Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683.
»Samostojno demokratska stranka.'1
Pred razkolom radikalne stranke.
JOVANOVIČ ODSTOPIL KOT PREDSEDNIK IZVRŠEVALNEGA ODBORA
RADIKALNE STRANKE.
Če je mogoče reči s tremi krepkimi neresnicami eno samo še bolj krepko laž, potem je to doseženo v imenu »Samostojne demokratske stranke«, kakor nazivajo mladini svojo barko.
Zakaj »Samostojna demokratska stranka« ni niti samostojna, niti demokratska in niti ni to stranka. In da je temu tako, par dokazov!
Povsod na svetu — in Jugoslavija ne more biti izjema — velja kot pravilo, da je samo tista stranka samostojna, ki ima svoj gotov program in ki tega zastopa brez ozira na levo in desno. Gospodje, ki predstavljajo danes Samo stojno demokratsko stranko, so pričeli v Jugoslaviji svojo politično karijero kot predstavitelji »integralnega jugosloven-stva«, kot zastopniki one čiste jugoslo-venske ideje, ki ne trpi nobene inajo-rizacije enega plemena nad drugim, ki zahteva popolno in neokrnjeno enakopravnost vneh. Kot nositelji jugosloven-ske ideje so bili v najostrejši borbi z radikalno stranko, katero so dosledno j imenovali velesrbsko in reakcionarno.
Zgodilo pa se je, da je demokratska stranka bila potisnjena od vlade, da je izgubila svoj upliv na upravni aparat in s tem tudi možnost, da bi s pomočjo tega aparata ustvarjala sebi politično moč. Tedaj je nastal razkol v demokratski stranki. Večina je dejala, da je jugo-slovenstvo tako važno, da je jugosloven-ska misel tako sveta, da je treba zaradi njene čistosti in neomadeževanosti jesti tudi trdi kruh opozicije. Manjšina pa se ni mogla povzpeti do tega dealizma, temveč je zavrgla jugoslovensko misel in šla z onimi, katere je še pred kratkim ljuto napadala.
Ta manjšina je tedaj izgubila svojo samostojnost in postala odvisna od stranke, ki je zastopala njej nasproten program.
Pa da bi izgubila Samostojna demokratska stranka samo v tem oziru svojo samostojnost. Njena odvisnost je postala 6e bolj usodepolna. Ker ni imela vsled svojih metod zaslombe v narodu, se je morala nasloniti na one, ki imajo moč in denar. Zato je bila Samostojna demokratska stranka, oziroma mladinska klika, ki jo danes v Sloveniji zastopa, vedno tista, ki je hotela vladati v Sloveniji samo s pomočjo Beograda. Zato je predstavljala Slovence kot protidržavne, zato je klicala proti njim državno silo, zato je smatrala sebe samo za valpta, Čegar gospodar je vsakokratna vlada.
Iz istega vzroka pa je prišla mladinska klika, ker to je pravi naziv za Sam. dem. stranko v Sloveniji, tudi v odvisnost od velebank. Gospodje so potrebovali mnogo in v poštenem političnem Mu, ko so veliki samo izdatki, majhni pa prejemki, niso mogli priti na svoj račun. Torej so šli tja, kjer je bil denar
k velekapitalu. Ta pa ne stori ničesar zastonj in tudi na ljubo mladinov ni prelomil svojo navade. Gospodje so morali v gotovih stvareh plesati pač tako, kakor so godli bankirji in njihova sa-
Veliki župan dr. Baltič je včeraj izdal odlok, da vrge občinske volitve v
mostojnost je bila prodana in za vselej ; zaigrana.
Trboveljska družba ve to dobro in zato je danes daljni in dvaurat boljši angleški premog cenejši od trboveljskega!
Enako velika laž je demokratičnost SDS. — Njeno prvo politično dejanje je bilo, da je nastopila proti parlamentarizmu in za absolutizem. In ko je en-kdar stopila na to 'opolzlo pot, je zašla vedno nižje in nižje in danes ne velja v Jugoslaviji nihče drug kot tak tipičen zastopnik nasilja in reakcije, kakor ravno Samostojna demokratska stranica. Pogazila je državljanske svoboščine, zatrla svobodo liska, nastopila proti neodvisnosti sodišč, odpravila duševno ; svobodo uredništva in ko vse to ni zadostovalo je segla po fizičnem nasilju in 1 bogzna kam bo še zašla!
In na vse to si upa ta klika govoriti še o demokraciji! Cinizem brez primere, frivolnost, da ji ni para!
Če je sploh kedaj živela na ozemlju Jugoslavije nedemokratična stranka, potem je to današnja Samostojno demokratska stranka in njeno govorjenje o demokraciji je urnebesna — laž!
Pa gospodje pravijo sebi tudi, da so stranka! Veliko si domišljujejo, zelo špekulirajo na dobrosrčnost ljudi!
Ne gospodje, pojem stranke vam je bil vedno nepoznan, ste samo poznali kli-karstvo. Zato ste bili vedno proti vsakomur, ki ni slepo deloval v zmislu vaših klikarskih interesov. Zato niste nikdar cenili ljudske svobode in zato je bilo samo pri vas mogoče, da ste samo-lastno prestavljali vrstni red kandidatov na listi, pa čeprav je zbor zaupnikov odločno drugače določil. Ljubljanska napredna društva bi mogla o tem mnogo povedati in tudi v »Slov. Narodu« je o tem marsikaj zapisano.
Vsa vaša politika je v tem, da ste stranko vedno postavili pred gotova dejstva in da ste potem terorizirali potom svojega tiska — odtod vaša skrb za tisk, ki se ni hotel sprijazniti z absolutistično metodo gotovih dejstev. Zato ste dosledno še pri vseh volitvah vsilili vo-lilcem vsakega kandidata in zato padate pri vsakih volitvah.
Naravnost vzgledno pa ste dokazali svoje klikarstvo tudi pri občevanju z drugimi strankami. Stalno in dosledno ste prezirali političen takt in nikdar se niste pregovarjali drugače ko za hrbtom načelstev posameznih strank. V sedanjem volilnem boju ste dokazali v tem oziru zlasti nedosežno mojstrstvo in končno ustvarili proti sebi 14 list! Te liste so dokaz Vaše nezmožnosti, ne pa nezrelosti slovenskega naroda, kakor žalite svoj narod.
Tri besede, tri pojmi ena sama laž, to je »Samostojno demokratska stranka«, ki jo bo označila zgodovina kot »Odvisno reakcionarno kliko«. In dela te klike bodo skrbela, da ostane ta resničen naziv neizbrisen.
rajo biti vložene kandidatne liste. Termini so značilni, pa gotovi gospodje vseeno ne bodo prišli na svoj račun.
Beograd, 30. januarja. Predsednik izvršnega odbora radikalne stranke g. Jovanovič je po zatrjevanju radikalnih disidentov podal na svojo predsedniško mesto ostavko, ker se ne sklada z iz-ključenjem nekaterih svojih prijateljev ; iz stranke. Trdijo, da je Jovanovič po-; dal svojo ostavko že pred 10. dnevi, pa 1 je ostalo vse to tajno radi volilne situ-j acije. Prijatelji Jovanoviča, ki jih je Pa-šič izključil, so izjavili, da bedo po volitvah osnovali nov klub z Jovanovičem na
Beograd, 30. januarja. Veliki župan v Somboru Petrovič je izjavil, da se bo preiskava proti atentatorjem dr. K rafta z najvefjo odločnostjo nadaljevala, da se j najde prava sled. Bivši narodni posla-
Beograd, 30. januarja. Sinoči ob 6. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o nadaljevanju pogajanj v Benetkah. Seji sta prisostvovala poslanik na beneški konferenci dr. Rybar in pomočnik prometnega ministra Avramovič. V ministrskem svetu so bile sprejete konvencije o razdelitvi arhiva. Ta konvencija je izdelana na podlagi rimske konvencije, na podlagi katere dobi vsaka država ono, kar ji pripade iz tega arhiva. Vsaka država je dalje pooblaščena, da daje prepise iz arhiva drugih držav glede onega, kar
Sarajevo, 30. januarja. Centralni odbor Jugoslovanske muslimanske organizacije je dobil poročilo, da je pozval upravitelj sreza v Kozarcih vse glavurje in čuvarje skrinjic ter jim izjavil, da bodo izgubili glavo, ako bodo vršili svojo dolžnost za časa volitev. V Sarajevu dosedaj ni bilo nobenih javnih shodov in tudi nobenih lepakov razen plakatov vladnih strank.
MUSSOLINI PROTI PARLAMENTARIZMU.
Rini, 29. januarja Med opozicional-ci je napravil silen vtis razgovor, ki ga je imel Mussolini z dopisnikom pariškega lista »Echo de Pariš«. V tem razgovoru je dejal Mussolini, da ne gre parlamentu to mesto v državi, ki ga danes zaseda. Na sejah upravnih svetov velikih industrijskih družb se razpravlja bolj stvarno o potrebah domovine, kakor pa v parlamentu- Mera je sedaj polna in Mussolini bo pričel ofenzivo proti parlamentarizmu- Opozicionalci vidijo v tej izjavi Mussolinija njegovo priznanje, da se j« pozicija fašizma v
čelu. Politični krogi že več dni opažajo, da se je Jovanovič popolnoma odtegnil strankinemu delovanju. Pašič hoče sedaj izravnati nesoglasja, ki bodo brez dvoma porazno uplivala mi volitve. Politični krogi pripisujejo radikalni stranki komaj 100 mandatov. Na drugi strani pa zopet dobro obveščeni krogi trdijo, da je s tem razdorom v radikalni stranki v zvezi bivanje armijskih generalov v Beogradu.
nec dr. Joco Saleševič je v nekem pismu zelo ostro obsodil atentat na dr. K rafta, češ, da je bil dan znale za napad strel iz revolverja. Uspeh preiskave še ni znan.
smatra, da ji je potrebno. Dalje je izdelana konvencija o privatnopravnih dolgovih v avstroogrski valuti, konvencija o bolnišnicah na Reki, o razdelitvi izdatkov za popravo Rečine, o pomorskih kabljih in prometni tarifi. Predmet daljše razprave je bilo vprašanje bazena Thaon de Revel. Naša vlada bo posvetila temu vprašanju največjo paž-njo. O drugih stvareh na seji vlade niso razpravljali. Danes bo ministrski svet razpravljal o ostalih vprašanjih in bo sestavil načrt konvencij.
testira dalje tudi proti političnim zločinom, ki jih izvajajo oblasti v Črni gori, Maceuoniji ter nad ostalimi nacionalnimi manjšinami v Jugoslaviji. Dublinski listi odobravajo korak irske delegacije, ki je nastopila proti razmeram v naši državi.
Italiji tako poslabšala, da fašizem ne sme več upati na zmago pri volitvah. Zato opozicija ravnodušno pričakuje Mussolinijev pohod proti parlamentarizmu.
PLENARNA SEJA OPOZICIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 30. januarja Šef jugoslovanske muslimanske stranke dr. Spaho potuje v soboto v Zagreb, kamor prispe * nedeljo. G. Davidovič bo ostal v Zagrebu tudi še v pondeljek. Iz Zagreba bo Davidovič odpotoval v Sombor, kjer bo imel skupščino.
NEZASLIŠANO POSTOPANJE Z ARETIRANIMI ZEMLIORADNIKI.
Beograd, 30. januarja V Bosanski Gradiški, Veluni in Banjaluki vršijo oblasti nad zemljoradniki velik teror.
V	ječah kjer so zemljoradniki zaprti, so okna odprta in jetniki so izpostavljeni zimskemu mrazu. Ako kdo okna zapre, jih pazniki snamejo. Opozici-onalni krogi primerjajo to ravnanj« z kikvizicijo.
Sloveniji Ig. niarca. Do 8. februarja mo-
Za bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci!
Občinske volitve bodo v Ljubljani 18. marca.
Atentat na dr. Krafta je bil dogovorjen.
Vlada in beneška konferenca.
Senzacionalen nastop Ircev proti Jugoslaviji.
Rim, 30. januarja. Londonski listi poročajo, da je iz Dublina odpotovala irska delegacija v New York in odtod v Washington, da protestira proti vposta-vitvi izrednih zakonskih mer v Jugoslaviji, ki ovirajo svobodno izražanje ljudstva v političnih zadevah. Nota pro-
NEZASLIŠANA NASILJA.
Besedoiomstvo-
I.
Vsej pošteni Ljubljani je še v spominu, na kako brezprhnerno brutalen način je vodstvo tedanje JDS prelomilo pogodbo, sklenjeno med njim na eni in med vodstvom tedanje Narodno napredne stranke glede skupščinskega mandata v Ljubljani. Naj torej samo na kratko rekapituliramo.
Dne 19. februarja 1923 je bila sklenjena pogodba med načelstvoma obeh strank, glasom katere je kandidat narodnega bloka v Ljubljani prof. Reis-ner, njegov namestnik pa dr. Ravnihar. Prof. Reisner mora odložiti svoj mandat, čim bo uzakonjena službena pragmatika, najkasneje in brezpogojno pa s 1. januarjem 1924. Izrecno se je ugotovilo, da imata kandidat in odnosno njegov namestnik glede svoje opredelitve h kaki parlamentarni skupini čisto svobodne roke ter da je eden ali drugi v tem pogledu vezan zgolj na navodilo lastnega načelstva.
Prof. Reisner se je zavezal izpolniti to pogodbo s častno besedo. Načelstvo JDS je pogodbi takoj pritrdilo ter so zanje podpisali pogodbo poleg prof. Reisnerja — dr. Gregor Žerjav kot predsednik stranke, ter dr. Dinko Fuc in Josip Turk kot podpredsednika stranke.
Službena pragmatika je bila uzakonjena 1. septembra 1923. Vodstvo NNS je tedaj opozorilo prof. Reisnerja na njegovo obveznost. Prof. Reisner je prišel z izgovorom, češ, da je službena pragmatika sicer res uzakonjena, da pa niso še izdani vsi izvršilni predpisi.
Vodstvo NNS sicer ni akceptiralo tega stališča, vendar ni dalje pritiskalo na prof. Reisnerja, tolažeč se, da je 1. januar 1C24 itak blizu.
Ko je ta termin prihajal, pa so že nastopali znaki, da bodo mladini za vsako ceno skušali preprečiti izpolnitev pogodbe.
Najprvo so poizkusili izlepa. Predlagali niso nič več in nič manj, kakor da se NNS zopet fuzijonira z JDS, češ potem je vprašanje glede ljubljanskega mandata rešeno samo po sebi.
Vodstvo NNS je predlog na fuzijo soglasno odbilo z utemeljevanjem, da niso še s sveta spravljeni razlogi, zaradi katerih je bilo prišlo do ločitve, da niso razčiščene vse afere, ki so bile v javnosti dvigale toliko prahu; in da marveč dnevni dogodki dokazujejo, da tedanje vodstvo JDS vztraja pri svojih zloglasnih metodah n. pr. prodaja >Slov. Naroda«. Kljub temu pa je vodstvo NNS se izreklo pripravljenim, kooperirati z JDS ob danih slučajih n. pr. ob občinskih volitvah, i. dr.
To gotovo lojalno stališče pa je doseglo popolnoma nasprotni učinek: izbruh jeze in sovraštva. Ves žolč pa so izlili na dra. Ravniharja, napram kateremu bi bili morali izpolniti pogodbo. Bili so do pičice podobni žganjarju, ki noče plačati zapite cehe. Namesto, da bi bil dr. Ravnihar užaljen, pa so se oni delali ogorčene. S tem pa je bil le potrjen sum, da so s
: predlagano fuzijo vse kaj drugega na-| meravali kakor pa — sporazum.
Da bi vodstvo NNS v naprej izpod-| bilo vsak najmanjši povod za razve-javljenje pogodbe, je založilo, četudi po pogodbi ni bilo vezano, polovico volivnih stroškov in še več z vinku-lacijo, da se znesek izplača vodstvu JDS, čim prof. Reisner odloži mandat.
Prof. Reisner ni odložil mandata niti 1. januarja niti kdaj kasneje. — Vodstvo JDS pa je notabene po referatu dr. Puca odobrilo — oziroma je bil prof. Reisner moral ravnati po ukazih dr. Žerjava — to njegovo obnašanje z edinim utemeljevanjem, češ da kakor se čuje, namerava dr. Ravnihar kot poslanec stopiti v radikalni klub(!)
Zn vsakega poštenega in nepristranskega človeka je jasno, da je to utemeljevanje ničevo, za lase privlečeno in naravnost preti onemu pogodbenemu določilu, ki pušča dr. Ravniharju glede opredelitve v skupščin L svobodne roke. Tega se je zavedalo tudi vodstvo JDS in vsi njegovi podpisniki pogodbe.
Javno je bilo njihovo ravnanje stigmatizirano kot besedoiomstvo, pozvani so bili, naj tožijo zaradi žaljenja časti, nobeden izmed njih, niti prof. Reisner, niti dr. Žerjav, ali dr. Puc in Turk ni našel teggi poguma. Saj so si bili svesti, da bo sodišče moralo smatrati, da je doprinešen dokaz resnice za besedoiomstvo. Takrat in danes in za vedno imajo na sebi nečastni očitek besedolomstva.
V	svoji sodbi glede ljudi, ki snejo svojo častno besedo, si je bila vsa poštena jugoslovenska javnost na čistem, v Ljubljani prav tako, kakor v Zagrebu ali pa v Beogradu. NNS ni imela razen moralnega pritiska nobenega pripomočka, da bi izsilila izpolnitev pogodbe. Izpolnitve političnih pogodb ni mogoče izsiliti niti potom sodišča, niti potom kakega drugega foruma. Besedolomca zadene poč obsodba vse poštene javnosti. Na to obsodbo pa je imel dr. Žerjav le svoj znani ciničen posmeh. „
Vodstvo NNS je poskrbelo, da je dogodba besedolomstva prišla v najširše kroge. Vse se je zgražalo ter po zaslugi obsojalo to nečastno dejanje. Poštenjake v JDS pa je bilo — sram.
Vodstvo NNS je ravno proglasilo bojkot vodstvu JDS ter ukinilo vsako občevanje ž njim. Bojkotu se je pridružil tedanji Mestni odbor NRS v Ljubljani. Načelstvo NSS pa je izjavilo, da že itak v tem smislu postopa napram vodstvu JDS.
Javnost je pričakovala, da bo v vrstah poštenjakov JDS nastala reakcija proti vodstvu JDS, koiega postopanje ne zasluži nobene častne kvalifikacije in je nasprotno omadeževalo celo stranko. Ljudje so sicer mrmrali, priznali, da se je dr. Ravniharju delala krivica, obsojali dr. Žerjava in njegovo kliko, a nihče ni naš' 1 poguma, da bi nastopil odločno. Kar pa spričo znanemu terorizmu ni prav nič čudno.
V obrambo dr. Pivka
je nastopil v včerajšnjem »Sloven-skem Narodu« g. Stane Vidmar, bivši najstarejši oficir Pivkovega bataljona. Priznamo, da so šli napadi na dr. Pivka, kot dobrovoljca in poveljnika ju-goslovenskega bataljona že tako preko cilja, da je le naravno, če nastopijo bivši člani bataljona v obrambo svojega komandanta. Je namreč v resnici zgrešeno, odrekati idealizem tistemu, ki je tvegal svoje življenje za prepričanje. In to so storili vsi dobro-voljci in tudi oni Pivkovega bataljona. Škoda pa je, da strelja tudi g. Stane Vidmar preko cilja, ko pravi, da bi moral vsak narodnjak brez premišlja-nja glasovati za dr. Pivka. Tako jasna in evidentna pa stvar vendar ni in to čuti tudi g. Stane Vidmar sam, ko označuje to domnevo kot naivno. Zakaj dr. Pivko ni danes noben kandidat dobrovoljcev ali nacionalistov, temveč je kandidat gotove politične stranke in kdor glasuje danes ca dr.
Pivka, ta glasuje tudi za njegovo stranko — to je za Samostojno demokratsko stranko. Bo pa že oprostil g. Stane Vidmar, če ogromna večina Slovencev nima prav nobene volje glasovati za Samostojno demokratsko stranko. Vsaj jo bil tudi g. Stane Vidmar nekoč sam odločen njen nasprotnik in tedaj ni zagrešila ta stranka niti polovico teh grehov, ki jih je zakrivila sedaj, ko je že v agoniji. Ko je prevzel g. dr. Pivko kandidaturo na programu Samostojne demokratske stranke, tedaj je pokopal svojo zasluge kot dobrovoljec in javnost ga more in sme pfesojati le kot kandidata reakcionarne in nesvobodomi-selne stranke. Naj bo g. Stane Vidmar uverjen, da ni to le naše mnenje, temveč da pravijo danes vsi prijatelji dr. Pivka soglasno, da je škoda dr. Pivka, ker se je dal izigrati od samostojnih demokratov.
Končno bi pripomnili še sledeče:
Ko je nastopil dr. Pivko kot dobrovoljec, tedaj je bil na višku boj za zunanjo svobodo Jugoslovenov. Danes pa je na višku boj za notranjo svobodo Jugoslavije. Ta boj ni nič manj važen od prvega, zakaj vsa zunanja svoboda ima zmisel le kot možnost notranje svobode. Tudi v sedanjem boju so potrebni dobrovoljci, tudi sedanji boj bodo odločili patriotje, ki poznajo samo ozir do idealov in nobenega drugega in žalostno je, da niso v vrstah teh dobrovoljcev danes vsi oni, ki so se borili za zunanjo svobodo Jugoslavije. Ali jim je mar zmanjkalo idealizma, ali pa uvidevnosti, da korakajo z onimi, ki hočejo potom nasilja izsiliti si pri volitvah zaupanje ljudstva!
Kandidatura dr. Pivka je težka zmota in zato za narodno stvar škodljiva. Mesto da bi utrdila narodne vrste, mesto da bi služila oni vzvišeni ideji, ki je rodila dobrovoljstvo, je v službi ljudi, ki so nasprotniki svobode, ki so v največjem boju z narodom.
Pravi dobrovpljec pa gre vedno z narodom in ker danes ne gre z narodom dr. Pivko — zato javnost ne vidi v njem bivšega dobrovoljca, temveč eksponenta za korupten režim in odtod njegova obsodba! To naj upošteva g. Stane Vidmar in potem ne bo streljal preko cilja!
Votivna borba.
Kdo bo zmagal?
Zmaga g. Mohoriča je fisto sigurna, vzklikajo mladinski listi. Če je temu res tako, zakaj pa ni sprejel kandidature v Ljubljani g. dr. Albert Kramer, o katerem se ve, da bi bil zelo, prav zelo rad poslanec? Zakaj si je izbral g. Kramer raje dva najmočnejša okraja na Kranjskem, mesto da bi kandidiral v Ljubljani? — G. dr. Kramer je pač znal, da dobi mladinska stranica preje na deželi dva mandata, ko pa v Ljubljani samo enega! Tako brezizgledna je namreč kandidatura g. Mohoriča!
MALO DOKAZA.
Pri zadnjih občinskih volitvah ko so mladini nastopili tako samostojno ko danes, je prejela mladinska lista 1822 glasov, Jugoslovenska zajednica pa, katero so tvorili prav isti ljudje ko danes Narodno zajfcdnico, pa je prejela 2917 glasov. Volitve so se vršile začetkom decembra leta 1922.
Od tedaj pa do danes niso mladini : storili niti enega koraka, ki bi jih mo-
•	gel javnosti priporočiti. Nasprotno so zagrešili celo vrsto dejanj, ki so jim morala vzeti še zadnje bore ostanke simpatij, ki so jih uživali.
Ali naj pričnemo z naštevanjem njihovih škodljivih dejanj? — Zavijte sa-, ino mimo znane tovarne laži na Miklošičevi cesti dalje proti kolodvoru in se ustavite pri sodniji nasproti nove zgradbe ambulatorija bolniške blagajne in takoj ste nazorno spoznali vso mladinsko politično zmožnost in njihovo politično moralo.
Ta ambulatorij bi moral biti še enkrat tako velik, kakor je sedaj, ves prostor bi bil zazidan in stroški bi bili natančno tisti, kakor so sedaj. Toda mladini so izročili denar bolniške blagajne v Zagreb, vzeli so slovenskemu obrtniku in delavcu, ki sta zbrala denar, vso pravico, da ž njim razpolagata in ves . užitek denarja ima Zagreb, oziroma ti-J sta banka, katera je svoje dni tako kavalirsko plačevala mladinske uslužnosti.
Ambulatorij na Miklošičevi cesti — to je en kričeč dokaz politične zmožnosti mladinov in njih odvisnosti od banic. In ta dokaz, je tako kričeč, da je ž njim uresničen pregovor, ki pravi:
Kamen jo bo vpilo!
SVARILO!
Jutrovci so med drugimi svojimi »naprednimi in svobodomiselnimi« metodami, s katerimi izražajo svoje spoštovanje do prepričanja svojega političnega nasprotnika, začeli izvrševati teror tudi s tem, da poedine pristaše na protnih strank postavljajo na pnmger. Ce je trgovec, obrtnik ali uradnik, mu skušajo tudi gmotno škodovali. Na ta način mislijo ustrahovati ljudi, da se ne bi drznili javno izražati svojega političnega prepričanja. Mladinom pošiljam tem potom prav resno svarilo. Tudi mi lahko začnemo z enakim orožjem ter brez par-dona postavimo na pranger vse one, ki se danes bodisi v Ljubljani, bodisi na deželi pehajo za Žerjavove kandidature. Kajti zapomnite si, da pride po 8. februarju dau plačila za vse, kar jo danes v zvezi z mladinsko kliko. Ljudje bodo takrat s prstom kazali na vse one, ki so eksponirali za Žerjavovo strahovlado. In dobro ne bo takrat ne za dotičnega trgovca ali obrtnika, pa tudi ne za uradnika. Zadel jih bo bojkot vse poStene javnosti. Torej gospodje mladini kar na-
daljujte! Ampak potem zob za zob, oko za oko!
G. PRIBIČEVIČ SE MAŠČUJE.
Kot odgovor na demonstracije na beograjski univerzi, je Pribičevič odredil, da se ustavijo štipendije vsem onim, ki se smatrajo za komuniste in destruktivne elemente. Tako je Pribičevič odvzel ogromni večini akademikov štipendije, da zaduši glas omladine in tako prestraši še ostale akademike v državi. Odredba je preveč cekinasta, da bi dosegla namen.
BLAŽEN, KDOR VERUJE.
G. Pribičevič je podal novinarjem z ozirom na znane dogodke na svetosav-sl i proslavi izjavo, v kateri pravi, da je demonstracije priredila le peščica komunistov in Davidovičevcev in da je zato ponosen, če so proti njemu destruktivni elementi. — Je res zabavno, kadar je minister ponosen na to, da je bil vpričo kralja in vsega diplomatskega zbera izžvižgan samo od peščice dijakov in ko se ni našel od vseh dijakov niti eden, ki bi nastopil v obrambo g. ministra, pa čeprav so bile galerije nabito pclne dijakov! Včasih je tudi za ministra grozdje kislo!
SREČNA DEŽELA je na vsak način Jugoslavija. Tako je dejal neki tujec. In po pravici! Jugoslavija je namreč edina država na svetu, v kateri človek lažje postane minister, ko pa poslanec. — Ali res, g. Žerjav?
S	SILO HOČEJO RADIKALI LIKVIDIRATI DVOJNE LISTE.
Danes se bodo konference pri Pašiču nadaljevale. Na njih bodo razpravljali o volilnih pripravah in o izvršnem odboru radikalne stranke. Izvršni odbor je na podlagi včerajšnjih predpoldanskih posvetovanj nadaljeval sinoči svoje delo. Izvršni odbor je sklenil podvzeti vse korake, da bi pri volitvah zmanjšal število kandidatnih list. Česar ne bi mogel storiti s prigovarjanjem ali z nasveti, to bo učinil s silo, posebno s policijskim pritiskom, samo da bo onemogočil uspeh drugih list in eventualno tudi preprečil dostop na volišče. Dalje je odbor razpravljal o kandidaturi disidenta dr. Ka-taniča v rudniškem okrožju. Ves trud izvršnega odbora radikalne stranke, da bi ugladil spor, je bil zaman.
KONTROLA EVROPE.
V	Beograd je prišlo veliko število tujih novinarjev, zlasti čeških, nemških in francoskih, da poročajo svojim Irtom o poteku jugoslovenskih volitev. Pričakuje se, da pride prihodnji teden v našo državo tudi več angleških in ameriških novinarjev. Sedanjemu režimu je seveda prisotnost tujih novinarjev silno neljuba, ker vsi ti novinarji pomenijo učinkovito kontrolo Evrope, preko katere ne bo mogla iti niti sedanja vlada.
KAKE »DOKUMENTE« OBJAVLJAJO.
Edmund Steinacher, katerega obtožuje beograjski tisk, da je z Radičem v imenu nemške stranke sklenil pogodbo, objavlja v »Neue Freie Presse« i/javo, da je ltndiča preti odhodom v Moskvo dvakrat posetil in da se je zadržal dalje časa ž njim v razgovoru. O tein razgovoru je bil sestavljen zapisnik, katerega je Radič potrdil in podpisaL Steinacher dalje odločno demantira, da bi bil on kd»J sklenil kako pogodbo in pripominja m svoj pogovor z Radičem ni bil pover jen od nemške strank« v Jugoslaviji.
Za poštenost — proti korupciji.
j*
Ji
E
s!
0
li
1
Kako korupcijo je ugnezdila beograjska čaršija v Srbiji, to je vsem znano iz nedavnih razprav v parlamentu in iz premnogih afer, ki so se javno obravnavale. Doživeli smo škandal, da je bilo
6	bivših ministrov obtoženih t parlamentu radi koruptnih - činov na škodo državnega premoženja. Naj bo omenjena samo še ena medvojna afera, ko jo neki uradnik našega poslaništva t diplomatskih, pred carinsko revizijo varnih kov-čegih tihotapil s pomočjo sina enega naših najstarejših državnikov, iz Francije v Švico platin, kjer so ga prodajali — nemškim trgovcem, katerim je platin dobro služil, ker so ga rabili za nemške vojne aeroplane. Ker je bila ta trgovina z neprijateljem strogo kazniva po francoskih zakonih, so francoske oblasti do-ti.čnega diplomatskega uradnika aretirale. Afera je takrat vzbudila veliko senzacijo. Srbske oblasti, tedaj že na Krfu, so izposlovale izročitev tega uradnika. Toda — srbski zakon ni poznal kazenskega paragrafa o trgovanju z neprijateljem — in ptiček je zletel v svobodo! O tem se je drugod svojčas obširno razpravljalo — dobro pa je, da tudi slovenska javnost dozna, kake baže čaršija tlači srbski narod!
Kaj čuda, da so se s to beograjsko korupcijo kmalu našli tudi pri nas v Sloveniji ljudje, ki so korupcijo zdavnaj že poznali. Da omenimo samo par slučajev:
Agro-Mcrkur!
Mncgo jih je, ki se ne spominjajo dobro manipulacij pri Agro-Merkurju v Ljubljani in pri posojilnici v Kočevju. Sele po vojni se je dr. Žerjavu posrečilo, da je dosegel svojo pomilostitev od regenta. In dr. Žerjav je vaš prvi mož, gospodje »mladini«, ki ga smatrate za najboljšega med vami! Pri nas smejo seveda ti ljudje postati celo visoki funkci-jonarji, pri nas se ti ljudje upajo celo kot kandidati apelirati na narod, naj jim z izvolitvijo za poslance da svojo zaupnico! Jadna nam nmjka Jugoslavija!
Svinčena afera!
Kdo ni slišal o njej? V 1. 1922 je tedanji ravnatelj Jadranske l*mke v Ljubljani na občnem zboru iznesel manipulacije, ki so jih prejšnji vodje zavoda (Praprotnik et comp.) vršili ^pri kupčijah s svincem na škodo tehniško-visokošol-skega fonda v Ljubljani in propagandnega plebiscitnega fonda za Koroško.
Ljubljansko deželno sodišče je uvedlo preti Praprotniku et comp. kazensko preiskavo. Osumljeni so bili med drugim goljufije pri predaji svinca iz koroškega rudnika Mežice. Obdolženi so bili, da so s fingiranimi prodajnimi cenami in fakturami oškodovali za milijonsko zneske tehniško - visokošolski fond, plebiscitni koroški fond {pred plebiscitom!), Jadransko banko, Zadružno zvezo, Zvezo slov. zadrug itd.
K temu je prišlo še razkritje o fingi-ranih političnih kontih »Markovič« in »Lavrič« pri Jadranski banki, iz katerih so vodje »mladinov« v Ljubljani pod raznimi fingiranimi imeni (Peter Smola etc) dvignili nad K 3,000.000.— in sicer kakor so tedaj trdili, za kulturne, politične in humanitarne namene. Stvar je bila za »mladinski!: generalštab toliko mufnejša, ker se je izkazalo, da so biii ti dvignjeni zneski pokriti deloma bu,š ■i denarjem, izvirajočim iz gornjili kupčij s svincem na škodo naših socijalnih in nncijonalnih ustanov. Topogledna obširna »Poslana« je objavljal takrat še neprodani »Slovenski Narod«!...
In kaj so prizadeti »mladinski« generali napravili?
Na povelje svojega vrhovnega gospodarja dr. Žerjava in njegovega varovanca in intimnega prijatelja Praprotnika se je dvignil »mladinski« tisk in uprizoril tisto nezaslišano kampanjo proti Jadranski banki, ki je vsem, posebno gospodarskim krogom predobro znana!
Sledila je denuncijacija Jadranske banke v Trstu pri fašistovskih italijanskih oblastih; ta banica je takrat vsled runa kot posledice te denuneijacije utrpela težki udarec! —
Sodna kazenska preiskava v Ljubljani je trajala leto dni in je bila v poletju 192B zaenkrat ustavljena.
»Mladini« so poskočili veselja, češ — oprani smo! Ne, gospodje — umazani ste, kakor ste bili! To bo pokazala bližnja. bodočnost! —
Beograjska čaršiia, s katero so takrat »mladinski« generali že sedeli v objemu za isto mizo, pa je k vsem dogodkom zadnjih let — molčala! Akcije Trboveljske družbe so imele takrat kurz okoli Din 1200.— ena.
Oškodovanci, t. j. Tehniški fond, koroški fonu, naše zadružne organizacije itd. pa do danes niso dobili povrnjene niti pare škode, katero ?o bili utrpeli!
Kupovanje prepričanja!
Tudi to se imamo zahvaliti vodjem obsovražene »mladinske« klike v Ljubljani. Omejujemo se topogledno samo na to, da citiramo notico, ki je izšla v »Novi Pravdi« od 24. januarja t. 1. pod naslovom »Judeževi groši«:
»Gospod profesor Reisner, ki je prelomil svojo častno besedo po naročilu in v sporazumu z vodstvom »mladinske« stranke s tem, da si je proti jasnemu pismenemu dogovoru zadržal ljubljanski mandat — je prejel za svoje besedo-lomstvo plačilo: imenovan je bil ravnateljem srednje obrtne šole v Ljubljani. Čestitamo! ^er pa je bil prvotno profesor Pressel namenjen za to mesto, mu je sedaj obljubljena druga sinecura: dobi ali bogato plačano ravnateljstvo zaloge šolskih knjig, ali pa obrtno nadzor-ništvo, ki bi se v ta namen nalašč ustanovilo. Tudi dr. Niko Zupanič pričakuje svoje plačilo v obliki profesure na ljubljanski univerzi. Opozarjamo oba Žerjavova adjutanta, naj jima svoje obljube izpolni pred volitvami, ker po volitvah
—	ne bo več časa za tok Na to notico nihče od imenovanih gospodov ni reagiral!
Take metode predstavljajo sistematično zastrupljevanje in korjimpiranje naše slovenske duše. Čast — to naj bo vsakomur prvi princip v življenju! Ako nimaš časti v sebi, nisi vreden, da sediš v pošteni družbi! In ta čut za čast in možatost se ubija s takimi metodami sistematski mod našo inteligenco!
Ni izključeno, da bo »mladinska« gospoda toliko brezobzirna, da bo skušala
v	svojem, velekapitalu prodanem časopisju predstavljati gornja fakta kot nekaka »zavijanja dejstev«, kot nekak »volilni manever, ki ima namen oplašiti volilce«. Le počasi gospodje, ker sicer pridejo na vrsto stvari, ki vas bodo bolele ravno tako ali pa še bolj!
Eno pa nikari ne mislite, gospodje »mladini«! Da so svinčeni in drugi obračuni z vami končani! Do volitev imate še oblast v rokah, do volitev vam je še dana možnost, da terorizirate in preganjate — toda čas bo prišel, ko bo po 8. februarju t. 1. terorja konec in tedaj bo napočila ura, ko si bo slovanski narod odtrgal od svojega telesa pijavke!
PRIPRAVLJAJO SE NA PORAZ.
Kakor doznavamo, bodo vsi spisi bivšega pokrajinskega namestništva v Zagrebu odpravljeni v Beograd, da bi se po volitvah onemogočila zopetna vzpostavitev pokrajinske uprave.
POSLEDICE NASILJA.
Zemljoradniškl poslanec Uroš Stajič, oficir-invalid, jo vrnil kralju vsa odlikovanja, ker je bil v Sremu napaden! Sta-jič je poslal obširno pismo kralju, v katerem utemeljuje ta svoj korak.
< i ml li i i;!; i i ii ii 111 (Im.i. t i i • 11 ih jmn! T*"
unu.utiiiHtdlii
Trni n'« »lil
Burni doživljali.
     .    : ■===
Znameniti roman z Južnega morja od svetovno znanega pisatelja Jack-a Londona pričnemo priobčevati v
«oboto.
Čitajte! No zamudite začetka romana!
Vojvodinski Srbi za avtonomijo Vojvodine.
Med Srbi v Vojvodini, radikali ravno-tako ko med samostojnimi demokrati, se silno širi nezadovoljstvo. Vedno bolj se množe glasovi, da se osnuje v Vojvodini posebna Vojvodinska stranka, katere glavna zahteva naj bi bila: avtonomija Vojvodine.
Srbski »Banatski glas« prinaša v tem oziru nad vse značilen proglas Bože An-kiča. Med drugim pravi v tem proglasu Ank ie:
»Vojvodinci so 1. 1918 brezpogojno in z veseljem sprejeli ujedinjenje. Danes je Vojvodina zapostavljena in razočarana. Vsak kraj v državi pride do besede, samo Vojvodina ne. Vojvodinci smo postali deveta briga gospodujočih in nalagajo se nam samo dolžnosti in bremena.
Kadarkoli je treba nekaj narediti za Vojvodino, vselej se reče: ni v proračunu predvideno.
Proti Vojvodincem se postopa z največjim nezaupanjem, vojvodinski uradnik trpi, ko noben drug na svetu. Pa čeprav smo Vojvodinci največ dali srbstvu, se nam vendar še vedno pravi »Švabi« in »Madžaroni«.
Da se nahajamo Vojvodinci v zelo žalostnem stanju, ni tega kriv samo Beograd temveč tudi Vojvodinci sami, ker vse mimo trpimo in ker smo razbiti na sto strank, mesto da bi se enotno uprli sili, ki se je navalila na Vojvodino.
Od danes naprej moramo voditi samo Čisto vojvodinsko politiko. Ničesar se ne sme zgoditi v Vojvodini brez našega pristanka!«
Ankič poživlja na to Vojvodince, da osnujejo po volitvah svojo novo vojvodinsko srbsko stranko, ki bo vodila samo vojvodinsko politiko.
Se dalje ko Ankič pa je šel nosilec liste samostojnih demokratov, ki čisto odkrito nastopa za avtonomijo Vojvodine.	.
V	Sloveniji pa proglašajo samostojni demokrati takoj vsakogar za veleizdajalca, separatista in nasprotnika države, j samo če govori o možnosti avtonomije. | V Vojvodini za avtonomijo, v Sloveniji proti. To je tista slavna načelna po-litiKa samostojnih demokratov, katere vodi dr. Žerjav neusmiljeno m brezobzirno v pogin. Zaman je Vaša pomoč, g. Mohorič, zaman je vaš trud, g. Zupanič!
Kdo je Bedekovič?
Včeraj smo poročali, da je imenoval dr. Bedekovič, šef zagrebške policije vse zagrebške sodnike avstrijakante, katere je treba z metlo napoditi.
Kaj bi dal dr. Bedekovič danes, da ni nikdar izrekel svoje žaljivke! Zakaj, sedaj prihajajo na dan stvari, ki pričajo, da nima dr. Bedekovič prav nobene pravice, da očita drugim avsirijakantščino, ker je bil sam največji avstrijakant.
V	»Hrvatu« objavlja dr. Milovan Zanič s polnim podpisom svoje spomine o dr. Bedekoviču. S temi spomini je dr. Bedekovič tako razkrinkan, da je sramota za vso zagrebško policijo, če je samo desetina tega resnična, kar pravi dr. Zanič.
Evo poslušajte, kaj pravi dr. Zanič o Bedekoviču.
Bilo je pred vojno, ko je Avstrija pripravljala vojno proti Srbiji. Tedaj so nadvojvodi prihajali v naše kraje, da in-spicirajo armado. Tako je prišel v Zagreb tudi nadvojvoda Leopold Salvator. Ko je bil nadvojvoda v gledališču, je iztaknil dr. Bedekovič, ki je že tedaj služil pri policiji, nekega dijaka, pri katerem je našel revolver. Ker je ta -dijak pripadal nacionalni omladini, je bil takoj skonstruiran atentat na nadvojvodo in Bedekovič je dobil visoki red Franja Josipa. Dotični dijak je prišel pred sodišče, kjer je bil oproščen, ker se je izkazalo, da je pomagal aranžirati atentat detektiv, pri katerem je dijak stanoval.
Prišla je vojna. Srbska vojska je prodrla v Srem. Vse jo je tedaj navdušeno pozdravljalo. Toda veselje je bilo žal le kratko, ker se je morala srbska vojska umakniti. Tedaj je prišlo avstrijsko ma-
ščevanje. Sestavljale so se posebne kazenske ekspedicije in eni od teh je načeloval dr. Bedekovič, dočim sta mu pomagala Klobučarič in Manko Gagliardi, ki je danes zagrebški dopisnik velesrbskega režimskega »Balkana«.
Kaj je delal dr. Bedekovič?
Bedekovičeva ekspedicija je pričela delovati v Jasenovcu in nadaljevala to »delo« v Mlaku, Novskem, Raiču, Novi Gradiški, Okničanih in Davoru. Kamor je prišla, povsod je bil jok in stok. Težko je pepisati, kaj so vse delali z ljudmi. Neusmiljeno se je pretepalo starce, žene in otroke. Zanič je v Novi Gradiški sam gledal, kako zverinsko so postopali proti ljudem. Srbi iz Nove Gradiške bi mogli o tem povedati mnogo. Zanič se je za preganjane Srne zavzel. Posledica tega je bila, da je Bedekovič v kavarni naščuval nanj svojega psa z besedami: »Such den Kiinig Peter!« — Drugi dan je odšla ekspedicija v Davor. Tu je 13 srbskih hiš. Vse Srbe so pozvali v občinsko hišo. Tu so jih z gumastimi palicami, v katerih je bila železna vrv, tako premlatili, da so vsi kri bruhali. Nato so jih prisilili, da so lizali kri na tleh. Zaradi tega dogodka je vložil dr. Zanič ovadbo, ki pa kljub njegovi osebni intervenciji ni bila nikdar rešena. Dr. Bedekovič je nato ovadil dr. Zaniča, da je član »hrvatskega dela beograjske Narodne Obrane«. Kaj je to pomenilo v tistih časih, ve vsakdo.
In sedaj zmerja dr. Bedekovič sodnike, ki so oprostili Jugoslovene, katere je ovajal dr. Bedekovič kot avstrijakante!
Daleč smo prišli in če bo šlo tako naprej, bo v resnici še Jugoslavija ogrožena!
Za gospodarsko samostojnost Slovenije — proti neenakemu obdavčenju!
Volišča v Ljubljani.
7,n skupščinske volitve dne 8. februarja t. 1. je .državni odbor v Beogradu določil za mestno občino ljubljansko 20 volišč. — Ta volišča so:
I. volišče: Šolski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice) v II. državni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica št. 1, na Poljanah.
II. volišče: Šolski okraj (ostali del in magistratni okoliš do Tranče) v Mestnem domu.
III. volišče: Šentjakobski okraj (I. del do Florjanske cerkve) v Šentjakobski šoli, —
IV. volišče: Šentjakobski okraj (II. del do Gruberjevega kanala) v mestni osnovni šoli na Prnlah.
V. volišče: Trnovo, v mestnem otroškem vrtcu, Cerkvena ulica 5t. 21.
VI. volišče: Krakovo in I. del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (volilci A do L) v mestni šoli na Cojiovem grabnu.
VI.a volišče: Krakovo in I. del dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ceste (volilci M do 2) v mestni šoli na Cojiovem Grabna.
VII. volišče: Dvorski okraj (II. del med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga) t driUrai realki.
VIII. volišče: Dvorski okraj (III. del med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste) v mestnem dekliškem liceju.
IX. volišče: Kolizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto (volilci A do L) v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici štev. 10.
IX. a volišče: Kolizejski okraj (med Aleksandrovo in Dunajsko cesto, volilci M do 2) v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici štev. 10.
X. volišče: Kolodvorski okraj I. del (med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico) v ju-stični palači.
XI. volišče:	Kolodvorski okraj II. del (med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto)
v	ženskem učiteljišču na Resljevi cesti 10.
XII. volišče: Kolodvorski okraj III. del (med Resljevo in Vidovdansko cesto) v moškem učiteljišču na Resljevi cesti 10.
XIII. volišče: Kolodvorski okraj IV. del (med Vidovdansko in Ahacljevo cesto) v šoli na Ledini.
XIV. volišče: Vodmatski okraj, v mestnem savetiščn ca onemogle v Japljevi ulici Stev. 2.
XV. vtolišče: Predkraji, v vrtnem salonu gostilne Cešnovar na Dolenjski cesti Stev. 8.
XVI. volišče: šiška ■ Vodovodno in Hra-ailniško cesto, volilci A do J, v šišenski šoli.
Politične vesti.
= Po atentatu na posl. Krafta. Bački veliki župan je dobil včeraj od notranjega ministra nalog, da osebno izvede preiskavo glede napada na dr. Krafta. Veliki župan v Novem Sivcu je včeraj poslal k dr. Kraftu sodnika, da ga zasliši. Zaslišanje je trajalo le malo časa Preiskave v bližnjih selih se nadaljujejo. Kakor se doznava, so bili izvršeni tudi na ostale nemške poslance napadi. Tako je n. pr. v Červenki dr. Tenbel imel zborovanje, na katerega so vdrli dobrovoljci in z revolverji prisilili dr. Tenbela, da je zapustil skupščino. Ko so ostali Nemci prišli na ulico, je navalila nanje policija in jih je nekaj težko ranila. Dr. Tenbel je odpotoval v Beograd, da protestira pri notranjem mi- ' nistru.
—	Zadnji zavezniki jih zapuščajo. j
»Mrodnf listy<, glasilo čeških mladinov, ki so imeli dosedaj veliko veselje nad Pašičevo vlado, reakcionarci vseh dežel se namreč dobro razumejo, poročajo, da so se pojavila v sedanji jugoslovenski vladi težka nesoglasja. Nasprotje med pristaši Ljube Jovanoviča in Pašiča je tako naraslo, da se v beograjskih političnih krogih zopet govori o Jovanoviče-
vi	vladi, ki bi se sporazumela s Hrvati. Radikali obeh struj pa se pripravljajo, da na pcdlagi volilnih rezultatov uravnajo svojo politiko do Hrvatske. Verjet-’ no je, da se sedanja vladna koalicija razbije in da puste radikali Pribičeviča na cedilu. — Tako »Nšrodni listv«, ki bi za sedanjo vlado radi ugodno poročali, samo če bi mogli. Toda padec sedanjega režima je tako jasen, da ga morajo napovedati celo »Nčredni listy«.
DROBNE VESTI.
Za namestnika Švehle, ki je obolel je imenovan Stfibrny. V zvezi s tem se mnogo govori o predstoječi vladni krizi na Češkem.
Zavezniške vlade so Nemčiji sporočile, da se ne izvrši izpraznitev k&lnske cone, dokler ne zadosti Nemčija svojim pogodbenim obveznostim.
V	Avstrijo so se začeli vračati bivši nadvojvodi in nadvojvodinje. Po avstrijski usta-
vi	je dovoljen povratek samo onim Habsburžanom, ki so prisegli zvestobo republiki, sedanja krščansko - socialna vlada pa dovoljuje nadvojvodom povratek tudi brez predpisane prisege. Je pač ljubezen prevelika.
Za šefa rdeče armade je imenovan mesto Trockega general Fumze.
Dva člana rodbine Garibaldi nabirata do-brovoljce, da se poruši sedanji fašistovski režim v Italiji. Fašisti so vsled tega seveda izven sebe.	„
TUDI LOVREKOVIČ FALZIFICIRAL PODPISE.
. Hrvat« objavlja izjavo 11 kmetov, ki bo podpisani na Lovrekovičevi kandidatni listi, da niso nikdar podpisali te liste in da so njihovi podpisi falzifi-eirani.
Da, taka je stvar, g. Lovrekovičl Kdor se druži s samostojnimi demokrati je izgubljen!
ZOPET BLAMAŽA.
Sodišče v Belovaru je odbilo zahtevo zagrebškega policijskega ravnateljstva, da se razveljavi kandidatna lista, katere nosilec oziroma namestnik sta bivša poslanca Josip Člžmekovič in Stjepan Uroič.
Dnevne vest1.
—Polni ognja so bili včeraj gospodje pri »Slovenskem Narodu«, da nas prav temeljito oklestijo. V svojem ognju »Narodnega Dnevnika« kar pričakati niso mogli in so nas zato prosili, da ga jim čim preje pošljemo. Njihovi želji smo z veseljem ustregli, ker smatramo za dobro, da tudi pri »Slovenskem Narodu« bero včasih kaj pametnega. Toda kako veliko je bilo ogorčenje gospodov pri »Slovenskem Narodu«, ko so spoznali, da nas ne smejo »pozdraviti«, ker bi v tem slučaju storili to, kar smo napovedali v svojem »Tretjem pozdravu«. Zato so se zavili v molk, pa čeprav je bil v »Narodnem Dnevniku« objavljen odgovor »Slovenskemu Narodu« in bi imeli gospodje dovolj vzroka, da odgovore. Ampak gospodje so že tako vajeni, da na argumente molče. To priznanje nam končno zadostuje!
— K včerajšnji notici »Predrznost«, ki je prišla v naš list brez vednosti izdajateljeve, resnici na ljubo konstatira-mo, da pisec te notice zadeve z močnimi kartami na Dunaju očividno prav nič ne pozna. Ker tudi političnemu nasprotniku ne maramo delati krivice, ugotavljamo iz lastnega nagiba, da dunajsko kazensko sodišče manipulacij z močnimi kartami ni nikdar primerno ocenilo, ker zadeva sploh ni prišla do razprave, ao kake porotne sodbe v Ljubljani pa v zadevi, na katero pisec namigava, sploh tii prišlo, ker je obtoženi odgovorni urednik »Slovenca« očitke, objavljene v »Slovencu« glede močnih kart, po zaključeni porotni razpravi javno preklical in obžaloval.
— Sijajen in celo briljanten, da je bil shod železničarjev, ki ga je priredil g. Mohorič, pravi »Slovenski Narod«. V resnici pa je bila stvar čisto druga. Železničarji iz vse Slovenije bi morali priti na shod, prišlo jih je pa tako malo, da je bila dvorana Kazine skoraj prazna. Pa kdo bi tudi šel poslušat dolgočasne razprave g. Mohoriča. Pa še tisti, ki so prišli, niso bili pristaši g. Mohoriča. Ko je namreč ta na koncu svoje dolgočasne pridige zaklical, da naj vsi glasujejo za Nacionalni blok, so železničarji glasno vzkliknili, da tega ne bodo storili. Polomija je bila tako perfektna.
— »Javno nasilstvo«. Podpisano uredništvo izjavlja, da ne odgovarja vest, priobčena pod gornjim naslovom v 1. številki »Narodnega Dnevnika«, kakor da bi bil zagrešil g. France Lovše, mesar na Tržaški cesti nekako javno nasilje, resnici. O. Lovše nima s tem dejanjem nobene zveze in ni bil v stvari niti zaslišan. Naše informacije, čeprav sloneče na uradnem obvestilu, so se izkazale kot popolnoma neosnovane in zato vest obžalujemo. — Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
1— Finančni delegat dr. ftavnik je uradno odpotoval v Beograd k sejam komisije za reorganizacijo finančne uprave in je za čas svoje odsotnosti izročil vodstvo delegacije svojemu namestniku dvor. svetniku Bonaču. Prosveta.
8VKT0HAV8KA PROSLAVA.
Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je priredila na dan sv. Save, dne 27. januarja dopoldne v Unionu Svetosavsko šolsko proslavo, na kateri je sodeloval pevski zbor
učiteljišča pod -vodstvom skladatelja Emila Adamiča, ki je poleg svetosavske himne zapel več lepih pesmi. Otroci so deklamirali domorodne pesmice, sodelovala je na lepo uspeli proslavi tudi godba dravske divizijske oblasti pod kapelnikom dr. Čerinom. — Zvečer pa se je vršila v isti dvorani Sveto-savska beseda, katero so posetili v častnem številu zastopniki vlade, vojaštva, uradov, kulturnih korporacij in precej občinstva. — Bilo bi ga več, da niso nastavili višjih cen kol pri koncertih. Prireditev je imela značaj umetniškega koncerta. Moški zbor Glasbene Matice je pod vodstvom svojega pevovodje Srečka Kumarja svečano zapel Svetosavsko himno, katero je občinstvo poslušalo sloje. Nato smo se divili novi, originalni in zelo posrečeni skladbi E. Adamiča »Svatovskim pesmim«, katere je z bravuro predna-šal mešani zbor Glasbene Matice, vpleteni basovski solo pa je pel operni pevec g. Zupan. Odličen je bil zbor v X. Mokranjčevi rukoveti in srečno je objadral vse neštete čeri težkega Adamičevega moškega zbora »Napitnica«, ki zahteva boljše zasedbe tenoristov kot je bila to pot. Zbor Glasbene Matice se preraja v novem, modernem duhu in njegov dirigent g. Kumar nam je porok, da tudi doseže svoj cilj. — S solo točkami so sodelovali gna. Rozumova, gg. Betetto in Cve-jič, vsi trije z velikim uspehom. Pohvalno so si izbrali za nastop skladbe iz jugoslovanske solospevske literature, med katerimi ste posebno zanimali Adamičeva, zelo redko peta »Kot iz tihe zabljene kapele« in Lajovčeva »Begunka pri zibeli«. — Klavirsko spremljevanje je rutinirano oskrbel kapelnik Balatka. — Poslušalci so vsa izvajanja odlikovali s hrupnim priznanjem in soliste prisilili k dodatkom. Prof. Kumar je prejel venec s trobojnico, solisti pa košarice cvetic.
—	Po končanem vzporedu se je razvil ples. Svirala je godba dravske divizije. —
V	II. abonma koncertu Filharmonične družbe se nam je predstavil zagrebški kvartet Zepič-Miranov, mlado komorno udruženje, ki nas je seznanilo s kvartetom v A duru belgijskega skladatelja Jongena, s slovanskim kvartetom ruskega skladatelja Glazu-nova in klavirskim kvintetom Poljaka Rožic-kega, pri katerem je sodeloval pianist Du-mičič. Kvartetovo prednašanje vseh treh zanimivih del je zelo zadovoljilo maloštevilne posetnike koncerta. Smo pač pred pustom in huppa, huppa slavi svoje zmage! — Ljubljanska opera. V torek je bila prva predstava Bittnerjeve »Smrtne tarantele« v skoro razprodanem gledišču. Baje je lepo uspela. Po prihodnjih predstavah poročamo.
Gospodarstvo.
X Službeni tečaji za februar. Finančno ministrstvo je določilo za čas od 1. do 28. februarja t. 1. sledeče službene tečaje: 1 napoleondor 239, 1 turška lira 270, 1 angleški funt šterling 296.50, 1 dolar 62, 1 zlata nemška marka 14.75, 1 poljski zlot 12, 100 francoskih frankov 835, 100 švicarskih frankov 1195, 100 italijanskih lir 258, 100 belgijskih frankov 311,	100	holandskih goldin. 2500,
100 čeških kron 186, 100 rumunskih lejev 32.50, 100 bolgarskih levov 45, 100 danskih kron 1107, 100 švedskih kron 1670, 100 norveških kron 953, 100 španskih peset 880, 100 grških drahem 110,
1	milijon avstrijskih kron 878, 1 milijon madžarskih kron 860 dinarjev.
X Izvoz našega tobaka. Uprava monopola dosedaj ni mogla prodati onih 5 milijinov kig tobaka, ki so že popolnoma pripravljeni za izvoz. V vsem ima uprava monopolov 20 milijonov kilogramov tobaka na prodaj, za kar bi imela dobiti 600 do 700 milijonov dinarjev. Kakor se sedaj poroča iz Beograda, bo monopolska uprava prodala pet milijonov kilogramov tobaka Poljski. Poljski listi pozdravljajo nakup jugoslovanskega tobaka in priporočajo, da bi se nakup izvršil brez posrednikov.
X Jajčni trg. Prekupci plačujejo jajca komad po 1.25 do 1.50 dinarja. Izvoz je slab radi močne inozemske konkurence.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 29. januarja 1924.
Vrednote.
2	%% drž. renta za voj. škodo den. 126 %, bigo 127, 7% invest. posojilo iz 1. 1921, den. 6514, Celjska, pos. den. 209, bigo 212, Ljublj. kred. bka den. 227, Merk. bka den. 124, bigo 127, I. hrv. šted. den 897, bigo 902, Slav. bka den. 72, bigo 80, Strojne tov. in livarne den. 147, Trbov. prem. dr. den. 408, Združene papirnice den 100, Split, cement portland 1390, 4>! % kom. zad. dež. bke den. 90.
Produkti.
Remeljni 70/70, 80/80, 35/70, 40/80, 100/100 fko Podbrdo kol. 1 vagon den. 550, bigo 560, zaklj. 550, hrastovi frizi od 4—9, od 25—60 I. in II., fko Postojna, 1 vagon den. 1380, bigo 1390, zaklj. 1380, deske 25 mm, monte, fko naklad, postaja bigo 565, bukova drva, 1 m do!ž., sept., seč., fko naklad, post., bigo 21, pšenica dom. fko Lj. 475, otrobi pšenični fko Postojna 240, koruza nova dobava febr., Post. trans. 300, oves srbski, par. Lj., 330, oves bački par. Lj. 370.
Cmih, 29. januarju Beograd 8.475, New-York 518.10, Pariz 28.05, London 24.84, Milan 21.60, Praga 15.425, Sofija 3.7775, Bukarešta 2.725, Dunaj 0.0073, Budimpešta
0.0072.
Zagreb, 29. januarja. Pariz 330.50— 335.50, London 293.40—296.40, Praga 181— 184, Trst 255-«258, New York 60.78—61.78,
Curih 11.81—11.91, Dunaj 0.0856—0.0876.
izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Oglasi
v ^Narodnem Dnevniku* so Imeli vedno uspeh.
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko 1 (blUu Prešernovo« »pomeniš«) Ot> VOdi Na malo 1
Priporoča potrebščine »a SlvIIfe, kroJaC«. Čevljarje, •edlnrfe,
modno blaflo. pletenine, icpn« robce. SCetke. »ukane«, toaletno blago, telefon »IS	*	*
kMMI
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.1
| Pisarna: Ljubljana, Dunajska usta Stev. 1 a, II. naistupie.
■
Popolnoma varno rtaložlte denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. ss o. x.
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad
tO,OOO.OOO* Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči raCun obrestuje najugodneje.
•	- - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroštvu.