Političen list za slovenski narod.
P« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 (Id., za četrt leta
4 (ld., za en mesec 1 (ld. 40 kr. T administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 (ld., za pol leta 6 (ld., za četrt leta I (14., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 toče se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 285.
7 Ljubljani, v sredo 11. decembra 1889.
Letnik XYII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 10. decembra.
Prememba volilnega reda za Koroško.
Na dnevnem redu današnje seje bile so dopolnilne volitve v razne odseke. Srečen slučaj je na-nesel, da je imel Hohenwartov klub izbirati enega člana za volitveni odsek namesto pokojnega barona Giovanellija. Ker je dr. Ferjančič s svojimi slovenskimi tovariši lansko leto izročil samostalni predlog glede premembe volilnega reda za vojvodino Koroško, bil je danes soglasno od Hohenwartovega kluba odločen za Giovanelli-jevega naslednika v volitvenem odseku, kjer bo imel priliko svoj predlog proti napadom nemških liberalcev zagovarjati in rešitev njegovo po vsej moči pospeševati. Razun Ferjančičevega predloga ima državni zbor v tej zadevi rešiti še predlog dr. F a n-derlika, ki priporoča premembo volilnega reda za Moravsko, in predlog nekaterih levičarskih poslancev, ki zahtevajo tudi za kmečke občine neposredno volitev, kakoršna velja za skupino mest in trgov. Češki in Hohenwartov klub prištevata Fan-derlikovemu in Ferjančičevemu predlogu veliko važnost ter se pri predsedništvu poganjata za to, da bi ju prej ko mogoče v prvem branji postavilo na dnevni red. Predsedništvo jima je dalo upanje, da se to zgodi še pred Božičem, kar pa ni prav verjetno, ker bodo dotlej le še kake tri javne seje, v katerih bo treba rešiti nekaj tako obširnih predmetov, da samostalni predlogi ne pridejo lahko na vrsto. Na vsak način pa se reč po novem letu ne bo dala več odkladati in utegne poleg borznega davka v enih prvih sej priti na dnevni red. Kolikor se je moglo dozdaj o tej zadevi po strani zvedeti, vlada načeloma ni pri volji pritrditi nasvfetu levičarjev, da se tudi za kmečke občine vpeljejo
neposredne volitve, predlogu Fanderlikovemu in Ferjančičevemu pa načeloma ne nasprotuje in se je nadejati, da jim od te strani ne preti posebna nevarnost.
Za vojno in mornarico
bilo je danes vojaški upravi s posebnim zakonom brez ugovora dovoljeno v 1. 1890. nabrati 60.389 novincev, za deželno brambo pa 10.000 mož. Naj pri tej priliki glede vojaških naborov omenjam še interpelacije, katero je bil poslanec stavil do dežel-nobrambovskega ministra in v kateri ga je vprašal, hoče li skrbeti za to, da se bodo vojaški nabori za vsak okraj posebej vršili v dotičnem okraji samem? Minister je v zadnji seji odgovarjal, da se to navadno godi, splošnje se pa kaj tacega ne more zaukazati, ker se je treba držati v zakonu določenega časa ter se ozirati na obširnost okrajev in druzih važnih okoliščin. Sicer pa je v vojnem zakonu preskrbljeno, da se novinci k naborom ne kličejo več po letnih razredih, ampak po občinah, kar je zd-nje zopet veliko polajšanje.
Živinska kuga in peronospera
v nekaterih krajih v zadnjem času prizadevate veliko škode zlasti kmečkim prebivalcem, kateri potrebujejo vsled tega nujne pomoči. Državni zbor je torej v današnji seji po nasvetu poslanca Plen er j a in Coro ni ni j a dovolil, da sta bila že danes v prvem branji rešena predloga poslanca Tauscheta in Coro-ninija, katerih namen je prizadetim deželam priskočiti na pomoč. Predlog Tauschen priporoča izvolitev posebnega odseka 15 članov, ki bo imel pretresati premembe zakona o živinski kugi in vse to stvar zadevajoče peticije; predlog Coroninijev pa od vlade tirja, naj po dogovoru z ogersko vlado prej ko mogoče zbornici predloži dodatek k carinskemu zakonu, v katerem naj se dovoljuje, da se sme za uničevanje peronospere potrebni bakreni vitrijol iz
vnanjih dežel v našo državo vpeljavati, ne da bi bilo treba od njega plačevati carino. V pretresanje in poročanje bil je ta predlog izročen obstoječemu carinskemu odseku.
Mornarski red.
Po rešitvi teh dveh točk nadaljevala se je splošnja razprava o mornarskem redu in je prvi poprijel besedo dalmatinski poslanec Borčič, ki je čez dobro uro govoril o stanji in potrebah naših primorskih mornarjev.
Za njim je govoril trgovinski minister marquis de Bacquehem, za katerim pa pride še par govornikov na vrsto, predno zbornica prične posebno razpravo. Ker dotični načrt obsega 139 paragrafov, imeli bodo poslanci samo ž njim dovolj opraviti, ako bo pri posameznih paragrafih kaj govoričenja.
Podpora vsled povodenj in slabe letine.
Iz nekaterih dežel prišla so vladi že poročila o velikih škodah, ki so jo napravile povodnji, toča, trtna uš, peronospera in slaba letina, zato je vlada že danes zbornici predložila cesarjevo odredbo, s katero se dovoljujejo naslednje nevračljive podpore:
1.	Za Galicijo 300.000 gld.
2.	„ Bukovino 20.000 „
3.	n Šlezijo 20.000 „
4.	„ Tirolsko 30.000 „
5.	„ Koroško 25.000 „
Za Tirolsko se je razven tega nevračljivo dovolilo še 120.000 gld., za Koroško pa 25.000 gld., ki se imajo razdeliti revnim občinam in zadrugam v popravo poškodovanih cest, mostov in drugih takih rečij.
Brezobrestnega posojila, ki ga bo treba pa vrniti, se dovoljuje:
1.	Za Galicijo 600.000 gld.
2.	„ Bukovino 30.000 „
3.	„ Šlezijo 30.000 „
LISTEK.
Družba sv. Mohora v ljubljanski škofiji.
(Dalje.)
Nadnormalno in normalno število 3-3% imajo sledeče duhovnije:
leta
1 m e	1889 1888
Ledine ...........5-2 61
Lesce............5-2 4-5
Svibno............5-1 4-8
Brezovec...........5-0 41
Poljane...........5'0 4-4
Skofja Loka....................5 0 4-6
Šturje............5-0 3-5
St. Ožbald..........4-9 3 8
Eeteče pri Loki........4-9 5-4
Stanga ...........49 4-4
Žaljna............49 4-7
Begunje pri Cirknici.......4-8 4-4
Horjul............4-8 5-3
Hotič............4-8 4-9
Idrija............4-8 4-7
Spodnja Idrija.........4-8 4-7
Javorje pri Loki................4 8 5-2
Sv. Katarina..........4'S 5*2
T	leta 1 m 6 1889 1888
Sv. Lorenc..........4-8	4-2
Št. Vid pri Ljubljani..............4 8	4-8
Železniki...........48	3-0
Komenda...........4-7	2-7
Lašče........................4 7	4-4
Leše............4-7	4-0
Nova Oselica.........4-7	5-4
Vipava...........4-7	48
Ihan............46	23
Kranj............4'6	4*6
črni vrh nad Idrijo.......4 o	4-4
Dol (Lustthal).........4-5	4-2
Kamna gorica.........4-5	4'8
Kamnik...........4-5	3-8
Podkraj......................4 5	4-2
Srednja vas....................4 5	3-3
Višnja gora....................4 5	5 1
Besnica...........4-4	43
Osilnica...........4-4	3-6
Vodice ...........4-4	4-5
Vrh pri Idriji.........4-4	1-7
Goriče............4-3	41
Grad............4-3	2 6
Podbrezje..........4-3	3-4
Sv. Jakob pri Savi..............4 3	2-8
Slavina...........4-3	3-1
Šmartno pod Šmarno goro.....4-3	3 8
T	leta 1 m e 1889 1888
Vrhnika...........4-3 3-5
Zapoge...........4-3 2-2
Dobrova...........4-2 40
Ig.............4-2 41
Smlednik...........4-2 3 7
Blagovica...........4-140
Breznica...........4-13-5
Selca............4-13-6
Sora............4-13-2
Sonca............4-14-1
Tržič............4-13-7
Begunje na Gorenjskem......4'0 3 5
Černučo...........4'0 2-8
Dobrava...........4-0 21
Križe pri Tržiču........4-0 3 5
Mekine......................40 2-7
Naklo............4-0 4-3
Trata............4-0 4-2
Turjak............4-0 4-2
Št. Vid pri Zatičini.......4-0 4-8
Vranja peč..........4-0 3-1
Št. Lambert..........3-9 2-4
Ljubno...........3-9 4-0
Preddvor...........3-9 3 6
Stara Loka..........3 9 3-5
Ajdovica...........3-8 3-8
Dob............3-7 3-8
Znano je, da preti tudi pri nas na Kranjskem vsled povodenj in SlšbiJ litini» Velika fefid« in da je hii deželhi tbbr v podporo freVtiih pribi-valcev dovolil 20.000 fcld. Škd'da v niši deželi ji fed poročilih, ki so deielnemu zbortt ii raznih kraJiV dohajala, veliko večji, kakor V marsikateri omenjeni deželi, zatb se nadejamo, da bode slivha vlada tudi ik Kranjsko dovolila enako zdatno pomoč, kadftr jt dojde dotično poročilo deželnega predšedništva in ptttSnja deželnfega zborš, S katerima se bosta merodajna oblastva gotovo po vsej moči podvizala. Naš deželni glavar je že 5. t. m., ko je imel pri cesarju avdijenco, presvetlemu vladarju omenjal velike bede in občutljivega pomanjkanja, ki se kaže skoro po vseh okrajih na Kranjskem, ter deželo našo priporočal milosti Nj. Veličanstva. Prepričani smo, da to priporočilo ni bilo zastonj, ampak da je našlo mogočen odmev v preblagem vladarjevem srcu, Ki nobenega potrtega in od nesreče zadetega podložnika ne pusti brez pomoči in kateremu je največje veselje in zadoščenje deliti dobrote.
Leon XIII. in delavci.
ii.
Kolikor manj vspehov dosezajo francoski katoliki v politiki, ker se ne morejo zjediniti v skupnem programu, toliko lepše sadove njih naporov kažejo socijalna društva, katere ustanavlja po vsej Francoski slavnoznani katoliški socijalni reformator grof Albert de Mun; uvidel je ta odlični veljak, da le velika katoliško-socijalna stranka more združiti francoske katolike k skupnemu delu in ob enem vspešnemu. Ta socijalna društva so sklenila to leto, da pošljejo zvrstoma svoje zastopnike v Rim, kjer naj se na srcu sv. Očeta pokrepijo in navdušijo za svoje težavno delovanje. In prvi vlak, kateremu bo sledilo v kratkem še več drugih, bil je dne 20. oktobra v avdijeuci pri papežu.
Kardinal, ki je imel izredno čast nagovoriti sv. Očeta, poudarja v začetku svojega nagovora, koliko skrb je imela katoliška cerkev v vseh časih za delavski stan. Med drugim pravi: „Kot kristi-jani vemo, s koliko skrbjo je cerkev vedno čula nad delalci; oblaževala je delo, trdeč, da je zaslužljivo tudi za večnost. Z veseljem smo čuli, kako ste sv. Oče sami pred dvema letoma poudarjali, da cerkev v prejšnjih časih, ko so še rajši poslušali nje glas in se mu pokorili, ni pomagala le z darili, marveč da je snovala in pospeševala velike delavske zadruge, ki so posebno vspešno podpirale napredek umetnostij in rokodelstva in ki so bile tudi podlaga blagostanju delavskega stanu; isto skrb za delavce naročevala je tudi vsem onim, ki so sicer imeli važno socijalno veljavo; in tako se je zgodilo, da so posebno mesta po svojih zakonih in v izvrševanji teh zakonov v tem oziru skazovala delavskemu stanu posebno pozornost.
Kakor je cerkev delovala nekdaj, tako tudi sedaj. Vzradovali so se polni hvaležnosti naši de-
leta
1 m e 1889	1888
St. Jošt pri Vrhniki.......8 7	3 5
Ljubljana...........3-7	3-4
Ovsiše........................3 7	3-2
Planina pri Logatcu..............3 7	3-0
Preska............3-7	3-2
Hotederšica..........36	24
Postojna...........36	35
Radovljica..........3-6	3 0
Šenčur pri Kranji................3 6	3-4
Vrabče...........3-6	24
Bela cerkev..........3-5	4'4
Goče............3-5	3-6
Janče........................3 5	3*3
Ribnica...........3-5	2'9
Trstenik......................3 5	2-3
Bloke............3-4	3-3
Cerklje na Gorenjskem............3 4	2-5
Ivovor............3-4	2-5
Prežganj...........3-4	2-6
Trebnje...........3-4	3-3
Adlešiči...........3-3	2-5
Koroška Bela.........3-3	3-3
Kropa............3-3	3-3
Mirna............3-3	4-6
Št. Peter na Notranjskem.....3 3	3 8
Šmartno pri Litiji........3 3	3 1
(Koncc sledi.)
lavci. ki so čuli Vaše besede: „Nikdar ne bomo jebjlli in vse bomo Storili, da ¡¡boljšamo Vaše stanje, kakdir nam ilftrekujd Vedno naSA dolžnost lii naši otatoVsko sreč." In V resnici: 8» le par faeseceV ji, ko »te blagDVoliH jjbtrditi načrt, po katerem naj bi izdali narodi eVr&frski skupne zakone v obrambo delavškega stanu, posibno v ta naftiil, da se reši delavčeva družina. Tisočera hvala, SV. Oče, v imenti velike delavski družine! Oni, katerih ji usoda de-lavcit jJH fef-čti, hočejo Si združiti v sVojih naporih ter poskrbeti, da si mladina v nežni starosti ohrani moči, da se zanjo odstranijo nevarnosti v delavnicah, da se matere vrnejo k doibačemu ognjišču in k pravemu svojemu delokrogu, da se delavci ne pre-obkladajo z delom, da se število ur za delo zniža, da se zagotovi praznovanje nedelj; s tem se bo najvspešneje odstranjevala mordlna kuga, ki se vtiho-taplja v človeško družbo.
Da, sv. Oče, mi ponavljamo, nravna kuga se širi posebno med delavci ter napada ob enem „mo-riilnost, pravico, človeško dostojnost in družinsko življenje delavčevo", te štiri stebre, katerih nikdo ne sme omajati. Vsak dan potrjuje nam Vašo sodbo o modernih šolah socijalne ekonomije. Vi ste namreč rekli, da take šole, napolnjene z nevero, smatrajo delo kot najvišji namen človekov, da pa je pri tem človek le več ali manj vreden stroj, v kolikor namreč je bolj ali manj porabljiv pri delu."
To je logična posledica sedanje organizacije človeške družbe, ki ne sloni več na podlagi vere. To zlo se množi s pritiskom, ki ga izvršuje oderuška špekulacija na obrt, in ker se neprenehoma množ^ davki vsled silnih vojaških potreb. V teh razmerah bi bil delavec pozabljen in popolno zapuščen, ko bi katoliška cerkev ne dvignila zduj svojega glasu.
Delavci tukaj zbrani prešinjeni z nauki katoliške vere, vedo, da niso posamezne osebe zakrivile tega žalostnega stanja, marveč da so temu krivi globeje ležeči vzroki, ki razjedajo človeško družbo; zato odvračajo od sebe vsako skušnjavo, naj bi sovražili posamezne osebe, ali se polastili imetja, naj bi se vzdignili zoper postavno oblast ter si s silo zboljšali svoje razmere, marveč se obračajo le do postavne gosposke, kateri naj je skrb za državljane, posebno za majhne in uboge, katerim naj pomaga. Prav posebno pa dvignemo svoje roke in oči k Vam, sv. Oče, ker Vi ste nam namestnik Kristusov, ter ponavljamo z apostoli vred prošnjo: „Gospod, reši nas, poginjamo!"
Trdno smo prepričani, da ne bomo osramočeni v svojem upanju, kajti mi vemo, komu zaupamo. Vi namreč, sv. Oče, niste le branili koristi narodov, ampak prav posebno delavskega stanu, ko ste v svojem nagovoru dne 11. februarija t. i. klicali mogočnim in narodom v spomin, da je cerkev oblažila in izobražila divjake, ker jim je dala vodilo, naj bodo zakoni pravice podloge mednarodnim razmeram, in ko ste opominjali majhne in mogočne, podložne in oblastnike, naj nikdar ne prično kakega boja za katerokoli krivično stvar.
Svesti si teh večno veljavnih načel, katere oznanjate Vi, sv. Oče, pri vsaki priliki, prosijo tu pričujoči delavci Vašo svetost, da bi še v prihodnje dvigali svoj glas za ubogega delavca, da bi mogel pošteno preživiti svojo družino, da bi jo mogel krščansko vzgojevati in zdnjo za čas sile in potrebe kako svoto prihraniti." — K sklepu prosi govornik sv. Očeta blagoslova francoskim delavcem, njih družinam in njih delu.
Glede oblike, kakor tudi gledd vsebine moramo reči, da je kardinalov nagovor res govorniško dovršena izjava, jasen in zgovoren dokaz blagodejnega delovanja katoliške cerkve, po kateri se v vseh časih tudi „ubogim oznanjuje evangelij".
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. decembra. Notranje dežel«.
Parlamentarni krogi pravijo, da se bo državni zbor po božičnih praznikih sešel še-le začetkom februarija.
V zadnji seji „češkega kluba na radč fišsko" je načelnikov namestnik doktor Mežnik povodom včerajšnjega Jtiegrovega 71. rojstnega dne jako prisrčno pozdravil ter z ozirom na njegove velike zasluge za češki narod izrekel željo, naj mu Bog dti še mnogo let zdravje, da bo mogel še dolgo delovati na korist narodu. Navzoči člani so navdušeno trikrat zaklicali „Slava"! Rieger se je ginjen zahvalil za izkazane mu simpatije.
V	poljskem klubu je prašal poslanec Ru-tovski načelnika vitiU JaVorskiM, tli ittdh» že kaj natančnejšega povedštl n izidi» BtiSVetov&BMi desničarskih taupnih mSž. Jivorski odgoVdflli da še ni d din pravi čas, vsilili' bo pa v priaidftiim tre-notki^ dal potrebna pdjASnila. I« t*** Stlepa „N. Fr. Pr. , da Javorski fidče goViflti, lter ne mara slabe Vspehe obesiti na Viiiki zvdh. Dunajska Židinja ima gf-ti Vročo domišljiji; lier jej ji gorka lelja že dejariiška reshiei.
Hrvattfkd Vladi je saborii prtstiVn& faačrta o preosnovi tiskovnega zakona in o zopetni uvedbi porot predložila.
Yfc*ltje države.
Vest, da je odstopil srbski minister javnih stavb, se preklicuje. — V Belemgradu je izšla knjižica pod naslovom „Bomba", ki razkriva zgodovino ustanovitve in opravilstvo srbskih železnic. Mej drugim imenuje tudi osebe, ki so bile podkupljene z lepo svoto šestih milijonov frankov. Brošuri jasni namen je ta, da uniči naprednjaško stranko in njeno politiko.
Jiolgarsko sobranje je potrdilo predlogo o državnem posojilu 30 milijonov. Vladi je s tem po-magano iz velike zadrege, isto tako pa to zadevo izrabljajo tudi nasprotniki sedanje vlade po deželi kot agitacijsko sredstvo za svoje namene. Govore celo o razporu ministerstva zaradi posojila, kar nekako potrjuje okoliščina, da so naenkrat zboleli mi-nisterski predsednik ter sobranjski predsednik in njega namestnik. Toda iz zanesljivega vira se zatrjuje, da so napominani državniki v resnici bolni in da bi baš sedaj, ko se je šlo za tako važno predlogo, ne bil nikdo raje zdrav, nego Stambulov.
Kakor pišejo poljski listi, izdala je ruska vlada ukaz, ki strogo prepoveduje obstanek društva Jezusovega srca in sploh katoliških cerkvenih bratovščin na Poljskem. Ukaz navaja kot vzrok tej na-redbi, da se napominana društva pod krinko verstva bavijo s politično agitacijo mej poljskim kmetskim prebivalstvom ter so tedaj nevarna za rusko carstvo. Ta razlog je najmanje rečeno — smešen. Če se more pri tej zadevi sploh govoriti o krinki, pa to velja edino le o ruski vladi, ki se skriva za „skrbjo za državni blagor" in tako zatira vse, kar je katoliško.
Zasobna poročila iz nemških premogarskih pokrajin pripovedujejo o veliki razburjenosti mej delavci. Dne 8. t. m. so rudarji izvolili odposlanstvo do cesarja. Ravno oni delavci, katerih sedaj lastniki rudnikov nočejo vsprejeti, imajo največ zaslug, da se ni pri zadnjem štrajku prekoračila postavna meja. Vladni merodajni krogi se premalo za to zadevo brigajo, ker vedo, da so delavci miroljubni. Tudi lastnikom rudnikov je ta okoliščina dobro znana ter zaradi tega tako odurno postopajo zoper uboge trpine. Socijalno-demokratski rogovileži bi bili že davno dosegli svoj namen.
jFrancoska zbornica je, kakor znano, potrdila Joffrinovo izvolitev. Dotična razprava je bila zelo burna ter je zbornični predsednik Floquet komaj vzdržal red. Ko je nazuanil izid glasovanja (311 proti 243), začeli so boulangisti kričati: „Živela SDlošnja volilna pravica !" — Zbornica je vladi dovolila zahtevani dispozicijski zaklad v znesku 1,600.000 frankov. — V senatu je Tirard izjavil, da vlada nikakor ne namerava sklepati novih trgovinskih pogodb. S tem je v prvi vrsti menil Italijo.
V	Saragosi se bo dne 28. maja 1890 sešel shod španjskih katoličanov, ki se bo posvetoval o raznib vprašanjih cerkvenega in političnega življenja. V ta namen so ustanovljeni trije odseki, katerih prvi se bavi z verstvom, drugi s šolstvom in tretji s socijalnim vprašanjem. Druga sekcija stoji na stališči, da je učni monopol države krivičen, kajti vzgoja otrok se mora prepustiti starišem, cerkvi in občinam. Shod se bo odločno izjavil tudi za papeževo cerkveno oblast.
Italijanska vlada je res obžalovanja vredna. Na eni strani denarna zadrega, na drugi strani pa rogovilijo duhovi, katere je vlada sama vzbudila ter se jih sedaj ne more odkrižati. To posebno velja o Eomagni, kjer je morala odstaviti dva župana, ki nista hotela priseči službeno prisego. Sploh imajo v Iiomagni prvo besedo republikanski radikalci, kar vladi provzročuje mnogo skrbi.
Kakor poroča „Kreuzztg " iz Pariza, obrnila se je brazilijska vlada do Rothschilda s prošnjo, naj priskoči republiki v denarnem oziru na pomoč. Rothschild je odgovoril, da je pripravljen to storiti, toda le pod tem pogojem, da se vzdrži enotuost in mir v deželi. Prašati se moramo tukaj, ali nista ta dva pogoja — enotnost in mir — smešna, če je vstajo in državni prevrat izvršil narod; če je pa mogočni denarni veljak račuual z dejanjskimi razmerami, potem je jasno, da je bila revolucija „narejena", in sicer od znane mejuarodna sodrge iz samopašnih namenov.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, dne 8. decembra. (Jubilejna deželna izložba 1.1891. — H u s o v spomenik in novohusitsko fari z ejstvo.) Raznovrstne izložbe so pravi obraz produktivnega delovanja in moči stanovništne države, dežele, kraja ali mesta, koje priredi izložbo, so obraz dn-ševne delavnosti,
vednostne, umeteljne — istotako i' gmotne, obrtne, rokodelske in kmetijske v obče.
Jubilejna deželna izložba 1. 1891. v Pragi ima biti dostojen obraz češkega dela, dela obeh narodov, «kupno bivajočib na češkem brez razločka narodnosti, kajti politično enostransko stališče je popolnena izključeno, ne glede na izvor izdelka ali dela in oziralo se bode izključivo samo ua to, da se svetu izloži najdovršenejša, v dotični stroki najboljša dela!
Češko kraljestvo, stoječe v vrsti avstrijskih dežel na najprednejšem mestu bodisi v prvotnih pridelkih, bodisi v obrtnih izdelkih in umeteljskih, ni moglo dlje ostati nebrižno na dosedanjem stališči nasproti drugim izložbam, temveč smatra za svojo dolžnost, da se s priredbo dostojne deželne izložbe poda obraz o razvoji naše produktivne delavnosti, dovršenosti in spretnosti, našega produktivnega bogastva, obraz naše vednostne činosti, umeteljske in kulturne, da se dalje svetu pokaže, da se industrija na Češkem v svojih poljedelskih slojevih, v strojniški, tekstilni, steklarski in železarski stroki itd., kakor v stroki za nmeteljsko-iudustrijske izdelke odlikuje z dostatno smožnostjo in sposobnostjo za tekmovanje na svetovnem tržišči.
Dosti dolgo so se Cehi omejevali v tej smeri videč, kako povsodi drugje s tem modernim sredstvom izdatne reklame slabše dežele glede svojih izdelkov zmagujejo in dobivajo tki na svetovnem tržišči ne samo proti slabšim izdelovalnim in industrijskim deželam, temveč i proti nam, videč, kako nam ginejo krogi za razpečavanje blaga in s tem tudi delo, dobiček, imenje in blaginja!
Pripominjam, da je češko kraljestvo leta 1791. povodom proslave koronovanja cesarja Leopolda II. za češkega kralja priredilo prvo deželno izložbo ne samo v avstrijski državi, temveč sploh v vsi Evropi, na koji izložbi so bili zastopani izdelki iz vseh tovarn iz posamičnih pokrajin Češke v 49. skupinah, in so vže tedaj podali tako presenetljiv obraz o dovršenosti iu i/vornosti posamičnih fabri-katov, da so se za najvišjfga namestnika in odličnega rodoljuba g. K. grofa Chotka v letih 1828, 1829 in 1831. zopet priredile izložbe „čeških tovarniških in obrtnih izdelkov", in uvažuje se-li, da je bila poslednja deželna izložba prirejena na Češkem leta 1836., imajo torej prav oni rodoljubi, da prirede 1. 1891. na Češkem veliko, za češko kraljestvo dostojno deželno izložbo, kajti Čehi gotovo nimajo vzroka, da bi zaostajali v tem oziru za drugimi narodi, in če se je 1.1885. posrečilo Madjarom izvesti ž njihovo izložbo dokaz o produktivni sili ogerske državne polovice, posrečilo se bode v še večji meri podjetnim in marljivim čehom !
„Prvikrat je to — pravi „Hlas Ndroda" — da se ima češka pokazati pred svetom, in tedaj moramo preskrbeti z neumornim in čilim delom vse, česar treba k dostojni, popolni vsi naši reprezentaciji bodisi gmotue ali duševne eksistence. S svojo deželno izložbo moramo dokazati, da nismo prespali poslednjih petdeset let na češkem, pridobiti si moramo z izložbo spoštovanje in o nas pravično mnenje vseh olikanih narodov!
Tu mora prestati ves domači boj — tu si moramo podati roke — tu se moramo vsi združiti, da se kot izobraženi narod dobro zavedamo velike zgodovinske važnosti v tem trenotji stoletnega spomina prve obrtne izložbe na evropskem kontinentu!"
Predsednik odboru za deželno jubilejno izložbo je knez K. Schwarzenberg. Dotična peticija za podporo 100.000 gld. v to svrho bila je enoglasno ugodno rešena v proračunskem odboru deželnega zbora, ker so za te podpore prosile i mnoge druge peticije, med njimi knez K. Schwarzenberg, kot predsednik poljedelskega sveta, dalje predsedniki trgovinskih in obrtnih zbornic v Pragi, Plznji, Bu-djejovicih, gg. Šebor, Schiebl in Effmert, za izvrše-valni odbor predsednik K. M. grof Zedwitz, 37 občinskih in okrajnih zastopništev, 130 obrtniških društev itd., dokaz, kako neizmerno važna bode ta izložba. Generalni odbor izložbe imel bode 500 členov iz zborov, društev, žurnalistike in odličnjakov. Kot poroštvo za uresničenje izložbe so: 1. ustanovni zaklad ; 2. garoncijski zaklad in 3. loterijski načrt.
Naše mesto namerava pa zgraditi „paviljon mesta Prage", v kojem bi bili izloženi najvažnejši predmeti, zadevajoči naše mesto, osebito šolstvo in vse, kar spada k temu, zdravstvenost, kanalizacija, vodarne z načrti in plinarne, statistike, spomeniki in stavbene znamenitosti itd.
Toda tudi češki sladom i tovarnarji, koja obrt je baS Češki lastna, zgradili bodo v kraljevem parku
velikansk vzoren češki „cu krov ar" z vsemi tehniškimi možnostmi, v kojim se bode i v pričo občinstva varil ali kuhal slador. Jednako častno zastopstvo nameravajo na izložbi strojniki ali tovarnarji strojev.
Dalje bode častno zastopano turnovsko brušenje čeških polu-žlahtnib kamenčkov, pred občinstvom bodo brusili češke granate, ame-tiste, karneole, jaspise, ahate itd., dalje češko ru-dokopstvo z nazornim vrejenjem rudnikov in pre-mogovih jam in dr.; električna tehnika, koja bode imela zlasti odličnega zastopnika v osebi inženerja g. Pr. Križka, ki bode gotovo svet presenetil z novimi izumitvami. Tu bodi omenjeno, da je bila v bližnjem Žižkovem uvedena te dni električna razsvetljava. Kfižkove žarne svetiljke so se i tu osve-dočile sijajno in delajo s svojim svetilnim efektom čast svojemu instalaterju.
Ker je pa tudi naše mesto in pražka občina v obče obljubila v to svrho primerno svoto, baje 60.000 gl. in se je nadejati podpore od vlade, uča-kali bomo tedaj 1. 1891 jubilejno izložbo, dostojuo velikosti češkega kraljestva in visocega razvoja industrije in naših obrti.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Katoliško politično društvo.) Deželna vlada kranjska je dne 1. decembra 1889 z dopisom štev. 13081 potrdila pravila „Katoliškega političnega društva v Ljubljani". Mi z veseljem pozdravljamo novo društvo, ki bo, kakor se glasi §. 2 društvenih pravil, delovalo v prospeh slovenskega naroda po našem starem in nedavno soglasno vnovič potrjenem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
(Domača umetnica, slikarica Ivana Kobilca), hči znane ljubljanske obitelji, priredila bode, kakor se nam poroča, predbožične dni razstavo svojih slik. Razstava ta, obsegajoča različne podobe iz življenja (genre), študije, portrete i v oljnatih i v suhih barvah (pastell) in lepo sliko sv. Bogorodice (Madonna), obeta, da bode prav zanimiva. — Upamo, da se bode ljubljansko razumništvo za to razstavo živo zanimalo. Natančnejše naznanilo objavimo ob svojem času, ko bode vse stalno določeno.
(Prečast. g. kanonika Frid. Križnarja,) stolnega župnika iu dekaua ljubljanske okolice, stanje se je toliko obrnilo na boljše, da nekoliko več vživa, ima več moči in se mu ob popoludanskih urah zjasnuje zavest, da spoznava ljudi. Hud kašelj in pot po noči pa ne vzbujata trdnega upanja, da bi občespoštovani gospod kmalu ozdravel.
(Nesreča ali hudodelstvo?) Poroča se nam iz P os to ji ne: Minolo sredo našel je posestnik Fran Rupnik iz Podkraja št. 32 v ogljarnici „Stara preska"posestnikovega sina Janeza Puca iz Podkraja št. 35 mrtvega, in sicer je ležal z obličjem obrnjen proti kopi. Truplo je bilo vse osmojeuo in ožgano. Puca so hitro pokopali še tisti dan Državnemu pravdništvu se je pa vendar vsa zadeva preveč sumljiva zdela in je zaukazalo, pokojnika 5. t. m. izkopati ter 6. decembra raztelesiti. Sodnijsko-zdravniška komisija konstatovala je na levi strani glave, da je črepinja prebita, torej nasilno prizadeta smrtna rana. V kotu ogljarnice zasledili so tudi motiko, na koji so se poznali krvavi sledovi, torej se v tej zadevi dalje poizveduje, ker so sodni krogi mnenja, da je bil Puc ubit; a tudi ljudje močno v tem zmislu govore. Omeniti je še treba, da je Puca metala tudi božjast. Povsem bode pa stoprav stroga preiskava obelodanila, kako je nesrečni Puc končal svoje življenje.
(Iz blejske okolice) se nam piše: V dvanajsti seji deželnega zbora je neki poslanec utemeljeval svoj predlog, naj se dd ljubljanskim učiteljem dra-ginjska priklada. Med drugim se je skliceval tudi na Bled. Rekel je, da utegne biti pri nas kuretina res dražja, nego v Ljubljani, a to je luksus, katerega si učitelj težko privošči. Druge stvari da so pa pri nas boljši kup, nego v Ljubljani, je trdil g. poslanec. A temu ni tako. — Pri nas je slabo goveje meso od maja do septembra po 48 kr. kg, a dobro po 70 kr. do 1 gld. Po zimi je nekoliko cenejše. A koštrunovo meso je pri nas po 40 do 44 kr. kg, v Ljubljani samo po 32 kr. Svinjsko in telečje meso ima po zimi pri nas tisto ceno, kakor v Ljubljaui, a po letu je dražje. Z maslom je ravno taka. Slanina je pri nas sedaj po 60 kr. kg, v Ljubljani pa po 56 kr. Moka je pri nas dražja za '/» do IVa kr. pri kg, a pšenice niti ni tu mogoče kupovati, ker bi hektoliter gotovo ne dobil izpod
8 gld. Ajdove moke pri nas niti dobiti ni in bi bila veliko dražja, nego je v Ljubljani. Naročati jo moramo iz Kranja ali Ljubljane. Zelje je v Ljubljani polovico cenejše, nego tu. Če so pa jajca in krompir nekoliko boljši kup, nima to tolikega pomena, ker od učiteljev vendar ne moremo zahtevati, da bi jim bila glavna hrana le — krompir.
(Avstrijske smodke.) Dunajski listi poročajo, da je presvetli cesar tudi letos podaril laškemu kralju Humbertu 10.000 izbranih viržink, ki so v inozemstvu na dobrem glasu.
(Bankir Alfred Kendler v zaporu.) Pred nekimi dnevi je naznanil brzojav z Dunaja, da je chef propale tvrdke „Kendler & Co.", Alfred pl. Kendler st. od redarstva prijet in izročen v preiskovalni zapor deželnega sodišča, ker ga je dr. Magg objavil, da je rodbini Brandenburgovi iz Švice izneveril velikansko svoto, t. j. dedščino otrok. Ta vest je vzbudila na Dunaji in po vsi Avstriji velikansko izne-nadenje. Na Hrvatskem je imel Kendler v Slavoniji velike šume, katere je imel v svojih knjigah vknji-žene za tri milijone, a v istini so bile cenjene za 200.000 gld. Med mnogimi upniki, ki so se oglasili, je tudi „Ivan Orth" za 20.000 gld., dve osebi iz Lausanne za 1 milijon, dve tvrdki iz Londona in Pariza po 100.000 gld. itd. Ves deficit znaša nekda poldrugi milijon.
(Zavarovalnica za zavarovanje delavcev zoper nezgode — za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.) Prvo zborovanje odposlancev zveze okr. bla-gajnio v delokrožji napominane delavske zavarovalnice se bode vršil v soboto dne 28. t. m. ob 6. uri popoludne v dvorani tržaške borzne hiše z nastopnim dnevnim vsporedom: 1. Sklep o odmerjenji odstotkov, kateri se imajo vplačevati v zvezne blagaj-nice za ustanovitev rezervnega zaklada iz za pokritje potrebnih troškov zveze (§ 5, odstavek 1 zveznega ustanovila). 2. Razprava o slobodnem razširjenji delokroga zveznih blagajnic (§ 5, odstavek 3 in § 2. zveznega ustanovila). 3. Razprava v zadevi obvezne podpore porodnicam.
(Vabilo) na božičnico, katero priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu otročičem otroškega vrta pri sv. Jakobu dne 22. decembra 1889 ob 3. uri popoludne v prostorih „Slovanske Čitalnice" (Via Campanile št. 4, I. nadstropje.) — Vspored: 1. Molitev. — 2. Nagovor (prvomestnica). — 3. Nagovor (učiteljica-voditeljica). — 4. Božična (petje). — 5. Šularji pri jaslicah (deklamuje Zanjer Marija). — 6. Božična (petje). — 7. Dete (deklamuje Kresovič Jelisava). — 8. V dolinci prijetni (petje). — 9. Dvogovor (Kolman Rudolf in Bučer Marija). — 10. Mladi vojaci (predstavljajo: Subar J., Volk A., Gombač I. in Ban F.) — 11. Telo-vadski pozdrav (petje). — 12. Ubožec — dramatičen prizor — (predstavljajo: Gulič R., Ujčič M., Gorjup I., Kresovič M., Gombač I. in Ban F.) — 13. Zdihljej slepca (samospev Ban Franjo). — 14. Pozor otroci (deklamuje Faganeli Marija). — 15. Si-rotica (petje s samospevom Kresovič Jelisava). — 16. Razdelitev daril. — 17. Zahvalni govor (Zanjer Marija). — 18. Zahvalna pesem (petje). — 19. Cesarska pesem (petje).
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Vodstvo rečenega zavoda je te dni razposlalo okrožnico z izkazom o prometu v mesecu novembru. Vložilo se je v varčevalnem oddelku 96.353krat za 1,571.953 gld., a v čekovnem 467.561krat v znesku 71,849.135 gold., skupno torej 563.914 vlog za 73.421.088 gold.; od vsega prideta na Štajersko 29.102 vlogi za 2,977.139 gl., ua Koroško 8065 za 77.081 gl., na Kranjsko 7330 za 698.305 gl., na Primorsko 8794 vlog za 1,178.733 gl. Izvzelo se je pa v varčevalnem prometu 30.050krat za 1,203.766 gl., a v čekovnem 124,363krat za 71,249.461 gl., v obojem skupaj so vrnili na Štajerskem 4511krat za 1,459 558 gl., na Koroškem 1120krat za 194.643 gl., na Kranjskem 925krat za 255.854 gold., v Primorji 2888krat za 1,236.760 gld. Od 12. jan. 1883 do zdaj se je po državi vložilo 25,608.730krat v skupnem znesku 2.824,304.645 gold 8 kr., izvzelo pa 7,585.579krat za 2.774,336.966 gold. 37 kr., tako je v hranilnici preostalo 49,967.678 gl. 71 kr. Rentnih knjižic je med vložniki 9539 v vrednosti 9,259.540 gl., vložnih knjižnic pa 714.966 in 15.882 čekovnic. Med izplačili je znesek 11,808.345, za kar je urad vložnikom na zahtevauje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Število vložnikov je narastlo na 574S oseb. Izmed slovenskih knjižic je v izgubo prišla po jedna: na Krškem, vredna je 5 gl. 8 kr., v Kanalu s 50 kr., v Hrastniku s 13 gl, 50 kr., pri sv, Benediktu blizo
"Maribora s 30 gl. 20 br. Novo pošto z zbiralnico dobili so kraji: Hribi na Koroškem, sv. Mihael pri Bleiburgu, sv. Martin pri Gornjigradu. V neuradnem dela okrožnica izkazuje podatke o poštnej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskera, Nizozemskem in Švedskem.
Telegrami.
Dunaj, 11. decembra. Vzlic mnogim boleznim vsled prehlajenja, posebno v splošnji bolnišnici, se vsestranski zatrjuje, da na Dunaji dosedaj ni nalezljive nahodne mrzlice.
Praga, 10. decembra. Povodom Riegro-vega 71. rojstvenega dne je bil v meščanski besedi slavnosten obed, katerega udeleženci so slavitelju na Dunaj poslali brzojavno čestitko.
Bern, 10. decembra. Združeni zavezni zbor je za zaveznega predsednika s 149 od 154 oddanih glasov izvolil radikalea Rucho-netta, za podpredsednika pa s 144 od 162 oddanih glasov liberal-konservativca Weltija.
Umrli so:
V bolnišnici:
6. decembra. Franc Jančar, delavec, 34 let, jetika.
Tuj ci.
10. decembra.
Pri Maliču: Plaino, tovarnar, Stiasni, potovalec, Mandl, Hartman, Wetzel, Ziirner in Falk, trgovci, Goschel, zasebnik, z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
»
Vabilo na naročevanje
DOM in SVET"-a.
a cs Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« t J2 í o o» e S ni a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
10	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	735-0 733-6 7325	-8-6 —2-8 -4-2	si. szap. si. vzn. n	oblačno n n	0-00
Srednja temperatura —52° za 4 6° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85	gld. 75	kr.
Srebrna „ 5 % „ 100 „ „ 16 % „ 86	„	30	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108	„	10	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	60	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 920	„	—	„
Kreditne akcije ..........317	„	50	„
London.............117	„	70	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	36l/j„
Cesarski cekini...........5	„	61	„
Nemške marke ..........57	„	77	„
Vsestransko se je izrekla sodba, da je list od začetka do sedaj dobro napredoval. Napredovati hoče i nadalje. Prvič po obsega: leta 1890 bode izhajal vsak mesec na dveh polah sedanje velikosti, dočim mu ostane cena ista: 2 gl. na leto, 1 gld. za pol-leta. Tako je „Bom in Svet" najcenejši leposlovni list v primeri s sedanjimi in prejšnjimi slovenskimi listi. — Drugič po vsebini: prinašal bode pesmi, povesti, opise, životo-pise (posebno Slovencev, n. pr. rajnega Jos. Ogrinca), razprave (modroslovne, prirodopisne, zgodovinske, jezikoslovne iti estetične), zbiral bode in v malih šopkih podajal znamenite znanstvene in umetnostne pridobitve, priobčeval bode narodno blago, posebno pa bode podajal natančen kritični pregled slovenskega in hrvaškega slovstva, pa tudi češkega in drugih slovanskih in neslovanskih slovstev. List se je dosedaj trudil, da je čitateljem natančno poročal o slovstvu; tako bode deloval še dalje in ob koncu leta podal abecedno kazalo slovstvene tvarinc, da bode v listu nekaka nepretrgana zgodovina jugoslovanskega slovstva. Podajal bode list tudi praktičen, a lahko pisan pouk v leposlovju. — Tretjič po zunanji obliki: tiskarna bode z novimi črkami in z lepo uredbo dajala listu prijazno lice.
Precej rokopisov ima urednik v rokah, iti obljubili so mu pisatelji svojo pomoč — poleg starih tudi novi. Dosedaj je list izpolnjeval, kar je obetal. Namen listu je: delati za ideje resnice, lepote in krščanske nravnosti. Nravno slabega blaga ne morem ponujati čitateljem-. čemu bi mi za to še plačevali, saj je hudobije še zastonj preveč!
Vabim torej in prosim pisatelje slovenske, naj pomagajo izvrševati namen listov. Vse rodoljube pa, — ki žele po tej poti napredovati v spoznavanju resnice, lepote in kreposti, ki žele poštene zabave, — vabim vljudno na naročevanje. Le ako bode podpiralo list mnogo naročnikov, mogoče bode izdajatelju z nizko naročnino ogniti sc gmotni škodi. Naprej zastava Slave!
V LJUBLJANI, dné 10. decembra. 1889.
Dr. Fr. Lampe,
urednik in izdajatelj „Dom in Svetu-a.
Tržne cene v Ljubljani
dnó 11. decembra.
P. n. g1 g*, naročnike, ki še kaj dol-žujejo za „Slovenca" ali „Domoljuba" uljudno prosimo, naj izvolijo čimpreje zaostalo doposlati, da ne nastopijo neljube ovire tii in tam.
Op i 'avništvo „Slovenca" in „Domoljuba
					Kr.
Pšenica, hktl. . . .	6	66	Špeh povojen, kgr. .	_	66
Rež, „ ...	5	_	Surovo maslo, „	—	90
Ječmen, „ ...	4	55	Jajce, jedno „	—	3
Oves, „ . . .	3	15	Mleko, liter ....	—	8
Ajda.....	5	16	Govejo meso, kgr. .	—	56
Proso, „ ...	4	66	Telečje „ „ .	—	52
Koruza, „ ...	4	55	Svinjsko „ „ .	—	54
Krompir, „ ...	3	39	Koštrunovo „ „ .'	—	32
Leča, „ ...	12	—		_	35
Grah, „ ...	10	—	Golob .....	_	18
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	32!
Maslo. kgr. .	1	—	Slama, „ „ . .	2	50:
Mast,	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	7	15
Speh svež, „	—	54	„ mehka, „ „	4	25
|*MMmHnH«H«aNMMaM«MIM|
Visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča podpisani prave garantirane
čebelno-voščene sveče
in zavitke.
Daljo lin rožni mčd v škatljah po 5 kilo, kilo po 50 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po poštnem povzetji ali predplačilu. Fin mčd v satovji kilo po 60 kr. Gospodom trgovcem priporoča po ceni lin m ¿d v Skalili po 40 in 20 ki.
Raznovrstno	(10—4)
medšno blago za Miklavža in Božič
na debelo in drobno prav po ceni.
Oraslav Pole&ec,
svečarija lit trgovina z voskom in mfaloni.
jetiki, j škro-
feljnom (bramorjem), bramorjastim boleznim kostij, krvici ali angleški bolezni in kožnim spuščajem ga ni boljšega sredstva, kot je ribje olje s katranomlekarjaPiccoli-ja v Ljubljani. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (2)
iVaziianilo in priporočil».
Ker je moja tilijalna delavnica tik mesarskega mosta na prostem, kar je proti obrtni postavi in ker o mrzlem zimskem času sploh ni mogoče delati na prostem, sem za čas zimske dobe opustil filijalo ter opozarjam si. p. n. občinstvo, naj so izvoli potruditi do mojo
prave delavnice v lastni hiši
nasproti parnemu mlinu
ter me z obilnim naročanjem počasti. Kakor doslej, zagotavljam i v prihodnje trpežno delo in ceno postrežbo.
Velespoštovanjem
Vinko Čamernik,
(3—2)	kamnosek.
* Brata Elierl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	i» napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^T v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^T znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve zT v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(18)
^ BV Cenili«; ust asahtevanjo.	^
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
| Vrelec „Oarinthia", 1
alkalična klselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.	li?
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na w Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica u» 3 v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Mllia Kastner & v Ljubljani.	(50) u/
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczyja, „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113.
Nepresegljivo za zobe
je
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczyja, „pri zlatem levu" VIII., Josefstiidterstrasse št. 30.
I.	salicili isti vofla
aromatična, vpliva okrepčevajoče, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II.
splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navodeni sredstvi, o katerih jo došlo mnogo zahvalnih pisom, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Ubalda pl Tntavja,
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczyja. „pri Radeckiju", diplomovanega lekarnarja in kemilra III., Itadetzkyplatz št. 17.	(7)	poleg mestne hiše v Ljubljan.
Zunanja naročila se s prvo 2>ošto izvršujejo. "TPBI
Pnniutiiln in ci iunlit T S svojim svarilom nisem menil aalicilnih iz-I UJilMIllU lil M «II HM • delkov gg. lekarnarskih lastnikov W. Mayerja, O. Piocolija in J. Svobodo, ker nisem imel v to povoda. Neke ljubljanske lekarne najemnik v listih in koledarjih, n. pr. „Deutscber Kalender 1890 ' in „Narodni Koledar 1890" poleg drugih predmetov tudi svoje salicilne izdelke priporoča kot posebno Izkušene; sedaj pa svari občinstvo, baju na podlagi neugodnih izkušenj, v „Poslanem o salicilu" in „Urez salicila", naj se taka sredstva no rabijo. Od kakošnega salioila ima ta gospod svojo neugodne izkušnje, nas ne briga, sklicavati se moremo le na izborne vspehe, kateri so se skozi oelo vrste let z našimi kemično-oistlmi salioil-nimi izdelki dosegli. Res, da kemično- nečista salicilna kislina in salioilnokisii natron, ker še nista razjedajočega fenola oproščena, slabo vplivata, toda tako blago v zalogi imeti, je naravnost prepovedano. Salicilni izdelki morajo biti, da so doseže dober vspeh. napravljeni od jamoeno kemično - čistih snovi, v katerih ni čisto nič fenola, t. j. tedaj od y.<Ii*aviliiili Kredstov, katere jo mcdioinHkn votln, prl/.nnla /.u «loln-o lokornftrako l>lMir<>. V zadnjem času se je v resnici culo mnogo pritožb o slabih ponarejanjih. Pazi naj so tedaj pri kupovanji; naši salicilni izdelki imajo ime Trnk6ozy in po oblastnijah zavarovano znamko.