Poštnina pia«'f JUU JOŽE ŽUPANČIČ: UČITELJSKI PEVSKI ZBOR V POLMEM RAZMAHU. Pred decembersko koncertno turnejo že n* skega zbora. Ljubljana, 22. nroviir.ira. Naši tovariši, pevci so spet • polnem in naj živahnejšem razmahu, so že -'t'Ji dela, že kujejo nove načrte, so že v čvrstem zaletu k novim ciljem, k novim uspehom. Ne zadošča jim le mešani zbor, s kate* rim so nosili večino svojega programa dose-daj, od zadnjič so napredovali; — svoje moči so delili v tri odseke, vežbajo kar tri pro* grame: za mešani, moški in ženski zbor. Kakor pa pravkar čujem, mislijo Uui na ustanovitev moškega kvarteta. Lepa litja! Naj ne- zaspi! Majhen instrument— učiteljski kvartet — bo prav posebno pripraven, da seznani prav vso našo publiko tudi v najbolj oddaljenih krajih z lepo slovensko, ju* goslovansko muziko. Tako UPZ kakor tudi ves naš stan bo s kvartetom mnogo pridobil. Zato: Učiteljski moški kvartet — pozdravljen! Pevski zbor, ki ga vodi z vso zagrize* nostjo dirigent tov. Srečko Kumar, je imel v letošnjem letu že nekaj skupnih pevskih vaj. Večina članov mu je ostala zvesta tudi v letošnjem letu, le nekatere je zadržala pre* velika zaposlenost ob začetku šolskega leta. V glavnem pa seveda — kriza. Pa ti zadržki so le začasni, saj poznamo pravo pevsko kri in idealizem našega članstva, v ognju so pre* izkušeni in zvestoba ter vdanost do UPZ jim je ena najbolj viteških odlik, ta discipli* nirana zavest jih je povezla že sedaj v eno najodličnejših pevskih udruženj v ponos na* roda in stanu, zlasti pa članstva JUU, čigar odsek so; v vseh malodušnih trenotkih pa jih naj bodri zavest, da stoji za njimi vsa naša organizacija JUU in vse članstvo kakor trden zid. Prav ob početku novega dela jim naj služi v bodrilo izjava, da smo vsi učitelji pos nosni na njih delo in uspehe, ker se zavedamo, da so bili vsi dosedanji triumfi UPZ doseženi za ugled in korist vsega jugosloven-skega učiteljstva. In tega želimo tudi v bos doče! Decemberska turneja. Prav tako kot so šli lani ob istem času v Trbovlje in v Brežice, namerja UPZ tudi letos na kratko turnejo. Po dosedanjem za-misleku bodo posetili naslednje kraje: v soboto 5. decembra Krško ob Savi, v nedeljo 6. decembra Karlovac, v ponedeljek 7. decembra Petrinjo, v torek, na praznik, 8. decembra Črno* melj in Novo mesto. Ne samo naše tovarišice in tovariši, tudi vse ostalo meščanstvo se že pripravlja, da sprejme učiteljice*pevke v svojo sredo. Za* nimivo je namreč, da bo izvršil turnejo žen* ski zbor s samostojnim programom. Tako sposobnih ženskih zborov, ki bi se upale s celovečernim programom na koncertni oder, je pri nas malo — ali pa menda nobenega. Idejo za ustanovitev samostojnega ženskega zbora pa smo povzeli po zboru moravskih učiteljic v bratski ČSR Lepi uspehi in ugled v vseh glasbenih krogih širokega sveta, ki ga uživajo moravske učiteljice, naj bodo v bo* drilo tudi' našim slovenskim tovarišicam, ki se bodo v bližnjih dneh predstavile kot mlado samostojno pevsko telo. Program ženskega zbora. Prav pohvalno je dejstvo, da predstav* lja njihov program jugoslovensko idejo tudi v praksi. Saj pri učiteljskem zboru, ki je prežet z jugoslovensko miselnostjo tudi drugače biti ne more. Zastopani so vsi vidnejši slovenski, hrvatski in srbski skladatelji. Levji del programa nosi, kakor, je to običajno, Emil Adamič. To je pač ime, ki se v zadnjih časih največkrat tiska na sporede vseh naših glasbenih prireditev. Ta turneja pa bo imela za naše glasbenike še posebno važen moment: Emil Adamič se bo potom naših učiteljic-pevk predstavil z novim opu* som. Na tekste in melodije iz Štrekljevih belokranjskih in prekmurskih je napisal 6 narodnih pesmi, ki so še v svežem rokopisu in bodo to pot prvič deležne krstnega izvajanja. O najnovejših Adamičevih skladbah se je izjavil dirigent Kumar takode; »Adamič nam podaja najpristnejšo slo* vensko ljudsko glasbo, katere zbiratelj je bil Štrekelj. Adamič pa se s svojim najmlajšim delom ni pokazal samo kot harmonizator, ki obdela skladbo v navadnem smislu besede, temveč je postal Adamič tudi idealizator, ki je prinesel skladbe kot klasično umetnino.« Tako Kumar o Adamičevem zadnjem glasbenem dehi. Razen navedenih pesmi pa obsega pro* gram še naslednje: E Adamič: Mladinske zbore, Kata (Sva* tovski obredi o dobri, lepi, zvesti in srečni Kati). A. Lajovic: Koledniki, Žabe, Dete jezdi na kolenu, Nagajivka. Kogoj: Zvončki, Kaj ne bila bi vesela. Svojim tovarišem je bil ljub kakor dober oče, zato so se ga oklepali vedno z vsem spoštovanjem in ljubeznijo. Za zasluge, ki si jih je stekel za šolo in prosveto med narodom, je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Mnoge diplome pa so dokaz hvaležnosti za zasluge za po* vzdigo kmetijstva in zadružništva. Dolgotrajna bolezen ga je skrušila po neumornem in plodonosnem delu v S3 letni starosti. Z Ivanom Lapajnejem lega v grob mož vztrajnosti in dela na prosvetnem polju. V težkih časih je polagal temelje, na katerih se sedaj tako lepo razvija naše šolstvo. Takih mož je žal vedno manj, zato je njegova smTt za nas toliko trpke j ša. Počivaj v domači zemlji, ob šumeči Savi, ki si jo tako ljubil, da Te pokliče Gospodar k plačilu Trboveljski mladinski pevski zbor v Ljubljani. V eni izmed zadnjih številk »Učit. To* variša« je napisal prijatelj Zorko Prelovec v članku o mladinskih zborih med drugim, da je odmerjeno petju v osnovni šoli vse pre- malo časa. To je res! Res pa ni, da bi se za obilnejšo odmero časa za ta predmet do se* daj nihče nas strokovnih učiteljev ne pobrigal. Že pred vojno so se v bivši Avstriji prav vsi učitelji petja pehali zi več pevskih ur v osnovni šoli, na tem so delale vse tozadevne strokovne organizacije potom svojih glasil, intervenirale pri ministrstvih, vse brezuspešno. Naš najodličnejši glasbeni pedagog g. Hinko Druzovič je neštetokrat v svojih knjigah po časopisju zahteval v tem oziru izboljšanja, ne vem, kolikokrat sem že jaz pisal o tem, pridigal v javnosti in na svojem zavodu, da je potreba tu izpremem* be, govoril sem s predsednikom vlade gosp. Živkovičem za izboljšanje in razširjanje pevskega pouka, prav gotovo je na to delo* valo in še dela Društvo učit. glasbe itd,, itd. Torej prizadevanja dovolj, toda, žal, vedno brezuspešnega. Zato si vestni in ambicijozni učitelji petja pomagajo sami Pomagal si je n. pr. v Trbovljah učitelj g. Šuligoj sam. Pa ne samo s tistimi skopo odmerjenimi in pred* pisanimi minutami petja, temveč z obsež* nim, rekel bi krvavim delom, ki mu je vzelo ves prosti čas, katerega drugi presede doma za pečjo ali pa v krčmi. Absolutno nemogoče bi seveda bilo take uspehe doseči le v regularnih pevskih urah, katerih se nenadarjeni učitelji, ki jim je po* verjen pevski pouk, kar boje in premnogo* krat eskamotirajo v ta čas rajše kaj drugega. O tem bi zamogel marsikdo kaj povedati! In pa o metodi in o programu itd. itd. Zlatko Grgoševič: Okolo žnjačkega venca (1. stavek). Stolžer Slavenski: Ftiček veli, da se ženil bude, Romarska. Krstič: Pod jorgovanom. Milojevič: Muha i komarac in druge. —pev. Pevski tečaj za ženski zbor se bo vršil v soboto in nedeljo v Ljubljani v pro* štorih »Ljubljanskega Zvona«, Gajeva ulica. Navzočnost vseh — kot običajno pri žen* skem zboru — je nujno potrebna zaradi nastopov v začetku decembra. — Odbor. —pev. Članom sporočamo, da se bo vršil prihodnji pevski tečaj za moški zbor o božičnih počitnicah. Študirajte program temeljito doma. — Odbor. Šolski radio. —r Program za V. teden. V torek 1. decembra oddaja državno moško učiteljišče v Ljubljani slavnostni program pod imenom »V Beogradu leta 145(>.« Program je namenjen osnovnim, meščanskim in srednjim šo* lam. Oddaja ob 9. uri dopoldne. V petek 4. decembra oddaja državno moško učitelji* šče v Ljubljani »Srbske narodne pesmi«, recitacija in pesmi. Oddaja ob 11. uri 30 min. —r Uvodne besede. Govor predsednika odseka za šolski radio ob otvoritvi šolskih oddaj. Draga mladina! — Cenjeno učiteljstvo! Kot zastopnik kraljevske banske uprave v odboru za šolski radio in kot načelnik tega odbora želim izpregovoriti nekaj uvodnih besed. Šolniki in resni ljubitelji radia so gojili že dolgo željo, da bi se radio uvedel v vse naše šole. Naša mladina bi se naj seznanila z osnovnimi pojmi radiotehnike — po radio* aparatu pa bi se naj poučila o marsičem, česar ji šola ne more nuditi. Kraljevska banska uprava je poverila Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju — sekciji za Dravsko banovino v Ljubljani v aprila t 1. (odlok IV., št. 4683/1, z dne 15. aprila 1931) nalogo, naj uvede šolski 'radio v šole naše banovine. Sekcija je izbrala poseben odbor učite* ljev in strokovnjakov, ki naj uresniči šolski radio. — Sestava odbora je poznana. Odbor za šolski radio je imel do sedaj štiri seje, v katerih se je bavil zlasti s pred* pripravami za uvedbo šolskega radia. Kot uspeh svojega dosedanjega dela navaja odbor naslednje: 1. je sestavil statistiko, ki kaže, da posluša današnjo prvo prireditev našega šol* skega radia 5—8000 šolarjev. 2. je organiziral v počitnicah dva tečaja o radiotehniki, enega v Ljubljani, drugega v Mariboru. Tečaja je obiskovalo okoli 80 učiteljev in učiteljic. 3. je dal povod, da je prof. Niko Kuret spisal in je »Učiteljska tiskarna« izdala knji* go »Šolski radio« — bistvo, organizacija, raz* voj drugod in njegove možnosti pri nas. — To je knjiga, ki ne sme manjkati v nobeni šoli, kajti ona nas pouči, kak smoter ima šol* ski radio. 4 je odbor povzročil, da se vrše sedaj med splošnimi predavanji postaje »Radio Ljubljana« moja »predavanja v obliki dialoga. Naslov predavanj se glasi »Uvod v radio-tehniko«. Ta predavanja so namenjena v prvi vrsti našemu učiteljstvu, da bi laže uvedlo radio v naše šole. Po teh predpripravah je naš odbor se* stavil program za meseca november in december, in sicer še v skromnem obsegu po dve predavanji na teden. — Danes boste po* slušali prvo predavanje, ki ga bo imel naš znani pisatelj, gosp. župnik Fr. Finžgar. Vse naše prireditve je smatrati za po* skus, kajti odbor še poskuša, kaj bi bilo za naše razmere primerno. — Zato pa se obrača na vse učiteljstvo, naj mu sporoči in odkrito pove, kaj mu pri teh prireditvah ugaja in kaj priporoča za prihodnost. — Tudi mladina naj sama opiše svoje vtise pri teh prireditvah in naj svoje želje sporoči našemu odboru. Ob svoji oficielni prireditvi se naš odbor zahvaljuje: 1) kraljevski banski upravi za gmotno in vsestransko podporo, 2) upravi »Radio - Ljubljana«, da je brez* plačno prepustila oddajno postajo, in 3) Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju — sekcija za Dravsko banovino v Ljub* Ijani, ki je sklepe našega odbora dosledno in uspešno izvajala. Radio*aparat spada v vsako šolo naše banovine! Šolski radio naj se razvija in izpopol* njuje, ter postane sestavni del pouka! Šolski radio bodi v prid naši šoli, naši domovini in vsej naši državi! ZAMENJAMO vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5 G. Šuligoj hodi svoja pota in vzrok uspehov njegovega mladega zbora tiči po mojem v tem, da stremi v svojem pevskem pouku za umetnostjo in ne za zabavo. Za njega ni petje suh predmet, ali s petjem ubit čas, ali — v boljših slučajih — sredstvo za dvig to* likokrat prežvečene »srčne kulture«, za njega dalje ni glasba, petje »veščina«, »spretnost«, kakor se uradno naziva, kakor je n. pr. spretnost hoja po vrvi, š.vanje itd (— kako naj se goji »srčna kultura« z »veščinami«, mi je sploh uganka —), ne, on vidi v glasbi, v petju visoko, sveto umetnost on goji umetnost zaradi umetnosti, njegov »1'art pour 1'artizem« ni prazna beseda, a, da prodreš v globino umetnosti, moraš sam ču* titi umetniški, moraš v onih, ki hočejo pev* sko umetnost izvajati vzbuditi ljubezen in razumevanje za umetnost in šele potem bo* mo začeli govoriti o blagodejnem vplivu umetnosti na dušo, na srce, na vse bistvo človekovo. In če vse to zamore vzbuditi do* ber, čist, iskren učitelj*umetnik že v mladih srcih, potem se to iz njih ne da izruvati ni* koli več in tak naraščaj je najboljši porok za plemenit, srečen narod. In Šuligoju gre ta čast, da je stopil kot eden izmed prvih na pravo pot mladinske glasbene vzgoje; ne zaradi sebe, zaradi lastnega puhlega »uveljav* ljanja«, zaradi zunanjih cenenih efektov, temveč zaradi ljubezni do umetnosti, ki jo mi vsi mladini tako po mačehovski režemo in katere je žejna in gladna, po kateri zaman molče kriči. Ni g. Šuligoj absolviral sedem- krat sedem let konservatorija. z zadostnim uspehom, kajti zaradi tega ne postaneš še umetnik, ako ti ta umetnost ni bila položena v srce in dušo pri rojstvu. On pa jo je takrat prejel kot svetel, dragocen dar in siplje to bogastvo med one, ki so ga najbolj potrebni in ki bodo zanj hvaležni do zadnjega svojega diha, med one, ki jim je petje, glasba že sedaj najlepša, najsvetejša umetnost — med svoje drobne, mile pevčk-e. —■■ In ta sveti dih umetnosti smo prejšnjo nedeljo prav vsi zaslutili v Unionu! Kako naj bi sicer stopile solze v oči? —-č. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU. ,....... DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA MIKLOSliEVA CESTA lC/1«' * sy En gret. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! itran 4. HriteHxMi Tovariš", fine 26 novembra 1UH1. Stev. 17 Naša gospodarska oieanzacija. —g Simbol ujedinjene Jugoslavije je njen grb. Zato naj bi ga imela vsaka šola na proslavi praznika Ujedinjenja dne 1. decembra. Sploh pa spada slika drž. grba v vsak razred poleg slike Nj. Vel. Kralja. Učiteljski dom razpošilja tako barvasto sliko na kartonu v velikosti 45 X 55 cm z opisom vred za 20 Din. Slika je odobrena in priporočena od ministr« stva prosvete. Stanovska organizacija JUll Iz društev: Vabila: = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — vzhodni del bo zbo« rftvalo v ponedeljek dne 7. decembra 1931 ob 9. uri v šoli v Mostah. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Predavanje direktorja g. dr. Lončarja: Teorija in praksa moderne šole. 3. Slučajnosti. — Da ne bo zo« pet nepotrebnega čakanja, prosimo članstvo, da pride točno. — Za »Miklavža« se spom« nite zaostale članarine. Članarina res ni tako velika, da je ne bi zmogel sleherni izmed nas. — Odbor. = SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — zahodni del bo zborovalo dne 7. decembra 1931 ob 8. uri 30 minut v Ljub« ljani, in sicer v telovadnici osnovne šole na Grabnu. Dnevni red: 1. Poročilo tov. predsednika. 2. Predavanje tov. Iv Mihlerja: Jamarstvo. 3. Razno. — Odbor. = JUU, SRESKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO GORNJI GRAD bo imelo dne 5. de« cembra 1931 svoje redno zborovanje v osnovni šoli v Nazairjih. Pričetek točno ob Kil. uri. Udeležba obvezna! — Odbor. = JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo dne 7.. de« cembra v Mladiki v Ptuju. Na dnevnem redu je proslava stoletnica rojstva Frana Levstika. Njegovo življenje in delovanje bo očrtal gimnazijski profesor g. Alič Fran. Tovariš Jurančič bo pa obravnaval temo: Sta« novska morala. Zborovanje se začne točno ob 9. uri — Odbor. = JUU, SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC bo zborovalo v soboto dne 5. decembra t. 1 ob 9. uri v slovenjgraški osnovni' šoli po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Referat tov. g. Mrovljeta »O državljanski vzgoji« 4 Referat tov. gdč. Šinigoj »Gospo« dinjski tečaji. 5. Slučajnosti. — Odbor. = JUU, SRESKO DRUŠTVO MARI« BOR levi breg bo imelo svoje zborovanje d . embra ob pol 10. uri predpoldne v dvo* lan. Nabavi žalne zadruge Maribor ;— Rotov-š<> trg. — Med drugim predava tov. Lavren-l ic »O modernem telovadnem pouku«. Pro« sim, sigurno. — Mirko Vauda. = CELJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 5. de« cembra 1931 s pričetkom ob 9. uri v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu je poleg poročil, dopisov in predlogov tudi pre* davanje dr. Tume: »Tolstoj kot vzgojitelj«. Odbor. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ je imelo v soboto 3. oktobra t. 1 v Kranju svoje zborovanje ob navzočnosti čez 70 čla« nov in članic. Zborovanje je vodil predsednik tov. Lapajne, ki je uvodoma pozdravil sre« skega šolskega nadzornika tov. Rusa V. in predsednika sekcije tov. Dimnika. Spomnil se je tudi umrlega šolskega upravitelja V Križah tov. Jeločnika. Iz njegovega nadalj« njega poročila povzamemo, da se je udeležil odkritja spomenika kralju Petru 1. Poudaril je velik pomen sokolske organizacije, po« zdravil energičen ukrep sokolskega vodstva glede učiteljskih intervencij po neodgovor« nih faktorjih. Okraj je zapustil sreski načelnik vladni svetnik g. Žnidaršič, ki je bil vsik-dar naklonjen učiteljstvu. Po sreskem šolskem nadzorniku tov Rusu je sporočil pozdrave. Po njem je pozdravil učiteljstvo tudi novonastopivši sreski načelnik g. dr. Ogrin, ki se osebno zborovanja zaradi nujnih dolž« nosti ni mogel udeležiti. Tov. Rus je tudi sporočil, da pristopijo v društvo vsi neorga« nizirani ter da se bodo udeležili prihodnjega zborovanja. O pokrajinski skupščini je poročal tov. Rupret. V svojem poročilu se je kritično dotaknil novih pravil ter podrobno navedel zadeve, ki jih glavno poročilo v »Učit. Tovarišu« ne vsebuje. Njegova izjava, ki jo je podal v imenu društva na letošnji banovin« ski skupščini, je bila soglasno odobrena. S tem prehaja društvo v novo fazo društve« nega dela. Tov. Lapajne je poročal o državni skup« ščini, o svojih tamkajšnjih predlogih, že« Ijah in o netočnem informiranju predsednika JUU. S soglasno sprejeto resolucijo je bilo urejeno nadaljnje društveno poslovanje Iz predavanja dr. Čoroviča na glavni skupščini je povzel predvsem njegovo prepričanje, da so bili baš Slovenci za časa ili-rizma prvi ustvaritelji in oblikovatelji jugo-slovenske ideje. To je ponovno poudaril tu- di tov. Dimnik, češ, da je tozadevno poro« čilo najtočneje, kar jih je doslej čul. K poročilu o pokrajinski in državni skupščini se je oglasil predsednik tov. Dim« nik in podal nekatere razjasnitve o organizaciji, uradniškem zakonu, pravilniku in o najnovejših odredbah. Glede imena pevskega zbora je izjavil, da je zadeva pri upravni oblasti ter še ni končnoveljavno rešena. Ko pa je šlo poročilo o pokrajinski skupščini v tisk, je bil odsoten. Dr. Dolar je predaval o filozofiji. V svojem kratkem, a klenem referatu je podal predvsem stanje, v katerem se današnja fi« lozofija nahaja, ovire, ki se ji postavljajo in cilj, ki ga zahteva današnji čas od nje. Nadalje je bil občni zbor. Po sprejetju poročil društvenih funkcionarjev je bila vo« iitev. V upravni odbor so bili izvoljeni: La« pajne, Slaparjeva, Malenškova, Hafnerjeva, Horvat, Debeljak in Rupret. Namestniki: Urbančičcva, Kavčič in Rozman Nadzorni odbor: Fajdigova, Kržič, Rebolj. Namestni« ka: Bizjakova in Belin. Glede delitve društva se bodo po pro« stem preudarku izjavili člani in članice škofjeloškega sodnega okraja sami. — Po nekaterih stvarnih šolskih in stanovskih zadevah je predsednik zanimivo zborovanje zaključil. V. Rupret, zapisnikar. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJAs NA OKOLICA, zahodni del je imelo redni občni zbor dne 10 oktobra 1931 ob 9" 30 v Ljubljani. Udeležba od 135 članov 103. Dnevni red: 1. Poročilo odbora 2 Razid društva. 3. Ustanovitev novega društva. 4. Vo« litev novega odbora. 5. Slučajnosti. Potenrr"*ko je otvoril predsednik občni zbor in pozdravil članstvo, je poročal o ba-novinski in državni skupščini ter o društve« nem delovanju od zadnjega zborovanja. Po« ročilo je članstvo sprejelo brez razprave. Nato je poročal tajnik o podrobnem društve« nem delu v minuli poslovni dobi, blagajni-čarka pa o društvenih dohodkih in izdatkih. Po poročilih je dobil odbor razrešnico. Občni zbor sklene, da se dosedanje društvo razide in osnuje novo, z nazivom »JUU v Beogradu, sresko društvo Ljubljana okolica, zahodni del«, in prepusti vse dnuštveno premoženje novemu društvu. Pod predsedstvom najstarejšega člana tov Zupančiča iz Preserja izvoli občni zbor to-le društveno upravo, in sicer v upravni odbor: Predsednik Mikuž Zdravko, podpred« sednik Vrhovec Stanko, tajnica Lenarčič« Vadnal Ana blagajničarka Obersnu Petra, odborniki: Michler Ivan, Vuk Slavko, Terpin Josip; namestniki: Schein Štefan, Zirovnik Marija, Lampe Pavla. V nadzorni odbor;: Zakrajšek Josip. Ple« ško Marija, Dekleva Ivana; namestniki: Kr« žišnik Alojzij, Svetlič Ruža. Proračun za leto 1931./32. je članstvo odobrilo. V razpravo so prišli ti«le predlogi tov. Šmajdeka: 1. Ali smejo biti sprejeti v I. razred meščanske šole učenci iz V. razreda osnovne šole, ki ga niso izdelali in so imeli v IV. razredu red slabo? 2. Ali je res, oziroma ali je zahteva ika« kega novega zakona, da je sprejemati v obrt za vajence samo učence meščanskih šol, ne pa tudi iz osnovnih, oziroma višjih narodnih šol? Če ni, oziroma ne bo te zahteve v zakonu, zakaj je dovoljeno ravnateljem meščan« skih šol, da to javno razglašajo. 3. Ali sme ravnatelj meščanske šole zasliševati učenca osnovne šole, ne da bi o tem obvestil upravitelja osnovne šole? 4 Predlog nadzornika Štruklja: Zaradi neurejenih razmer s knjigami in zvezki naj krajni šolski odbori vstavijo v proračun postavko, iz katere se bodo nabavljale vsem učencem vse šolske potrebščine, to je knjige in zvezki. 5. Predlog tov. Mikuža: Šolski upravite« lji prosijo sekcijo JUU, naj intervenira v Beogradu, da se popravijo netočne neumestne tabele o statistiki šol, oziroma nepotrebne od« pravijo. Vsi predlogi so bili sprejeti. Nato zaključi predsednik zborovanje ob 11-45. Zdr. Mikuž, preds. Lenarčič Ana, tajnica. ifnilževnos^. —k »Pesmi«, izdal in založil Anton Mohor, učitelj v Mariboru Cena lični knji« žici je 25 Din in se naroča pri založniku Maistrova ulica 18 v Mariboru. Mohorjeve pesmi imajo mnogo čiste in tople poezije. —k V zbirki mladinskih spisov je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Gabriela Schotta Malo trojko. Prevel Ivan Vouk. Vsebina: Ogenj in dinamit. Robinzon Cru-soe. Trojanska vojna. Lov na skalpe. Rdeče jabolko. Pomorska bitka v Svanbotalu Vsakdanji kruh. V daljni svet. Cena vezani knjigi je 40 Din. —k Henrik Sienkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov, prevedla dr. Leopold Lenard in Ivan Vouk. Lično opremljeno knjigo je založila Jugoslovan« ska knjigarna v Ljubljani. Vezana stane 60 Drn, broširana 40 Din. Ime znamenitega pisatelja dovoljno priporoča knjigo, iki je pri« merna za ljudske knjižnice. HALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjgl znesek Din 5- - FOTO-ŠPORT Vam dela vese)je ie z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Učiteljica v lepem kraju v Savinjski do« lini, ob železnici, blizu Celja — želi zame« njati svoje učno mesto z mestom v nepo« sredni bližini Maribora — zaradi šolanja otroka Naslov pove uprava lista. r ■ iHiiiiHasr« Petition Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. Najboljši nemški šivalni stroji za .rodbino, obrt in industrijo se le: ORIGINAL V KTORIA z večletnim jamstvom. Pred nakupom si oglejte veliko izbiro Ugodna plačila na mesečne otroke. Ceniki franko. Specialna mehan. delavnica. Priporoča se tvrdka: Franc Saunig — Ljubljana, Dunajska c. 36 Tvrdka Ion Žar «I - .Pri nizki ceni. LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA ŠT. 3 IN 11 priporoča bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje. NA DEBELO IN DROBNO Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 KROJAŠKI ATELJE za gospode in dame FRAN IGLIC Ljubljana, Pražakova ul. 10 : Tvrdka A. Žibert priporoča za Božič veliko zalogo modernih snežk in čevliev po najnižjih cenah Ljubljana — Prešernova ulica Premog In drva ^ «t najboljše vrste dobavlja A Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. Ugodnost! Damske galoSe . . 70 Din lloške galoie ... 75 Din Damski «nežni «evlji 100 Din Moški snežni tevlji . 110 Din M «.M lotil M* Wimm rta I Otomane peres niče, žimnicei divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovic Ljubljana, Stari trg štev. 6 da vitko in elegantno linijo! V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNÈ LJUBLJANA