ta cena, a globoka je nizkotnost demokratov. Priznamo, da niso ysi demokrati tako globoko zabredli, a dolžnost poštenjakov v JDS je. če nočejo, da pade krivda tudi na nje, da izrežejo to rak-rano iz svoje stranke, da odstranijo gnilobo, sicer, bo zgnila in zasmrdela vsa stranka. Stotisoč kron za eno pričo! Kdor denar lahko prisluži, priveriži in prigoljufa, ta lahko plača; kaj torej, za tako »bagatelo«. Za revne dijake, za reveže nimajo srca, za korupcijo, za nepošten boj, za podlost, ga je dovolj. In taki ljudje še hočejo vladati in nadalje izsesavati ljudstvo v svoje nečedne namene* Vsak, kdor podpira politično moč teh ljudi, s tem, da agitira za nje ali voli njih stranko, je sokriv njihovih lumparij in podlosti. « Stotisoč kron samo za eno pričo! Vse za denar, in denar za vse, za podle povanje, za lopovstvo, za blatenje!, To je morala in poštenosti! Kam se be obrnil Radič? Vedno znova se oglašajo govorice o snujoči se zvezi med politiki Protič, Radič in Trunibič. Sicer nam doslej poročila še vedno niso prinesla ničesar pozitivnega, nikakih konkretnih podatkov o načelih, na katerih bi bila taka politična koalicija zgrajena. Bržkone tak sporazum v resnici še ne obstoju, kajti ni tako lahka stvar uvrstiti v eno vrsto politične namere Radiča, se!jr' -kega republikanca in doslej ekskluzivnega separatista, Trumbiča, soustvarit el j a Krfske deklaracije, ter srbijanskega radikalca Protiča, ki kljub vsemu vendar ne bo vodil bistveno drugačne politike nego ostali radikalci. Zato gotovo ne bomo pogrešili, ako prorokujemo pogajanjem med temi možmi še precej dolgotrajni potek, predno bo konkretna zveza pred nami. Zapisali smo že, da bi bila korist take kooperacije pred vsem v tem, da bi potegnila sedanjo hrvatsko politiko iz zgolj negativnega stanja, iz pasivnosti v aktivno politično borbo. Ako bi se Radičevci ter zajedničarji s Pro-tičem in Trvmbičem pojavili v belgrajskem parlamentu, bi se nedvomno dosegel znaten uspeh v smeri k notranji konsolidaciji v naši kraljevini. Označili smo že svojo skepso glede tega, da bi se taka opustitev negacije in pasivnosti na hrvatski strani izvršila tako hitro. Pristaviti pa moramo k temu še mnenje, da se nam Protičeva roka zdi le prva v to potrebna pomoč. Odklanjati moramo težnje po plemenski ločitvi duhov v naši državi, ker jih smatramo za škodljive in nazadnjaške. Toda tudi ako ne bi stali na tem stališču, moramo vprašanje zdravljenja radičevske zablode premotrivati še z drugih vidikov. Poleg plemenskega separatizma vsebuje namreč radičevstvo še drugo svojo bistveno sestavino, to je stanovski sel jaški pokret. Vojna doba in nje psihoza, vplivi ruske revolucije in pa preobrat vseh avtoritet, vse to je povzročilo ideologijo radičevskega seljaštva, ki hoče na svetu odpraviti gospodo in ustanoviti le vlado kmeta. Te utopije je sicer Radič propagiral davno pred vojno, toda zanje je mogel v normalnih razmerah dobiti le malo pristašev; šele gori navedene okolnosti so nagnale takorekoč vso lahkoverno hrvatsko kmetsko maso v njegov tabor. Smo mnenja, da mora zdravljenje hrvatske radičevske zablode polagati največjo važnost na to komponento radičevstvo, ne na plemensko, dasi seveda tudi te ne podcenjujemo. Toda naše naziranje je, da bo ozdravljenje prve imelo za posledico tudi sanacijo druge. To se pravi z drugimi besedami, da smtaramo za najugodnejšo razrešitev, ako se radičevska stranka koalira z ehako usmerjeno srbsko zemljoradniško stranko, zlasti ako bi si slednja pri prihodnjih volitvah opomogla in pomnožila število svojih mandatov. Taka pot bi brez dvoma Radičevce najbolj pritegnila v območje aktivne politike, hkrati pa se v njih izvršila ločitev pretežno razredno usmerjenih elementov v pretežno plemensko-separatističnega krila. Težko je danes prorokovati bližnjo bodočnost radičevske akcije. Toliko pa lahko trdimo z največjo verjetnostjo, da bi Radič, ako ga Protič spravi v Beograd, prej ali slej krenil na navedeno smer zveze z zemljoradniško itr morda še drugimi radikalno-agrarnimi skupinami. In s tem korakom bi krenila hrvatska politika na pozitivna tla. Lenin za kapitalizem. . Gjoka Gjorgjevič se je uprl programu j genci se je dovolilo odpotovati preko .ententne misu*., da sprejme aetiic | Jugoslavije v Avstrijo, SESTANEK PROTlCA Z DR. LA-GINJO. Beograd, 24. avgusta. Včeraj popoldne je posetil dr. Matko Laginja g. Stojana Protiča ter se z njim dalje časa razgovar jal o sodelovanju s hrvatsko zajednico. PREGOVORI MED DEMOKRATI IN RADIKALCI ODLOŽENI. Beograd, 24. avgusta. Razgovori med radikalci in demokrati se odgode do jeseni do parlamentarnega zasedanja. LJUDSKO ŠTETJE V ANGLIJI. London, 24. avgusta. Ljudsko štetje v Angliji, ki se je vršilo 19. junija, izkazuje, da živi v Angliji, na škotskem in v Walesu 42,767.530 duš. Od tega prebivalstva je 20,430.623 moških in 22,336.907 žensk. Od zadnjega ljudskega Štetja leta 1911 je prebivalstvo napredovalo za 1,936.134 oseb, to je za 4.7 o4d-. stotkov. LJENIN VIDI V KAPITALIZMU REŠITEV RUSIJE. Pariz, 24. avgusta. »Matin« priobčuje pismo, ki ga je naslovil Ljenin na svojega švicarskega prijatelja. Lje-nin priznava v tem pismu, da je skrajno utrujen. Ugotavlja, da so tri leta študije različnih faz ljudske revolucije privedle le do tega, da se je izkazalo, da so se boljševiki hudo zmotili, ker so razbili razredni duh, ki je po njegovem mnenju edino le sposoben, da se pride do metod, ki odgovarjajo potrebam sedanjega časa in ki služijo le posebnim interesom vladajočega razreda. On je danes prepričan, da sta le individualna volja in ustvarjajoč duh zmožna vnaprej napovedati »za in zoper«. Ko je Ljenin ugotovil, da je boljševiška birokracija zagrešila prav tiste napake, kakor njene prednice, zaključuje z izjavo, ck mora po njegovem prepričanju Rusija priti do kapitalizma, ki bi bil edino zmožen rešiti revolucijonarno Rusijo. SOVJETSKA VLADA ODKLANJA POMOČ GLADUJOČIM. Moskva, 24. avgusta. Proglas komunistične stranke opozarja kapitaliste, da bodo vse potrebno ukrenili glede pomožne akcije, vendar pa le zato, da bodo potem ruskemu prebivalstvu govorili, da je dobava živil radi boljševiškega režima nemožna — Naloga sovjetov mora biti, da prebivalstvo pouči o tem peklenskem načrtu in da ga prepriča, da se inozemska pomoč nima boriti s tehničnimi težavami, temveč je zadela le na mržnjo naprarn sedanji vladavini v Rusiji. — Proglas končuje z izjavo, da se pomožna akcija v Rusiji sami od 13. avgusta dalje uspešno nadaljuje. TRGOVSKA POGODBA MED SOVJETSKO VLADO IN AMERIKANSKO-ANGLEŠK1MI KAPITALISTI. London, 23. avgusta. Med pooblaščencem sovjetske vlade Krasinom, angleškimi gospodarskimi družbami in amerikanskim »Standart Oil Conzer-nom« je bila sklenjena gospodarska pogodba, čije glavne točke so sledeče: 1. Družba dovoljuje sovjetski vladi kredit v približni vsoti 30 milijard papirnih mark. 2. Vseruski pomožni komite sme tudi po prestani gladni krizi obstojati nadalje in se ga bo pritegnilo k izvršitvi gospodarske pogodbe. 3. Ruska vlada se odpoveduje pravici, brez dovoljenja gori imenovanih družb sklepati gospodarske zveze s kakimi drugimi družbami. BORZNA POROČILA. Zagreb. Devize: Dunaj 16.50 do 16.70, Berlin 207.50—20825, Budimpešta 46—46.70, Bukarešta 213—0, Italija 756—759, London izplačilo 668 do 670, ček 665—668, Newyork ček 17.75—178, Pariz 1385—1388, Praga 211.50—212.25, Švica izplačilo 3030 do 3040. Valute: Ameriški dolarji 177.50—178, avstrijske krone 18 do 18.50, češkoslovaške krone 210—214, madžarske krone 45—48, marke 207 do 210, leji 0—220, lire 756—758: Beograd. Valute: Franc, franki 0—344, dolarji 44.60—44.70, lire 189 do 190, leji 55.25—55.50, češkoslovaške krone 54.54.50, marke 51.75—52, levi 37.30—38, avstrijske krone 4.50. Devize: Pariz 348—349. London 166.75—167.25, Newyork 44.75 do 45.25, Solun 225—235, Rim - Milan 189—TJJO, Praga 52.75-^52.80, Berlin | 0.22, tiunaj 0.67. avstr, krone 0.58. 51.60—51.65, Dunaj 4.15—4.17, Sofija 36.50—37. Praga: marke 98.25, švic. franki 1453.50, lire 354, franc, franki 654.50, funti šterlingi 312. dolarji 84.50, dinarji 185.75, leji 100, levi 68, avstr, krone 7.575, poljske marke 262.50, ogrske krone 21.225. Dunaj: dolarji 1055.50—1059.50, nemške marke 1240—1246, funti 3950 do 3970, franc franki 8340—8380, lire 4530—4550, dinarji (tisočaki) 2375 do 2395, stotaki 2365—2385, poljske marke 1292.50—1302.50, švic. franki 10.079.50, češkosl. krone 1272 do 1272—1278, ogrske krone 275.50 do 278.50, levi 855—865. „* Curih. Berlin 6.85, Newyork 592, London 21.68, Pariz 45.55, Milan 24.85, Praga 7, Budimpešta 1.50, Zagreb 3.25, Bukarešta 7.10, Varšava Stran 2 jU<30ŠLAVlJA‘,l>5. avgusta 1921 ŠOO. 5tev. Lopovstvo na višku. Včerajšnje »Jutro« se ponovno povrača k članku »Čudno, čudno«, ki smo ga ponatisnili z »Avtonomista« pod naslovom »Pred sodišče z obtožbo!« in mu pristavili nekaj podatkov, ki so mladoliberalno lumparijo razkrili do golega. Ker hočemo dovesti kliko ad absurdum, se bomo še enkrat pečali z »Jutrovimi« lopovščinami na podlagi njihovega odgovora samega. »Jutro« piše: »Članek, katerega je pod naslovom »Čudno, čudno« napisal v »Avtonomist'1 ■ g. Prepeluh in ki ga g. Pesek v r.vuji obupni stiski pod naslovom »Pred sodnijo z obtožbo!« hlastno ponatiskuje, je tako tipičen dokaz površnosti, s katero pri nas dela malkontentstvo, da se nam zdi potrebno še enkrat sc nanj povrniti.« Že v tem prvem odstavku »Jutro« debelo laže in sicer kar dvakrat v eni sapi. Prvič: g. Pesek se je v času, ko je omenjeni članek izšel v »Avtonomistu« in ko ga jc »Jugoslavija« ponatisnila, nahajal v Beogradu in je o omenjenem članku zvedel šele, ko se je vrnil od kralj, pogreba v Ljubljano. G. Pesek poleg tega ni član uredništva »Jugoslavije«. Vse to je »Jutrovcem« dobro znano in vkljub temu se z najriiirnejšo vestjo na svetu lažejo vsej javnosti v obraz, da je članek ponatisnil »v svoji obupni stiski« g. Pesek. Druga laž je trditev o površnosti omenjenega Članka, ki je v resnici tako temeljit, da »Jutro« le še s težavo lovi sapo in na bistvene točke sploh ne ve odgovora, oziroma odgovarja z zavijanji in novimi lažmi, kar bomo takoj dokazali. »Jutro« piše namreč nadalje: »V »Avtonomistovem« članku se priznava, da je rezultat preiskave, ki jo je odredil pokrajinski namestnik, tale, da se g. Peska ni moglo potrditi za župana.« Zopet v enem samem stavku dve laži. Pazno smo ponovno pre-čltall tozadevni članek, ne da bi našli kje le pičico priznavanja, da rezultat preiskave onemogočuje potrditev g. Peska. To bi bilo tudi jako nepričakovano, vsaj g. Prepeluh ali kdor je že napisal omenjeni članek, rezultata preiskave sploh ne pozna, ker jih krije »uradna tajnost« in za tako bedastega pa pisatelja »Jutrovci« ja nimajo,, da bi verjel njihovim denuncl-jacftam. O. Prepeluh, posito da je on napisal članek, pravi v njem popolnoma jasno: »Kaj je stalo v tem aktu, tega javnost ne ve.« »Jutro« bi torej prosili za blagohotnost, da nam citira dotične odstavke iz članka, iz katerih Izhaja priznanje nemožnosti potrditve. Če »Jutro« pravi v ublažitev te svoje laži, da »članek vsaj ne zahteva, naj bi se za župana slovenske pre-stolice moralo potrditi osebo z defektom«, ni še to nikaka opravičba, ker s pomanjkanjem kake zahteve še absolutno ni dokazano, da je taka zahteva nemožna, še manj pa seveda dokazuje tako pomanjkanje pozitivno priznanje nečesa drugega, v tem slučaju nemožnosti potrditve, ki s pomanjkanjem zahteve po potrditvi defektne osebe nima prav ničesar skupnega. Če torej »Jutrovci« nato pravijo, da so si glede mišljenja o rezultatu preiskave »v toliko torej edini, celo z avtonomisti«, je to zavedno napačna konkluzija, ki ima namen prikazati javnosti, kot da se še kdo drugi strinja z mladoliberalno lumparijo. — Druga laž zgoraj citiranega stavka je, da je preiskavo odredil pokrajinski namestnik. Akt ali akti, v katerih so skriti skrivnostni rezultati skrivnostne preiskave je od-5el iz Ljubljane 28. julija, torej 2 dni preje, predno je g. kraljevi namestnik svoje mesto sploh nastopil. Kako naj je potem taisti pokraj. namestnik odredil preiskavo? »Jutro« zavedno laže, ker dobro ve, da je preiskavo odredil prejšnji predsednik dr. Baltič pod pritiskom mladoliberalne klike, ne pa novi pokraj. namestnik, ki se v času preiskave sploh še ni nahajal v Ljubljani. Nadalje pravi »Jutro«: »Nevzdržno pa je stališče, da je vseeno, ali je kdo zakrivil zločin po § 129. kazenskega zakonika ali po kakem drugem paragrafu«. V tem stavku sta zopet dve lumpariji — z eno »Jutro« v enem stavku očividno ne Izhaja. Prva, da namenoma izpusti besedico »princi-pijelno« in da noče razumeti, kaj da je pisatelj članka hotel reči. Dotični odstavek v Prepeluh o vem?, članku se glasi: »iz namigavanj pa se da sklepati, da se je pregrešil proti določbam nekega paragrafa v kazenskem zakoniku; ali nosi ta paragraf št. 1 ali pa 9999, to je principijelno (podčrtali mi) vseeno.« Ker pa se prvi stavek istega odstavka glasi: »Kakšen pa je bil dokaz, katerega so dali javnosti nasprotniki g. Peska glede njegovih orivatnih moralnih defek- tov? Do danes takega dokaza ni, kajti to, kar čitamo v raznih listih tudi bolj v formi namigavanja kakor v obliki pozitivnih trditev, ni noben dokaz« — je bilo vsakemu čitatelju jasno, da je g. Prepeluh? zahteval za obdolžitve proti g. Pesku dokaz kot tak in je pravilno menil, da Je principijelno popolnoma vseeno, pod kateri paragraf da spadajo v obdol-žitvi navedeni pregreški. Principijelno gre tu le za pravno zahtevo, da se mora vsako obdolžitev kakršnekoli pregrešitve dokazati, ne pa o pregre-šitvi le namlgavati. »Jutro« v zavestni hudobnosti je seveda hotelo stvar tako zaviti, kot da pisatelj dotičnega članka ne bi znal ločiti §. od §. in zločina od zločina ter ga s tem pred čitatclji poceni desavuirati. Druga lumparija tiči v tem, da se namiguje, kot da se je g. Pesek pregrešil proti § 129. kazenskega zakonika. Ml ne vemo, česa se dolži g. Peska v omenjenih aktih — vpogled nam brzjni uradna tajnost. Toda brezprimerna nesramnost in podlost je, če »Jutro« namiguje na delikte, ki so baje v teh aktih, ris dn bi doprineslo zato kakršenkoli dokaz. Tako delajo strahopetni dermncljantje! Naj »Jutro« vendar jasno in točno zapiše: »G. Pesek se je pregrešil proti § 129. kaz. zakonika« — in njegov odgovorni urednik bo imel takoj priliko pred sodiščem nastopiti dokaz resnice. Ali ne pokažemo »Jutrovcem« s tem najboljše in najlažje poti, kako doseči toliko zaželjeno eliminacijo g. Peska iz političnega življenja. Morda pa bi si kdo od »Jutrovih« dirigentov (g. dr. Kramer ali g. dr. Žerjav ali g. Ribnikar) sam vzel toliko korajže in pred pričami izpovedal proti g. Pesku obdolžitev, na katero zavito namigujejo, skriti za advokatske knife, da se jih ne more tirati pred sodišče. Toda tiči se bodo pač premislili, ker nls'o gimpeljni, da bi se ujeli, kakor je rekel g. Ribnikar. Nadalje piše »Jutro«: »Članek »Avtonomista« dvomi, ali je sodba vladnih organov (to je ministra notranjih zadev in pokraj. namestnika) na podlagi danih dokazil pravična. Člankar bi bil bolj pomirjen, če bi bil g. Pesek sodnijsko obsojen na težko ječo od 1. do 5. let, kakor preti kazenski zakon.« To je popolnoma gotovo, da bi bil vsak človek v tem slučaju bolj pomirjen; »Jutrovci« samo pozabljajo pri tem, da sodišče zahteva dokaze in da sodišče ni politična oblast. Če bi šlo po želji naših mlado-liberalnih amoralnežev bi g. Pesek že davno sedel v nagloblji ječi in če bi imeli le najmanjši dokaz proti njemu, bi ga že davno po državnem pravd-ništvu tirali pred sodišče in v zapor, ali pa še pustili sami postaviti pred sodišče v svrho dokaza resnice. Toda, kot smo že včeraj rekli, tudi z denarjem in koriti ni tako lahko dobiti ljudi, ki bi po krivem prisegali pred sodiščem v korist gnile klike in se pri tem izpostavljali nevarnosti, da sami obsede tamkaj, kamor bi na povelje tretjega hoteli spraviti nedolžnega človeka. Nadalje pravi »Jutro«: »člankar« (Prepeluh?) namreč trdi, da je vladna preiskava morda vendarle bila pristranska.« »On (Prepeluh) izvaja, da je namestnik Hribar iz nerodnosti ali zlobe izročil preiskavo namesto sodniji uradniku, ki je njemu podrejen.« To so zopet zavijanja, ki jih je v svoji zlobi zmožno le »Jutro«. Prvič člankar ni dejal, »da je vladna preiskava morda vendarle bila pristranska«, temveč pravi čisto enostavno, da gg. okrajni glavarji »mogoče bodo vodili preiskavo popolnoma objektivno — ali pa tudi ne* — pripušča torej v enaki meri obe možnosti, ne pa kot bi hotelo »Jutro« prikazati, da bi bila preiskava »morda vendarle« pristranska. Vse to pa g. Prepeluh? ne navaja pri postopanju v Peskovem slučaju, temveč ko dokazuje, kako bi se po tem sistemu, torej če bi se preiskava vršila po istem načinu, kakor proti g. Pesku, lahko z Istim rezultatom končala proti g. Ribnikarju, če bi imeli politično oblast v rokah njegovi nasprotniki klerikalci in Jo hoteli nepošteno izrabljati proti njemu. V slučaju preiskave proti g. Pesku pa pravi člankar: »Kdo je izvedel preiskavo? Odgovor: Preiskavo je vodila politična oblast, nota bene: odvisna politična oblast in ne nepristranski, neodvisni sodnik! — Koga je zaslišala odvisna politična oblast? Odgovor: Bivše stanovske tovariše gospoda Peska, torej več ali manj odvisne učitelje. — Kako je zaslišala odvisna politična oblast različne »priče«? Odgovor: Tajno in pri zaprtih vratih!« (mi bi še dostavili: pod zagotovilom: da nikdo nikdar ne bo Izvedel o njihovih izpovedih). > »Mislimo, da to zadostuje!« G. člankar (Prepeluh?) torej sploh v Peskovem slučaju nikjer ne govori o gosp. Hribarju, temveč le o politični oblasti, ki io ie za časa početka preiskave predstavljal takratni predsednik pokrajinske vlade g. dr. Baltič in ne, kot bi »Jutro« rado nalagalo javnost, g. kr. namestnik Hribar. »Jutro« bi umazanijo svojih dirigentov pred javnostjo pač rado naprtilo g. kr. namestniku, da bi s tem stvar zgledala nekoliko manj umazana, dasi ve, da je g. Hribar slučajno le h koncu te skrivnostne preiskave prevzel svoje ! mesto in podpisal, kar je zapustil ! njegov predhodnik dr. Baltič. , Nadalje pravi >Jutro«: »Gospod i Prepeluh izreka željo, naj slučaj Pesek preišče še, sodnija. Gospod Prepeluh menda ne ve, g. PeseK pa gotovo ve, da zločin po § 129. k. z. zastara v petih letih. Državno pravni-štvo bi preiskave v onih opetovanih slučajih ne moglo niti predlagati, dokler se ne pri j avl jo. novi slučaji izza zadnjih petih let.« Že prvi stavek je zopet laž. Dotični stavek v Prepelu-hovem? članku se namreč glasi: »Kakšne vrste so očitani defekti, o tem pa ni kompetentna odločati odvisna politična oblast, katere se kazenski zakon prav Čisto nič ne tiče, ! ker ne spada v njen delokrog, ampak 1 javno, nepristransko in neodvisno sodišče in nihče drugi.« Gospod Prepeluh? ne zahteva torej, da naj slučaj preišče še sodnija, temveč absolutno odreka politični oblasti, ne morda, kot hoče prikazati »Jutro«, pravico do preiskave, temveč pravico do razsodbe in obsodbe. Tudi po mnenju vsakega poštenega človeka je v pogledu kvalifikacije kakega pogreška edino kompetentno za razsodbo redno sodišče. Politična oblast ,ki ni končno ničesar druzega, kot orodje v rokah vladajoče stranke, lahko razsodi na podlagi obtožbe, da je nekdo pred dvajsetimi leti opravil za kakim oglom svojo potrebo ali pa se v poletni vročini šel gol hladit v Savo ali Savinjo, da obtoženec ni kvalificiran za kako javno mesto. Pri tem seveda ni niti potrebno, da obdolžitev odgovarja resnici, ker obtoženec ne zve niti od koga niti česa, da je obtožen. Iz drugih dveh Citiranih stavkov pa sledi, da prestopki, ki jih očitajo g. Pesku, vsled zastarelosti sploh niso več kaznjivi in da vsled tega drž. pravništvo ne more predlagati preiskave. S tem bi se radi zviti »Jutrovci« potegnili iz moralne zaujke, ki jim zadrgava vrat in bi hoteli javnosti prikazati, da Je g. Pesek sicer zločinec, da pa se mu pred sodiščem tega ne more dokazati, ker so njegovi zločini zastareli. Pa ne bo Šlo gospodje! Kar eden izmed onih, ld vodijo ostudno gonjo, naj pred pričami izpove, kaj da je g. Pesek pred toliko in toliko leti storil in g. Pesek ga bo postavil pred sodišče radi raz-žaljenja časti in stvar se bo lahko razčistila pred sodiščem. Ne gre namreč sedaj zato, če lahko toži drž. pravništvo g. Peska ali ne, temveč gre zato, da se g. Pesku da prilika, da one, ki mu kradejo čast lahko toži In jih tako prisili, da svoje obdolžitve ali dokažejo ali pa dobe zasluženo kazen. H koncu pravi »Jutro«: »ysebina spisa, ki ga je poslal pokrajinski namestnik ministru notranjih zadev v slučaju Pesek, je danes znana NSS, četudi g. Pesek to taji. Gospod Der-žič naj le objavi, kar je čital,« Pribijemo ponovno, da ve g. Pesek kakor tudi NSS o obdolžitvah le toliko, kolikor se lahko sklepa iz namigavanj mladoliberalnih denuncijantov. Koliko verodostojnosti zaslužijo let&, so dovolj jasno pokazale njihove prejšnje »bombe«. Za dosledno lažnjivost »Jutra« je pa značilno, da piše to na isti dan, ko g. posl. Deržič s svojim podpisom — je pač mož, ki politično moralo in poštenost nekoliko drugače pojmuje, kot različni doktorji in ne-doktorji od »Jutra« — objavlja: »Bil sem dne 17. t. m. popoldne in 18. t. m. dopoldne pri ministru za notranje zadeve g. Svetozarju Pribičevlču radi nepotrditve tov. Peska za župana. Zahteval sem pojasnila, zakaj vlada v dopisu na tov. Peska, da ni potrjen, ni navedla vzrokov. Gospod minister ni povedal vzrokov, ni sprejel mojih predlogov in ml tudi ni dal čitati aktov.* Cel »Jutrov« odgovor Je torej, kot smo dokazali, le niz najpodlejših zavijanj, denuncijaclj in nesramnih laži, ki morajo z gnusom navdati vsakega, kdor se ne strinja s sistemom popolne propalosti in skrajne politične amoralnosti. Korošci svolemu kralju. Plače tuzni Korotan! —* Plače ob' gomili velikega Kralja ljubljenega očeta — pl^Je ves slovenski Korotan I Plakatno, ker je šel oče od nas, prej ko smo ga zamogli prepričati, da ga ljubimo. In kako ga ljubimo 1 šel si počivat, naš Kralj, prej ko si nas prejel na svoje srce, kajti še zdihujemo pod tujim jarmom. In vendar smo vsi Tvoji! — Vroče pričakovani naš Kralj, pri Tvoji gomili plakajo zvesti Tvoji Korošci! — Plakamo mi, ki smo zaničevani, ker nas obsojajo, da nas je slepil tuji mamon 1 Ako si dvomil tudi Ti o zvestobi svojih Korošcev, sedaj nas poznaš! — Tvoj duh sedaj t višavah, šteje naše pekoče solze, naše vroče molitve — naše vzdihe po Tebi — po svobodi! Veliki Kralj osvoboditelj, nisi umrl! — Oče! Ti le spiš — Ti si le spočiješ, ker si truden od velikega dela — Tvoj duh pa živi — v Tvojemu sinu, in kar je jučcj oče, bo končal On, Tvoj sin. Veliki naš Kralj, pri odprtem grobu Ti prisežemo zvestobo tudi čez grobi —■ Ti počivaj! — Tvoj duh pa bodi z nami! — Ob Tvoji gomili pa tudi prisežemo našemu novemu Kralju večno zvestobo! Kralj Aleksander! podedoval «i tudi nas Korošce — Tvoji smo tudi mi ~ ne pozabi nas! O, da bi vedel, kako iskreno bijejo naša srca tudi za Te — kako težko fTe čakamo! Ob gomili očeta, našega Kralja osvoboditelja Petra I. čuj našo prisego — prisego celega slovenskega Korotana! — . Čuj nas Kralj Aleksander! — Tvoji smol — Tvoji hočemo biti! — Nikdar se ne upognemo tujcem —< »Nemcem«! — Tvoji smo! — Nikdar se ne prodamo za tuji mamon! Tvoji smo! Nikdar ne prodamo svojega naroda — nikdar svojega prepričanja — nikdar naše ljubavi do dinastije Karadjordjevic! •— Tvoji smo! In tudi ako pekoči bič še tako boli, ako nam tudi vzamejo vse — in ako tudi v domovini begamo brez doma — ne prodamo se! Tvoji smo — Tvoji hočemo biti! In kadar nas pokličeš, Kralj Aleksander, pridemo vsi in če tudi skala poka in se lomi dob — ne bojimo se! Kralj — oče — pokazal si nam pot takrat, (ko si zavezal svoje vojake s prisego ter rekel, »storite kakor hočete. Jaz ostanem in le čez moje in mojih sinov truplo gre pot sovražnika!« — Kdo ne bi šel za takim Kraljem? Vsi kot en mož za Teboj! *» Tvoj duh gre z nami in mi smo Tvoji! — In kadar boš prišel Kralj Aleksander kot zmagovalec na Koroška tla, takrat šele boš spoznal, udane svoje — takrat boš videl, kako Te ljubimo mi Korošci! — Na naših rokah Te bomo nesli na gosposvetski stol k ostoličenju — tam se Ti poklonimo. Tam bodeš spoznal naš rod. Takrat bo zadonel mogočni gosposvetski zvon in nam bo naznanil vstajenje, verige se bodo pretrgale in s solzami hvaležnosti bomo klicali: »Kralj Aleksander, mi smo že zdavno bili Tvoji«, Takrat nas spoznaš ! Gosposvetska mati s svojega prestola bo pa blagoslovila zmagovalca, našega vladarja, našega ljubljenega in tako težko pričakovanega Kralja Aleksandra I Blagoslovila bo tudi rod, kateri takrat očiščen vseh' madežev, se bo klanjal svojemu vladarju. Oče! Tvoj duh bo z nami in pri nas! — Tebe, Kralj Aleksander pa prosimo, ne zavrzi koroškega rodu radi nekaj odpadnikov — sprejmi nas svoje zveste, ki ne poznamo nikogar drugega, kakor Tebe, Aleksander, za svojega Kralja in veliko Jugoslavijo z« svojo domovino! Tvoji smo! Tvoji hočemo biti! Korošci. Geianeita oplazili npti. Vedno češče se pojavljajo glasovi, ki oznanjajo nekako nagibanje simpatij ruskih emigrantov na stran Nemčije. Zadnjič smo brali, da se podobno naziranje opaža tudi med, begunci, bi« vajočimi v Jugoslaviji. Ruski emi« granti predstavljajo intelektualni del ruskega naroda, oni del, ki je sicer danes povečini popolnoma pregnan i* aktivne vloge v Rusiji, ki pa bo nedvomno prejalislej zopet zavzel vodil-r no vlogo v demokratični Rusiji. Kajti naj se preokret iz boljševizma izvrši na to ali ono formo, naj ga zameni republikanska ali monarhistična demo« kracija, eno je gotovo: brez inteligence se ruska država ne bo mogla konsolidirati,, brez intelektualnega vodstva ne bo mogla prospevati. Potemtakem nam ne more biti vseeno, kakega naziranja je ruska inteligenca, ki si je poiskala zavetja pod jugoslovansko streho ter po ostali Evropi. Ako se resnično v svojih simpatijah obrača na stran Nemčije, moramo tudi to s primerno pozornostjo vzeti na znanje. _ Pravzaprav so Nemci 'že od nekdaj pri Rusih viivali primerno priznanje, Sicer opažamo pri vseli ruskih pisateljih globoko vkoreninjcno preziranje! Nemcev in njihove akuratnosti ter di« sciplinarnosti, toda pri vsem tem j< Nemec veljal Rusu kot vzgled gospo« darske sposobnosti, organizatorične; moči in podjetnosti. Sleherni Nemec, ki si je šel kruha iskat v Rusijo, jej a izborno prosperiral iri mi bivši avstrij« ski Slovani smo neštetokrat čuli oči« tanja z ruske strani, zakaj mi ne izra« bimo položaj in ne hodimo tjakaj, kd imamo pred Nemci vzpričo jezikovn«! sorodnosti prednosti. Ne bi bilo tedaj čudo, ako bi se Rusi sedaj v mislih! ozirali po Nemcih, da jim pomagajo tako temeljito zavoženo trojko ru« skega državnega gospodarstva zopetj spravit v red. Sicer pa glasovi o germanofilskemt nagnjenju med Rusi niti niso novi. —* Opozarjamo le na ono dobo po bolj« ševiški revoluciji, ko so Nemci sedelj v Kijevu in s pomočjo Skoropadskegs< vladali samostojni Ukrajini. Takrat s« je poročalo, da je v kadetski stranki močna struja za naslonitev na Berlin^ in sam Miljukov je bil med tako orw jentiranimi politiki. Takrat je še ob-« stojalo upanje, da bi mogle nemške di« vizije dobiti maršruto za Moskvo in( napraviti tam red kakor so ga naprav vile ob Dnjepru; v tem slučaju bi pač! prišli kadeti na svoj račun. Zveza med Rusijo in Nemčijo bi bila v današnjem stanju stvari najpri« rodnejša. Saj imajo že boljševiki dal Nemcev največ simpatij, nemški soci« jalizem je vzgajal njihove teorije ii< večina ruskih komunističnih voditeljev! je po več časa živela med Nemci. Boi doče vodstvo ruske državne politike pa se bo zavedalo, da bi moglo t nemško pomočjo v današnjem svetov* nem položaju najceneje restavrirati razdejano Rusijo. In naposled ne pon zabimo, da mnogi Rusi Angleže pre« sojajo kot glavne stoletne nasprotni« ke ruske moči, ki imajo še danes rajal slabo ko močno Rusijo. Nasprotno pa( bi mogli Nemci upati le tedaj na iz« boljšanje svojega položaja, ako dob« dovolj močnega zaveznika n* konti« nentu; tak pa more biti kvečjemu Ru« sija. Bilo bi tedaj za Berlin gospodar-« sko in politično največjega interesa* ako se angažira njega pomoč pri obnovi moskovske države, Ti in še mnogi drugi nagibi to dovolj tehtni, da v bodoče germano« filska orijentacija med rusko Inteli« genco močno prevlada. V tem slučaji} pa se ves položaj v državah med Ru« si jo in Nemčijo bistveno spremen! inc vsi ti novi državni organizmi bi bil! prisiljeni se na novo grupirati. V ten* primeru pade ravno na našo kralje« vino velika odgovornost, da se pravo« č&sno prilagodi novi situaciji in jo iz« rabi v okrepitev svoje pozicije. Zato moramo znamenja, ki bi obetala podoben razvoj, sprejemati z največjo pozornostjo in jim pazno slediti; Brez Rusije v ozadju bo naša sltuatijal vedno labilna. M Manja tpfioa i m tat L L Gospodarstvo. pa nas preseneča, kajti i* »ste dozna-vamo, da se je naš uvoz v ti dobi povečal, namesto zmanjšal. Dočim je uvoz tekom celega lanskega leta zna« šal okoli 3500 milijonov dinarjev, to« rej povprečno na tromesečje 850 mil, din., znaša uvoz za prvo letošnje tro« mesečje 1,914,062.758 din. Uvoz *a zadnje tromesečje lanskega leta pa je znašal 911,862.918 din. tedaj tudi manj, nego v letošnjem prvem tro« mesečju. Naš Izvoz za isto dobo znašal pa le 569.410.955 dia.; uvoz prekata toraj izvoz za skoraj dvakratno »voto« Odtod je lahko razumeti, zakaj se naS* valuta ne more popraviti« Ako s« temtf še doda okolnost. rda naša Hnančn< uprava še neprestano zajemlje is virotf Narodne banke ter rda so atentati zadnjega časa tudi kolikor toliko vptt* vaU na inozemstvo, sc ni čuditi p*j^ danju naše valute. Vse anket« &• bo Ukradena Ustnica — 8000 kron —. Profesorju,Josipu Klcmenšek, ki stanuje na obrtni šoli v Ljubljani je ukradsl noznan žepar na posfall Parfičin dne 8. t m. črno usnjato listnico, v kateri Je bilo 8000 kron denarja, orožril Ust, potna legitimacija In več legitimacij raznih društev. ■ == Pobegnila ]e od doma 14 letna Kristina Bučar iz Ljubljane, Dunajska cesta 29. Pogrešajo jo od 20. avgusta te nimajo o njej še nobene sledi. = Tatvina pri Schwab-Blzjaku pred po-roto: Dodatno k razpisanim porotnim obrav-npvam za jesensko porotno zasedanje je razpisana ria ’ četrfok I, septembra tudi obravnav« proti obtožericem Turk Jakob, Mrznik Franc in Švagelj Marija radi tatvine pri tvrdki Schwab-Bizjak v LjubljanL Skoda znaša ■preko 73.000 kron. —« To Je oni nesrečen slučaj, leo sta morala iti Marija SvageH in njen zaročenec, oba soudeleženca, niesto k poroki — ki bi se morala vršiti drugi dan — v zapor. „ , . =» V\om' in tatvina v Florijanskl ulici. V noči od 22. pa 23. avgusta so vlomili neznani tatovi v podstrešje Ivane Baver v FlotUanskl ulici 29 ter pokradli: salrinsko suknjo s svilnato Podlago (Ffrtua KreČi) vredno 5000 kron. Črne navadne in vojaške Jahalne hlače 1000 kron in ženski plcd, vreden 1200 kron. O storilcih še nimajo nobene sledi. * Tat na Pigovievem dvorišču. Dne 18, avgusta je ukradel nepoznan kmetski fant x?'n2eve*a dvoriJča Posestniku v Gra-daškt ulici 22 Jflsipu Puhu, ko Je ta pil V gostilni,-2600 kron vredno kolo. Tatn so vi! deli, ko se je odpeljal proti Šiški. = Tatvina v zavodu Sv. Marte v Ljubljani Mariji Bajt, šivilji v zavodu Sv. Marte Je ukradla bržkone n«ka Karolina Lisjak Iz .piatoe vasi pri Celju ročno torbico, v kateri Je bilo nekaj denarja In pa okoli 100 kron vreden ženski pas. Lisjakova Je stanovala pri Bajtovi in Je na dan tatvine neznariokam' pobegnila. Maribor. Mariborski magistrat Je menda mnenja, da se mora županova odsotnost zrcaliti tudi na zunanji obliki poslopja. Vsa raztrgana lri v koscih res žalostno »plapola« Črna zastava raz me*tn» hiše, ura šepa četrt ure Za drugimi, bije pa kakcir se Ji slučajno poljubi. En dari'še take nerednostl še dajo prenesti, kar več dni trajajoče »posebnosti« te vrste pa skoro gotovo na morejo služiti magistratu v ugled. * Stolna cerkev še vedno n! zmogla silnih stroškov, da bi si dala vsaj prelepiti s slovenskim besedilom nemški telet na križevem potu, ki dtCi cerkev seda) že tretje loto po prevratu. Malo več dobre volje tudi v dejanjih bi pač lahko pokazala gospoda na Slomškovem trgu. CalJe. _ dkt Valitev v cenilno komisijo za priredbo dohodnine Je pri davčni oblasti v Celju razgrnian v, času od 22, da 29. avgusta, 1 I. na vpogled. Delniika družba »Javno skladišče tu prevozna družba* V Celju ajda novo catl-narniSko poslopje na prostora poleg kolo-čvor*. flteJModnU,. Sj«tba kdobHL.papr,eduJ«% Delniška glavnica znaša 3 milijone kron. T upravnem svetu Je pet Slovencev in pet Nemcev. Mestna občina celjska bo Imela za !e-toSnjo zimo okrog 100 sežulev bukovih drv na prodaj. Cena za žagana drva 870 K, za nežagana 800 K. Interesenti dobijo vse nadaljnje informacije pri mestnem oskrbništvu. Celjsko Olepševalno društvo je spravilo že mnogo potov po- gozdu nad mestnim vrtom zopet v red. Ti krasni sprehodi so bili žo popolnoma zanemarjeni h* tako bo sčasoma prišlo vse zopet v red. Kakor čnjemo, se bodo postavile na primernih mestih zopet klopi, kakor so bile svoječasno. Splošni pregled invalidov v smisla Uredbe Ministrstva socijalne politike. Direkcija invalida, J. br. 15.580 od 27. junija 1921, se vrši v Celjskem vojnem okrugu meseca septembra, oktobra in novembra In sicer v mesecu septembru: 2, ln 3. v Vranskem, 4. In 5. v Braslovčah, 6. v Mozirju, 7. v Gornjemgradu. 8, v Ljubnem, 10, 11. In 12. v Šoštanju, 13. In 14. v Slovenj gradcu, 15, 16. in 17. v Marenbergu, 18. in 19. v Prevaljah, 21, 22, 23. ln 24. v Žalcu, 25, 26. in 27. v Vojniku, 28, 29. in 30. v Laškem. V lastnem interesu invalidov, je, da se takoj prijavijo občini, v kateri bivajo, kjer dobijo tudi natančna pojasnila ln dajo podatka za »Zaslušalno polo«. Kateri se ne prijavi pravočasno, se ga ne smatra več za invalida. Komanda Celjskog vojnog okruga. Naše poročilo o žalnem dnevu v Celja spopolnjujemo v toliko, da so se v celjski farni in evangeljski cerkvi vršile ne samo dopoldne, ampak tudi zvečer med 5. in 6. uro žalne svečanosti. - Svinjski sejmi se v Celja vršijo pred magistratom. Ali bi ne bilo ta to mogoče najti kakega dragega. bolj primernega prostora? , - Cene mesa v CriUb so: .govedini 16 do; 18 K za kg, teletini 18 do 20 K kg. Grozdje se na .celjskem trgu prodaja po 33 K kilogram. Šport lit turlstika. Nogomet. —> Ilirija 1 Sarajevski amaterski S. K. V soboto ln nedeljo 27. In 28. t m. se vršita na prostoru Ilirije nogometni tekmi med Sarajevskim amaterskim, S. K, riajboljšlm ltlubom v Sarajevu ln nato' Ilirijo, Ilirija Je aprila že dvakrat Igrala s S. A. S. K. v Sarajevu. Izid obeh Iger Je bil neodločen, prvi dan 3 : 3, drugi dan 1 t L,-Tekma se prične Oba dni t>b pol 18. uri. Vnt in oitni Založništvo pevskega društva »Ljubljanski Zvon* sporoča pevskim društvom in zborom, da sp »Trije moški zbori« izšli v ponatisu ln se dobe v vseh knjigarnah ter pri društvu, kt prodaja za malenkostno ceno tudi posamezne litagrafirane glasove. Prav-tako so na razpolago tudi glasovi 6 veselih pesmi Emila Adamič«. Izšla je 11. številka tMale Pesmarice«. Vsebuje V. Volaričev moški zbor »Zvečer« z barltorf solom, pripraven za podoknice. »Malo Pesmarico« naročajte v Zvezni knjigarni v Ljubljani na Marijinem trgu! Cena posameznim zvezkom (po velikosti) 1 ali 2 kroni. Sedma in osma številka »Pevca* (v enem sešitka) objavlja Dolinarjevo biografijo zaslužnega planinca In glasbenika-skla-datelja Jakoba Aljaža, Id je praznoval mi-noll mesec zlato mašo. — Izmed druge vsebine omenjam Pravila »Pevske zveze«, nadaljevanje M. Bajukove statistike »Narodna pesem v sekiricah«, vestnik »Pevske zveze«, glasbena poročila In razne vesti. Glasbena priloga prinaša na uvodnem mestu geslo »Pevske zveze«, katero je na besedilo dr. Preglja uglasbil urednik »Pevca* dr. Fran Kimovec, potem Vinko Vodopivčev moški zbor »2abja svatba«, katerega bodo pevska društva na svojih zabavnih prireditvah prav rada prepevala, na to hrvaško narodno »Djevojka je ružu brala« v posrečeni harmonizaciji M. Bajuka, ter dve vipavski narodni v priredbi zat mešan zbor po St. Premrlu. — List, kot je »Pevec«, Je bil našim pevskim drtištvom, za katere se nihče ne zmeni, prav potreben. Basi Je »Pevec« glasilo »Pevske zveze«, v kateri so včlanjeni le zbori, ki priznavajo načela Slovenske krščansko-socl-jalne zveze, torej odločno frakcije politične stranke SLS, ga bodo tudi druga pevska društva, ki sp popojnoma politično brezbarvna in ls kulturna'rada naročala, dokler ne stopi v življenje že zdavnaj zasnovana »Zveza slovenskih pevskih zborov«, kateri se bo nudilo hvaležno polje, da Izdaja list namenjen vsem našim zborom. — »Pevec« stane letno le 30 K, naroča se pri upravt v Ljudskem domu v Ljubljani. A. F. VeleseJm. ’f- Razstavišče »LJubllariSkega velikega semnja« dobiva vsak dan bol) popolno sliko. Stavbena dela so tzvršeaa la sq razstavljal-cl že pričeli z adaptacijo te opremo dodeljenih jim prostorov. Na sejmišču »e *• montirajo razni stroji, ki bodo ; tekom semnjev obratu. Urad »Ljubljanskega velikega semnja« se preseli začetkom tega tedna na sejmišče in bo mogel razstavljajočim strankam iti v vsakem pogledu na roko. — Otvoritev. »Ljubljanski veliki semenj« se otvori nepreklicno v soboto dne 3. septembra 1921 ob 10. url dopoldne. Treba Je vsled tega, da Je vse blago, ki ga namera^ vajo posamezne firme razstaviti, najkasneie do dne 29. avgusta t L na sejmskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje prostor« najkasneje do do« 81. avgusta popolnoma opremiti. Poljedelstvo, »Ljubljanski veliki semenj« bo nudil pripolen prtgled vsega tega, kar poljedelstvo proizvaja in potrebuje, Ker tvbrf poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, Je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čirn najbolj Izpopolni. Letošnja suša Je sicer povzročila, da kmetovalec — rastav-Ijalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel ln želel. Ne glede na to pa bo posetnlku — kmetovalcu dana prilika vl-detifn kupiti na »Ljubljanskem velikem semnju« vs* kar rabi. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatilnice, čistilnice za žito,, stroj! za selanja In za košnjo, vsakovrstne črpalnlce, posnemalnlk! za mleko, garnituro za mline, različno poljedelsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvod} bodo savMinala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave In vsi drugi naši deželni pridelki. — Reklama. Ministrstvo saobračaja Jo predsedništvu »Ljubljanskega velikega sem- nja« dovolilo, da smejo ŽeleznSk« y Beogradu, Zagrebu, Sarajevu ln Subol opremiti kolodvore ln železniške vozove reklamnimi tablicami za »Ljubljanski semenj«. — Posebni vlakL Za »Ljubljanski semenj« vlada širom naše kraljevine vel zanimanje. Cujemo, da se v Beogradu p: pravila za posetnlke »Ljubljanskega velike semnja« iz Srbije in Makedonije posei vlak. Svojo udeležbo je med dragim vila tudi državna trgovska šola v Sul k! posetl »Ljubljanski veliki semenj« i 3 svojimi gojenci. — Oficijelnl katalog »Ljubljani velikega semnja« se te dni urejuje. Sejmsl urad je razposlal posameznim r&zstavljalci okrožnico, naj nemudoma javijo točno besi diio podjetja ln vrsto izdelkov, katero nu., pečavajo. Sejmskl katalog se izda v 20.00(7 izvodih ln bo obsegal poleg zelo popolnega' seznama razstavljaicev tudi vse kar Je trebe posetniku semnja videti. Inseratnl del lutia« loga Je že v tisku. — Prodalo sejmsklh legitimacij te zn*» kov za poset »Ljubljanskega velikega sem« nja«, ki upravičujejo do polovične vožnje pcJf vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvate«*’ ln Slovencev te do brezplačnega vstopa vse sejmske prostore za cel čas trajanj: semnja, so prevzele med drugimi podružnh Jadranske banke v Beogradu, Zagrebu, Spj tu. Dubrovniku, Kotoru, Metkovlču la f beniku, dalje podružnice Ljubljanske kredll banke v Sarajevu in Splitu ter špedlcljsl tvrdka »Balkan« delniška družba za medni rodne transporte v Beogradu, Zagrebu, Mi f riboru In Rakeku. Za Črnomelj In okolici razprodaja sejmske znake Mestna hranilnice v Črnomlju. V Metliki razprodaja znake g« Leopold Gabrijan in Anton Rajmer. Za Ptuj in okolico Je prevzela razprodajo legitimacij In znakov Pletarska šola v Strnišču ort Ptuju, v Cerknici pa gremlj trgovcev. Legi* tlmaclja z znakom stane 100 kron. Pokrajina. Zagorje ob Savi. 2alno slavlje zg pokojnini prvini jugosiovenskim kra* ljem Petrom I. Osvoboditeljem je praznovalo naše narodno Zagorje nad vse veličastno. Z rudniško godbo a« čelu se je udeležilo sprevoda do cerkv4 večina uslužbenstva rudnika v rudari slcih krojih z »astavo, kar je napravila globok ih lep vtis. Tem se je pridruži* pred občinsko hišo »Sokol« korpora«! tivno z zastavo, kakor tudi druge kor3 poradje Jn zastopstva in mnogobrojndj občinstvo. V cerkev je prikorakal^ tudi šolska mladež pod vodstvom ttčh teljstva s šolsko zastavo. Po eerkvBf nem obredu je atsvirala rudniška god« ba na koru žalno koračnico in pevslcj zbor »Zagorski« je zapel ubrano M srce segajočo žalostinko. Mučen vt!4 na narod pa je napravil predčasni od« hod gosp. župnika z duhovniško ufci stenco, ki se je takoj po eerkvenen^ obredu odstranil izpred altarja. kjefi so se ugasnile vse luči. — V globok? žalosti sc je razšlo ljudstvo v zavesti* da je izkazalo dolžno zadnjo čast pri vemo jugoslovanskemu ikralju Osvtri boditelju Petru I, Kočevje. Preteklo }e 5e skoraj § mesece, odkar smo imeli občinske vo« litve. Izvoljen je bil že župan In ob« činski svetovalci, občina je pa šs( vedno v nemških rokah, kakor je bilac« Ne vemo, so H temu vzrok sami re« kurzi ali so zraven tudi kake umazan«) in nepostavne mahinacije. Kakor znw no, je bila v Kočevju le ena lista taf sicer NSS. ker od ostalih strank ni no« bena. tako močna, da bi sestavila vo« lilno listo. Ker na tem zavlačevanja stvar sama trpi, bi želeli, da se zadevfl na ta ali drugi način čimpreje reli, Šoštanj. Dne sa. t n. so prlra* dila vsa narodna društva v Šoštanju skupni žalni sestanek v počaščenjU preminulega kralja Petra I., na kate« rem so se povdarjale in slavile njegovi velike zasluge za narod in svobodo, V predavanju, katero je imel eodnl svetnik J. Sernec, je slavljenca Imeno« val ne kakor kralja, katerega se slavi na komando, temveč kot takega, ki M se tudi sicer moral visoko častiti bi ljubiti, kot narodni junak, če tudi n« hi bil kralj. On spada med junake nac Ših narodnih pesmi in naših narodtiiU pravljic. Umikal se je s svojo zvesto« večinoma smrti zapisano vojsko, pola svete vere v pravico čez Albanske gore — potem pa zopet prihaja kakor od onstran groba z junaško četo in po« žene z dežele pohlepne sovrage ter to« pet pribori narodu zlato svobodo. S trikratnimi Slava-klid kralju, «V je zaključil žalni večer. i i ..... Poslano.* Oospodn Feliksu OrOgl, poskušno 18 pod nadzorstvom nastavljenemu začasnem« učitelju prt Sv. Barbari v Halozah. Opozarjam Vas, da še VI daleko ne re-prezentirate učiteljstva, ampak ste edino pod nadzorstvom nastavljeni brezznačajen, n*-patrljotičen ln vslužbl nevesten učitelj. Podpisani sem odločen nasprotnik edino takšnemu neznačajnemu učitelju, kakor ste VV Poživljam Vas, da me vsled tekal navedenih žalitev tožite, dc Vam zamoreof te nelepe čednosti sodnljsko dokazati. . Franjo Korenjak, posestnik pri Sv. Barbari v Halozah, * Za »PoclaBO« odgovarja uredništvo 1« v okviru zakona. Potta!rn*tfl družbo «, sv. Cirila in /le "oda. Ljubljana Kongresni trg it. d/l. Podružnica: ZAGREB Duga ulica 33. z vijiijc inUtMlii stanticr. uto, Sittni. s. 1 I' U1 ■ ■ Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. Irt i __________ čistih brez odbitka rentnega " J ;::",: <*avka. ti ' A Neposredno pod državnim 2 U nadzorstvom. Marijin trg št 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in ' • mm vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. ‘Stran 4 »JUGOSLAVIJA* 25. avgusta 1921. 200. štev. Michel Zevaco: ,.NOSTRADAMUS." In tisti hip, ko se je sklonil, da bi tVIdel vstopiti Roncherollesovo hčer, |e res vstopila. Royal de Beaurevers jo je držal ta roko. Bil je pijan od boja; nosrr;c so mu trepetale, oko se mu je iskrilo, Ustnice mu je stresal krčevit drget; k mačjo prožnostjo je stopil v izbo. Za njim je vdrla razbojniška četvo-rica. Kričali so in razgrajali; vsi ro bili opraskani, ta bolj, oni manj. Cor-podibale si je brisal kri, ki mu je tekla po obrazu, kričal molitvice, ki jih ne'-moremo ponoviti, in razlagal: . »Osem« jih je bilo! ’eo Dio, kasto smo se udarili! To vam je bil precep!« J " »O.sladki Jezus! Kakor da jih ni fjllo najmanj deset!« je krotko ugo-.varjal Trinquemaille, obvezavajc si ranjeno nogo. »Ah, to ti je tiček, Royal!« je rjul Strapafar. »Kakšna beštija! Ej, golobčki, pa še govore ljudje, kako se Je bil Roland v Roncevalu! Naš Royal bi pohrustal njihovega Rolanda v kisli juhi! Kakšni sunki, bog in bogme!« t. *Ja!« jc grmel Bouracan. »Prfe-itau je rasčesnil klafo, trukina tfema pa je brepotel trepuh kakor pučo!« »Tiho!« je kriknil Royal de Bea-revers. »Zapah na vrata in jezik za aobe!« Zgodilo se je po njegovem ukazu. Takšna tišina je zavladala, da bi se bfl slišal let mušice po izbi. Roland de Saint-Andre se je bil umeknll h kaminu. Z vogalom plašča si je zakril obraz do oči, ki so nepremično strmele v vstopivšo devoj-ko; njih pogled je izražal tisto besno strast, ki izpremeni človeka v divjo zver. j »Gospod,« je izpregovoril Royal ter izpustil dekličino roko, »evo vam gospodične. Plačali ste me, da vam Jq prividem; nate Jo. Vaše naročilo je izvršeno.« i. . Deklica se Je držala zelo junaško. Samo roke so ji rahlo trepetale. Kakor hitro jo je Beaurevers izpustil, ^ifrje obrnila h Saint-Andreju. In ttfeii glas je jasno zazvenel v tišini: ; »Tak vi, gospod, ste tisti, ki nasilno in izdajalsko ustavljate ženske na poti? Kdo ste? Ne upate se pokarati obraza? Prav imate: Videla bi itak I& Obraz podlega s^sihopetca...« / Saint-Andre se je stresel. Gneven drget ga je izpreletel od glave do nog. -r »Vedite,« je povzela, »da se nihče ne more dotekniti rlorize Ronche-rollske brez kazni. O- teh podlih razbojnikih niti ne govprim. Kdo bi se nadejal od njih viteškega čustva 1 Toda vi, ki ste plemič, poglejte mo, kakor vas gledam jaz, ako niste lo--vec!«' ' ponosno, prostodušno in neizrekljivo ljubko kretnjo Je vrgla kapuco z glave; Bila Ja visoka, vitka, gibka nalik trstiki, in, vendar krepka v vseh klasiško Čistih Črtah svoje pok stave. Ogorčenje Ji Je pregrinjalo lici z rožnato barvo; nekoliko krepke ustnice so se odpirale kakor cvetoča korala. Svit njenih rjavih oči je bil mehak kakor svila. Bogati rjavi lasje so ji padali v težkih kitah na deviSke rame. Sijala je od.mladosti. Njena lepota je bila tolikšna, da bi jo bili občudovali povsod,, Trinquemaille je nehote zažvižgal v znak občudovanja. Bouracan je zinil in izbuljil oči. Corpodibale si je popravil kiras in si zavihal ogromne brke. Strapafar je pomežikni z očmi. Royal de Beaurevers pa je prebledel kakor zfcU... Nekaj trenutkov Je plavalo težko molčanje nad tem prizorom. Nostradamus je mrklo gledal s stopnic. ; \ »Tako lepa!« je zamrmral Royal sam pri sebi. »Tako lepa je, tako ponosna in čista! Kako ji sije nedolžnost v očeh!... Oh, zgrizel bi si roko, ki jo je pograbila, to podlo razbojniško roko, ki jo je izročila strahopetcu! »Podli razbojniki« nam je rekla!.. .4 »Poslušajte!« je povzela tisti, hip Floriza de Roncherolles. »Skličite moje služabnike, ki ste jih razkropili, in spremite me do kočije; potenj, gospod, utegnem pozabiti, kar Ste storili!« Saint-Andre pa je. naglo stopfl k nji ter Jo prijel za roka \ (Dalje prihVdrtjML) ■»■■■■II 'i i'; : ii .'i Proda set idsa m Senicah Ut 37. ob Trialkl *etU, dvonadstropna. n n»o ........ ntk« Vej * leve tw vm M OllneaJi It 1. ob Tržaški cestf, enodru-ftask* s bogatimi stranskimi prostori In krasnim vrtom le M proda). Ved še Uv* Istotam pri lastniku Tribuč. • (Ml PISALNA’ MIZA za gosposko sobo, črno polirano iz trdega lesa. J. SLEJKO, Zg. Šiška, 82J 1751 LEPE HRASTOVE DESKE od 30-70 mm. STEFAN ERMAN, St. Vid, nad Ljubljano. 1750 20.000 kosov, strešne opeke navadne a 1300 K f za tisoč 20.000 fcflsov fcld. opeke a 1400 K za tisoč, Iranko vagon postaja KRIŽE. Ponudbe se prosi na LAVS LEOPOLD, trgovec, Tržič. 1749 . VOZ (BREK) z streho, dobro ohranjen. FR. PLENIČAR, Litija. 1748 NOVA SPALNA SOBA Iz orehovega lesa ln kuhinjska oprava iz mehkega lesa. Postelja, nočna omara In umlvalna miza Iz orehovega lesa. Omara za knjge z slov., In -nemšk. knjigami novejših pisateljev. Skoraj nova moška In ženska narodna noša. Nov Irak z telovnikom in salonska suknja za sredne velikosti. Zlata ženska ura in briljantni uhani. Naslov pove uprava Usta. 1747 Kupi se: J ELEKTROMOTOR. 300 VOLT -NAPETOSTI */» PS. x 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporOm. se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravnlštvo Usta. 1613 Službe: UČENEC poštenih starlšev, s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom. Bermei la Rahne, Selo — Moste pri Ljubljani. \744 SPREJME SE Izjemna prodajalka v papirni stroki. Pu-nudbe uposlatl pod šifro »Papir« na upravnlštvo Jugoslavije. 1743 SPREJMEM TAKOJ mladega, pridnega in poštenega mlinarskega pomočnika. . Mesečna plača dobra po dogovoru. Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zmostu. ,1740 MLAD GOSPOD 22 let star želi službe v kak: pisarni, skladišču. Vstop takoj. Cenjeni ponudbe pod šifro »VESTEN« na upr. »JogosUviJe«. 1738 AKVIZITERJE vestne in agilne pod ugodnimi pogoji (s stalno plačo in provizijo) sprejme anončna in reklamna družba ALOMA COMPANY, z. o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3/1. 175Ž SPREJMEM pridnega delavnega trgovskega pomočnika. FRANC DROFENIK, trgovina z mešani«; blagom in deželnimi pridelki, Poljčane. 1746 Razno: ZAMENJAM STANOVANJE obstoječe Iz 2 sob, kuhinje In drvarnice V, sredini mesta za enako v mestu ali naj-bližji okolici. Cenjene ponudbe prosim' ni Upravo lista pod št. 1728. 1728 IŠČEM TRGOVINO V NAJEM (kupim tudi hišo, pripravno za trgovino! kje na deželi na prometnem kraju. Ponudbe pod trgovina št 1733 na upravo lista. 1733 PEKARNA1 dobro idoča se odda v najem za dobo od 3—10 let tistemu, kdor odkupi Inventar. Cena za inventar in lokal 80.000 K. Naslov upravi lista. 1737 DIJAK — TRGOVSKI AKADEMIK išče v Ljubljani za prihodnje šolsko let« stanovanje. Ponudbe na upravo Usta pod »Trgovski akademik«. 1700 GOSPODIČNA’ išče stanovanje z zajtrkom. Cenjene ponudbe na upravnlštvo »Jugoslavije« pod »Uradnica« 1902«. 1724 Raznovrstno - Bohlerovo jeklo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, ielezae cevi M vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irskopeSl, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah ^NMEr, teta. ind. podjetje LJUBLJANA. siva barva proti rji beli in Črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boriks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. industr. podjetje, Ljubljana. OKLIC Pri okrajnem sodišču Brdo se bo vtiUo ; , dne 24. septembra jgai ob pol 10. lili *eb* $ takupovanje na javni dražbi: . ; r r 1. Gostilne obstoječe i* veže, velike gostilniške sob«, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh; sob za stanovanje v prvem nadstropju, vrt za zelenjavo s Utico in souporabo hleva, dvorišča, podstrešja in jrodojak* * VM® gostilniškim inventarjem; a. Prodajalne obstoječe iz prodajalnioe, skladišča, 3; lop. kozolca, podstrešja s souporabo dvorišča, podstrešja la vodnjaka b prorlajalniškega inventarja. 1 ' Zakupna doba 2. let poČenši s r. januarjem 1922. , . ; Pogoje je vpegledati.pri sodišču ob uradnih urah. Okrajno sodišče na Brdu, odd. I. dne 6. avgusta 1921, : ' ... 1003;' IŠČE SE! Jamski paznik tamec tli oženjen. Zidarski pollr samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravništvo lista poa šifro »premog**. V mestu štirinadstropna, 10 stanovanj. lakaji#; Obvestilo. Imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroiu. tolovftdne obleke, čevlje, ovratnik« gumba za Člane ln članice. Ceniki na razpolago 1 PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Kupec dobi moderno stanovanje. Sp. Iisu modi " z dvoriščem •vanj« »c&fti in vrtom, tudi •ifl* V hiša _ . _______ _______ novanje za kupca. Cene ugodna. Poizve se pri. Aaončnem zavoda DRAGO BESELJAK & DRUQ Ljubljana, Sodna ulica št., 5. ŽAGA z majhao električno lučjo v gosdnatem kraju, ptipravoa tudi ca vsako drugo obrt, italaa aiošaa vodam tila v dravski dolini te seno proda. UdMatln nauar.SnBir. UftiHi Zobozdravnik zopet ordinira. ■■ 1 111. ■ ia lesi. Ha veleposestvu v Soteski se proda 560 m* smrekovga dolgega lesa, 3—>16 m dolg,16 —26 cm prti^ mera sredine, loko lesno skladi; šče v Straii pri kolodvoru potofn pismene ponudbe. Natančnejša pojasnila in ponudbe prevzeme do 20. septembra 1921. Gozdni urad Soteska pošte, toplice pri Hovemmestu. Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. NatanSnefe v upravi lista. S« »prejme s 1. septembrom i L Pismene ponudbe ha hrana Kosa, Ljubljana 7. c. Z- Novo za otroke! .JL1DA iREDr Cena 40 kron. ZVEZBA K10il,ljijaoa Wolffova ulica it 1. Novo I Novol Spisal: Emii Stefanovič Novol dni Z is v, d. Novol i- Cena 16 kron. izdala ii M jihb Wmt i mini v» v lile za takojšnji nastop prvovrstno pisarniško moč za kalkulacijo in prodajo. V poštev pridejo samo v tej stroU dobro verzirani in sposobni prosilci. Razventega perfektno stenotipistinjo (nikaka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dobro izobražena. Pogoi za obe službi je popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci nal vpošljejo svoj cur. vltae, spričevala, zahtevke plače ter po možnost* tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. Jugoslovani imajo prednost Prevoftii zavod Polyglott preskrbi prevode iz vseh vrst v vse jezike, transkribira cirilico in narobe, pripravi vseh vrst koncepte v vseh jezikhi. Uradne ure od 15. do 18. ure Karlovška cesta 24/1. Guaiieve ceni «tf za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konopljo za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo »PROMET tehn. ind. podjeljp: Ljubljana. Razpisuje se služba pisarniškega uradnika ter registraterja za trajno namestitev. — Pismene ponudbe je vposlaii najkasneje do 30. avgusta t. 1. Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj. Zveza iniloslrijtn Ljubljana. 11=^ Javna draiba ca 2400 kg mandeljev se vrši v sobota 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v skladišču JBalkan", Ljubljana. Dunajska cesta 33. Odgovorni .urednik; ftoruinUs 'Čebin.' Irrlnlff knny.nrnl 1 dngvnlkfl » Tugoslaviia«. [Tiska »Zvezna, tiskarna« y Ljubljani,