Pred 55. festivalom NZG Uživali bomo v polkah in valčkih življenja in ljubezni W f« mm y " ,- . -iin i» nil lin i ¡»t li 11 n>i am Odkupne cene grozdja KZ Radgona Sorta Cena 2023 Cena 2024 Razlika v % Beli pinot, šardone, sovinjon 0,9 € 0,92 € 2 % Laški rizling, šipon 0,85 € 0,87 € 2 % Rumeni muškat, muškat otonel 0,9 € 1,1 € 22 % Vir: KZ Radgona Odkupne cene še vedno daleč pod modelnimi izračuni Čeprav so odkupne cene grozdja letos pri večini sort malenkostno višje kot lani, so še vedno precej pod modelnimi kalkulacijami Kmetijskega inštituta Slovenije, kije izračunal, da stroški pridelave kilograma grozdja (že zmanjšani za subvencijo) znašajo 1,428 evra na kg (vertikala Podravska). tevnejših v zadnjem obdobju. Ne toliko z vidika varstva trte pred boleznimi, temveč zaradi samih ekstremnih vremenskih pojavov. »Spomladi se je začelo s spomladansko pozebo. Nizke temperature so povzročile škodo v vseh vinogradih. Sorte, ki zgodaj odganjajo, so lahko povsem pozeble (predvsem sorta muškat otonel). Pri večini drugih sort je mraz povzročil stres trtam, kar je prineslo motnje v cvetenju vinske trte in nato neenakomerno dozorevanje grozdja (nerazvite, manjše zelene jagode).« V poletnih mesecih so dodatno škodo zadala še neurja s točo. »Zaradi vseh teh vremenskih dogodkov v Foto: Črtomir Goznik Matej Rebernišek vinogradnike poziva: »Zaradi neugodnih fermentacij-skih pogojev naj se fermentacija ne zaustavlja z namenom pridobiti vina z ostankom sladkorja.« letošnjem letu se lahko v Halozah in Srednjih Slovenskih goricah pri večini vinogradnikov pričakuje od 20 do 50 % pridelanega grozdja na večletno povprečje,« ocenjuje Re-bernišek. Največji skok v ceni pri muškatu Manj odkupljenega grozdja se nadejajo tudi v največji slovenski kleti Puklavec family wines, ki sicer goji trte na 1.100 hektarjih. Letos so načrtovali odkup v obsegu 900 ton, a zaradi pozebe in toče predvidevajo, da bo odkup manjši za tretjino. O odkupni ceni pa so dejali, da je zaradi vremenskih nepri-lik nekoliko višja, bistvena razlika pa je v odkupni ceni sort rumeni muškat in muškat otonel. Slednje je razvidno tudi iz cenika KZ Radgona. Kljub malenkostno višjim cenam pa je še vedno opazen razkorak med modelno kalkulacijo Kmetijskega inštituta Slovenije in ponujeno ceno pridelovalcem grozdja. Te razlike v največji slovenski kleti niso pokomentirali, so pa predlagali, da pristojno ministrstvo poišče zakonske izjeme, s katerimi bi znižalo stroške vinogradnikom. »Pomembna razlika v stroških pridelave je med velikimi in malimi proizvajalci, kjer bi zakonodaja z obravnavo lahko vplivala na zni- žanje stroškov. Verjamemo, da še obstaja prostor za spremembe, da bi stroške še nekoliko uravnavali, če bi zakonodaja omogočala drugačen pristop v proizvodnji.« Kateri stroški so to oz. rešitve, niso zaupali. Glede letošnjega letnika pa so dejali, da so prvi parametri odlični. »Naši enologi so že poskusili tudi prvi mošt, ki je izvrsten, tako da se veselimo letine.« Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Podobe Bistriških domačij Živinoreja - žrtev ali krivec podnebnih sprememb? V Slovenski Bistrici ta konec tedna pripravljajo že 27. Podobe bistriških domačij. »Gre za prireditev in dogodek, ko želimo v mesto pripeljati podeželje in s tem pestro ponudbo in dogajanje,« je povedal direktor Razvojno informacijskega centra Tomaž Repnik. Foto: Mojca Vtič Marija Kresnik, vodja slovenjebistriške izpostave KGZ Ptuj, bo vodila posvet o vplivih živinoreje. Ob tem bo potekal tudi posvet na temo živinoreje s pomenljivim naslovom Živinoreja - žrtev ali krivec podnebnih sprememb? Vodja slovenjebistriške izpostave KGZ Ptuj Marija Kresnik je dejala: »V javnosti se veliko govori o toplogrednih plinih in podnebnih spremembah, zanje pa smo vsaj v očeh javnosti odgovorni predvsem kmetijci. Vendar naj bi bilo kmetijstvo odgovorno le za 10 % toplogrednih plinov. Zato smo letos povabili strokovnjake z različnih področij, ki bodo predstavili konkretne podatke o dejanskem vplivu živinoreje na podnebje.« Odgovorili bodo tudi na vprašanje, ali je človek rastlinojedo ali vsejedo bitje, ter pregledali stalež goveda v Sloveniji. Posvet bo 6. septembra, prav tako bodo v petek podeljena priznanja za najboljše kruhe, potice in ognjiščne potice. Foto: TIC Slovenska Bistrica Sobotno dogajanje bo poleg ponudbe s kmetij zajelo še rokodelski praznik, zeliščarski dan, prikaze starih obrti in običajev, predstavila se bodo turistična društva, na ogled bo zbirka starodobnikov AMK Classic in na voljo brezplačni ogledi Bistriškega gradu, ves čas pa bo dišalo po tradicionalnih jedeh iz kotlička. Mojca Vtič VPIS TUDI V IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH MEDIJSKI TEHNIK 4-letnl program FRIZER 3-letni program GRAFIČNI OPERATER FRIZERSKI TEHNIK 2-tet nI program ■tlíldul|t¡iniíi{(- ptítyF^EEB mto@ssom.a¡ obvezen preizkus likovne nadarjenosti p; TEHNIK OBLIKOVANJA 4-letnl program grafični oblikovalec '/K' modni oblikovalec ^ oblikovalec uporabnih predmetov IZDELOVALEC OBLAČIL 3-letni program Srednja šota za oblikovanje Maribor, Park mladih 8, 2000 Maribor .J ftft 'j; b1 ■ vwiTTni- ¡iffi[.uiF_iBOm ■ ■ '.'¿b lO ii .-¡>0 £*> - Sradns ja odlikavanie AAsnbCnr i :.. MS V ci./-..-.j. > ME 8 Štajerski V središču torek • 3. septembra 2024 Slovenija, Podravje • Po letih pogajanj sta se Slovenija in Verbund dogovorila za odškodnino Verbund izplačal Sloveniji 15 milijonov evrov, zasebni Po več letih tajnih pogajanj, povezanih s hudimi poplavami Drave leta 2012, je upravljavec hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, družba Verbund, Sloveniji letos izplačal 14,9 milijona evrov. Podrobnosti dogovora niso znane. Slovenija bo denar namenila za proti-poplavne ukrepe. Zaključka sodnih postopkov si želijo tudi zasebni oškodovanci. Drava, ki v Slovenijo iz Avstrije priteče pri Dravogradu, je v silovitih poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Oškodovanci v Sloveniji so za takratno izjemno hitro in veliko naraščanje Drave okrivili Verbund zaradi domnevno neustreznega upravljanja hidroelektrarn. Na slovenskih sodiščih v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju so tako zoper Verbund vložili okoli 80 tožb, s katerimi so zahtevali po preteklih podatkih sodišč skupno za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. V prid oškodovancem se doslej pravnomočno ni zaključil še noben sodni postopek, nekatere sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni, pa so že pravnomočne. Verbund na slovenskih sodiščih krivdo za škodo vseskozi zavrača. s2Í3mf\JH»" m, « Vsebina dogovora ostaja skrivnost Republika Slovenija je bila z družbo Verbund zaradi posledic poplav na Dravi v letu 2012 udeležena v dveh sodnih sporih pred Deželnim sodiščem v Celovcu. Oba postopka sta začela mirovati še pred začetkom vsebinske obravnave, saj sta obe strani, kot so pojasnili na Državnem odvetništvu, dali prednost mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom. Pogajanja so z različnimi prekinitvami tekla več let, Slovenija pa je letos v začetku leta od Verbunda prejela nakazilo v višini 14,9 milijona evrov. Posledično je umaknila tožbo zoper Verbund, slednji pa je umaknil svojo tožbo zoper Slovenijo. S tem so bili zaključeni vsi spori med stranema iz naslova poplavnega dogodka v letu 2012. Kot so pojasnili na Državnem odvetništvu RS, so pogajanja tekla več let predvsem zaradi kompleksnosti zadeve, delno pa tudi zaradi menjav vlad in sprememb v sestavi medresorske pogajalske skupine. „Pogajanja so bila korektna, njihova vsebina pa je zaupna, saj je načelo zaupnosti eno temeljnih načel mirnega reševanja sporov," so dodali. Tovrstna zaupnost je sicer uzakonjena in velja tudi za vse podatke v zvezi s postopki. „Vsebine pogajanj zato ne moremo podrobneje komentirati. Izvensodna rešitev spora po navadi pomeni ureditev razmerja z medsebojnim popuščanjem in dogovarjanjem ter na način, ki strankama zadošča za to, da sodne postopke zaključita. Ta cilj je lahko dosežen tudi s plačilom pavšalne odmere brez ugotavljanja krivde in z ureditvijo razmerja za naprej," so dodali. Ugotavljanje krivde ali višine škode tudi ni bil namen konkretnih pogajanj, saj bi v tem primeru stranki nadaljevali sodne postopke. Odvetništvo ugotavljalo različne interese zasebnih oškodovancev Glede vprašanja morebitnega vpliva zaključka sporov med Slovenijo in Verbundom na ostale še aktivne sodne postopke zasebnih oškodovancev, občin in drugih pred slovenskimi sodišči pa so na državnem odvetništvu pojasnili, da v konkretni zadevi ni šlo za skupen oz. enoten sodni postopek vseh oškodovancev poplavnega dogodka vključno z državo, temveč za številne ločene sodne postopke pred sodišči v Sloveniji in Avstriji, v katerih se obravnavajo individualne okoliščine posamezne stranke. Prav tako so poudarili, da državno odvetništvo nima neposrednih pristojnosti pri zastopanju zasebnih oškodovancev v njihovih sodnih postopkih. Državno odvetništvo je bilo skupaj s pristojnim okoljskim ministrstvom v času reševanja spora s Verbundom sicer v stiku s pooblaščenci zasebnih oškodovancev, a je na podlagi izmenjanih stališč ugotavljalo, da se individualni interesi v veliki meri razlikujejo, njihovi sodni postopki pa so tekli naprej in Foto: CG Ptuj • Kako ravnati z drevesi ob vse pogostejših ujmah in orkanskem vetru Veter ne izbira med drevesi Vedno pogostejše ujme in orkanski vetrovi povzročajo številne poškodbe na drevesih, ki so lahko potencialno nevarna za ljudi in premoženje. Pri tem ne izbirajo, ali gre za drevesa v varstvenem režimu ali ne. Foto: Črtomir Goznik Pod varstveni režim sodijo parkovne površine, kot so Ljudski vrt, Spominski park, Mestni park. Za drevesa, ki so pod varstvenim režimom, morajo pridobiti soglasje za odrez ali odstranitev od mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Letos so jih pridobili že enajst. V podjetju Javne službe Ptuj, ki skrbi za drevesa na javnih površinah, so povedali, da morajo za večje odreze na drevesih, ki sodijo pod varstveni režim, predhodno pridobiti soglasje mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD). Drevesa redno pregledujejo. Za topole pri avtobusnem postajališču, ki se ob vse pogostejših ujmah in orkanskih vetrovih nevarno upogibajo, pa so povedali, da naj ne bi predstavljali nevarnosti. Redno jih pregledujejo in opravljajo odrez. »Orkanskim vetrovom pa težko kljubujejo vsa drevesa, ne glede na vzdrževanje,« je ob tem še pojasnila Saška Voglar iz Javnih služb Ptuj. Strah bližnjih stanovalcev ob neurjih tako ostaja upravičen, saj zagotovil, da se morebiti ne bodo podrla ob orkanskem vetru, ne more dati nihče. V zvezi z vzdrževanjem parkov oz. dreves pod varstvenim režimom, glede na vedno pogostejše ujme, ki povzročajo ruvanje, lomljenje dreves, smo za strokovna pojasnila zaprosili mariborski ZVKD. Zanimalo nas je, ali se bo zaradi vse močnejših neurij in orkanskega ve- tra spremenil varstveni režim, bodo pogostejši odrezi, odstranjevanje dreves, za katera bi se ocenilo, da so lahko potencialno nevarna. Strokovna sodelavka Irena Jurič je bila jasna: „Dokler enota dediščine ohranja njene lastnosti, ni razlogov za spreminjanje varstvenega režima. Ker je ena od prioritet varova- nja kulturne dediščine ohranjanje materialne substance spomenika, bi tudi sicer kot družba morali ohranjati stara drevesa čim dalj, saj je njihov učinek bistveno večji kot pri mladih drevesih. Potencialno nevarnost je zelo težko oceniti, ne glede na to, ali gre za nevarnost lomljenja zaradi žleda, padanja dreves zaradi vetra ali prevelike na-močenosti tal. Veter žal ne izbira in podira ali lomi tudi nove nasade in mlajša drevesa." Kot je še dodala, od skrbnikov parkovnih nasadov in zaščitenih dreves doslej niso prejeli vprašanj o morebitnih spremembah vzdrževanja drevesnega fonda zaradi sprememb vremena. „Gre za splošen strah pred padajočim drevjem, čeprav ljudje najraje svoje avtomobile v poletnih mesecih parkirajo v njihovi senci. Seveda s tem poslabšujejo rastne sposobnosti dreves z zbijanjem tal v območju korenin, izlivanjem olja na korenine itd." Na vprašanje o tem, kakšen pa je njihov siceršnji nasvet vsem, ki sadijo drevesa na svojih parcelah, kaj naj sadijo, da bo varneje, pa tudi lokalnim skupnostim, ki se lote- vajo zasajevanja novih parkovnih nasadov, pa v ZVKD odgovarjajo: „Svetujemo jim, da naj za pomoč, kje in kaj naj sadijo, angažirajo strokovnjake, krajinske arhitekte, naj imajo v mislih prostorske omejitve in naj sadijo rastline, ki bodo imele tudi v zreli dobi rasti primerno velikost in naj ob izbiri rastlin upoštevajo spreminjanje podnebja in izbirajo med tovrstno odpornimi rastlinskimi vrstami." MG torek • 3. septembra 2024 V središču Štajerski 9 VI 1 • V V 1 • oškodovanci se čakajo vah v letu 2018 in 2019 je bila zaradi spremembe v upravljanju škoda, ^ do katere je prišlo zaradi poplav, nižja v ocenjeni vrednosti približno 17,7 milijona evrov. Navedeno predstavlja ekonomsko škodo, ocenjeno po modelu Krpan," so med drugim še pojasnili na odvetništvu. Oškodovanci pričakujejo pospešitev sodnih postopkov Na strani oškodovancev medtem izvensodni dogovor med Slovenijo in Verbundom posredno vidijo tudi kot Verbundovo priznanje odgovornosti. Za naprej pa pričakujejo predvsem pospešitev postopkov pred slovenskimi sodišči. „Poravnava Republike Slovenije s Verbundom je zame logična posledica že dolgo ugotovljenih pomanjkljivosti Verbundovega poplavnega sistema in upravljanja, ki so privedle do znatnega povišanja poplavnega vala ob poplavah novembra 2012," je pisno sporočil avstrijski odvetnik Franz Serajnik. Kot je dodal, je bil prvi uspeh oškodovancev prilagoditev Verbundovih upravljavskih predpisov že leta 2013, ki mu zdaj narekujejo večjo previdnost. „Poravnava Verbunda z Republiko Slovenijo je ponovno priznanje odgovornosti Verbunda za tedaj nastale škode v Avstriji in v Sloveniji," je do- dal Serajnik. Navedel je še, da se je Verbund že pred leti poravnal tudi z avstrijsko občino Labot, ki meji na Občino Dravograd. Serajnik skupaj s skupino odvetnikov zastopa več slovenskih oškodovancev pred slovenskimi sodišči. „Odvetniki, ki zastopamo druge oškodovance pred sodišči v Sloveniji, na osnovi izkušenj po skoraj desetih letih pravdanja ne pričakujemo, da bo to privedlo do večje pripravljenosti Verbunda za sklepanje poravnav. Pričakujemo in zahtevamo pa, da sodišča v Sloveniji vsaj zdaj pospešijo pravde, izdajo sodbe in ne dopuščajo več zavlačevanja pravd po Verbun-du," je jasen Serajnik. Kot je dodal, bili v različnih fazah. Tako do skupnih pogajanj vseh oškodovanih subjektov na slovenski strani ni prišlo, posamezni zahtevki pa se zato rešujejo v ločenih sodnih postopkih oziroma pogajanjih. Kot poudarjajo, je država interese vseh oškodovancev iz konkretnega poplavnega dogodka vseeno zavarovala tudi v okviru reševanja svojega spora, saj je bilo med drugim spremenjeno upravljanje Drave na avstrijski strani, ki je bilo v času reševanja spornega razmerja v sodelovanju z delovno skupino Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo izboljšano. „Ob popla- Škode za 373 milijonov evrov Po uradnih podatkih, predstavljenih konec leta 2012, je škoda po poplavah 4. in 5. novembra znašala 373 milijonov evrov, kar je pomenilo, daje lahko Slovenija zaprosila za solidarnostno pomoč EU. Škodo je prijavilo 112 občin na območjih gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Škodo je utrpelo 7892 oškodovancev. Škoda brez DDV znaša 310,9 milijona evrov, z upoštevanjem DDV pa 373,1 milijona evrov. Škoda na stvareh znaša 55 milijonov evrov, škoda v gospodarstvu je dosegla 45 milijonov evrov, škoda na državnih cestah 15,7 milijona evrov, na železnici 710.000 evrov in na vodotokih 194,5 milijona evrov (brez DDV). V Avstriji so škodo po poplavah ocenili na okoli 6,5 milijona evrov. so sodni izvedenci v strokovnih mnenjih že večkrat ugotovili okoliščine, ki nakazujejo odgovornost Verbunda za poplavne škode. „V teh primerih je čas že dolgo zrel za sodbe," je ocenil. Med drugim je opozoril, da so nekatere pravde iz različnih razlogov šele na začetku, pa tudi, da odvetniki ne bodo popuščali in da bi oškodovanci pričakovali „vsaj neko skrb države za učinkovito sodstvo". Dogovor med Slovenijo in Ver-bundom lahko po mnenju odvetnice Magde Vraničar, ki pred sodišči prav tako zastopa več oškodovancev v poplavah novembra 2012, „pozitivno vpliva na še aktivne sodne postopke, v kolikor se bo Verbund tudi v teh postopkih pripravljen poravnati". Že ta teden je med drugim na okrožnem in okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu razpisanih osem obravnav odškodninskih tožb proti Verbundu, med drugim obravnava tožbe Občine Dravograd, ki od Verbunda terja milijon evrov odškodnine. Sta, Ur Foto: CG Foto: CG Foto: CG Slovenija, Podravje • Številne spremembe in novosti v šolskem letu 2024/25 NPZ se bo s slovenščino začel marca Po dveh počitniških mesecih je včeraj v novo šolsko leto vstopilo 192.774 učencev, od teh 20.173 prvošolcev. Učence čakajo številne novosti, med njimi tudi obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) že za tretješolce, prvošolci pa se bodo učili prvega tujega jezika. lIUIMIUillt .Sv SLOVENŠČINA | (Mi NPZ bo po novem obvezen že za tretješolce, opravljali pa ga bodo iz matematike in slovenščine. Foto: CG Prvošolcev bo sicer manj kot v tem šolskem letu, ko je prvi razred obiskovalo 20.716 otrok. Tako se že osmo leto nadaljuje zmanjševanje števila prvošolcev. Z novim šolskim letom bo po noveli zakona prvi tuji jezik obvezen predmet že v 1. razredu, kjer je bil doslej neobvezen. „Predlog uvedbe obveznega učenja prvega tujega jezika v 1. razredu osnovne šole je v strokovni in javni razpravi dosegel visoko stopnjo konsenza, čemur je med drugim botroval tudi podatek, da ga je že do zdaj obiskovalo 93 odstotkov učencev," so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Zakaj NPZ že v tretjem razredu Tretješolci, za katere bo z novim šolskim letom NPZ obvezen, bodo preverjanje opravljali iz slovenščine in matematike. Namen NPZ v 3. razredu je dovolj zgodaj identificirati tiste učence, ki imajo težave na področju bralne pismenosti in ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja pri matematiki, saj se lahko tako pripravi nadaljnji načrt dela s temi učenci. Šestošolce čaka NPZ iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika, devetošolce pa iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga bo določil pristojni minister. Kot je razvidno iz šolskega koledarja, bo NPZ iz slovenščine, ki jo lahko na narodnostno mešanih območjih nadomestita italijanščina in madžarščina, za učence 3., 6. in 9. razreda 24. marca, iz matematike pa 27. marca. NPZ iz tujega jezika za učence 6. razreda in iz tretjega predmeta za učence 9. razreda bo 1. aprila. Dosežek na NPZ lahko po novem vpliva na vpis v srednjo šolo Dosežki devetošolcev se lahko po novem uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja. Po objavljeni odredbi o merilih predstavlja seštevek zaključnih ocen vseh obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda največ 60 odstotkov, dosežka na NPZ iz slovenščine in matematike pa po največ 20 odstotkov. Tudi za vpis v programe, za katere je treba opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti, se bodo uporabila enaka merila glede zaključnih ocen in dosežkov na NPZ, dodatno pa še dosežki na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti. Kandidati bodo tako dobili dodatnih 10 točk, če bodo na preizkusu nadarjenosti oziroma spretnosti dosegli nad 90 odstotkov vseh možnih točk, oziroma dodatnih pet točk, če bodo dosegli od 80 do 90 odstotkov. Podobno velja tudi za kandidate za vpis v športna oddelka programov gimnazija in ekonomska gimnazija. Ti bodo za pridobljen status športnika A prejeli dodatnih 10 točk, za pridobljen status športnika B pa dodatnih 5 točk. Odredba o novih merilih v primeru omejitve vpisa tudi določa, da če se v izbirnem postopku na posameznem programu na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, se izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ iz učnega jezika in matematike. Če je tudi po tem kriteriju na spodnji meji še vedno več kandidatov z istim številom točk, se v naslednjem koraku izbira med njimi opravi na podlagi dosežka na NPZ iz učnega jezika. Za neudeležbo potrebno opravičilo Pri učencih, ki se iz opravičljivih razlogov ne bodo udeležili NPZ, se bo za potrebe vpisnega postopka določil nadomestni dosežek kot mediana dosežkov na NPZ tistih kandidatov, ki imajo enak seštevek zaključnih ocen tega predmeta v 7., 8. in 9. razredu. Poleg zdravstvenih razlogov, za katere je potrebno zdravniško potrdilo, so opravičljivi razlogi za neudeležbo na NPZ denimo še naravna ali druga nesreča, smrt v družini, udeležba na mednarodnem tekmovanju iz znanja ali veščin, aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju. O utemeljenosti opravičljivih razlogov bodo odločali na šolah. Po določbah pravilnika pa morajo starši razloge za neudeležbo učenca sporočiti ravnatelju najpozneje v 24 urah po začetku NPZ, pisna dokazila pa predložiti najpozneje v treh delovnih dneh od tega sporočila ravnatelju. Kaj se zgodi, če tega ne naredijo, pravilnik ne določa. Sta, ur 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. septembra 2024 Ptuj • Štirje prijatelji peš od doma na Triglav »Vsak vzpon je prežet s posebno energijo, občutki in Štirje prijatelji, ljubitelji planin in narave, dobre družbe, so se letos odpravili na prav posebno pot, zasnovali so svojo prvo skupno peš turo na Triglav, od doma. Brata Marjan in Dušan Rebernišek sta se do skupne točke odprave, Treh kraljev, odpravila peš z Mestnega Vrha, Stanko Jus s Ptujske Gore in Rado Avguštin iz Maribora. Pobudnik te poti je bil Marjan Rebernišek. Že pred dvema letoma so jo prvič načrtovali, a do realizacije ni prišlo. Letos pa so se odločili, da bodo pot od doma do vzpona na Triglav prehodili peš. Začeli so priprave, med drugim so prehodili celotno Haloško planinsko pot in tudi nekaj drugih planinskih poti, vrhov. Glede na to, da jim je planinstvo v krvi, jim to ni predstavljalo posebne obremenitve. Po skrbnih pripravah so se na pot odpravili letos, na najbolj vroč dan, 21. junija, končali pa 28. junija, ko so se povzpeli na Triglav in potem spustili nazaj na Pokljuko. Vsak dan prehodili 40 kilometrov „Naš cilj je bil Triglav, priti po najbližji poti do cilja. Z bratoma Reber-nišek smo se srečali že na Prager-skem, Rado je prišel prek Pohorja. Dobili smo se pri Treh kraljih, od Foto: zasebni arhiv Štirje prijatelji, ljubitelji planin in narave na Rogli, na začetku poti. Foto: zasebni arhiv Med potjo so uživali v številnih lepotah narave. koder smo šli skupaj naprej. Rogla, Mislinja, Veliki Razbor blizu Uršlje gore, Črna, Podolševa, Pavličevo sedlo, v delu poti smo šli tudi skozi Avstrijo, Jezersko, Tržič, Begunje, Lesce, Bled, Pokljuka, Kredarica, to so bile glavne točke na naši poti. Na Kredarici smo prespali. Lahko bi šli še isti dan na Triglav, a vreme ni bilo najlepše. Drugi dan pa je bilo vreme idealno. Sedem dni je skupaj trajala naša pot. Na koncu je bil lep občutek, da smo cilj dosegli, Marjan je zaradi zdravstve- nih težav žal moral pot predčasno končati. Ni mu bilo tako težko, ko je odstopil, težko mu je bilo, ko je videl posnetek našega prihoda na cilj, ker je vedel, da bi lahko bil zraven. Pridružili so se nam tudi prijatelji, tako da je bilo vzdušje res izjemno. V povprečju smo vsak dan prehodili okrog 40 km, skupaj pa 250 km. Malo nas je vmes pral tudi dež, sicer pa je kar šlo, kljub vročini in asfaltnim potem na delu poti. Če si dobro pripravljen, opremljen, praviloma težav ni. Prehranjevali smo se iz nahrbtnika (obvezna je voda, dober sendvič in tudi pivo se prileže), nekaj smo kupili sproti v trgovinah med potjo, sicer pa smo na poti večkrat prespali, vnaprej rezervirali prenočevanje oz. pol-penzione," je povedal Stanko Jus, ki je 27. julija opravil že 40. vzpon na Triglav. Tokrat je to bil nočni vzpon. Vsak vzpon pa je prežet s posebno energijo, občutki in ponosom. V lepem vremenu je z vrha Triglava enkraten, čudovit pogled na vse strani. Ptuj, Ljutomer • 150-letnica prvih kasaških dirk v Sloveniji Posebno priznanje za razvoj kasaškega športa Prva organizirana dirka kasačev seje zgodila 12. septembra leta 1874 na Cvenu pri Ljutomeru. To je bila tudi prva dirka v Sloveniji. Letos tako poteka že 150-letnica prvih kasaških dirk v Sloveniji. V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil zgrajen hipodrom, na katerem še danes potekajo kasaške dirke. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača, s poudarkom na pomenu kasaštva in kasaškega športa za slovensko kulturno dediščino, saj je kasač bil in bo ostal simbol Prlekije. Avgusta je potekala tudi slavnostna akademija ob 150-letnici prvih kasaških dirk na Slovenskem, dan kasneje pa so povabili na že 34. slovenski kasaški derbi. Na slavnostni akademiji je posebno priznanje KK Ljutomer ob 150-le-tnici prvih dirk na naših tleh prejel Zgodovinski arhiv Ptuj za izvrstno sodelovanje, podporo in strokovno opravljeno delo. Le-to se je začelo že pred več kot tridesetimi leti z arhivistkama Nado Jurkovič, rojeno Ljutomerčanko, in Marijo Hernja Masten, ki sta že leta 1994 postavili razstavo v Galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru z naslovom 120-letnica kasaškega športa v Ljutomeru. Sledila je razstava 130 let kasačev v Ljutomeru v letu 2004 v prostorih kluba Kasaškega društva Ljutomer, ki je gostovala tudi v občinah podpisnicah in podpornicah Kasaškega kluba Ljutomer. Več let pa je tlela ideja o postavitvi muzeja ljutomerskemu kasaču ob hipodromu v Ljutomeru. Idejna vodja in avtorica muzeja je bila Marija Hernja Masten. Ptujčanka pa je bila tudi arhitektka in oblikovalka Saša Arac-ki. V muzeju ljutomerskega kasača ZCODOViNSKI ARHtV PTUJ za razvoj kasaik&ga Éporta Foto: ZA Ptuj KK Ljutomer se je za izvrstno sodelovanje, podporo in strokovno opravljeno delo Zgodovinskemu arhivu Ptuj zahvalil s posebnim priznanjem ob 150. obletnici prvih kasaških dirk na naših tleh. Grof Rudolf Warren Lippitt na svojem posestvu na Turniščah pri Ptuju (S1_ZAP/0386, Fototeka, 1880-2002, šk. 18). je tudi arhiv. Znane rejske družine z območja Ljutomera in okolice so prispevale bogato, pisno ohranjeno dediščino in predmete. Že ob snovanju muzeja je bilo razumljivo, da mora ob dokumentacijskem centru nastati še muzej oz. pregledna muzejska zbirka o kasaču in kasaškem športu v Ljutomeru. Preko javnih del se je v Kasaškem klu- bu Ljutomer zaposlila zgodovinarka Monika Čuš, katere prispevek je tako velik, da je z opravljenim delom tudi soavtorica projekta. Pri tem ji je bil v neprecenljivo pomoč „živa enciklopedija" kasaštva Anton Tonček Slavič, nekdanji tajnik kluba. Obsežnejši muzejski katalog je avtorsko delo Marije Hernja Masten. „Zgodovinski arhiv Ptuj je zaslužen, da so v Kasaškem klubu Ljutomer javnosti začeli prikazovati bogato zgodovino iz zapuščine prleških rejcev kasaških konj in prirejanja kasaških dirk. Na osnovi strokovne zasnove prikaza preteklosti je Kasaški klub Ljutomer ob 120-letnici pripravil razstavo v Galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, ob 130-letnici pa premično razstavo v Ljubljani, Lukavcih, Ormožu in Ljutomeru. Največji dosežek je bila postavitev muzeja Ljutomerski kasač na hipodromu v Ljutomeru, ki je odprl svoja vrata 5. avgusta 2012," izhaja iz obrazložitve posebnega priznanja. Zgodovinski arhiv Ptuj bo imel pomembno vlogo tudi na simpoziju ob 150. obletnici prvih kasaških dirk v Ljutomeru, ki bo 14. septembra. Kasaško zgodovino je pisal tudi turniški grof Rudolf Warren Lippitt Visoko obletnico tradicije kasača in kasaškega športa pa bodo kronali tudi z zbornikom, katerega urednica je Katja Zupanič, direk- torica ZA Ptuj. Povedala je, da so se tudi rejci kasačev s ptujskega območja udeleževali dirk v Ljutomeru. Tudi grof Rudolf VVarren Lippitt se je na Turniščah ukvarjal s konjerejo, gojil je ameriškega kasača. Kot vozač, še posebej pri dvovprežnih vožnjah, si je priboril vrsto nagrad. Več let je bil tudi predsednik centrale jugoslovanskih društev, tudi dopisni član komiteja dunajskega Trabrenn-vereina, častni član Kola kasačev vožd Karadjordje v Beogradu ter kasaških društev iz Zagreba in Maribora. Z govorom ob smrti, umrl je 22. septembra leta 1938, so se mu poklonili tudi v društvu Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru z vzklikom trikrat Slava. MG torek • 3. septembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 11 ponosom« Vtise s te enkratne poti so z nami delili tudi Marjan, Dušan in Rado. Marjan Rebernišek (Mestni Vrh): „Zaradi zdravstvenih težav se je moja pot peš na Triglav končala po prehojenih 140 km. Septembra grem ponovno na pot. Sicer pa sem se na Triglav povzpel že 38-krat. Iti peš od doma do slovenskega ponosa pa je zagotovo nekaj izjemnega. Na naših planinskih poteh je vedno lepo, težko je opisati vse te občutke, ki jih doživljaš na poti, v čudovitem okolju, z dobro družbo. Prinaša sprostitev, z gibanjem pa človek narediti tudi veliko za svoje zdravje, dobro počutje. V planine intenzivno zahajam zadnjih 20 let, prej pa tri- do štirikrat letno. Z bratom sva slovensko transverzalo, Slovensko planinsko pot, ki je dolga 616,4 km, ki se začne v Mariboru in konča na Debelem Rtiču, ki je najbolj priljubljen vezna pot po Sloveniji, tudi ena najstarejših v Evropi in na svetu, prehodila v 19 dneh, razširjeno, ki poteka po ostalih zanimivih delih Slovenije, pa v enem letu, od točke do točke." Dušan Rebernišek (Mestni Vrh): „Odlično je bilo, posebno doživetje. Dobro smo se pripravili. Vročina je bila neznosna, hoja po asfaltu, tega je bilo precej prvi dan, od Ptuja pa do Treh kraljev, pa izjemno naporna. Na koncu pa se je vse dobro izteklo. V začetku avgusta sem opravil 19. vzpon na Triglav, brat pa že 38." Rado Avguštin (Maribor): „Na-porno je bilo. Priprave so bile dolge, šlo je po načrtu. Marjan sicer ni Foto: zasebni arhiv Na koncu poti še fotografija pri Aljaževem stolpu, brez katere pri vzponu na Triglav ne gre. Manjka Marjan, ki je moral po prehojenem 140. kilometru zaradi zdravstvenih težav domov. Foto: zasebni arhiv Povprečno so vsak dan prehodili 40 km, skupaj pa 250 km. prišel do cilja zaradi zdravstvenih težav, a je odločen, da se bo peš na Triglav odpravil septembra, mi pa mu bomo pomagali, skupaj s prijatelji. Naše skupne planinske poti trajajo že dve desetletji. V tem času smo skupaj osvojili že številne slovenske planinske vrhove. Vedno je bilo lepo, zanimivo, skupaj smo ustvarili lepe spomine. Kolikokrat sem bil v tem času na Triglavu, tega ne štejem, skoraj vsako leto pa opravim dva do tri vzpone. To je za dušo. Ko imam vsega že prek glave, pun kufer, kot se temu reče po domače, spakiram nahrbtnik in grem. Planine so magnet, ki te potegne, vleče te, težko je opisati te občutke, ki te spremljajo na teh poteh, in ko enkrat prideš na vrh, ki je bil tvoj cilj. Mislim, da se bomo vsi štirje kmalu podali tudi na K24, koroški planinski izziv oz. pot, ki povezuje pet najpomembnejših koroških vrhov: Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco. Komu uspe premagati te vrhove v manj kot 24 urah, postane član prestižnega kluba K24. Stanko in Marjan sta že člana tega kluba, saj sta že pred leti opravila ta izziv. Pot je dolga okrog 80 km in premaga več kot 5.000 višinskih metrov v enem, 24-urnem zamahu." Štirje ljubitelji planin in prijatelji so povedali, da do njihovih poti prihaja spontano, da ne načrtujejo na dolgi rok. Pred vsako potjo se najprej pozanimajo o vremenu, šele potem se odločijo o poti. Stanko Jus pove, da v Sloveniji ni več veliko planinskega območja, kjer še ni bil. Ne vleče ga na Mont Blanc, še pred leti ga je vleklo na Kilimandžaro, kamor naj bi šla z Marjanom, a do tega ni prišlo. Vleče pa ga v Dolomite, kjer je že bil nekajkrat.„Tja bomo zagotovo še šli, če bomo le zdravi," pravi. »Triglav - spoštovanja vredna gora« Kaj bi povedali tistim, ki še niso bili na Triglavu? Če imajo željo, naj gredo. Morajo pa imeti tudi kon-dicijo, ne moreš imeti samo želje, prav tako pa ne gre brez vztrajnosti, spoštljivosti, saj je Triglav spoštovanja vredna gora, na katero vzpon ni nekaj, kar narediš mimogrede. Sicer pa se je na Triglav mogoče povzpeti iz različnih izhodišč, največ obiska je iz smeri Kredarice. Vsak, ki se bo povzpel na Triglav, se bo zagotovo tudi fotografiral ob Aljaževem stolpu, ki ga je leta 1895 dal postaviti planinec in skladatelj Jakob Aljaž, ki je v tem letu tudi uglasbil pesem Oj, Triglav, moj dom avtorja Matije Zemljiča, radgonskega duhovnika, pesnika in prevajalca. Skupaj s Triglavom pa je Aljažev dom tudi najpre-poznavnejši simbol Slovenije. MG Hajdina • Obujajo in ohranjajo rimsko zgodovino Nastaja rimska četrt sreče Občina Hajdina ob glavni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, nasproti gostinskega lokala krt, gradi objekt, ki ga bodo uporabljali za promocijske in turistične namene. V neposredni bližini je mitrej, ki ga prav tako urejajo. Novogradnja je pod streho. Potekajo tudi dela na mitreju, kjer bo občina odkupila zemljišče, ki bo omogočalo širitev dejavnosti. „Pri 1. mitreju nadaljujemo aktivnosti pri urejanju okolice, poti do njega, namestitev pitnika in klopi z mizo za obiskovalce. V notranjosti smo namestili dodatno razsvetljavo, kupili bomo tudi zemljišče ob mitreju, kar bo omogočalo širitev dejavnosti in možnost izvajanja različnih prireditev. V neposredni bližini prav tako nastaja parkirišče za avtobuse," je pojasnil župan občine Hajdina Stanislav Glažar in poudaril, da vse te aktivnosti pomenijo podporo gospodarskim dejavnostim. „Občina Hajdina se zaveda pomena turizma kot pomembne gospodarske panoge. Skupaj s Turističnim društvom Mitra si je v strategiji razvoja lokalne skupnosti zapisala številne projekte iz tega področja, saj je treba izkoristiti zgodovinske, naravne in kulturne danosti, ki so na razpolago." Na zemljišču ob glavni cesti, kjer je v preteklosti stala Mariničeva domačija, raste nov objekt. „Po ureditvi Turistično informacijskega centra na tej lokaciji nadaljujemo s projektom "Vicus Fortunae". Podjetje M.Z. Gradbeništvo izvaja gradbena, obrtniška in instalacijska dela, vse v skladu s terminskim planom. Objekt je zazidan, kritina je že tudi nameščena.. V objektu so v teku instalacijska dela, zunaj pa že tudi dela za ureditev okolice. Gradnjo bomo predvidoma končali do konca leta, v 2025 pa načrtujemo opremljanje. V drugi polovici naslednjega leta bi objekt predali v uporabo Turističnemu društvu Mitra Hajdina ter Društvu žena in deklet občine Hajdina," je povedal župan. Dodal je, da projekt v znesku 335.000 evrov sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. MZ Maribor • Europark obeležuje 24 let delovanja Nove trgovine in veliko zabave V teh dneh mineva 24 let od odprtja nakupovalne destinacije Europark, ki vse od odprtja dalje zvesto sledi potrebam obiskovalcev in vseskozi skrbi za najaktualnejšo prodajno ponudbo. Največja nakupovalna destinacija severovzhodne Slovenije svet nakupovanja povezuje z družabnimi dogodki, sejmi, poučnimi razstavami in dobrodelnimi projekti. Foto: J. Gantar »Lansko leto smo zabeležili več kot triodstotno rast prometa, medtem ko se je število obiskovalcev povečalo za 1 %. Podatki za preteklo leto so nam v spodbudo, da nadaljujemo po tej poti in še naprej zagotavljamo vrhunsko izkušnjo za vse obiskovalce,« je na nedavni novinarski konferenci povedala managerka Simona Mandl. Mariborski Europark poleg uspešnega poslovanja zasleduje še dva zelo pomembna cilja, in sicer večjo energetsko učinkovitost in trajnostno poslovanje. Lani so na streho nakupovalne destinacije postavili fotovoltaično elektrarno, s katero so izboljšali energetsko učinkovitost objekta. Do konca leta imajo v načrtu menjavo vseh prezračevalnih naprav v objektu, s čimer bodo poskrbeli za dobro počutje obiskovalcev in manjšo porabo energije. Konec oktobra v Europark prihaja trgovina LELOSI z oblačili za prosti čas in šport, svoja vrata pa bodo do decembra odprle še trgovina z obutvijo Kopitarna, blagovna znamka oblačil Jack & Jones, Trafika 3DVA in Optika Clarus. Za Europarkov 24. rojstni dan pripravljajo pestro dogajanje, ki se je začelo v ponedeljek, 2. 9., in bo trajalo vse do sobote, 7. 9. Obiskovalce bodo razveselili s koncerti priljubljenih slovenskih pevcev in glasbenih skupin, kot so Žan Serčič, Nastja Gabor in Prifarski muzikanti. Poleg zabavnega dogajanja za najmlajše, ki bo letos v znamenju LEGO® kock, bodo obiskovalci lahko od četrtka do sobote izkoristili atraktivne rojstnodnevne popuste. Med drugim bodo lahko sodelovali v veliki nagradni igri, v kateri bo mogoče osvojiti darilne bone Desetak v skupni vrednosti 2.400 evrov in 500 evrov dobroi-metja na Hervisovi darilni kartici. BM 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. septembra 2024 Hajdina • Mlada obetajoča plesalka prehitela celotno konkurenco Rosa je državna prvakinja v hip-hopu Hip-hop je v zadnjih letih v Sloveniji doživel izjemen razcvet. Naši plesalci so tako skupinsko kot individualno med najboljšimi v Evropi in na svetu. Rosa Cafuta Gajšt s Hajdine je ena izmed plesalk, kije dosegla številne nazive, najpomembnejši je zadnji, ki si gaje priple-sala to poletje, postala je državna prvakinja v hip-hopu v kategoriji starejše mladinke. 15-letna Rosa je začela plesati v prvem razredu osnovne šole, te dni pa se je začela njena dijaška pot na Gimnaziji Ptuj, športni oddelek. Ples ji pomeni izjemno veliko. Najraje pleše individualno, v tem vidi veliko prednosti: »Lažje mi je, ko nisem omejena, samo glasba in jaz ter moji gibi. Solo mi je res najboljše, ker ni koreografije, samo plešeš po glasbi. Rada pa plešem tudi v skupini.« Tekmovalci, ki tekmujejo hip-hop solo, namreč ne vedo, na katero pesem bodo plesali. Za zmago se tako mora na pravo mesto zložiti več stvari hkrati, od dobrega počutja tekmovalca do izbora glasbe, za vsak del pesmi si mora plesalec v trenutku zamisliti primeren gib. Rosi se je prav to zgodilo na zadnjem tekmovanju: »Če pesem poznaš, je bistveno lažje plesati in sodnike prepričati. Tudi to, da nekdo poje in ni le melodija, je lažje za plesalca. Sama sem se na državnem tekmovanju res potrudila in uspelo mi je.« Iz tega, kar so se plesalci naučili v vseh teh letih plesa, dejansko v hipu sestavijo koreografijo in jo predstavijo sodnikom ter gledalcem in soplesalcem. Improvizacija ustvari pravo čarovnijo. Aktualna državna prvakinja se je udeleževala raznih tekmovanj, državnega, svetovnega, a zadnji naziv ji pomeni največ, saj je bila konkurenca izjemno velika. Že v predizborih se je obnesla odlično, na državnem prvenstvu pa je v svoji kategoriji premagala 60 najboljših plesalcev iz države. Ples: velik strošek in odrekanje, a je vredno Pred plesom je Rosa trenirala gimnastiko, kar ji pride še kako prav. Trenutno trenira v Celju, kjer pleše pod mentorstvom Tjaše Leban. Prav ta poklic, učiteljice plesa, je Rosin sanjski. To želi v življenju početi, zato se je odločila za športni oddelek Gimnazije, ki je njena pot do tega cilja. Kljub temu da začenja srednješolsko izobraževanje, se vožnje na treninge v Celje, ki ji bodo vzeli kar nekaj časa, ne boji. V tej poti, ki jo opravi vsaj štirikrat tedensko, vidi celo prednosti: »Na vlaku imam mir, poslušam glasbo in umirim misli, če nimam časa doma, še kdaj celo na vlaku sestavim, dokončam kaki del koreografije. Sploh mi Rosa je aktualna državna prvakinja v hip-hopu starejših mladincev. ni naporno, vlak mi je super.« V športnem oddelku je tudi urnik prilagojen dejstvu, da imajo dijaki treninge. Končujejo okrog 13. ure, tako da se lahko pripravijo na popoldanske športne aktivnosti. Rosine ambicije so velike: »Želim si še boljše uspehe na evropskem in svetovnem prvenstvu, da bi prišla vsaj v finale jeseni, ko gremo v Makedonijo. Veliko bom trenirala, rezultati so mi pomembni, ni mi vseeno, kako se odrežem. Težko prideš tja, zato bom skušala nekaj doseči.« Starši velik podporni steber Ples v takem obsegu je velik strošek in tudi od staršev zahteva velik angažma in odrekanja. Rosina družina je njen podporni steber. Povezave z vlakom Ptuj—Celje— Ljubljana so slabe, vlaki pogosto zamujajo, voženj je veliko, ob večjih zamudah tako hodijo ponjo v Pragersko ali kar do Celja. »Stroškovno in časovno so treningi velik zalogaj. Ples je precej drag. Otroci morajo vlagati veliko časa, volje. Všeč pa nam je, da se najdejo v tem, to, kar jim je veselje, pa jim bo nekoč morda celo poklic,« pravita njena starša. Čeprav je odrekanj veliko, mnogokrat tekmovalci zaradi treningov ali tekmovanj ne morejo na kakšne druge prostočasne aktivnosti. A to za večino sploh ni težava, ker v plesu uživajo. »Meni je to življenje, brez plesa si ne znam predstavljati dneva,« še sklene aktualna državna prvakinja. Dženana Kmetec Foto: arhiv Ormož • Prireditve ob krajevnem prazniku Ivanjkovci 0 aktualnih temah v vinogradništvu V Selekcijsko-trsničarskem središču (STS) Ivanjkovci, ki spada pod Kmetijsko-goz-darski zavod Maribor, so v okviru krajevnega praznika organizirali dan odprtih vrat. V Selekcijsko-trsničarskem središču Ivanjkovci so vinogradnikom predstavili podnebnim spremembam prilago-dljivejše sorte, obenem pa tudi nove tehnike obdelave vinogradov. Pripravili so pester nabor različnih tem, obisk pa jih je, kot je povedala vodja STS Tanja Vaupotič, prijetno presenetil. Čeprav letos spravilo pridelkov prehiteva običajne datume, je kljub temu prišlo okrog 40 vinogradnikov. Dan odprtih vrat je namreč »padel« v samo sredino del, saj trgatve že intenzivno potekajo. »Govorili smo o aktualnih temah, kot so dozorevanje grozdja in težave, ki jih v vinogradih povzročata zlata tr-sna rumenica in letos še bolj esca. Zaradi podnebnih sprememb se bo treba v prihodnje ozirati k pri-lagodljivejšim in bolj tolerantnim sortam; predstavili smo vzorce, prav tako pa tudi nove tehnike obdelave, denimo pletvenik, oko-palnik in elektrostatični pršilnik v vinogradu. Krajevni praznik v Ivanjkov-cih sicer poteka več dni, domača društva pa pripravijo več dogodkov, od športnih do kulturnih: upokojenci so organizirali dva športna, v TKD Ivanjkovci so postavili klopo-tec, Turistično društvo Runeč pa je minulo soboto uspešno izpeljalo že 22. vaške igre. Gre za mešanico starih običajev z novimi, čemur dodajo poučno noto na šaljiv način. »Za pokal Runča se je med seboj pomerilo osem ekip po šest članov. Tekmovalci so na primer luščili koruzo, z ribiškimi trnki pa tudi 'čistili' vodotoke in s krpo pre- našali vodo. Predstaviti smo želeli pomen čiste pitne vode, ki je bila v naših bregih vedno zelo dragocena, nekoč pomembnejša od vina,« je povedal Anton Zadravec, predsednik društva in obenem predsednik krajevne skupnosti. Igram, ki jih je pospremila Ljudska godba Ivanjkovci, je sledila vaška veselica s srečelovom in glasbo ansambla Jeruzalem. Športno društvo pripravlja še športno soboto z različnimi igrami, od tenisa do odbojke, vrhunec praznovanja pa bo v petek, 6. septembra, z osrednjo proslavo in odprtjem razstave ob 30-letnici pikado kluba Pinocchio. SD Lenart • Prvi stanovalci v novih bivalnih enotah SVZ Hrastovec Razlika kot noč in dan Novo naselje največjega socialnovarstvenega zavoda v Sloveniji, kije zraslo za lenarškim domom za starejše, je bilo zaključeno že maja, a so ga začeli naseljevati šele ta teden. V novo naselje lesenih hišk se je ta teden priselila prva skupina stanovalcev SVZ Hrastovec. Najprej je v njem svoj novi dom našlo 30 stanovalcev, ki so »zasedli« prve tri hiške, v naslednjih dveh tednih pa še preostalih 40. Za kako velikanski korak v kakovosti bivanja v primerjavi z dosedanjim gre, so pokazali obrazi tistih, ki so jim novi prostori namenjeni; bili so namreč prežeti tako z navdušenjem kot nejevero, kajti razlika je zares neprimerljiva, kot noč in dan, kot je nekdo vzkliknil. Investicija je stala več kot pet milijonov evrov, na slabih dva tisoč kvadratnih metrih neto tlorisnih površin pa je v sedmih enotah z eno- in dvoposteljnimi sobami prostora za 70 stanovalcev. Izvajalec - podjetje Gradnje Lenart - poleg hišk postavil še dva pomožna objekta za druge potrebe stanovalcev, obiskovalcev in osebja. »Prvi odzivi so odlični, prostori so namreč svetli, sodobni, z veliko prijaznega lesa in mnogo bolj prilagojeni bivanju kot grad ali depandanse ob njem. So tudi znotraj lokalne skupnosti, kar sledi naši zavezi k postopni dein-stitucionalizaciji,« je zadovoljen tudi Aleksander Gungl, direktor zavoda. »Projekt je trajal dve leti, stanovalce pa smo v Lenart preselili iz negovalnih oddelkov v depandansah, ki stojijo tik ob hrastovškem gradu. Ko bodo prazne, jih bomo obnovili, nato pa vanje preselili večino, ki je zdaj v gradu, a žal ne vseh, saj jih bo tam še vedno ostalo 40.« Zanje bodo skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost iskali rešitev za premestitev, nato pa bi, tako računajo, grad v naslednjih dveh letih zaprli in ga namenili kakšni drugi, za spomeniško zaščiten kompleks primernejši dejavnosti. SD torek • 3. septembra 2024 Nasveti Štajerski 13 Domača lekarna Zeleni nasvet Avgusta setve na vrtu seveda še niso zaključene Čeprav je še povsem jasno, da se je poletje prevesilo v drugo polovico in se je tudi delo na vrtu prevesilo bolj na stran spravila pridelka kakor setev in sajenja, pa je vendarle še nekaj vrtnin le treba ali možno posejati in posaditi. Vročina seveda še vedno otežuje setve, a vendarle je čas, da začnemo setev jesenskih in tudi prezimnih vrtnin. Vendarle je padlo nekaj dežja Letošnje poletje je zaznamovalo vreme. Glede na to, da je sledila prenizkim majskim in tudi junijskim temperaturam visoka vročina, so tako rastline kakor zemlja precej utrujeni in zdaj potrebujejo našo pomoč. Kljub temu da naj bi bilo v prihodnjem tednu (pišem seveda v nedeljo) nekaj padavin, upam, da jih bo še kaj v času, ko bo ta prispevek objavljen. Rahljanje tal je še vedno najpomembnejše opravilo. Tako zagotavljamo, da imajo rastline ugodne pogoje za rast. S tem pa bodo odpornejše. Rahljanje tal po padavinah prekine kapilarni tok (izhlapevanje) vode iz zemlje in s tem vsaj nekaj vlage zadrži v tleh. Rahljanje tal pred padavinami pa »odpre« zemljo, omogoči, da dežne kaplje sploh prodrejo v zemljo, da ne odleti večina vode kar po zbi-ti površini z vrta drugam. Če želite zadržati čim več vode v tleh, je smiselno po padavinah zemljo prekriti z zastirko. Ko pa je padavin nekaj več, predvsem pa zjutraj, ko opazimo dolge jutranje rose, pa se začnejo res ugodne razmere za napade bolezni. Glede na to, da so tudi rastline od dolge poletne vročine in suše že zelo utrujene, so tudi bolj dovzetne za bolezni. Zato upoštevajte vse preventivne ukrepe, kot so odstranjevanje zalistnikov, spodnjih listov, rahljanje tal okoli rastlin, zastirka ali posejane ustrezne rastline, da sonce ne pripeka preveč na korenine, definitivno redno namakanje, preko listov pa dodajamo še hranila, predvsem kalcij in seveda kalij, ki je tudi element odpornosti plodovk. Prav tako pa letos uporabite celo bakrena listna gnojila, pripravek iz sode bikarbone, čaj iz rmana, ki ga je tudi letos, kljub suši, dovolj na travnikih. Prav tako pa lahko uporabite pripravek iz njivske preslice, ki ga najdete tudi v trgovinah. Še nekaj svetujem, avgusta je na rastlinah že veliko plodov. Sproti jih ne utegnete pobrati. Res je, da na rastlini ostanejo dolgo sveži. Pa vendarle vedite, da so rastlini v Ljubitelji motovilca lahko motovilec posejete tudi kot sadiko in ga presadite v zemljo, ko boste imeli prostor. breme. Zanje porablja veliko energije, ki bi jo lahko porabila tudi za obrambo pred težavami. Ne puščajte preveč zrelih plodov paradižnika, paprike, jajčevca ... tudi nizkega fižola ali dolge vigne na rastlinah. Posebej ko je po daljšem obdobju suhega vremena dež in znižanje temperatur, poberite vse, kar je zrelo. Rastline pa poškropite s katerim izmed pripravkov, ki jim pomagajo pri odpornosti. Ko poletno vročino prekine deževno vreme, korenček v zemlji pa je že primerno velik, ga je nujno izpuliti in shraniti, najbolje še pred dežjem. Obstaja velika verjetnost, da bo korenček zdaj zacvetel, Vroče obdobje namreč rastline smatrajo kot počitek in bodo zelo hitro začele ponovno poganjati korenine, postale bodo »kosmate«. A to še ni najhuje. Običajno v sredini že naredijo steblo, to pomeni, da postane sredina trda. Izgubljajo koristne vsebine. Avgusta sejemo za pozno jesen in zgodnjo pomlad Čas setev seveda še ni končan. V avgustu še lahko sejemo marsikaj. Nekatere vrtnine sejemo ponovno, da bodo prezimile in jih bomo pobirali spomladi, nekatere še zadnjič pred zimo, druge pa za jesenski pridelek. Še vse do konca meseca lahko posejete tudi nizek stročji fižol. Ponovno sejemo spo-mladansko-jesenske sorte solat, kot so leda, ljubljanska ledenka, bistra, belokriška, mima in še kakšno bi našli. Nekoč smo od sredine avgusta že sejali prezimne sorte, zdaj je za to še mnogo prezgodaj. Setev motovilca v še in vročem dnevu dolgem Seveda pa je zdaj že čas za setev motovilca. Motovilec bolje kali, če daste seme za 14 dni v zamrzovalnik. Predvsem pa ga sejte čisto plitvo, najbolje bi ga bilo sejati samo na zemljo, to pomeni, da ga z zemljo ne prekrivamo. Svetujem, da samo z desko označite vrstico, na označeno mesto nasujete nekaj zemlje za rože. Seme posejte nekoliko gosteje in ga s topim delom grabelj potisnite v nasuto zemljo, potem pa dobro zalijte, če je možno, naj bo vsaj po setvi zalita cela greda. Nato vse skupaj prekrijte s kopreno, da semena ne bodo pojedle ptice. V sončni pripeki je nuj- KJ^SlIl!^ V sončni pripeki setve senčimo, zastremo pa tudi prazne gredice. no senčenje, še bolje pa je za setev najti dan, ko je hladneje. Odlično se obnese posejan pod paradižnik. Posejete lahko tudi špinačo, če ste njen ljubitelj. Meni osebno je blitva koristnejša, saj lahko na isti površini pridelamo veliko več listne mase. Iz nje lahko naredite povsem isto jed kakor iz listov špinače, vendar je njena uporaba lahko še širša. Mladi listi so odlični v sveži solati z različnimi prelivi in predvsem mladimi listi različnih drugih vrtnin (rdeča pesa, rukola, solata, radič ...). Blitva, posejana zdaj, bo lepo prezimila in spomladi dala še kar nekaj okusnih, zdravih listov. Prav tako posejte ponovno korenček in peteršilj. Zdaj posejan korenček bo skoraj zagotovo pre-zimil. Sama bi posejala tudi zelo zgodnji sorti korenčka, pariški in kuroda, ki bosta primerni za zelenjavne jedi že pozno jeseni. Za prezimovanje pa je najboljši kar nantes, ki ga dobro poznamo. Zaradi EU zakonodaje ga zdaj najdete tudi pod imenom nantaiseamelio-ree 2. Do konca meseca lahko še presajamo sadike endivije in radiča. Prav tako je avgust najboljši mesec za sajenje sadik cvetače in brokoli-ja. Jeseni najbolje uspevata. A časa ni več veliko. Med zelji pa je možno saditi samo še sadike zgodnjih sort. Ne pozabite pa na kitajski ka-pus. Posejete ga lahko vse do sredine meseca, sadike pa presajate do konca meseca. Prav tako je še vedno čas za setev črne redkve in podzemne kolerabe. Te vrtnine lovijo zadnje močne sončne žarke v svoje korene. Tam vam bodo celo zimo pomagali v boju z zimskimi prehladi in drugimi tegobami. Veliko boljši lekadol so koreni redkve in njihov sirup, pa tudi gomolji kolerabe v juhi. Kljub temu da se poletje počasi preveša v jesen, dela torej še ni konec. Da bo tudi pozno jeseni, celo pozimi in spomladi na vrtu dovolj zelenjave, je dela še precej. Miša Pušenjak Aronija za urejeno prebavo in krepak imunski sistem Aronija odlično ohranja zdravje sečil, pozitivno učinkuje na prebavo ter je v pomoč pri sladkorni bolezni. Poznamo jo kot nizek grmiček s črnimi plodovi in že od nekdaj ji pripisujejo veliko zdravilno moč. K nam je prišla iz Severne Amerike, kjer so jo gojili že stari Indijanci, predvsem v zdravilne namene, pa tudi zaradi izjemne prehranske moči. Danes ji pripisujejo tudi moč upočasnjevanja staranja. Bogastvo vitaminov in bioaktivnih snovi Črnoplodno aronijo poznamo po veliki vsebnosti barvil antociani-nov, vitaminov, mineralov in drugih pomembnih bioaktivnih snovi. Sestavine aronije so koristne pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj, na primer bolezni ožilja, neustreznega krvnega tlaka, arterioskleroze, želodčnih težav, migrene; aronija dobro vpliva na delovanje črevesja, izboljšuje krvno sliko, krepi imunski sistem, povečuje elastičnost kože in še bi lahko naštevali. Na tržišču je na voljo veliko izdelkov iz plodov in soka aronije. Na prodajnih policah pogosto najdemo marmelade, džeme, vitaminske napitke, prehranska dopolnila in izdelke za nego kože. Antocianini v aroniji ji dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tudi flavonoidne snovi, ki telesne celice varujejo pred poškodbami in degeneracijo. Biofenoli pospešujejo celjenje ran in odstranjujejo strupene snovi iz telesa, uravnavajo krvni tlak in povečujejo elastičnost ožilja. Karotenoidi ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene in varujejo kožo pred sončnimi opeklinami. Desetkrat več vitamina C kot v tropskem sadju Črni plodovi so tako prava bomba koristnih snovi za telo. Poleg velikih količin vitamina A so prava zakladnica vitamina C, tega je do desetkrat več kot v tropskem sadju, ter vitaminov skupine B. Med minerali izstopajo predvsem kalij, kalcij, železo, mangan in jod. Sveže iztisnjenega soka naj bi zaradi koncentriranosti dnevno zaužili največ 50 ml. Za zdravje sečil Aronija sečila varuje pred okužbami. V času okužb se sicer po navadi priporoča uživanje brusnic, a raziskave kažejo, da so jagode aronije kar desetkrat učinkovitejše zaradi kininske kisline, ki dokazano preprečuje okužbe. Aronija je učinkovita tudi pri zmanjševanju razmnoževanja mikroorganizmov oziroma bakterij, vključno z Escheri-chia coli. M. Koren Sok iz aronije Sestavine za 4 litre soka: 3,3 kg aronije, liter vode, kilogram sladkorja, pol žličke citronske kisline ali sok dveh limon. Priprava: Aronijo operemo in odstranimo vejice. V posodi zavremo liter vode, dodamo sladkor in mešamo, da se povsem raztopi. Na koncu dodamo še citronsko kislino. Nekoliko ohladimo. Medtem jagode aronije stisnemo v sokovniku. Sok mora biti brez pen, odcejenega nato vlijemo v sladkano vročo vodo, premešamo in takoj prelijemo v sterilizirane, lahko še vroče stekleničke. Nepredušnojih zapremo, zložimo pod odejo in pustimo čez noč, da se ohladijo. Sok hranimo v hladnem in temnem prostoru. Priporočena količina soka za odraslega človeka je 0,5 dcl, pri otrocih, starejših od osem let, pa do dve žlički na dan. Jesenska marmelada Sestavine za 2 litra marmelade: 1500 g aronije, 500 g borovnic, 400 g fig, 2 limoni, 1 kg želirnega sladkorja, zavojček (35 g) želeja za marmelade. Priprava: Vse plodove očistimo. Borovnice so lahko zamrznjene. Fige narežemo na manjše kose in iz limon izžamemo sok. V večji lonec vsujemo sladkor in prilijemo 200 ml vode ter segrevamo, da se raztopi. Dodamo aronije, primešamo še borovnice in fige ter na koncu dodamo limonin sok. Nato na zmernem ognju kuhamo uro in pol. Vmes večkrat premešamo. Dodamo želatino in nato vse skupaj zmeljemo. Kuhamo še pet minut in nadevamo v kozarčke. Kozarčke pripravimo enako kot pri soku. Foto: MP 14 Štajerski Križem kražem torek • 3■ septembra 2024 Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla Budizem na Tajskem (8) Ker živim v ulici, kije nekoč stala neposredno izven obzidja Bangkoka, lahko kar skozi okno svojega stanovanja vidim mošejo, hindujski tempelj in zasebno katoliško bolnico (tukaj so se namreč naseljevali priseljenci iz Zahoda). Če okno odprem v pravem trenutku, se bo prepevanje islamskega mujezina prepletlo s skandiranjem hindujske svečenice, tako da bom lahko hkrati slišal »Allahu Akbar, Ash Haduan la ilahaillal-lah« iz enega konca ter »Om sakti om« iz drugega - iz tretjega pa bom slišal donenje zvoncev bolnišnične cerkve, in če bom dobro prisluhnil, napev v latinščini. Kljub metropolitanski podobi, ki nam jo danes naslika ulica, pa je treba priznati, da pozna zgodovina Tajske zgolj eno religijo, budizem. To nam lahko pove vsak turist, saj je na nek način potovanje po Tajski prestavljanje od enega budističnega templja do drugega - ti pa pred- stavljajo ne zgolj večino turističnih znamenitosti, temveč so tudi središče družbenega in spiritualnega življenja. Budizem je na Tajsko prišel v 3. stoletju pr. n. št. preko trgovskih poti iz Indije. Indijski kralj Ašoka je v jugovzhodno Azijo pošiljal budis- Foto: Aljoša Toplak Svetišče v templju, pred katerim se klanjajo verniki med mrmranjem molitev in izvajanjem meditacij, obenem pa s tem izkazujejo svoje spoštovanje do bude, dharme (poti učenja) in sange (skupnosti menihov). tične misijonarje, da bi ustanavljali samostane in širili ideje teravada budizma, ki je kasneje postal glavna verska smer v deželi - in s tem osrednji gradnik tajske kulture ter identitete. V 13. stoletju je k temu bistveno pripomogel kralj Ramk-hamhaeng Prvi, ki si je v poskusu, da bi utrdil politično moč mladega Sukon-tajskega kraljestva, prizadeval za razvoj tajske pisave in kulture. Kot zaveznik budizma je terava-do postavil za uradno religijo kraljestva, zavezništvo tajske krone in budizma pa sega vse do današnjih dni - tajska kraljeva družina še zmeraj igra vlogo zaščitnika budizma in je njena finančna podpora ključna za vzdrževanje in razvoj budistične infrastrukture po državi. Hkrati so kraljeve slovesnosti prepredene z budističnimi elementi, za simbol kraljeve moči pa velja Tempelj Smaragdne Bude, ki je najpomembnejši tempelj v državi in si ga lahko ogle- 1 \ ■HiT ji^a. Foto: Aljoša Toplak V tako imenovani Veliki Palači v središču Bangkoka je eden najbolj pestrih in mogočnih tempeljskih kompleksov -med drugim vključuje najpomembnejši tempelj v državi, Tempelj Smaragdne Bude, ki velja za simbol kraljeve moči. damo v kraljevem domovanju v središču Bangkoka, v tako imenovani Veliki Palači. Za tiste, ki verjamejo v budistično idejo karme, velja, da uživajo pripadniki kraljeve družine moč in bogastvo zaradi svojih duhovnih vrlin - lahko se smejimo, ampak v rabi so bili tudi posamezni vladni poskusi, da bi ljudi prepričali, da so člani kraljeve družine reinkar-nacija angelov in bogov. Budizem je torej globoko prepleten z različnimi vidiki tajske kulture, vse od umetnosti, arhitekture in literature do vsakdanjega življenja. Pomemben del tajskega koledarja predstavljajo budistič- Korenje vsebuje ogromno beta kar-otena, bogato pa je tudi z vlakninami. Zmanjšuje nevarnost za vrsto oblik raka in znižuje holesterol ter s tem zavira razvoj bolezni koronarnih arterij in kapi. Trije korenčki na dan naj bi vas obvarovali obiskov pri kardiologu in onkologu. HATI - egipčansko božanstvo, upodobljeno kot moški z ženskimi prsmi, LODZ - poljsko mesto in vojvodstvo, NERA - reka v Italiji, pritok Tibere ni verski festivali, kot je Vesak, ki praznuje rojstvo, razsvetljenje in smrt Bude - takrat se ljudje zbirajo v templjih in prirejajo slavnostne sprevode ter dobrodelne dogodke. Drugi tak festival je LoyKratho-ng, za katerega moji tajski prijatelji še kar ne morejo verjeti, da sem ga preprosto prespal - jaz pa ne morem verjeti, da bo zdaj, ko pišem ta prispevek, čez par dni božič, zanje pa to (razen glede popustov v trgovini) sploh nima nobenega pomena. Sicer niso verni ne oni, ne jaz, ampak se je očitno nostalgija verskih praznikov zakoreninila nekam v nas. Prav ta naloga, obdržati zanimanje mlajše generacije, predstavlja enega izmed sodobnih izzivov tajskih budistov, ki si želijo, da bi tajska družba še naprej spodbujala in negovala vrednote, kot so sočutje, preudarnost in skromnost. Še posebej v tem, vse bolj skomercializiranem svetu, kjer se na veliko prodajajo celo budistične ideje in prakse, si tajski budisti prizadevajo za vrnitev k preprostemu oz. skromnemu življenju. To idejo izraža težko prevedljivi izraz sa-nuk, ki pomeni sprostitev, pozitivno energijo, užitek in zabavo - se ustaviti, biti prisoten v trenutku in uvideti lepoto sveta. Z drugimi besedami, ni nam treba hiteti in si nabirati materialističnih dobrin, ker s srečo nimajo ničesar skupnega. Zdi se, da bo budizem na Tajskem ostal pomemben del nacionalne identitete in kulture - kljub uporni mladini ni težko občutiti globoke poduhovljenosti tajskega naroda. Se nadaljuje... Budistični menih v značilnem oranžnem ogrinjalu, kasaji Foto: Aljoša Toplak KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 3. septembra 2024 Za kratek čas Štajerski 15 SkriNja domačih viž - AnsambeL VetrNjaki Novi (pravi) veter na slovenski narodno-zabavni sceni Foto: zasebni arhiv Predstavljamo še en zelo mladi narodno-zabavni ansambel, ki je na narodno-zabavni sceni slabo leto. V tem času so si postavili veliko ciljev za prihodnost. Začeli so redno vaditi, kar nekaj nastopov so že imeli, v prihodnje pa si jih želijo imeti čim več, v domačem okolju in tudi na tujem. Sedež ima na Kozjanskem (Lesično), od koder prihajata tudi Eva in David, ki sta par tudi zasebno, in ansambel tudi vodita. Člani so: Eva Bah (vokal), David Potočnik (harmonika, vokal), Rok Armič (kitara, vokal) in Klemen Knuplež (kontrabas, bariton). „Za ime ansambla smo se težko odločili, ker je zelo veliko imen že uporabljenih. Naše ime izvira iz vrha Vetrnik, ki je na vzhodnem robu Bohorja v Kozjanskem parku. Povezano pa je tudi s pomenom besede vetrnjak, saj so fantje iz ansambla pravi vetrnjaki," ime ansambla obrazloži pevka Eva. Njihov repertoar obsega predvsem pesmi Ansambla Franca Miheliča, Ansambla bratov Av-senik, Ansambla Lojzeta Slaka, Ansambla Mira Klinca in Ansambla Nika Zajca. Cilj je izvajati in ohranjati pravo slovensko kakovostno glasbo, takšno, kot so jo izvajali naši vzorniki, poudarjajo. Na vajah se trudijo tudi utrjevati originalne izvedbe, pri čemer pa želijo ohraniti nek svoj zven. Začeli so vaje zabavne glasbe, ki jo bodo izvajali v živo. Ko pravi veter pihne, je naslov doslej edine njihove avtorske skladbe, ki jo je za Vetrnjake v celoti napisala Vera Soline. Z njo so se tudi predstavili na letošnjem festivalu v Oplotnici, kmalu pa bo izšel še videospot. To pesem je Vera napisala prav na zgodbo nji- Ansambel Vetrnjaki hove pevke Eve in harmonikarja Davida, ki sta par in sta se spoznala skozi glasbo, ko sta se oba učila harmoniko. Pesem pa se dotakne tudi odnosa mladih do na- rodno-zabavne glasbe. „Marsikdo se norčuje, da to glasbo poslušamo, izvajamo in velikokrat nismo deležni prave podpore vrstnikov. A nas to ne sme prizadeti, saj je to naša glasba, kultura in naša kri, ki se je ne bi smeli sramovati, saj nam je lahko v velik ponos," so povedali Vetrnjaki, ponosni izvajalci narodno-zabavne glasbe. Festivali jim veliko pomenijo, saj so jih spremljali že kot otroci po televiziji. Zdi pa se jim, da so mogoče včasih imeli drugačno vrednost kot danes, ko vse poteka preko družabnih omrežij in je to tudi merilo. Narodno-zabav-na glasba jim pomeni ogromno, vsi jo že od zgodnjega otroštva poslušajo in jo spoštujejo. Za to glasbo so pripravljeni narediti veliko, da bi jo le ohranili. Mislijo pa, da bi ta glasba morala imeti veliko več prostora v medijih, kot ga ima sedaj, in da bi jo Slovenci sploh morali bolj ceniti. „Naši načrti so predvsem čim več igrati, izvajati kakovostno glasbo, izvajati lastne pesmi in se udeleževati tudi festivalov, saj se bodo tako tudi lahko ohranili. Mislim, da nas drugo leto lahko pričakujete tudi na NZG Ptuj," so pogovor sklenili Vetrnjaki. MG SudokuaSudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 1 3 4 6 9 2 9 7 3 2 3 7 8 8 1 9 5 3 4 8 2 9 5 5 8 7 8 4 2 9 6 8 4 1 2 1 5 2 7 6 8 7 9 4 5 1 1 6 3 4 8 6 9 8 5 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ € QQ Bik ¥ ©©© € OOO Dvojcka ¥ ©©© € OO Rak ¥¥¥ ©©© €€€ O Lev ¥¥ € OOO Devica ¥¥ ©©© €€ OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ OO Škorpijon ¥¥¥ ©© € OO Strelec ¥¥¥ ©© €€€ OOO Kozorog ¥ © € OO Vodnar ¥¥ ©©© O Ribi ¥¥ ©© OOO (velja za teden od 3. do 9. 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog septembra 2024) dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? J % 4* r ^adioPTUI Štajerski Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Janja Miletič, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Kronika torek • 3. septembra 2024 Slovenija • Spletne prevare na vsakem koraku n i« r» • i »vv . Goljufi izkoriščajo združitev bank Policija je prejela prijave oškodovancev, ki so bile tarče spletnih goljufij, pri katerih so goljufi izkoristili združitev bank Nova KBM in SKB v OTP banko. Na policiji ob tem poudarjajo, da slovenske banke ne kličejo svojih komitentov in v zvezi z združitvijo ne zahtevajo nikakršnih podatkov ali gesel. Kot so sporočili iz policije, so v luči združitve bank Nova KBM in SKB v OTP banko že prejeli prijave oškodovancev o spletnih goljufijah, ki se začnejo z lažno elektronsko pošto v imenu banke in telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom. Goljufi poskušajo pridobiti podatke potencialnih žrtev na različne načine. „Eden izmed načinov je, da vas goljufi pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci banke ter vas z izmišljeno zgodbo, da bo v primeru nesodelovanja vaš denar prišel v last madžarske banke, prepričajo, da jim posredujete osebne in bančne podatke," so zapisali na policiji. Zahtevani podatki so potrebni za namestitev spletne banke, zato si lahko goljufi v nadaljevanju na svoje naprave namestijo spletno banko, s katero dostopajo do bančnega računa žrtev in ga v nadaljevanju tudi izpraznijo. Banke ne kličejo! Do podatkov skušajo priti tudi s pomočjo ribarjenja oz. phishinga. Potencialnim žrtvam pošljejo elektronsko ali sms-sporočilo, v njem pa lažno navedejo, da je zaradi združitve bank potrebna nujna posodobitev oziroma nadgradnja elektronske banke. V tovrstnih sporočilih so povezave do spletne strani, ki je na videz podobna spletni strani banke, ki jo tarče uporabljajo. Po vnosu zahtevanih podatkov lahko goljufi žrtev tudi pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebne podatke za nepooblaščen vstop v spletno banko. Na policiji ob tem izpostavljajo da slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v zvezi z združitvijo ne zahtevajo nikakršnih podatkov ali gesel. Prav tako teh podatkov banke nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS- ali eletronskih sporočilih. „Vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke," so poudarili. Žrtvam tovrstnih prevar svetujejo, da naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko. Sta Podravje • Stečaj Mariborske livarne Brez zaposlitve ostalo več kot 300 delavcev Okrožno sodišče v Mariboru je v petek začelo stečajni postopek Mariborske livarne Maribor (MLM). Za upra-viteljico je bila imenovana Katarina Benedik, upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 2. decembra. Predlog za stečaj tega nekoč pomembnega mariborskega industrijskega podjetja, ki zaposluje približno 350 ljudi, je vložila uprava MLM pod vodstvom Sama Iršiča, potem ko so to upravi zaradi nevzdržnih in neobvladljivih likvidnostnih razmer naložili nadzorniki družbe. Slovenski državni holding (SDH), ki je stoodstotni lastnik MLM in hkrati največji upnik, upniki so sicer še Gorenjska banka, SID banka ter ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, si je sicer dolgo čas prizadeval poiskati strateškega partnerja za MLM, a so se vsi poskusi prodaje končali neuspešno. Večina potencialnih kupcev je namreč za nakup pričakovala državno pomoč, ki pa je zaradi pravil EU ne sme biti. V SDH so ob četrtkovi napovedi vložitve predloga za stečaj poudarili, da gre za težak in žalosten razplet za zaposlene, poslovne partnerje, lastnika in širšo skupnost, a da poslovnih in finančnih težav kljub intenzivnim prizadevanjem za ohranitev družbe v zadnjem desetletju ni bilo mogoče premagati. Kot so ob tem zapisali, so uporabili vse razpoložljive ukrepe v skladu z evropskimi pravili, vendar dodatna finančna pomoč ni bila mogoča, saj bi pomenila nedovoljeno državno pomoč, niti ni bila ekonomsko upravičena. Pomoč zaposlenim v MLM napovedujejo v SKEI Štajerska, kjer bodo prek odvetniške družbe sindikata odpuščenim pomagali pripraviti vloge za jamstveni sklad ter prijavo neizplačanega regresa, avgustovske plače in prispevkov za pokojninsko zavarovanje v stečajno maso. Pomagali bodo tudi z iskanjem morebitnih služb pri drugih podjetjih, saj so nekatera za kader iz MLM že izrazila interes. V Štajerski gospodarski zbornici ogorčeni in razočarani Novica o napovednem stečaju MLM je pretresla slovensko gospodarstvo in širšo javnost. Po sto letih delovanja nekoč eminentne tovarne stečaj pomeni žalosten konec za številne zaposlene, ki so v zadnjem desetletju vložili ogromno truda v ohranitev podjetja. V Štajerski gospodarski zbornici že dolgo časa opozarjajo na težko situacijo, v kateri se je znašla Mariborska livarna Maribor: »Že s prodajo blagovne znamke Armal se je država odločila, da v to podjetje ne bo vlagala in da MLM ni na njihovi strateški prioritetni listi. Prepričana sem, da bi se Mariborska livarna Maribor lahko ohranila, a vsi dogodki, ki jih spremljamo že nekaj časa, pričajo, da resnih namenov pri ohranitvi tega podjetja niso imeli. Država je za en evro prodajala podjetje, ga ponudila v upravljanje mariborski občini, s tem pa je podjetje izgubilo strateškega poslovnega partnerja in posledično ostalo brez naročil. Prepričana sem, da bi s pravo vizijo podjetje lahko obstalo in se razvijalo naprej,« je poudarila Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Takšno neodgovorno ravnanje pa ima številne posledice za veliko podjetij, ki delujejo v tej panogi. Štajerska regija, s svojim industrijskim srcem Mariborom, ima bogato tradicijo proizvodnje in je nekoč Foto: Sašo Bizjak predstavljala ključni gonilni faktor slovenske ekonomije. A zdi se, da država na tem področju nima prave vizije. »Izzivi Mariborske livarne Maribor trajajo že dlje časa. Že nekaj let spremljamo številne predloge za reševanje tovarne, ki niso prinesli želenih rezultatov. Upamo, da se tudi politika zaveda, da na tem mestu, kjer stoji Mariborska livarna Maribor, industrije več ne bo, kar pa je velik problem za našo regijo. Štajersko gospodarstvo je izredno izvozno usmerjeno, regija je pomemben dobavitelj avtomobilske industrije, s poudarkom na proizvodnji komponent in orodij. Tako si želimo, da bi imeli čim več takšne industrije, saj gospodarstvo v regiji s storitvami in turizmom ne bo preživelo,« je še dodala Podgor-nikova. Da je kovinsko predelovalna industrija ključna za štajersko gospodarstvo priča dejstvo, da so na območju podravske regije največ prihodkov od prodaje na tujih trgih ustvarile družbe, ki delujejo na tem področju. Po podatkih AJPESA je v letu 2023 v tej panogi delovalo 1.452 družb, ki skupaj zaposluje skoraj 40-odstrotkov vseh delavcev. Sta, N. D. C? ¿-"O"- f CP vC?4 o CP* C? 'C? » Rojstva: Sandra Kokol, Lasigovci 17a, Polenšak - deček Lovro; Tanja Hole, Placar 39c, Ptuj - deklica Tjaša; Katarina Horvat, Kungota pri Ptuju 108, Kidričevo - deček Jaka; Katja Žolger - deček Max; Ana Stopar - deček Tine; Ines Čuček Mohorko - deklica Lija; Monika Rito-nja - deček Lukas; Kaja Merc - deček Liam; Nina Bezjak - deček Mark; Dušica Pavic - deček Kosta. Poroke - Ptuj: Alen Fuks in Špela Sluga, Gradiščak 11a; Miha Brenčič in Adrijana Grimšič, Žabjak 36; Boštjan Korošec in Anamarija Fridl, Zgornja Hajdina 105a; Robert Vaupotič, Tržec 51, in Lidija Mohorko, Jurovci 14; Klemen Širec in Valentina Grm, Nadole 33; Timotej Jesenko in Eva Dajčman, Kozjak nad Pesnico 67. Poroka - Ormož: Katja Kolarič, Stanovno 12, Ivanjkovci, in Domen Lorenčič, Sveti Tomaž 20, Sveti Tomaž. C? . " "Lb> V-O . _1_" '-'_ c? o C? c?> o t » 0 K Cb* _ Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. Danes bo precej jasno, popoldne bodo predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju do 20, najvišje dnevne od 26 do 32 °C. OBETI V sredo in četrtek bo sončno. V sredo bo popoldne kakšna nevihta možna predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije, v četrtek pa tudi drugod. Napoved za Podravje Vir: ARSO Atletika Večno mesto še drugič letos srečno za Čeha Stran 18 Atletika Odličen rezultat s kančkom grenkega priokusa Stran 18 Nogomet Podvinci in Videm nadaljujeta niz neporaženosti Stran 19 Kikboks Taja Šibila podprvakinja sveta Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL, 4. krog tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Gajser: »Morda pa je problem v meni«, Arsic: »Potrebne bodo spremembe« Nogometaši Drave so po Aluminiju gostili še drugo ekipo, ki bo kandidirala za vrh lestvice. Tokrat so jo odnesli bistveno slabše, saj so jim Goričani nasuli pol ducata zadetkov. Primorci na začetku sezone kažejo izjemno učinkovitost: na prvih treh tekmah so Rudarju, Triglavu in Bistrici zabili po tri gole, tokrat so na Ptuju „vložek podvojili" ... Da to ne bo tekma po okusu navijačev Drave, se je videlo že v uvodnih akcijah, ko so Goričani z lahkoto odvzemali žogo domačinom in uprizarjali nevarne napade. Že v 4. minuti domača obramba ni vzdržala in Luka Pihler je goste z natančnim strelom popeljal v vodstvo - 0:1. V 19. minuti je domačine rešila prečka, nato pa so nekaj znakov življenja pokazali tudi ptujski modri. Poskušali so s številnimi streli izven kazenskega prostora (Cuelho, Vugrinec 3 krat, Horvat dvakrat ...), še najbližje golu je bil Hanik Nick Horvat v 32. minuti, a je za malenkost zgrešil cilj. Pod do visoke zmage so si gostje tlakovali v zaključku prvega polčasa, ko so v razmiku petih minut zadeli kar trikrat! Strelci so bili Lucas Mačak (posoja iz Celja), Cene Kitek (lani Rogaška) in kapetan Adis Hodžič (igral v Španiji in Romuniji). V drugem delu so imeli gostje vse pod nadzorom in niso kazali več toliko napadalnih ambicij. Kljub temu so še povišali vodstvo. V končnici tekme je vstopil še nekdanji repre-zentant Tim Matavž, ki se je po letih igranja v tujini vrnil v matični klub. Na drugi strani je domači trener Saša Gajser že do 53. minute opravil vseh pet menjav, s čimer je vsaj delno držal tekaško ravnovesje z gosti. V naslednjem krogu se dravaši odpravljajo na gostovanje v Beltince. Saša Gajser, trener Drave: „Zma-ga Gorice je povsem zaslužena, v nobenem trenutku ji nismo uspeli parirati. Pred tekmo smo si želeli več, predvsem boljši odpor, a smo v tej želji verjetno nekoliko pregoreli. Rezultat je boleč, po moje tudi nekoliko previsok, saj smo nekaj golov prejeli na zelo poceni način. Sicer na Nogometaši Drave se niso zmogli resneje upirati Goričanom, ki so bili boljši v vseh segmentih igre. Drava - Gorica 0:6 (0:4) STRELCI: 0:1 Pihler (4.), 0:2 Ma-čak (40.), 0:3 Kitek (42., z 11 m), 0:4 Hodžic (44.), 0:5 Bloudek (75.), 0:6 Comita (87.). DRAVA: Lampret, Rec, Janežič (od 54. Žulj), Džankič, Verbič, Tassin, Rogina (od 54. Damjanovič), Coelho (od 46. Čuš), Wirekoh (od 31. Lovenjak), Vugrinec, Horvat (od 54. Gole). Trener: Saša Gajser. GORICA: Jurca, Kitek (od 60. Comita), Močnik (od 60. Bloudek), Pihler, Marjanac, Curic, Mačak (od 46. Žejen), Hodžic (od 74. Vendra-min), Cosic (od 77. Matavž), Bula-tovic, Ouled-Haj-M'Hand. Trener: Nenad Stojakovic. treningih fantje delajo dobro, zato moram ugotoviti, ali je morda problem v meni." Angelo Timotej Rec, Drava: „Čeprav smo se dobro pripravljali skozi celoten teden, smo tekmo začeli nerazumljivo slabo. Zgodnji gol nas je 'presekal', a smo se po nekaj minutah vseeno stabilizirali in izvedli nekaj dobrih akcij, poskušali s streli, a tokrat nismo imeli niti kančka sreče. Po takšnem porazu moramo strniti glave in se boriti naprej, potem se lahko morda v naslednjih tekmah na- V Dravi še mladi Portugalec, Kralj v Bistrico V zaključku prestopnega roka so bili aktivni pri obeh naših drugoliga-ših. Dravo je tako okrepil 19-letni Ugo Cuelho Ugosinho (proti Gorici je že igral). Gre za igralca sredine igrišča, rojenega v Grenoblu v Franciji, ki je prve nogometne korake naredil pri Olympique iz Lyona. Pri desetih letih je odšel na Portugalsko, v nogometno šolo Porta, kjer je ostal tri leta. Po vrnitvi v Francijo je igral za mladinske vrste Lyona, US Orleans in SC Bastia. Ima državljanstvi Francije in Portugalske, za slednjo je tudi zaigral v mlajših selekcijah. Pri Kidričanih so se odločili za drugačno potezo, napadalca Jana Bruna Kralja so posodili v sosednjo Bistrico. dejamo, da se nam to obrestuje tudi v rezultatskem smislu." Nenad Stojakovic, trener Gorice: „Zadovoljen sem s predstavo svojih varovancev in njihovim odnosom na tekmah in treningih. Gre za skupino igralcev, ki si želi napredovati, s skupnim delom pa počasi dobivamo obrise kompaktne ekipe z visokimi ambicijami. Jasno, ciljamo na prvo ligo, a to je še zelo daleč, potrebno bo še veliko dokazovanja in napredovanja skozi procese treninga v vseh segmentih igre." Boleč poraz Aluminija V dvoboju ekip, ki sta imeli doslej na računu šest točk, so na igrišču V Dolinci v Biljah slavili domačini, ki so v vsakem polčasu zadeli po enkrat. Ob tem so imeli na voljo še enajstmetrovko, a je vratar Tibor Banic zaustavil strel domačega igralca. Po odhodu Lana Jovanovica v Italijo je med vratnice stopil Banic, ob tem pa je trener Jura Arsic zaradi težav s številnimi odsotnostmi opravil še nekaj rošad: v začetni postavi so prvič v sezoni začeli tekmo Aljaž Pristovnik, Vid Koderman in Michael Zou. „S poškodbami se nam je precej porušilo, nimamo več potrebne stabilnosti. Od tega ne bežimo in naša naloga je, da se čim prej na novo sestavimo v uigrano celoto," je dejal Jura Arsic. Šumarji so (znova) slabo začeli srečanje in že v 7. minuti so imeli gostje iz penala izjemno priložnost za vodstvo. Banic, povratnik po poškodbi v golu Aluminija, pa je svojo ekipo z odlično obrambo obvaroval pred zgodnjim zaostankom. V sredini polčasa tega ni mogel storiti, za Jovanovic: »Gre za izpolnitev otroških želja« Po odmevnem prestopu v italijansko Romo je dosedanji vratar Aluminija Lan Jovanovic nekaj besed namenil tudi izkušnji v Kidričevem: »Najprej se seveda zahvaljujem vsem v Nogometnem klubu Aluminij, da so mi ponudili priložnost. Posebej zahvala trenerju vratarjev Martinu Jarcu, ki je ves čas verjel v moje delo in mi kljub moji mladosti povsem zaupal. Seveda gre za velik korak v moji karieri, vendar verjamem, da se bom v izjemno ostri konkurenci znašel ter si izboril mesto najprej v ekipi, ki nastopa v Primaveri. Ob enem bi rad dodal, da gre ne nazadnje za izpolnitev mojih otroških želja, tako bom zagotovo naredil vse, da upravičim zaupanje tako velikega kluba, kot je Roma. Vsem rdeče-belim navijačem ter bivšim soigralcem pa želim, da se ob koncu sezone veselijo ponovne uvrstitve med prvoligaše.« Tibor Banic, Aluminij: „Gosto-vanje v Biljah je za zaradi dolgega potovanja za vse ekipe iz vzhoda Slovenije posebej zahtevno, ob tem je tudi travnata površina v slabem stanju. Želeli smo si zmage, a se nam proti čvrsti domači ekipi ni izšlo. Znova smo slabo začeli, kot da bi se prebudili šele po prejetem zadetku. Vidi se nam, da obramba še ni povsem stabilna, kot da je v igri prisoten nekakšen krč. V drugem polčasu smo se zavedali, da moramo zaigrati boljše, kar nam je uspelo, a tudi iz najlepših priložnosti nismo zadeli v polno. Po letu rehabilitacije je to bila moja prva prvenstvena tekma, res se dobro počutim, sem samozavesten in v dobri formi. Priprave sem oddelal res na visokem nivoju, tako kot celotna ekipa. Z ubranjenim pe-nalom se je odlično tudi začelo, a očitno je, da moramo vsi skupaj še napredovati in igro postaviti še na višji nivo. Upam, da nam to uspe že proti Krki v petek." Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik vodstvo domačih je zadel mladi hrvaški napadalec Dominik Solič -1:0. Drugi del je bil z vidika Aluminija veliko boljši, a so znova zadeli le gostitelji, to je uspelo Thomasu Bregan-tiju - 2:0. Jura Arsic, trener Aluminija: „Zaradi poraza v Biljah smo vsi v trenerskem štabu zelo slabe volje. Ogromno energije smo vložili v to, da bi izboljšali stvari, ki na prejšnjih tekmah niso bile dobre, a nam očitno ni uspelo, kar je precej boleče. Poraz se od poraza razlikuje in tokrat igralcem ne morem ničesar zameriti, saj so se trudili skozi vseh 90 minut. Potrebne bodo spremembe, saj smo daleč od podobe, ki smo jo kazali v pripravljalnih tekmah. Zavedamo se, kje so največje težave in kako se lotiti njihovega odpravljanja, zato nas čakajo pestri dnevi. Ostati moramo ponižni, narediti tudi kakšen korak nazaj, se resetirati in pripraviti na nadaljevanje tekmovanja. Primarna naloga je sedaj vzpostaviti sistem, ki bo močan in trden ter nam bo omogočal stabilnost in kontinuiteto na dolgi rok. Prvenstvo je še dolgo, zato glede tega ne vidim težav, cilji pa ostajajo enako visoki, kot so bili na začetku, to je vrh tabele." Bilje - Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Solic (26.), 2:0 Bre-ganti (56.). BILJE: Lipičar, Furlan, Sudar (od 85. Gaberšek Rotovnik), Breganti, Slavec, Župan (od 74. Koron), Solic (od 74. Koštic), Ermacora, Marinič (od 85. Bjelkic), Gomizelj, Hadžiavdic (od 65. Doplihar). Trener: ALUMINIJ: Banic, Kosi (od 55. Saitoski), Koderman, Hunjet, Zeljko-vic, Pristovnik (od 60. Jagic), Tanyi, Maher, Prenkpalaj (od 60. Kolednik), Zuo (od 71. Kmetec), Domjan. Trener: Jura Arsic. Foto: Črtomir Goznik Vid Koderman (Aluminij) Nogomet • 2. SNL Vrh zasedla nekdanja prvoligaša Le še ekipa Gorice ostaja nepora-žena v 2. ligi, posledično ob izjemni učinkovitosti (15 golov na štirih tekmah) zaseda vrh lestvice. Točko zaostanka imata Tabor in Bilje, ki sta oba po vrsti ugnala Kidričane. Bistričani še naprej čakajo na prvo zmago v sezoni, tokrat so remizirali z Beltinci. Pod oba gola domače zasedbe trenerja Roberta Pevnika se je podpisal Jaša Martinčič. Dva gola je ob zmagi Dravinje (trener Almir Sulejmanovic) v Novem mestu pri Krki (trener Adnan Zildžovic) dosegel Matic Kopač. Vse boljšo podobo kaže ambiciozni Triglav, ki ima z Lukom Šušnjaro lepo dodano vrednost. REZULTATI 4. KROGA: Bilje - Aluminij 2:0 (1:0); Drava Ptuj - Gorica 0:6 (0:4); Kety Emmi&Impol Bistrica - Beltinci Klima Tratnjek 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Oštrek (29.), 1:1 Martinčič (31., z 11 m), 2:1 Martinčič (38.), 2:2 Štimac (47.); Tabor Sežana - 11 irija 1911 5:2 (4:0); strelci: 1:0 Stančič (18.), 2:0 De Nuz- zo (21.), 3:0 Stančič (29.), 4:0 Rose (40.), 4:1 Gibson (60., z 11 m), 5:1 Fortuna (76.), 5:2 Gibson (86.); Krka - Dravinja 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Kopač (16.), 0:2 Kopač (51.), 0:3 Vezjak (89., z 11 m); Slovan - Rudar Velenje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Satchwell (57.), 1:1 Pan-telic (72.); Triglav Kranj - Brinje Grosuplje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Šušnjara (37.), 2:0 Cukjati (78.); Tolmin - Jadran Dekani 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Čavara (29.). Rdeči karton: Dalipi (84., Jadran). 1. GORICA 4 S 1 O 15:6 1O 2. TABOR SEŽANA 4 S O 1 12:7 9 3. BILJE 4 S O 1 5:1 9 4. BELTINCI TRATNJEK 4 2 1 1 1O:6 7 5. TRIGLAV KRANJ 4 2 1 1 9:6 7 6. DRAVINJA 4 2 1 1 5:4 7 7. BRINJE GROSUPLJE 4 2 O 2 5:5 6 8. ALUMINIJ 4 2 O 2 6:7 6 9. JADRAN DEKANI 4 2 O 2 5:6 6 10. TKK TOLMIN 4 1 1 2 S:4 4 11. KRKA 4 1 1 2 5:7 4 12. DRAVA PTUJ 4 1 1 2 5:9 4 13.SLOVAN 4 O S 1 4:5 S 14. K. E. BISTRICA 4 O 2 2 6:9 2 15. ILIRIJA 1911 4 O 2 2 6:12 2 16. RUDAR VELENJE 4 O 2 2 4:11 2 JM 18 Štajerski Šport torek • 3- septembra 2Q24 Atletika • Tekma diamantne lige v Rimu Večno mesto še drugič letos srečno za Čeha V Rimu je potekal trinajsti miting letošnje diamantne lige, do zaključka sezone sta na sporedu še dva -najprej v Zürichu in nato še zaključni v Bruslju. V večnem mestu je drugič letos zablestel Kristjan Čeh, po evropskem prvenstvu, na katerem je zmagal, je tokrat vse konkurente prehitel še na tekmi najmočnejšega tekmovanja najboljših atletov sveta, diamantne lige. S tem si je prislužil tudi nastop na finalu najboljših v Bruslju (v Zürichu meta diska ni na sporedu). Član AK Ptuj je do zmage v Rimu prišel na dramatičen način, z zadnjim metom v konkurenci, ko mu je edinemu uspelo preseči znamko 68 metrov in se je s tretjega mesta zavihtel na prvo. Drugi je bil presenetljivi olimpijski zmagovalec iz Pariza Roje Stona z Jamajke, tretji pa svetovni rekorder in olimpijski podprvak Mikolas Alekna iz Litve. Sledila sta Avstralec Matthew Denny, bronasti z OI v Parizu, in na petem mestu svetovni prvak in nekdanji olimpijski zmagovalec Daniel Stahl iz Švedske. „Tekma je bila zanimiva in napeta do samega zaključka. Začel sem slabo, saj sem imel težave s krogom za izmet - bil je prašen in je drselo. Potem sem iz poskusa v poskus dobival boljši občutek za krog in sem lahko šel v zaključku tekme 'na polno'. V peti seriji meta še nisem čisto zadel, Miting diamantne lige v Rimu, met diska: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 68,61 m 2. Roje Stona (Jamajka) 67,85 m 3. Mykolas Alekna (Litva) 67,68 m 4. Matthew Denny (Avstralija) 66,44 m 5. Daniel Stahl (Švedska) 65,04 m 6. Henrik Janssen (Nemčija) 64,11 m 7. Clemens Prüfer (Nemčija) 64,09 m 8. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 63,33 m Nogomet • 1. SNL Kristjan Čeh je še drugič letos odlično nastopil v Rimu. a sem se vseeno približal 67 m. Zadnji poskus je bil res dober in že ko sem spustil disk, sem imel dober občutek. Parabola leta diska je bila lepa in sem že pred pristankom diska na tla vedel, da bom zmagal," je dejal Čeh po drugi zmagi na diamantnih ligah v sezoni in deseti v karieri. „Cilj sem izpolnil, z dobrim nastopom sem se uvrstil v finale diamantne lige. Sedaj bom skušal znova dati vse od sebe v Bruslju in še enkrat več dobro tekmovati. V prejšnjih dveh letih sem šel na finalno tekmo z vodilnega položaja, a to ni veliko štelo, saj je zmagovalec finalnega mitinga tudi končni zmagovalec diamantne lige. Zato se bom tokrat potrudil, da zmagam. Čeprav se OI niso izšle po planu, pa sem v dobri formi in lahko še vedno vržem disk čez znamko 70 m," je dodal Čeh. Serija Kristjana Čeha na tekmovanju v Rimu: 63,77 m, 64,07 m, 63,87 m, 65,27 m, 66,87 m, 68,61 m. Prvo polovico lige ločijo tri točke Pred reprezentančnim premorom so prvoligaši odigrali še tekme 7. kroga. Nekoliko predaha bo prav prišlo predvsem našim evroligašem, ki so imeli od začetka sezone res močan tempo: Celje in Maribor sta poleg prvenstvenih odigrala osem dodatnih evropskih tekem, Olimpija šest in Bravo štiri. Olimpija še naprej kaže prepričljivo podobo in ne pozna poraza. Tokrat je visoko ugnala Muro, ko je v zaključku tekme zabila tri gole (dva je prispeval Portugalec Diogo Pinto). Visoko je tudi Mura, ki ji ta poraz ne bo pretirano skalil dobre volje po štirih zmagah v začetnem delu sezone. Prepričljivi so bili tudi igralci Maribora (s Primorjem so zamenjali do-mačinstvo tekme), pri katerih je trener Ante Šimundža glede na zadnjo tekmo proti švedskemu Djurgardnu opravil kar osem menjav. Začetek je bil sicer preveč mlačen, po zaostanku pa so ujeli ritem, prestavili v višjo prestavo in že do polčasa zabili tri gole. Po en gol je v vsakem polčasu prispeval 23-letni Gabonec Patrick Orphe Mbina. Koper in Celje sta se razšla brez zadetkov. „Za zmago smo premalo stvari naredili dobro, zato je edina pozitivna stvar ta, da nismo izgubili," je bil jasen trener Celja Albert Riera. „Bili smo bližje zmagi" pa je bilo mnenje stratega Kopra Oliverja Bogatinova. Tekmo z izjemnim preobratom so videli gledalci v Lendavi. Gostje so povedli 0:2 in imeli vse pod nadzorom, nato pa so v dobrih 20 minutah igre prejeli kar pet golov. Stanje samozavesti igralcev Domžal je po zaporednih porazih nizko, posledično se jim serijsko dogajajo napake. Konferenčna liga, tekmeci slovenskih klubov: OLIMPIJA: LASK Linz (Avstrija), Heidenheim (Nemčija), HJK Helsinki (Finska), Cercle Brugge (Belgija), Jagiellonia (Poljska), Larne (Severna Irska) CELJE: Betis (Španija), Istanbul Basaksehir (Turčija), Vitoria Guima-raes (Portugalska), The New Saints (Wales), Jagiellonia (Poljska), Pafos (Grčija) 1. OLIMPIJA 2. BRAVO 3. KOPER 4. MURA 5. MARIBOR 6. PRIMORJE 7. CELJE 8. NAFTA 1903 6 S 7 S 9. KALCER RADOMLJE 7 10. DOMŽALE 7 S 0 2 1 1 2 0 S S 0 0 4 2 2 0 s 2 4 1 6 Atletika • Svetovno prvenstvo U-20 v Peruju Odličen rezultat s kančkom grenkega priokusa Foto: AZS Andraž Rajher (AK Ptuj) Po prvi seriji je bil v vodstvu Alekna (66,90), Čeh je bil peti. V drugi seriji je povedel Stona (67,85), Čeh je tudi po drugi in tretji seriji ostal peti. Za mesto se je izboljšal v četrti seriji (65,27), med trojico najboljših pa se je prebil šele s petim metom (66,87). V šesti seriji, ko je metala le še prva trojica, je za zaključek Stona vrgel 65,62 m, Alekna je ostal brez izida, Čeh pa je z 68,61 m slavil zmago, pomembno v boju za uvrstitev v finale šesterice na diamantni ligi. Pred tekmo je bil sedmi, sedaj pa je poskočil na četrto: 1. Alekna 30, 2. Denny 26, 3. Stahl 22, Čeh 14. Pred Brusljem bodo ti dosežki postali nični, šteli bodo le dosežki na finalu. Pred nastopom v Bruslju Kristjana čakata še dve tekmi, najprej že v torek, 3. septembra, na Češkem, 8. septembra pa še v Zagrebu. sta, M Slovenska reprezentanca je v Limi zaključila nastope na svetovnem prvenstvu za atlete in atletinje do 20. leta starosti. Za presežek je z osvojitvijo zlate medalje v metu kopja poskrbel Tom Teršek, ki je v zadnjem metu zmogel daljavo 76,81 metra in prehitel vse tekmece. Doslej edino zlato medaljo s tovrstnih SP je za Slovenijo osvojil Gregor Cankar leta 1994 v skoku v daljavo. Odlično je v Peruju v metu kladiva nastopil tudi član AK Ptuj Andraž Rajher, ki je bil leto mlajši od večine tekmecev (letnik 2006, večina jih je bila 2005). Najprej se je z rezultatom 69,19 metra kot deseti preko kvalifikacij uvrstil v finale najboljše dvanajsterice, nato pa je v finalnem nastopu z nekoliko slabšo daljavo osvojil celo 8. mesto. Orodje je najdlje vrgel v petem poskusu, ko je poletelo do 68,73 m. Razred zase je bil Ciprčan losif Kesidis, ki je slavil z izjemnim rezul- tatom 82,80 metra, kolikor je vrgel v zadnji seriji. Vseh šest njegovih metov je bilo daljših od drugouvrščene-ga tekmovalca ... „Za Andraža je svetovno prvenstvo zaključeno in po njem se domov vračamo veseli in več kot zadovoljni z doseženim. Pred odhodom v južno Ameriko smo si potihoma želeli finale, na koncu pa je Andraž pristal celo na odličnem 8. mestu. To je velik uspeh, na katerem bo treba graditi prihodnost. Tudi reprezentanca je z zlatom Ter-ška izpolnila pričakovanja," je de- jal trener Gorazd Rajher in dodal: „Glede na izhodiščno stanje si finala nisem upal zamišljati s takšnim zaključkom, a še enkrat se je izkazalo, da je vsaka tekma nov dogodek in je v danem trenutku treba narediti tisto, kar najbolje znaš. To je res vrhunski rezultat, a imamo pri tem tudi kanček grenkega priokusa, saj smo si želeli preseči daljavo 70 metrov. Na treningih jo je Andraž že presegel, na tekmovanjih pa še naprej ostaja nedosegljiva. To je izziv za prihodnost." JM Lima, mesto tisočerih obrazov „Lima je mesto tisočerih obrazov: ima veliko premožnih, ki jih sploh ne vidiš, ker so zavarovani v svojem delu mesta, še več pa je revežev, ki spijo v parku. V nočnih urah nevarnost predstavljajo žeparji. Prometni kaos je velik, kakšne zelene strategije sploh ni slutiti. Mogoče je videti ulico avtomehanikov in vulkanizerjev, ki delajo 24 ur na dan, ali ulico optikov in hitre hrane ter velike trgovske centre. O javnem zdravstvu je težko sploh govoriti, večinoma gre za zasebne klinike za železno ograjo in z varnostniki, ki verjetno spustijo noter le tiste s plačanim zavarovanjem. Tudi sicer je opaziti na vsakem koraku veliko varnostnikov in policistov. Zame osebno takšno življenje v asfaltu, betonu in smradu ni vredno življenja, a tudi to je resničnost našega planeta," je iz Peruja zapisal Gorazd Rajher. Bravo je v tekmi s Kalcerjem izpustil iz rok priložnost za zadržanje vodstva na lestvici, slavje jim je z golom za izenačenje preprečil Nino Kukovec. REZULTATI 7. KROGA: Maribor - Primorje 4:1 (3:1); strelci: 0:1 Smajlagič (20.), 1:1 Beugre (38.), 2:1 Mbina (43.), 3:1 Sikošek (45+4.), 4:1 Mbina (92.); Koper - Celje 0:0; Olimpija - Mura 4:0 (0:0); strelci: 1:0 Florucz (52.), 2:0 Pinto (79.), 3:0 Pinto (83.), 4:0 Kojič (88.); Nafta 1903 - Domžale 5:2 (2:2); strelci: 0:1 Krstovski (2.), 0:2 Tojčič (21., ag.), 1:2 Kalnoki-Kis (43.), 2:2 Ge-orgievski (45.), 3:2 Georgievski (49.), 4:2 Szalay (59.), 5:2 Klausz (65.); Kalcer Radomlje - Bravo 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vukasovič (15., ag.), 1:1 Kukovec (77.). Nogomet • Reprezentanca Slovenije Na Kekovem seznamu znova Dejan Petrovič 12:S 15 1S:6 14 9:2 1S 8:10 12 1S:6 12 9:1S 9 S:9 S 7:14 6 6:10 5 5:17 1 JM Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je na Brdu pri Kranju predstavil seznam igralcev, na katere bo računal na uvodnih dveh tekmah nove izvedbe lige narodov. Večjih presenečenj ni na seznamu. Kek je nekaj igralcev pustil v izbrani vrsti do 21 let, ki jo v tem ciklu čakata pomembni tekmi za preboj na evropsko prvenstvo. Tudi zaradi tega je na članskem seznamu po dolgem času spet vezist Reke Dejan Petrovič. Drugi igralec iz Spodnjega Podravja, Timi Max Elšnik iz Zlatoličja, je po prestopu iz Olimpije v Crveno zvezdo znova zraven. Slovenija bo v ligi narodov igrala v ligi B in skupini 3. V njej so še Avstrija, Kazahstan in Norveška. Prvo mesto vodi v ligo A, drugo v kvalifikacije za napredovanje v višji rang, tretje v kvalifikacije za obstanek, četrto pa v ligo C. Slovenci, trenutno na 52. mestu lestvice Mednarodne nogometne zveze, so priprave začeli v ponedeljek. Uvodni tekmi bodo igrali doma v Stožicah, in sicer 6. septembra ob 20.45 proti Avstriji (22. na lestvici), nato pa 9. septembra ob isti uri še proti Kazahstanu (109. na lestvici). Oktobra bo slovenska reprezentanca gostovala na Norveškem in v Kazahstanu, novembra pa bo najprej gostila Norvežane, nato pa še gostovala pri Avstrijcih. „Novi časi, novi izzivi. Že prvi tekmec je ekipa, ki je bila na EP videti zelo dobro. Vse je jasno, ko pogledate seznam igralcev in kje igrajo. Gre za ekipo z veliko agresivnosti in sijajnimi posamezniki. Velik izziv, upam, da bo v takšnem ozračju, kot so ga vajeni z zadnjih tekem v Stožicah. Treba je začeti delati," je povedal Kek. sta Seznam igralcev za Avstrijo in Kazahstan: - vratarji: Jan Oblak (Atletico Madrid), Matevž Vidovšek (Olimpija), Igor Vekič (Vejle); - branilci: Petar Stojanovič (Empoli), Jaka Bijol (Udinese), Jure Balko-vec (Alanyaspor), Žan Karničnik (Celje), David Brekalo (Orlando City), Erik Janža (Gornik Zabrze), Vanja Drkušič (Crvena zvezda), Jon Gorenc Stankovič (Sturm Gradec); - vezisti: Jasmin Kurtič (Sudtirol), Josip Iličič (Maribor), Sandi Lovrič (Udinese), Adam Gnezda Čerin (Panathinaikos), Jan Mlakar (Pisa), Timi Max Elšnik (Crvena zvezda), Tomi Horvat (Sturm Gradec), Dejan Petrovič (Reka); - napadalci: Andraž Šporar (Panathinaikos), Benjamin Šeško (Leipzig), Žan Celar (QPR), Žan Vipotnik (Swansea City). torek • 3. septembra 2024 Šport, rekreacija Štajerski 19 Nogomet • 3. SNL - vzhod Podvinci in Videm nadaljujeta niz neporaženosti Kar pet tekem se je v tem krogu končalo z izidom 2:1, minimalna odmika od tega izida sta bila le v Podvincih in Ravnah. Podvinčani ob Krškem ostajajo edini z neokrnjenimi devetimi točkami. V prvem lokalnem derbiju moštev iz MNZ Ptuj so v Vidmu domačini ugnali Zavrčane in po dveh remijih vpisali prvo zmago v sezoni. Edino zmago v gosteh so tokrat vpisali Ljutomerčani, ki so še poglobili krizo Fužinarja. Starše so bile v Šmartnem blizu točke, a so kljub igralcu več na igrišču prejele gol v sodnikovem dodatku. ZASE Videm - Zavrč 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Vukovič (35.), 1:1 Koren (36.), 2:1 Ferčec (45., z 11 m). ZASE VIDEM: Kokol, Mesarič, Zdovc, Gajster (od 89. Špurej), Ž. Kru-šič (od 71. D. Vidovič), Krajnc, Ferčec (od 92. Plajnšek), Petek, N. Šalamun (od 89. Kurež), Kelc, Vukovič (od 71. Buran). Trener: Gregor Cafuta. ZAVRČ: Maroh, Hren, Koren, Lo-vrec, Cimerman, J. Bojnec (od 36. D. Letonja), Potočnik (od 78. Kelc Vnuk), Jambriško, Kukovec, Predi-kaka, L. Šalamun. Trener: Robert Hojnik. Prvi lokalni derbi v sezoni med klubi iz MNZ Ptuj je bil v nedeljo dopoldan v Vidmu, kjer se je zbralo približno 150 gledalcev. Na zahtevnem igrišču so igralci obeh ekip težko nadzorovali žogo, zato je bilo za uspeh v prvi vrsti treba zmanjšati število lastnih napak. To je bolje uspevalo domačinom, ki so v dvobojih pokazali tudi pravo mero agresivnosti in vztrajnosti. Odločitev glede razdelitve točk je padla v zaključku prvega polčasa, ko so v razmiku desetih minut padli vsi trije zadetki. Ko je že kazalo na to, da bosta ekipi odšli na odmor poravnani, pa je Videmčanom uspelo iz neo-betavnega položaja izsiliti enajstmetrovko, ki jo je v vodstvo in končno zmago pretvoril David Ferčec. V drugem polčasu so imeli eni in drugi svoje priložnosti, med drugim so Zavrčani zadeli prečko, gostje pa so se dvakrat reševali na golovi črti (obakrat Koren). Kljub temu do spremembe izida ni prišlo. Žiga Zdovc, ZASE Videm: „V derbi smo se od samega začetka podali z maksimalno borbeno igro in z jasnimi mislimi. Vedeli smo, kaj takšno srečanje po dveh remijih prinaša s sabo in tri osvojene točke so najboljša nagrada in odlična popotnica za naprej. Najboljši prikaz naše borbenosti in želje je bil drugi gol, ko smo iz praktično izgubljenega položaja rešili žogo in si priborili penal. Zadetek v samem zaključku prvega polčasa je bil odlična popotnica za drugi polčas in nam je dal dodatno REZULTATI 3. KROGA: ZASE Videm - Zavrč 2:1 (2:1), Šampion -Brežice 1919 Terme Čatež 2:1 (1:0), IBLO Podvinci - Premium Dobrovce 2:0 (0:0), Krško Posavje - Hajdina 2:1 (2:1), Čarda Martjanci - Korotan Prevalje 2:1 (2:1), Šmartno 1928 -Maripol Starše 2:1 (0:0), Fužinar SIJ Ravne Systems - Avto Rajh Ljutomer 1:3 (0:2). 1. IBLO PODVINCI 3 3 0 0 9:2 9 2. KRŠKO POSAVJE 3 3 0 0 8:3 9 3. ŠMARTNO 1928 3 2 0 1 8:5 6 4. HAJDINA 3 2 0 1 6:4 6 5. ŠAMPION 3 2 0 1 6:5 6 6. ZASE VIDEM 3 1 2 0 4:3 5 7. MARIPOL STARŠE 3 111 5:5 4 8. BREŽICE 1919 2 10 1 5:5 3 9. ČARDA MARTJANCI 2 10 1 4:4 3 10. A. RAJH LJUTOMER 3 1 0 2 6:7 3 11. ZAVRČ 3 1 0 2 5:6 3 12. KOROTAN PREVALJE 3 0 1 2 2:5 1 13. FUŽINAR SIJ 3 0 0 3 2:8 0 14. PREM. DOBROVCE 3 0 0 3 1:9 0 samozavest. To se je najbolje videlo pri zadrževanju žoge v naši posesti, saj žoge nismo samo nabijali, ampak smo jo poskušali od noge do noge prepeljati v napad. S tem smo umirjali igro in nismo po nepotrebnem trošili energije, kar je bil tudi naš namen. Ta taktika, na kateri smo delali skozi teden, se nam je v celoti obrestovala." Matevž Kukovec, Zavrč: „Sreča-nje je bilo trdo in napeto skozi vseh 90 minut, dodatno so vzdušje dvigovali tudi navijači. Teren ni dopuščal veliko igre po tleh, tako da smo bili oboji odvisni predvsem od borbe- Nogomet • Lige MNZ Ptuj Hat-trick Jaušovca v Gorišnici, zmaga Bukovcev v občinskem derbiju Super liga Po dveh krogih tekmovanja v Super ligi so še štiri ekipe s popolnim izkupičkom, pri čemer so te vse skupaj na osmih tekmah prejele zgolj tri zadetke. Ormož v 180 minutah ni prejel nobenega, Gerečja vas in Gorišnica pa na drugi strani v tem času nista dosegli niti enega. Glede na zaključek lanske sezone je bil derbi kroga odigran v Gorišnici, kjer so gostovali branilci naslova iz Ormoža. Upe domačinov je s tremi zadetki že v prvem polčasu ugasnil Patrik Jaušovec, ki je bil edini strelec svoje ekipe že v uvodnem krogu z Bukovci doma. Drugih zmag so se razveselile še ekipe Makol, Markovcev in Apač. Slednji sta bili rezultatsko zelo prepričljivi, saj sta slavili z izidom 4:1 oz. 1:4. Varovancem trenerja Amirja Kariča je to uspelo na domačem igrišču z Grajenčani, moštvu iz Apač pa v Tržcu. Pri Apačah je bil dvakratni strelec Matej Rumež, pri Markovcih pa je enak dosežek uspel Marku Hoz-janu in Bonu Bezjaku. Novinci iz Makol so tudi v drugo dokazali, da so na višji rang tekmovanja dobro pripravljeni. Tri točke so tokrat varovanci trenerja Mateja Hajška vpisali po zmagi v Gerečji vasi. V Središču se je zmage veselila domača ekipa, čeprav maloštevilni gostje iz Poljčan (13 igralcev) niso popuščali vse do zaključnega sodniškega žvižga. Lokalni derbi sosedskih ekip Bukovcev in Stojncev je privabil približno 200 gledalcev. Izkušeni Silvo Meznarič je goste iz penala popeljal v vodstvo, a je še pred polčasom Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v lokalnem derbiju proti Zavrču prišli do prve zmage v sezoni, na drugi strani so Zavrčani doživeli drugi zaporedni poraz. za domačine izenačil Niko Veršič. V sredini drugega dela je padla odločitev o zmagovalcu, ko sta za moštvo trenerja Boštjana Zemljari-ča zadela Marko Šmigoc in Matjaž Medved. REZULTATI 2. KROGA: Markovci - Grajena ANpro 4:1 (1:1); strelci: 1.0 Bezjak (17.), 1:1 To-minc (41.), 2:1 Hozjan (59., z 11 m), 3:1 Bezjak (77.), 4:1 Hozjan (85.); Gerečja vas - Makole Bar Miha 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Zanič (22.), 0:2 Kenda (48.); Tržec - Apače 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Skledar (8.), 0:2 Rumež (44.), 0:3 Ru-mež (53.), 1:3 Kodrič (78.), 1:4 Sven-šek (91.); Središče - Boč Poljčane 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jakl (23.), 2:0 Prapotnik (76., z 11 m), 2:1 Jager (78.); Foto: Črtomir Goznik Občinski derbi u Bukovcih so bolje začeli gostje iz Stojnceu, zmage pa so se na koncu razveselili domačini. nosti. V tem elementu je bil Videm očitno boljši, posledično so imeli tudi nekaj več športne sreče in so zasluženo zmagali. Pri obeh prejetih zadetkih nam je zmanjkalo koncentracije, oba smo prejeli po naših napakah. Pred naslednjim srečanjem jih moramo odpraviti, da bi lahko zmagali s Čardo." Krško Posavje - Hajdina 2:1 (2:1) STRELCA: 1:0 Radovič (32.), 2:0 Radovič (41.), 2:1 Drevenšek (43.) HAJDINA: T. Zupanič, J. Zupanič (od 63. Satler), Horvat (od 46. Jazbec), Gojkošek, Drevenšek, M. Bojnec, Lipavšek (od 82. Rajh), I. Emer-šič, Vogrinec, N. Medved (od 46. Cep), Ljubec (od 82. Wolf). Trener: Miran Emeršič. Bukovci - Stojnci 3:1 (1:1); strelci: 0:1 S. Meznarič (37., z 11 m), 1:1 Veršič (43.), 2:1 Šmigoc (58.), Medved (62.); Gorišnica - Ormož 0:3 (0:3); strelec: 0:1 Jaušovec (4.), 0:2 Jaušovec (19.), 0: 3 Jaušovec (44.). 1. APAČE 2 2 0 0 7:1 6 2. MAKOLE BAR MIHA 2 2 0 0 6:1 6 3. MARKOVCI 2 2 0 0 5:1 6 4. ORMOŽ 2 2 0 0 4:0 6 5. STOJNCI 2 1 0 1 5:3 3 6. BUKOVCI 2 1 0 1 3:2 3 7. SREDIŠČE 2 1 0 1 2:5 3 8. BOČ POLJČANE 2 0 11 1:2 1 9. GEREČJA VAS 2 0 11 0:2 1 10. TRŽEC 2 0 0 2 1:5 0 11. GRAJENA ANPRO 2 0 0 2 2:8 0 12. GORIŠNICA 2 0 0 2 0:6 0 1. liga MNZ Ptuj: Rogoznica že na uvodu potrdila visoke ambicije REZULTATI 1. KROGA: Leskovec - Hajdoše 2:2 (2:2); strelci: 0:1 Meznarič (6.), 1:1 M. Mlakar (13.), 1:2 Meznarič (16.), 2:2 Krajnc (26.); Slovenja vas SMS sanacija - Senčila Senica Oplotnica 1:2 (1:2); strelca: 1:0 Karlovčec (17., z 11 m), 1:1 Capl (30.), 1:2 Capl (39.); Cirkulane - Pragersko 75 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Brlek (40.), 1:1 Žerjav (54.), 1:2 Jeršič (85.), 1:3 Jeršič (90.); Skorba - Rogoznica 1:2 (1:1); strelca: 1:0 Ogrinc (2.), 1:1 Keško (9.), 1:2 Krajnc (78., z 11 m). Rdeči karton: Drevenšek (50., Skorba). Dornava Digitalpartner.si - Zgornja Polskava 0:5 (0:1); strelci: 0:1 Milošič (34.), 0:2 Šolinc (60.), 0:3 Kotnik (66.), 0:4 Smogavc (79.), 0:5 Smogavc (88., z 11 m); Polskava avtop. Grobelnik - Pod-lehnik 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Gosak (9.), 2:0 Sagadin (44.), 3:0 Krajnc (56.), 4:0 Gosak (79.), 4:1 Urgl (83., ag.), 5:1 Kolonjak (91.). JM Nogometaši Hajdine so se v Krško, k prvemu favoritu za napredovanje v 2. ligo, odpravili z lepo popotnico dveh zmag. Tega niza jim ni uspelo nadaljevati, saj je to na drugi strani uspelo Krškemu. Temu je zmago z dvema goloma prinesel iznajdljivi Niki Radovič, obakrat na prelahek način in iz neposredne bližine, po precejšnjih napakah v obrambi gostov. Hajdina je edini gol dosegla po podaji iz kota, ko je nekdo žogi spremenil smer, nato pa jo je v gol pospravil Marko Drevenšek. Tudi zanj je to že tretji gol na tretji tekmi. Miran Emeršič, trener Hajdine: „Z igro v polju smo lahko zadovoljni, ne moremo pa biti s prelahko dobljenimi goli. V drugem polčasu smo bili na igrišču videti bolje od domačinov, imeli smo kar nekaj lepih priložnosti, a tokrat žoge enostavno nismo mogli spraviti v gol. Seveda tudi domačini niso bili brez priložnosti, iz protinapadov so prihajali pred gol, a smo vseeno mi vodili igro in diktirali tempo." IBLO Podvinci - Premium Dobrovce 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Zamuda Horvat (49.), 2:0 Orovič (65.) IBLO PODVINCI: Cajnko, Gril, Ram-šak, Cesar, Modrič (od 78. Kolenko), Šega (od 61. Markeljc), Anžel (od 78. Posteržin), L. Čeh, Orovič, Zajko (od 70. Markoli), Zamuda Horvat (od 61. Mokotar). Trener: Aleš Čeh. Z ekipo Dobrovc, ki jo vodi trener Gorazd Šket, so v Podvince prišli številni igralci, ki so bili v mlajših selekcijah povezani z Aluminijem (pa še z nekaterimi klubi MNZ Ptuj): Kristjan Sagadin, Lan Šket, Luka Benotič, Maj Lorbek, Elvino Podbrežnik, Rok Ferčič, Angelo Macanovič ... Domači zasedbi je kljub temu uspelo ohraniti 100 % izkupiček, do katerega je prišla po spremembi sistema igranja v drugem polčasu. V prvem so domačini jalovo napadali strnjeno gostujočo obrambno vrsto, v drugem pa so vendarle strli odpor tekmecev. Obrambni zid Dobrovc je prvi prebil Žan Zamuda Horvat, ki se je lepo ogradil v 16-me-trskem prostoru in zadel v daljši kot, piko na i pa je po podaji Lea Čeha postavil kapetan Jernej Orovič. Zanj je to že tretji gol na tretji tekmi v sezoni. Aleš Čeh, trener Podvincev: „Go-stujoča obrambna formacija 5-4-1 je zdržala ves prvi polčas brez prejetega gola, kar bi se lahko ponovilo tudi v drugem. Zato smo v polčasu naredili nekaj korekcij v naši igri, ki so se na srečo izkazale za uspešne. Namerno smo zaigrali nekoliko bolj napadalno in s tem tudi tvegano, a so se fantje držali dogovorov in uspeli. Po vseh priložnostih, ki smo jih imeli, sta dva gola v mreži gostov povsem zaslužena, veseli pa tudi ničla, ki jo je zadržala naša obramba." Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • Pokal Pivovarna Union RAZPORED 1. KROGA, V TOREK OB 17.00: Makole Bar Miha - Drava Ptuj, Središče - ZASE Videm, Apače - Ormož, Tržec - Zavrč; V SREDO OB 17.00: Bukovci - IBLO Podvinci, Rogoznica - Hajdina, Gorišnica -Boč Poljčane, Pragersko - Kety Emmi&Impol Bistrica, Zgornja Polska-va - Stojnci. Tekma Gerečja vas - Aluminij (0:3, b.b.) je bila odpovedana zaradi številnih poškodovanih igralcev v taboru Gerečje vasi. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 1. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Središče - Rogoznica; V PETEK OB 17.30: Cirkulane - Grajena, Podvinci - Dornava Prevozi Prelog, Gorišnica - Markovci. +35 zahod RAZPORED 1. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Pragersko - Podlehnik, Mons Claudius - Skorba; V PETEK OB 17.30: Hajdina - Gerečja vas, Apače - Tržec. +40 RAZPORED 1. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Spodnja Polskava -Lovrenc; ob 18.00: Majšperk - Hajdoše veterani, V PETEK OB 17.30: Pohorje Oplotnica - Ormož, Zgornja Polskava - Videm. 1 Veteransko državno prvenstvo na Tenis Ptuju Na igriščih TK Terme Ptuj bo od 6. do 8. septembra potekalo veteransko državno prvenstvo med posamezniki in dvojicami. Moški bodo med posamezniki tekmovali v kategorijah +30, +40, +50, +60 in +70, med dvojicami pa v kategorijah do 45, do 60 in +60, ženske pa v kategorijah +30, +40, +50 in +60 med posameznicami ter v kategorijah do 50 in +50 med dvojicami. JM 20 Štajerski Šport, rekreacija torek • 3. septembra 2024 Rokomet • Prijateljska tekma Kljub porazu večje zadovoljstvo pri Veliki Nedelji Jeruzalem - Velika Nedelja 35:28 (16:14) JERUZALEM: Ranfl (10 obramb), Zemljič (7 obramb); Sok 2 (1), Bogadi 3, Munda 4, Lukman 3, G. Hebar 1, T. Hebar 8 (3), Šulek, Škrinjar 2, Vincek, Pungartnik 6, Jerenec 3, Mlač Černe 1, Lesjak Korže 2. Trener: Saša Pra-potnik. VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (9 obramb), Bezjak; Grabovac, Tkalčec 2, Borko 5 (1), Toplak 3, Sraga 7, Majhen, Notersberg, Škorjanec, Žunič 10 (1), Potočnjak 1. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. Potek rezultata: 4:1, 6:3, 9:6, 9:9, 12:13, 18:14, 20:15, 24:21, 28:21, 29:25, 32:26, 35:28. Velika Nedelja je proti Jeruzalemu na Hardeku odigrala četrto pripravljalno tekmo. Kljub porazu 1. B-ligaš s svojo igro ni razočaral. Fizična moč in širina igralskega kadra sta bili povsem na strani Ormožanov, kar je tudi rezultiralo s pričakovano zmago domačih. „V napadu smo igrali hiter rokomet, zaradi 'pomanjkanja kilogramov' pa imamo težave v obrambi. Uigranost ekipe je solidna, veseli pa v prvi vrsti, da smo ekipa, ki uživa v rokometni igri. V prvih treh krogih igramo proti najboljšim ekipam v 1. B-ligi, a vseeno upamo na vsaj eno Utrinek s tekme Jeruzalema Ormoža in Velike Nedelje na Hardeku presenečenje," je po tekmi na Hardeku povedal Žiga Borko. Posojeni igralec Jeruzalema k Veliki Nedelji s stilom igranja vse bolj spominja na legendarnega Bojana Čudiča. V taboru zmagovalcev niso bili najbolj zadovoljni. „V 1. polčasu nas je pred zaostankom reševal vratar Filip Ranfl. Prejeli smo preveč lahkih golov, treba se bo hitreje vračati v obrambo. Tudi Celjani, ki so naš prvi nasprotnik v prvenstvu, igrajo zelo hiter rokomet. Na koncu lahko samo rečem, da so v vrstah Velike Nedelje po tekmi lahko precej bolj zadovoljni, kot smo mi. Čaka nas še veliko Kikboks • Kadetsko in mladinsko SP na Madžarskem Taja Šibila podprvakinja sveta Na svetovnem prvenstvu za kadete in mladince, ki ga je organizirala WAKO organizacija, ki jo priznava Mednarodni olimpijski komite, so slovenski tekmovalci nastopali odlično - osvojili so dve zlati, šest srebrnih in pet bronastih medalj. Na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, ki je potekalo od 24. do 31. avgusta, je sodelovalo več kot 3.000 tekmovalcev iz 68 držav. Reprezentanca Slovenije se je predstavila s 37 tekmovalci v štirih disciplinah. Ptujski Klub borilnih veščin je imel v izbrani vrsti eno predstavnico Tajo Šibila, nastopala pa je v dveh disciplinah: point fightingu in light kontaktu. Taja Šibila je bila po odličnih nastopih v letošnjem letu, ko je osvajala najvišja mesta na evropskih in svetovnih pokalih, ena od dveh nosilk tekmovalne liste in je bila v obeh disciplinah v prvem krogu prosta. Ptujčani u Budimpešti Foto: Franc Slodnjak Nogomet • Ženska liga Zgodovinska prva zmaga šumark Foto: Črtomir Goznik Druga tekma sezone se je za igralke ŽNK Aluminij končala z zgodovinsko prvo prvenstveno zmago. Po pričakovanem visokem porazu na uvodni tekmi proti Muri Nona so se igralke ŽNK Aluminij v drugi tekmi pomerile z ekipo MB Tabor. Že po igralski zasedbi se je vedelo, da bodo šumarke v dvoboju novink zelo konkurenčne Mariborčankam, na koncu se je celo izkazalo, da so bile boljše za tri gole. Tako je članska ekipa ŽNK Aluminij prišla do zgodovinske prve prvenstvene zmage v tekmovanjih pod okriljem NZS. Rokomet • Jeruzalem Ormož Priprave končane, zdaj gre zares Foto: Davorin Arnuga dela," je na kratko po tekmi sosedov povedal član Jeruzalema Aljoša Munda. V petek, 6. septembra, ob 19.30 za bikce sledi generalka proti sosedom iz Gorišnice. Tekma bo odigrana pri Veliki Nedelji. UK V light kontaktu je v kategoriji nad 65 kg med starejšimi kadetinjami v četrtfinalu izgubila proti Julii Ilko iz Slovaške. Odlična pa je bila Taja v point fightingu, kjer se je uvrstila v finale. V četrtfinalu je najprej premagala prvakinjo ZDA Ariano Gonzales, v polfinalu pa je prav tako blestela in premagala Quaranto Alessio iz Italije. V finalu svetovnega prvenstva je imela za tekmico Ano Salzburger iz Avstrije, s katero se že nekaj časa izmenjujeta v zmagah. Po prvi rundi je bil rezultat neodločen, v drugi rundi pa je Taja že imela zmago tako rekoč v žepu. Vodila je že za dve točki, 15 sekund pred koncem pa še vedno za eno točko. Nato je Taja v želji, da konča borbo z večjo razliko, naredila napako in v zadnjih sekundah borbe izgubila z rezultatom 6:7. Kljub temu je osvojitev srebrne medalje na njenem prvem svetovnem prvenstvu izvrsten rezultat, zato veljajo njej in njeni ekipi vse čestitke za prikazano. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar, selektor pa je bil Bojan Korošec s trenerji. Na prvenstvu sta uspešno sodila tudi ptujska mednarodna sodnika Aleš Skledar, ki je bil tudi vodja slovenskih sodnikov, ter Matej Šibila. Franc Slodnjak ŽNK Aluminij -MB Tabor 4:1 (2:0) STRELKE: 1:0 Lana Curman (20.), 2:0 Dairine Yahweh Rovšek(40.), 3:0 Eli Bezjak (53.), 3:1 Lina Wolf (54.), 4:1 Tajda Tušek (67.). ŽNK ALUMINIJ: Maša Šibila, Tjaša Jasenc Jakop, Dairine Yahweh Rovšek, Eva Vidovič, Tajda Tušek (od 79. Anamari Lia Turk), Marija Gvero, Eli Bezjak, Maša Potočnik (od 72. Ana Kurnik), Lana Curman (od 79. Zoja Kramer), Ana Fluher (od 62. Ana Lenka Bedrač Plazovnik), Lara Knuplež (od 72. Barbara Krivec). Trener: Se-bastjan Jambriško. Glede na tekmo z Muro je trener Jambriško opravil štiri menjave v začetni enajsterici. „Proti Taboru smo odigrali precej bolj napadalno kot na prvi tekmi z Muro, kar se je obrestovalo z več priložnostmi in tudi štirimi doseženimi goli. Dosegle so jih štiri različne igralke, kar je zame kot trenerja dobrodošla informacija, da ne sloni vse na eni sami igralki ali dveh. Rokometaši Jeruzalema so v pripravljalnem obdobju odigrali sedem pripravljalnih tekem. Proti Svišu (31:24), AON Fiversom (29:20), Albatro Siracusi (27:23) in Veliki Nedelji (35:28) so zabeležili zmage, proti Varaždinu (obakrat 28:32) in Čakovcu (27:37) pa so doživeli poraze. „Majhne poškodbe so nam v času priprav delale največ težav. Nikakor nam ni uspelo zaigrati v popolni zasedbi. V napadu delujemo solidno, igra v obrambi pa je še daleč od želene. Tudi z zadnjo predstavo proti Veliki Nedelji ne moremo biti zadovoljni. Zdaj je pred nami še teden dni priprav, ki jih bomo posvetili prvemu nasprotniku Celju. Pivovarji so v času priprav igrali odlično, čeprav imajo zelo prenovljeno ekipo. Naša želja je, da v Zlatorogu prikažemo čim boljšo igro in se čim dlje upiramo domačinom, ki je v vlogi favorita," je o pripravah in prvem nasprotniku v državnem prvenstvu spregovoril povratnik po poškodbi David Bogadi. Ekipi Jeruzalema in Celja bosta letos Slovenijo zastopali v evropskem EHF pokalu. Ormožane v soboto, 14. septembra, ob 18.00 čaka že prvi evropski nastop - na Hardek prihaja litovski Granitas. Pred Litovci bodo Ormožani v 1. krogu DP v soboto, 7. septembra, ob 18.00 zaigrali v Zlato-rogu, že v sredo, 11. septembra, ob 19.00 pa v 2. krogu v Ormož prihaja Koper. Tako bo Jeruzalem Ormož septembra odigral kar šest tekem, štiri v DP in dve v evropskem EHF pokalu. „September bo res poln tekem. Verjamem, da smo dobro pripravljeni na takšen ritem tekem. Lepo je igrati Evropo, vendar ta prinaša tudi veliko pasti. Me prav zanima, kako bomo usklajevali igranje na dveh frontah. V Evropi si želimo napredovanja v 2. krog, v državnem prvenstvu je želja vsaj zlata sredina," je o pričakovanjih v taboru Jeruzalema spregovoril trener Saša Prapotnik. Priprave so končane, zdaj gre zares. Srečno v evropski sezoni! Uroš Krstič Karate • Ricardo Žibrat Prleke s karatejem navdihuje že štiri desetletja Med letošnjimi dobitniki priznanja županje občine Ljutomer Olge Karba je tudi Ricardo Žibrat, ki se s karatejem ukvarja že od otroštva. Tovrstni borilni šport se je v Prlekiji množično začel uveljavljati s prihodom Žibrata iz Žalca, ki se je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja po končani srednji šoli s starši preselil v Prlekijo. Takrat je začel osnove karateja prenašati na druge, kar počne nepretrgoma že štiri desetletja. Ricardo, za znance in prijatelje Riki, se je s karatejem srečal leta 1977, ko je začel trenirati in tekmovati. Bil je med najboljšimi v svoji kategoriji, kolajne pa je pobiral na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V zadnjih štirih desetletjih so pohvale vredni predvsem rezultati, ki jih je kot trener dosegel s tekmovalci ljutomerske karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer. Mnogi so se prav pod njegovim vodstvom okitili z naslovom državnega prvaka ter dosegali izjemne rezultate doma in v tujini. Odlično se je znašel tudi kot sodnik - na domačih blazinah že od leta 1995, mednarodni sodnik pa je postal leta 2008 - saj se v tej vlogi pogosto pojavlja na vidnejših evropskih tekmovanjih. NŠ Z nekoliko manj agresivnimi tekmicami smo lahko pokazali več kombinatorike in posledično lepšo igro, vidna je bila velika želja po dokazovanju. Ob ugodnem izidu je priložnost dobilo pet igralk s klopi, ki so prav tako dodale svoj delček k zmagi. Ob tem bi poudaril, da je še nekaj igralk ostalo brez nastopa, ker jih enostavno ne moremo vpisati v zapisnik toliko, kolikor bi jih želeli. Ta številčnost je razveseljiva in to so za nas 'sladke skrbi'. Veseli nas, da so dekleta pripravljena trenirati in si želimo, da tako ostane tudi v prihodnje," je po srečanju dejal trener ženske članske vrste Aluminija Sebastjan Jambriško. M REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - MB Tabor 4:1 (2:0), Mura Nona - Radomlje Medex 5:1 (3:1), Gažon Le-Log - Cerklje 1:6 (0:4), Ljubljana - Olimpija Ljubljana 1:5 (0:2), Krim - Primorje Tosla Nutricosmetics 3:4. (1:3). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 2 0 0 18:1 6 2. MURA NONA 2 2 0 0 15:1 6 3. PRIMORJE TOSLA 2 110 5:4 4 4. KRIM 2 10 1 9:5 3 5. CERKLJE 2 10 1 6:2 3 6. RADOMLJE MEDEX 2 10 1 2:5 3 7. ALUMINIJ 2 10 1 4:11 3 8. LJUBLJANA 2 0 1 1 2:6 1 9. MB TABOR 2 0 0 2 2:10 0 10. GAŽON LE-LOG 2 0 0 2 1:19 0 55. festival NZG Ptuj 2024 Polke in valčki življenja in ljubezni Deset narodno-zabavnih ansamblov, deset različnih zgodb in ena skupna zgodba, ljubezen do naro-dno-zabavne glasbe, do življenja in ljubezni, spoštovanja, ki naj bo edino hranilo vsem skupaj, to je tudi skupno sporočilo vseh na letošnjem, že 55. festivalu narodno-za-bavne glasbe na Ptuju, zibelki teh festivalov v slovenskem prostoru. Na novem ptujskem narodno-za-bavnem odru, v Rimskem kampu Poetovio v Štukih, bomo 6. sep- tembra, če bo vreme slabo, pa v dvorani Campus na Ptuju, lahko slišali deset novih polk in valčkov, ki bodo obogatili že tako bogato zakladnico slovenske narodno-zabav-ne glasbe. Vedno znova razveseljuje dejstvo, da na oder najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe prihajajo vedno novi ansambli, ki prinašajo nov veter v jadra te scene. V večini jih sestavljajo izobraženi glasbeniki, ki želijo temu zvenu oz. žanru dati največ, kar se v glasbi lahko da, vrhunsko instrumentalno in vokalno interpretacijo. Letošnji nastop pa še posebej veseli zaradi večje kvintetovske zasedbe. Prav vsi pa bodo imeli močno podporo tudi v občinstvu, ki zna ceniti staro in novo na slovenski narodno-za-bavni sceni, nove skladbe, s katerimi tekmujejo ansambli za festivalske nagrade, in skladbe največjih ustvarjalcev slovenske narodno-za-bavne glasbe, zakladnice največjih na tem področju, kot so Bratje Avsenik, Lojze Slak, Franc Mihelič in nekateri drugi. Veliko jih je, ki so spisali festivalsko in siceršnjo zgodbo slovenske narodno-zabav-ne glasbe. Ptujski festival pa je tudi poklon vsem njim. Tudi na 55. Festivalu NZG Ptuj 2024 bodo za kipec Orfeja tekmovali kvinteti in nekvintetovske zasedbe, o čemer bo odločila strokovna komisija za glasbo. Odločila pa bo tudi o prejemnici ali prejemniku Korenove plakete, ki jo lahko prejme tudi pevska skupina. Strokovna komisija bo izbrala tudi najboljše besedilo med letošnjimi festivalskimi skladbami. Občinstvo na prireditvenem prostoru pa bo odločalo o najboljši skladbi letošnjega festivala, njihove glasove bodo prišteli k rezultatom radijskega glasovanja. Zagotovo pa bodo festivalske skladbe našle pot do vseh ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. MG Kolofon 55. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2024 - priloga Štajerskega tednika Ptuj, 3. september 2024 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Majda Goznik, Črtomir Goznik in arhiv ansamblov Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj cradioPTUI štajerski RADIO VESELJAK STANA vrideo production Revijalni ansambel 55. festivala NZG Ansambel Štrk V revijalnem delu 55. Festivala NZG Ptuj 2024 bo nastopil ansambel Štrk. Letošnje leto je tudi jubilejno leto za ansambel iz Ljutomera, ki deluje od leta 1994. Gre za enega redkih narodno-zabavnih ansamblov, ki izvaja tudi zabavno glasbo, v pokrajini ob Muri. Ob 30-letnici so pripravili praznični program, z več koncerti po različnih krajih, ki ga bodo sklenili z velikim koncertom. „Kot promotorji Ljutomera in Prlekije po vsej Sloveniji, pa tudi izven meja naše države, smo in še bomo koncertirali po različnih krajih, veliki finale pa si želimo deliti z domačim občinstvom. Koncert, ki bo zadnjo nedeljo v novembru, bo nepozabna zabava za vse generacije ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, kar ansambel Štrk že vseskozi dokazuje na podobnih dogodkih povsod, kjer igramo," še posebej poudarja vodja ansambla Milan Lebar. Štrki so ob 30-letnici v dobri kondiciji, kot pa je videti po sestavu ansambla, tudi vse mlajši. Ob koncu lanskega leta sta se jim pridružila nova člana: pevka Larisa Majcen in kitarist Rene Črešnar. „Tako sedaj ansambel Štrk sestavljamo: Benjamin Majc (harmonika), tudi glavni moški vokalist, Miha Kirbiš (basist), Simon Novak (trobenta), Rene Črešnar (kitarist), Milan Lebar (klarinetist), edini od ustanoviteljev ansambla pred 30 leti, kot češnja na torti pa pevka Larisa Majcen. Vsi smo tudi vokalisti in instrumentalisti pri izvajanju zabavne glasbe, ki jo enakovredno izvajamo na svojih nastopih," so se predstavili člani ansambla Štrk v pomlajeni zasedbi. Nastopajo na veselicah, porokah, maturantskih plesih, zaključkih in drugih veselih dogodkih. V tridesetih letih so se predstavili občinstvu po vsej Sloveniji, večkrat so gostovali tudi na tujem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Doslej so izdali sedem kaset oz. zgoščenk. V uspešni zgodbi tridesetletnega delovanja pomembno mesto zavzemajo tudi festivalske nagrade. Veliko jih je bilo, vse pa jim pomenijo izredno veliko. Večkrat so slavili tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, na katerega jih spominjajo štiri zlate Orfejeve značke, nagrade za najboljša besedila pesmi, nagrade občinstva in Korenova plaketa za najboljšo pevko festivala leta 2000, ki jo je prejela pevka Vika Kolarič. Sploh je ptujski festival odigral pomembno vlogo v rasti ansambla Štrk. Tako je leta 2001 prejel posebno priznanje Radia-Tednika Ptuj za največ osvojenih zlatih značk. Svojo kakovost pa so dokazali tudi na nekaterih drugih festivalih narodno-zabavne glasbe in zabavne glasbe kot tudi v Števerjanu, na festivalu Slovenska polka in valček, festivalu narečnih popevk. Tudi nastop v revijalnem delu 55. ptujskega festivala bo imel praznični prizvok. 22 Štajerski 55. festival NZG Ptuj 2024 torek • 3. septembra 2024 mm tSmmlm RPALKE NAJBOLJŠE, KAR LAHKO PONUDITE VAŠEMU DOMU! IBLO d.o.o. I Vinarski trg 3 I Ptuj 02/ 78 06 430 www.iblo.si v. ■s^aE torek • 3. septembra 2024 55. festival NZG Ptuj 2024 ŠtajerskiTEBHlK 23 Ansambel Občutek Ansambel je začel z delovati v začetku leta 2019. Štiričlanska zasedba prihaja iz Posavja: Jernej Cvek in Mitja Župevc (harmonika), Dejan Novak (ritem kitara) in Matic Kozole (bas kitara, včasih jo zamenja za bariton). Vsi člani tudi pojejo. Nastopajo po vsej Sloveniji, za zabavo poskrbijo na veselicah, porokah, okroglih obletnicah ter presenečenjih. Njihov repertoar vključuje vse od priljubljenih domačih viž do zabavne glasbe ex-jugo ter plesnih hitov, vedno tudi poskrbijo, da je vzdušje nepozabno, živahno, sproščeno in polno energije. „Našo avtorsko glasbo ustvarjajo priznani slovenski avtorji, ki se osredotočajo na izpovedna in čustvena besedila, največkrat o ljubezni. Posebno pozornost namenjamo lepoti besedila, pri čemer se izogibamo kletvicam, da je glasba primerna za vse generacije. Naša uspešnica Vse bi rade je osvojila srca mnogih, prav tako pa tudi priredba Pivska noč, ki izhaja iz bogate tradicije Ansambla bratov Poljanšek. Zgoščenk ne izdajamo, osredotočamo se na ustvarjanje kakovostnih videospotov, ki dodatno obogatijo našo glasbo in jo približajo širšemu občinstvu. Naša glasba prinaša pozitivno energijo in povezuje ljudi z močnimi sporočili," so o svoji glasbi povedali člani ansambla Občutek. Festivali narodno-zabavne glasbe zanje pomenijo ohranjanje bogate tradicije in spoštovanje do glasbene dediščine, ki jo prenašamo iz generacije v generacijo. Na odrih teh festivalov so zrasli številni priznani ansambli, zato je biti del te zgodbe zanje velika čast. Na 55. festival NZG Ptuj 2024 so se prijavili, ker so si vedno želeli enkrat stati na tem odru, se pridružiti vrhunskim izvajalcem te glasbene zvrsti. To je zanje priložnost, da pokažejo svojo ljubezen do glasbe in prispevajo k bogastvu narodno-zabavne kulture. „Naša tekmovalna pesem nosi naslov Preproste stvari, za katero je melodijo ustvaril Gregor Gramc, besedilo pa Matej Kocjančič. Gre za polko, ki nas opominja, da v hitrem tempu življenja premalokrat cenimo tiste drobne, preproste stvari, ki prinašajo največje veselje in zadouoljstuo. Druga skladba, s katero se bomo predstauili, je Nocoj ga pijemo, ki prihaja iz zakladnice narodno-zabaime glasbe. Pesem gouori o rojstuu hčerkice. Pesem nas spominja na radosti in čustua, ki spremljajo takšne življenjske dogodke," je letošnji nastop na ptujskem festiualu predstauil Mitja Zupeuc. I 1 " v. ■J X Ansambel Lesarji Foto: zasebni arhiv Člani ansambla Lesarji, ki prihaja iz okolice Litije, kjer se redno dobivajo na vajah in kjer odigrajo tudi večino nastopov, so: Anže Zaman (bas kitara, vokal), jan Skarja (ritem kitara, vokal) in Timotej Bučar (harmonika, vokal). Nastopajo povsod, kamor jih povabijo. Najraje pa igrajo na veselicah, kjer se po njihovem mnenju tudi najbolje izkažejo. Igrajo za mlade in starejše, moderno in tudi starejšo glasbo. Ker so trio brez pevke in ker prihajajo iz okolja, kjer po večini prevladujeta dolenjska glasba in družba, velik del njihovega narodno-zabaimega repertoarja sestavljajo skladbe iz Slakove zakladnice. Njihovo glasbo ustvarja več avtorjev. Začeli pa so zelo plodovito. Sami so namreč ustvarili svoje prve štiri skladbe, avtor melodij in besedil je bil jan. Največ pa sedaj sodelujejo s člani skupine Gadi in Igorjem Pirkovičem. Navdušil jih je tudi Uroš Steklasa, ki je autor skladbe Odšla. V zadnjem času je njihova najpopularnejša skladba z naslovon Kelnarca Spela, če odštejejo skladbo s ptujskega festivala. Pojejo jo tako mladi kot tudi starejši, še posebej pa tisti, ki poznajo kakšno kelnarco Spelo. „Festivali narodno-zabaime glasbe za nas pomenijo super izkušnjo. Z veseljem vsako leto znova pridemo na Ptuj, da navežemo nove stike, spoznamo nove ljudi in kakšno rečemo s prijatelji, ki jih poznamo že od prej. Seveda so festiuali tudi nekakšen kazalnik, česa so ansambli sposobni. Poleg tega pa je tudi užitek za spremembo kdaj pa kdaj stati na odru, ki u prui ursti ni namenjen ueseljaštuu in zabaui, temueč umirjenemu poslušanju praue dobre slouenske glasbe," poudarjajo Lesarji. Na letošnjem festiualu se bodo predstauili s simpatično izpouedno polko z naslouom je ona tu doma? Napisala sta jo Igor Pirkouič in Anže Zaurl, aranžma pa sta skupaj ustuarila Anže Zaurl in Primož llouar. Skladba gouori o fantu ki je noro zaljubljen u dekle, toda na zmenku nima sreče, saj jo mama pokliče, še preden bi se lahko use srečno končalo. Fant potem neutrudno trka po uratih in išče to nesojeno ljubezen, dokler mu na koncu le uspe, nakar srečno skupaj nadaljujeta suojo pot. Za drugo skladbo so izbrali skladbo skupine Slapoui Najlepše je doma, ker je noro dobra pesem, poue use to, kar tudi sami mislijo in čutijo in ker jim je glasba skupine Slapoui tudi po stilu zelo blizu in ušeč. 24 Štajerski 55. festival NZG Ptuj 2024 torek • 3. septembra 2024 Mladi asi in Saša Zamernik Mladi asi so klasičen narodno-zabavni kvintet s pevko in pevcem, katerega začetki segajo v leto 2021. Od začetka letošnjega leta je to ptujski pevski tandem, saj tako Alen kot Nuša prihajata s Ptujskega. Avsenikove polke in valčki so njihovo srce, druge skladbe z bogate zakladnice slovenske narodno-zabavne glasb ter domače in tuje zabavne, popularne priredbe pa krila, s katerimi radi poletijo med svoje poslušalce. V zadnjem času pa v svoj repertoar vključujejo tudi priredbe iz zakladnic. Odlikujejo jih dobra energija, sproščenost in igrivost, ki nastanejo, ko se na odru skupaj znajdejo Zasavci, Dolenjc, Savinjčan ter Štajerci. Skupaj so kot eno, dobri prijatelji tudi izven odrskih luči, skupaj so Mladi asi: Nik Vozelj (harmonika), Tom Kladnik (ritem kitara), Gašper Bizjak (bariton), Teodor Maurer (trobenta), Blaž Markošek (klarinet) ter Nuša Zelenjak in Alen Krajnc (vokal). Stati na ptujskem odru je zaradi njegove dolgoletne zgodovine posebna čast in odgovornost, zato se nastopa res iskreno veselijo. Vseh svojih dosedanjih nastopov se radi spominjajo, še posebej pa leta 2022, ko je njihov pevec Alen Krajnc prejel nagrado za najboljše besedilo njihove avtorske pesmi z naslovom Odpuščanje ljubezni, na kar so ansambel in avtor zelo ponosni. Zelo uspešni pa so bili tudi na festivalu v Oplotnici, kjer so lani prejeli prvo nagrado občinstva in plaketo Bratov iz Oplotnice za poskočno polko Tebe sem izbral. „Besedilo in melodijo poskočne tekmovalne polke z naslovom Spomin na naju je napisal Uroš Steklasa, aranžma pa Gašper Konec. Polka pripoveduje o nostalgičnih spominih na poletno ljubezen zaljubljenega para ob morju. Dekle se spominja, kako je s fantom brezskrbno uživala v toplih dneh, daleč od vsakdanjih skrbi, in hrepeni po tem, da bi te trenutke znova doživela. Skrito sporočilo pesmi poudarja moč spominov, ki nas povezujejo s preteklostjo in nas opominjajo na pomembnost ljubezni in sreče v življenju. Iz zakladnice narodno-zabavne glasbe pa smo izbrali ikoničen valček Tebi, Slovenija, ki ga je v originalu izvajal Ansambel Slovenija. Predstavili ga bomo v novi kvintetovski priredbi, ki je delo Martina Juharta, s katerim veliko sodelujemo," je povedal Alen Krajnc. Na odru ptujskega festivala pa ne bomo videli pevke Nuše Zelenjak, ki je zbolela, zato so se odločili za projektno sodelovanje s pevko Sašo Zamernik in bodo nastopili kot ansambel Mladi asi in Saša Zamernik. Zagotovo bo njihov nastop še odmeimejši, še bolj srčen kot sicer, saj bodo peli tudi za Nušo, da bi se čim prej vrnila na oder, med svoje glasbene in siceršnje prijatelje. Tudi odraz velike solidarnosti med glasbeniki, ki si vselej pomagajo, ko je to potrebno. KOMUNALA PTUJ KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D. Puhova ulica 10, SI - 2250 Ptuj, Slovenija Tel: 02/787 51 11 info@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si Urejanje okolja: * košnja trave * rezanje okrasnega grmičevja * nasaditve okrasnih in sadnih rastlin * obrezovanje dreves s pomočjo dvigala * vzdrževanje zelenih površin nI v\ Ansambel Prisrčniki Na sceni je od leta 2017, izhaja iz Slovenskih goric. Vmes se je sicer že marsikaj spremenilo, ljubezen in spoštovanje do domače glasbe pa ostajata za vedno v srcu vseh članov, poudarjajo. Člani so: Mihael Taužič (trobenta, vodja ansambla), Andrej Marovšek (klarinet, vokal), Danijel Kosi (harmonika, vokal), Tomaž Marko (kitara, vokal), Domen Cerar (bariton, kontrabas, vokal) in Živa Zohar (vokal). Vikende večinoma preživijo na porokah in veselicah. Tu so se nekako najbolj našli in se tudi najbolje znajdejo, pravijo. Veseli pa so tudi, če jih kdo kdaj povabi na kakšno manjšo zabavo, rojstni dan ali podobno. Povsod pa nastopajo z največjim veseljem in razveseljujejo zbrano družbo. Imajo zelo obširen repertoar narodno-zabavne in zabavne glasbe. Pri narodno-zabavni glasbi je predvsem na štajerskem koncu najbolj dobrodošlo to, da imajo tako klavirsko harmoniko kot tudi frajtonarico. Pri zabavni glasbi pa poskušajo obuditi čim več dobrih starih slovenskih pesmi, česar se ljudje neverjetno razveselijo. Igrajo pa tudi tujo zabavno glasbo. Polka Male, a velike stvari, s katero se letos predstavljajo na ptujskem festivalu, je njihova že dvanajsta skladba. Avtor melodije in aranžmaja je Martin Juhart, besedila pa Tadeja Hlebš Salobir. Skladba govori o malih stvareh v življenju, ki so dejansko veliko večje, kot se sami zavedamo. To vedno bolj pozabljamo, zato je pomembno, da o tem vsaj pojemo. Poljub, objem, dotik, pogled, beseda, vse to so male stvari, ki ne stanejo nič, vendar pomenijo zelo veliko. „Menimo, da so festivali narodno-zabavne glasbe zelo pomembni za ohranjanje naše tradicionalne glasbe. Čeprav mogoče festivali vseeno nekoliko izgubljajo proti vsem socialnim omrežjem, ki nas obkrožajo, pa je vseeno za nas to neke vrste notranje zadovoljstvo, ko vemo, da smo z udeležbo na festivalu mogoče pa vseeno dodali delček k mozaiku slovenske narodno-zabavne glasbe, s tem pripomogli k ohranjanju našega čudovitega in edinstvenega glasbenega sloga. Festival NZG Ptuj je seveda eden najpomembnejših festivalov v Sloveniji, še posebej za nas, ki smo kvintetovska zasedba. Sodelovali smo že lani, zato smo se prijavili še letos. Druga skladba, ki smo jo izbrali iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe, pa je valček Če prideš nazaj. Čudovit in čuten valček Ansambla bratov Avsenik, s katero ne moreš razočarati nobenega občinstva," so povedali člani ansambla Prisrčniki. Storitve: * izvedba zunanje ureditve objektov * izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov * izgradnja komunalne infrastrukture * strojni izkopi in prevozi * izgradnja pločnikov in asfaltiranje dvorišč * črpanje in odvoz fekalij * kemijska in mikrobiološka analiza vode za zunanje vodnjake Obilo glasbenih užitkov na 55. festivalu narodnozabavne glasbe Ptuj 2024! arhiv torek • 3. septembra 2024 55. festival NZG Ptuj 2024 ŠtajerskiTEBHlK 25 Srčni muzikanti Gre za klasičen kvintet s pevko, ki igra za vse generacije. Njihov sedež je v Jurovskem Dolu, delujejo od leta 2013. „Najstarejši je Izidor, družinski človek, klarinet in glasba mu ne data miru. Vse bolj ugotavljamo, da ima naš Izi tisti pravi rokovski glas, ki se dobro preliva v tovrstne zvrsti. Boris je fant s kitaro in s kamero v roki. On skrbi, da se naši vlogi posnamejo in objavijo. Robi s trobento, z bobni in ozvočenjem, je tudi vodja ansambla. Poleg glasbe je športnik, saj svoj poklic opravlja kot učitelj športne vzgoje, v srcu pa je pravi Štajerec. Aljaž pri nas uporablja bas kitaro in bariton. Pravi da je optimist, ki mu ni vseeno. Aljaž tudi skrbi, da so naša trobila in pihala v top formi. Službeno obveznost opravlja kar doma, saj imata z očetom lastni servis pihal in trobil. Matej je najmlajši in najnovejši član, ki s svojo klavirsko harmoniko in frajtonarico obvladuje malo morje skladb. Larisa je najlepši glas in stas ansambla, ki zadnje čase veliko energije posveča svoji družini," so se predstavili Srčni muzikanti. Največ igrajo na Štajerskem in Koroškem. Imajo že nekaj lastnih skladb. Največji uspeh so dosegli s skladbo Za vedno skupaj, s katero so bili v finalu SPV 2022 tretji, ter s skladbo Da lahko bi te spet srečala, s katero so osvojili dve nagradi na festivalu Guštanj. Njihove skladbe so še: Naša klinika, Nocoj s teboj, Na jasi, Dragi sin, Poljubček je treba dati prav, V glasbi je zaklad, Del mojega srca, Moja boš le ti in druge. Sodelujejo z različnimi avtorji narodno-zabavne glasbe. Največ skladb in aranžmajev sta jim napisala mojstra te zvrsti Martin Juhart in Luka Krof, besedila jim zadnje čase piše Matej Trstenjak. Dve skladbi je skovala tudi njihova Larisa, na kar so ponosni. Udeležba na festivalu pomeni predvsem možnost predstavitve lastnega dela. Festivale potrebuje tudi narodno-zabavna glasba sama, boljše promocije skorajda ni, pravijo glasbeniki. „Vsi vemo, kaj pomeni ptujski festival v narodno-zabavnih vodah, zato smo veseli in ponosni, da bomo letos del tega dogajanja tudi mi. Pripravili smo tekmovalno polko, polno energije, z naslovom Angel ali vrag. Avtorji skladbe so: Primož Ilovar (melodija), Matej Trstenjak (besedilo) in Martin Juhart (aranžma). Pesem pripoveduje o tem, kakšni smo lahko moški, včasih sladki, prijazni in ustrežljivi, včasih lahko tudi malo nagajivi in nespretni, ampak na koncu punce enostavno ne zmorejo brez moških. Druga skladba, s katero se bomo predstavili, pa je čudovit valček Zlatolaska, ki jo v originalu izvaja Ansambel Igor in Zlati zvoki," je povedal Robert Črnčec. (fñ * Foto: zasebni arhiv Šmarnogorski kvintet Gre za mlado narodno-zabavno kvintetovsko zasedbo, ki nastopa od marca 2022. Sedež ansambla je v vasi Tacen, sicer pa ansambel izhaja izpod Šmarne gore. Člani so: Matic Toplak (harmonika), tudi vodja ansambla, ki prihaja iz Tacna, Jurij Bastarda (ritem kitara) je iz Vrzdenca, Nace Remih (bariton, kontrabas) iz Zaloga, pevka je Ana Plahutnik (Spodnje Stranje), pevec Žan Avbelj (Mengeš), Jernej Korbar (Trebnje) je klarinetist, iz Lenarta pa je trobentar Blaž Trobas. Predvsem izvajajo Avsenikove skladbe, občasno pa tudi glasbo drugih izvajalcev, kot so Alpski kvintet, Ansambel Saša Avsenika in legendarni ansambel Štirje kovači. Nastopajo na festivalih, glasbenih večerih, različnih zabavah, porokah in ob drugih priložnostih. Trenutno imajo dve avtorski skladbi: Pogumno na ples in Ljubezen vedno najde pot, ki jo bodo predstavili tudi na letošnjem ptujskem festivalu. Izdali so tudi skladbo Lep spomin je nate, mati, ki jo je Matic Toplak obudil od dedkovega brata Janeza Kranjca, saj ima velik družinski pomen. Skladbe Šmarnogorskega kvinteta večinoma ustvarjata Tomi Budin (melodija) in Bernard Miklavc (besedilo). Festivali narodno-zabavne glasbe jim predstavljajo dodatno izkušnjo na glasbenih odrih, saj imajo zelo posebno noto vzdušja in adrenalina. Veliko ansamblov se istega dne zbere na enem mestu, z različnimi skladbami in zgodbami za občinstvo, kar po njihovem mnenju daje festivalom ta čar. Na Festival NZG Ptuj 2024 so se prijavili predvsem iz želje po novih izkušnjah še na drugih prizoriščih. „Naša tekmovalna skladba, valček z naslovom Ljubezen vedno najde pot, je bila v nastajanju že dobro leto. Za melodijo smo prosili našega prijatelja Tomija Budina, avtor besedila je Bernard Miklavc. Skladba pripoveduje zgodbo o mladem paru, ki ju je združevala ljubezen do gora in mladostna zaljubljenost. Zaradi spleta okoliščin sta orala raziti, saj je fant moral oditi na delo v tujino. Po letih čakanja in hrepenenja po skupnih trenutkih v gora je ljubezen našla pot. Sedaj se starejši par spominja preteklosti in poti, ki sta jo prehodila. Neizmerno sta hvaležna drug za drugega in za to, da sta še vedno skupaj v objemu gora. Za drugo skladbo pa smo izbrali poskočno polko Moj fant je veternjak (Slovenski muzikanti), saj menimo, da je primerna za popestritev večera na Ptuju," je povedal vodja ansambla Matic Toplak. Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi ^nskih Meti, gostiln, viničarijin kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptujin ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na LV. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ 26 Štajerski 55. festival NZG Ptuj 2024 torek • 3. septembra 2024 Foto: zasebni arhive tnsambel Izbira Gre za štiričlansko narodno-zabavno zasedbo z značilnimi štiriglasnim petjem. Člani so: Jan Forštnarič (kitara, vokal), Vid Horvat (harmonika, vokal), Luka Šlamberger (bariton, bas kitara, vokal) in Jan Alexander Habjanič (pevec). Prihajajo od Sv. Tomaža, Markovcev, Skorbe in Apač. Ansambel Izbira je eden najmlajših, če ne najmlajši narodno-zabavni ansambel, ki bo letos nastopil na 55. ptujskem festivalu, delujejo od januarja letos. Nastopajo na okroglih obletnicah, porokah, veselicah in ob drugih priložnostih, na manjših in večjih odrih. Kot narodno-zabavni ansambel dajejo poudarek narodno-zabavni glasbi, ki jo zelo cenijo in spoštujejo. Igrajo pa tudi zabavno glasbo: slovensko, hrvaško in angleško. Glasbo ustvarjajo sami ali pa jim jo pišejo drugi avtorji. Izdali bodo svojo prvo skladbo. V prihodnje pa jih želijo izdati še več. „Festival NZG Ptuj 2024 nam pomeni večji, bolj spoštovan oder ter oder, na katerem lahko pokažemo, da se rudimo in da imamo veliko strast do glasbe. Veselimo se in komaj čakamo, da zapojemo in zaigramo z odličnimi ansambli, ki bodo nastopili na letošnjem, 55. festivalu. O prijavi na ptujski festival je odločila želja po izzivu, nekem novem cilju, ki nas vedno vleče naprej. Naši tekmovalni skladbi, valčku, je naslov Kako naj ti rečem. Glasbo in besedilo je napisal Anej Florjanič, aranžma pa sami, torej ansambel Izbira. Pesem govori o paru, v katerem dekle želi drugeg fanta zaradi denarja. Če bo tako razmišljala še naprej, bo hitro ostala sama ter razočarana. Druga skladba, ki jo bomo zaigrali, pa je polka z naslovom Dvigni zlato kupico, ki sta jo napisala Ivan Sivec in Miro Klinc," so pred 55. ptujskim estivalom povedali člani ansambla Izbira, ki jih krasita dobra volja in predsem odlično prijateljstvo. Na festivalskem nastopu želijo dati vse od sebe, 120 odstotkov sebe, skratka maksimalno, vso energijo, ki jo premorejo. Do konca leta jih čaka še več nastopov, javnih in zasebnih, pa tudi nekaj lepih praznikov, ki jih bodo preživeli s svojimi najdražjimi, ki jih zelo podpirajo pri njihovi glasbeni poti. Original harmonika RUTAR GmbH 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija Tel.: +386 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR Anja Hameršak s prijatelji Kvintetovska zasedba Anja Hameršak s prijatelji je nastala v letu 2024 na pobudo vodje ansambla Anje Hameršak, ki prihaja iz Zavrča, kjer je tudi sedež ansambla. Vodja ansambla je aktivna članica Društva pesnikov slovenske glasbe, največ svojih besedil je ustvarila na področju narodno-zabavne glasbe. V preteklosti je nastopala z različnimi ansambli. Zaradi želje po ustvarjanju avtorske glasbe in ljubezni do narodno-zabavne glasbe se je odločila ustanoviti kvintet, saj je že od zgodnjega otroštva ljubiteljica Avsenikove glasbe in Eme Prodnik. Svoje moči so združili Štajerci, Gorenjci in Prekmurci, na kar so še posebej ponosni, saj verjamejo, da glasba ne pozna meja. Ansambel se redno srečuje na vajah v Slovenski Bistrici, od koder prihaja njihov mentor Martin Juhart, s katerim odlično sodelujejo. Člani so: Anja Hameršak (vokal, vodja ansambla), Miha Kirbiš (bas kitara, bariton), Jure Lešnik (klarinet, vokal), Alen Pivar (klavirska harmonika), Tadej Postružnik (trobenta) in Blaž Stopar (kitara, vokal). Na letošnjem ptujskem festivalu se bodo širši javnosti predstavili prvič. Narodno-zabavna glasba ima v srcih vseh članov prav posebno mesto: z njo so odraščali, z njo želijo živeti. Njihov repertoar sestavljajo večne Avsenikove melodije in tudi druge skladbe domačih in tujih ansamblov. „Festivali narodno-zabavne glasbe nam veliko pomenijo. Pomembni so iz več razlogov, zlasti pa v kontekstu ohranjanja kulturne dediščine in identitete. Festival NZG Ptuj nas navdušuje že vrsto let. Zanj je značilno pristno glasbeno vzdušje, ki združuje generacije v ljubezni do svoje kulturne identitete. Ptujski festival je za nas pomemben dogodek, ki ne le ohranja in spodbuja narodno-zabavno glasbo, ampak tudi bogati kulturno življenje Ptuja in širše regije. Za prijavo na 55. Festival NZG Ptuj smo se odločili zaradi ljubezni do glasbe, ki jo ustvarjamo, in ker se želimo predstaviti širši publiki. Nekateri izmed nas smo že kot otroci sanjali o tem, da bi nekega dne stopili na njegov oder. Predstavili se bomo s tekmovalno pesmijo z naslovom Očetu, ki je naša prva avtorska skladba. Gre za valček, ki sta ga ustvarila Martin Juhart in vodja ansambla Anja Hameršak. Govori o minljivosti življenja, avtorica besedila ga je posvetilu očetu Janku, ki je rojen na dan, ko je bil leta 1969 na Ptuju prvi ptujski festival," so povedali člani ansambla Anja Hameršak s prijatelji. Za netekmovalno skladbo pa so izbrali skladbo Ansambla bratov Avsenik Narodna noša. ti h n ! C «a / iT Ji KT ■ ^ ^ äh » > i t RENAULT AUSTRAL AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Domova 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-llčarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. KULTURNI MOZAIK MAJŠPRRK Abonmajska sezona 2024/2025 Program sezone: ii. oktober 2024. «ti 10.00 - hirtmvno gledatim Aínrííw! PríiKtséa na irmtgráhú j«, november »mg. ob imp - Klemen Slakonja £L NAČRTOVANJE, ' IZVAJANJE IN -VZDRŽEVANJE VODNIH OBJEKTOV, KOMUNALNE HIDROTEHNIKE TER „_ OBJEKTOV VARSTVA OKOLJA. •V DRAVA * ■ k ■ .» VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.o.o. .. 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 3. septembra 2024 13. september 2024yOdn5. do 19r ure ^g^garkirišču QcewW Ptuj (vhod Tuš) ^ JH _ ^ZA____ Omogočimo usem otrokom brezskrbno otroštuo Pošlji o ■l J Ä\ 7A\ BaSmO Oocenter Ptuj ^m--"-Jk ffötohtarti ilkos F E I L J i tus Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ____________________________jfcfi._________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj JESENSKA POSLASTICA - PELJEŠAC, OREBIC - i ... t " - • DOŽIVELI BOMO: • mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero • obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov • Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač 25.-29. september Imotski, slikovito mesto s kamnito arhitekturo in sredozemsko klimo, le 50 kilometrov od morja. Tu bomo občudovali trdnjavo Topana iz turškega obdobja ter slavna Imotska jezera, vključno z najglobljim kraškim jezerom v Evropi, Rdečim jezerom, in priljubljenim Modrim jezerom. Pot čez Pelješki most nas bo vodila do mesta Orebic, ki ga krasita frančiškanski samostan Gospa od Andela in zbirka pomorskega muzeja, ki pričuje o bogati zgodovini slavnih pomorščakov. V Stonu bomo obiskali obnovljeno trdnjavo Kaštio in se po želji povzpeli na obzidje, s katerega so Dubrovničani varovali polotok Pelješac. Pri lokalnem vinarju bomo uživali v ogledu in degustaciji vin. Lahko se boste odločili za ogled čudovitega mesta Korčula, rojstnega kraja Marca Pola in občudovali staro mestno jedro, obdano z obzidjem in ulice razporejene v obliki ribje kosti. Zaključek potovanja bo v simpatičnem Omišu na ustju reke Cetine, kjer bomo občudovali lepote obmorskega kraja. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitevvdvoposteljnih sobah v hotelu Aminess Grand Azur - 4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata) - zunanje oglede po programu (Imotski, Ston) - degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj Štajerski TEDNIK ;radioPTUI torek • 3. septembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 31 G > ^ arodno ^abdvne ^ ^ lasbe Mali oglasi Rimski kamp Poetovio, 6. septembra 2024, ob 19.30 - PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj ali na 02 749 34 10. Število vstopnic je omejeno. > ^radioPTUI štajerski TEDNIK! MESTNA OBČINA PTUJ RADIO VE? VESELJAK KOMUNALA PTUJ Jblo javne službe ptuj ¿«t Original Harmonika RUiftR Terme Ptuj SAVA HOTELS 8t RESORTS lM D IHVESUo^ ►ajn). a Wiidi|iM^T«n ajmli«! h a*tn TOREK, 03. sentember 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš ■ zdravstvena oddaja 09:00 Večer ljudskih pesmi v Cerkvenjaku 10:40 Koncert Rotary kluba Ptuj 12:40 Starpoint prodajno okno 13:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 150 let Gimnazije ptuj 19:30 Mfc Mengeš - zdravstvena oddaja 20:05 Glasbeni dogodek Radia Ptuj 22:10 Starpoint prodajno okno 23:15 Video strani PROGRAMSKI EVAPOVEDNTK Sii h SREDA, 04. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 20 let DZD Gerečja vas 10:10 vokalna skupina PGD zlato ličje 2021 11:00 Pred izbor v Podnanosu, 2022 12:50 Starpoint prodajno Okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Veseloigra, Modri enojan 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Hajdtna 21:15 Dan vrtca Najdlhojca na Hajdini 22:10 Starpoint prodajno okno 23:15 Video strani TV program v živo tudi preko spleta www.siptv.si Urod/iiitVij: Domirja 11Gd 22Si DOP.NAVA. KontaKlL OZ 754 EI0 33. 041 E18 044 wWW.Slplv.5l ČETRTEK, 05. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 61. Praznik žetve na Polenšaku, 1. det 09:40 Dobrodelna prireditev, Naj sije v očeh.. 11:20 Koncert ob 33-letnici Okteta Pesnica 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 65. praznik Središče ob Dravi 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 61. Praznik žetve na Polenšaku, 2. del 21:25 Nogomet 3, Slovenske lige vzhod 23:05 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1 i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne in bele, leghorn, v začetku nesnosti, prodajajo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM VINO, belo mešano (rumeni muškat in sauvignon). Tel. 031 733 157. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 RAZNO ZA CENTRALNO peč prodam: gorilnik, raztezno posodo, mešalni ventil. Tel. 051 245 265. www.tednik.si IStajerskitednlk - . Stajerskltednlk MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 8. ure majda.segula@radio-tednik.si, tal. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radifr4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. www.cistmifflTeSffl'aMftaiftejS« SONČNA ELEKTRARNA ZA LAST|||III PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letneiHUHmh • plačate lejal|lRed porabljenoin|||wfvedeno energijo, • Made in EU, , (((•0808855) BÏÏEZPLACNr îtiifON i •preprostaJin hitra izvedb», w ■ Umrli so Umrli so: Janko Kristovič, Kidričevo, Ulica Jožeta Pučnika 2, roj. 1949 - umrl 20. avgusta 2024; Otmar Murko, Veliki Okič 16, roj. 1960 - umrl 23. avgusta 2024; Silva Krušič, roj. Vindiš, Jablovec 30a, roj. 1957 - umrla 23. avgusta 2024; Janez Krajnc, Mala Varnica 10 A, roj. 1950 - umrl 24. avgusta 2024; Antonija Stres, roj. Jevnikar, Žetale 4b, roj. 1940 - umrla 25. avgusta 2024; Neža Repec, roj. Plohl, Kungota pri Ptuju 126, roj. 1947 - umrla 25. avgusta 2024; Terezija Goričan, roj. Krajnc, Kicar 140a, roj. 1930 - umrla 25. avgusta 2024; Elizabeta Kolenko, roj. Pihler, Nova vas pri Ptuju 102, roj. 1937 - umrla 25. avgusta 2024; Alojzija Holc, roj. Lenart, Placar 27, roj. 1952 - umrla 26. avgusta 2024; Jožef Bombek, Dornava 82a, roj. 1930 - umrl 27. avgusta 2024; Antonija Lazar, roj. Goznik, Kicar 145, roj. 1943 - umrla 27. avgusta 2024; Srečko Korez, Čermožiše 71a, roj. 1953 - umrl 27. avgusta 2024; Pavla Medved, roj. Vinkler, Podlože 69, roj. 1936 - umrla 27. avgusta 2024; Vilko Zupanič, Apače 37, roj. 1966 - umrl 27. avgusta 2024; Radoslava Kores, roj. Podgornik, Ptuj, Kraigherjeva ul. 16, roj. 1949 - umrla 27. avgusta 2024. TOREK 3. september 7:30 Glasbena osmicajtuja) 7:55 Otroški kotiček 17. oddaja 8:20 Utrip Ormoža 9:20 Pomurski tednik 0:00 Tele M 0:15 Obzornik TV Dravograd 1:25 Iz dežele ob Muri 1TS. oddaja 1:45 Športnik leta 2023 2:00 Pregled tedna 2:30 Glasba za vse 3:00 Cista uinemost-avgust 3:40 Pogled nazaj 4:05 Tele M ' 4:35 Videostrani 18:00 Pregled tedna 16:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:40 Poetovio Cup 2024 20:00 Preoled tedna 20:30 Utrip Ormoža 21:10 Cista umetnost - avgust 21:50 Mali Prim 1 22:00 Prealed tedna 22:30 Pogled nazaj 22:55 Iz dežele ob Muri 119. oddaja yu.1tJ Videostrani ČETRTEK 5. september /:30 Glasbena osmica (tuja) ____ . jzomik TV Dravograd 9:10 Utrip Ormoža 9:50 Cesarsko kraljevi Ptuj 10:00 Jele M . ' starodobnikov * O <§ PISANA ' ZABAVNA • AKTUALNA SREDA 4. september 7:30 Glasbena osmica (do.) 7:55 Utrip Ormoža 8:35 Obzorn i k TV Dravograd 9:45 Dobrote slovenskih "kmetij 2024 10:00 Tele M 10:25 70 tet dr, Ljudevita Pivka 11:15 Vasovanje in kmečka ohcet 12:00 Pregled tedna 12:30 Čista umetnost-avgust 13:10 pogled nazaj 13:35 Tadej Toš in oorevanis 13:55 Tele M 14:25 M deostran 16:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 16:50 Otroški kotiček 17. oddaja 19:15 Čista umetnost-avgust 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasba 2a vse 20:55 Pogled nazaj 21:2Cl Art Stay5 2024 21:40 Poetovio Cup 2024 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pomurski tednik 23:05 k dežele ob Muri 119. oddaja 23:30 Tempo 15. oddaja 00:20 Videostrani 12:25 Pogled nazaj 12:50 Cista umetnost - avqust 13:30 Glasba za vse 14:00 Tele M 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Rortal 18:35 Cista umetnost - september 18:55 Otroški kotiček 17. oddaja lH športni kTet a 2023 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:50 Koncert pihaineaa orkestra 2024 22:00 Ptujska kronika, ~ 22:25 Pomurski tednik 23:05 Tempo 15. oddaja 23:35 Iz derete ob Muri 119. oddaja 00:20 Videostrani Ptujska ielevrirt PeTV, Tj 031 ¿>04 000, înk>$pçlvjlv, www-pçîv.ïv PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si /t tiwröeh ............ ta 3 SKRIVNOST NOVIH ZAVES Nataša Pirc Musar za nove zavese zapravila 25.814,23 evra GOSPODAR PREDČASNIH VOLITEV Golobova Svoboda na boljšem kot SMC INTERVJU: PETER GRK, BLEJSKI STRATEŠKI FORUM Obame in Hillary si ne moremo privoščiti OBMORSKA VILA ZA MILIJON EVROV Od kod Boštjanu Averju denar 32 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. septembra 2024 Ptuj • Inventura v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Pri vsaki knjigi je treba odčitati črtno kodo Zadnji teden avgustaje v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj potekala inventura v največjem njenem oddelku. Mnogi bi pomislili, da se tudi v tej ptujski kulturni ustanovi na nek način pripravljajo na novo šolsko leto. „V bistvu pa gre za inventuro, ki jo izvajamo skladno z zakonom o knjižničarstvu. To smo dolžni opraviti vsakih pet let. Letos je bil na vrsti študijski oddelek. Na inventuro smo se začeli pripravljati že pred enim letom. Takrat smo določili termin izvedbe in si tudi rezervirali opremo za popis. Vedno pa jo izvajamo takrat, ko je to najmanj moteče za naše uporabnike, pred začetkom šolskega leta, ko pridejo ljudje z dopusta, ko je v glavnem mimo že tudi počitniško branje. Običajno jo načrtujemo v zadnjem tednu avgusta, ko je knjižnica še tudi odprta v okviru poletnega delovnega časa. S tem pa tudi lahko zagotovimo dovolj ljudi za inventurni popis. Študijski oddelek je največji oddelek naše knjižnice, ima največ gradiva, okrog 216.000 enot. Popis je zajel okrog 206.000 enot. Popisujemo knjige, neknjižno gradivo (CD-ji, DVD-ji, zemljevidi ipd.), medtem ko serijskih publikacij (časopisov) ne popisujemo. Če od tega odštejemo še gradivo, ki je bilo v času inventure izposojeno, po podatkih 14.571 enot, smo letos popisali 190.000 enot," je povedala direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek. Sistem COBISS nam lahko zavida vsa Evropa Vsako enoto popisa, torej knjigo oz. neknjižno gradivo, je treba vzeti v roko, kljub elektronskemu odčitavanju. Na srečo je informacijski sistem COBISS izjemno dober, čeprav ga uporabniki morda ne poznajo tako dobro - vidijo predvsem, da se knjige iščejo v katalogu preko interneta.. „To je V ptujski knjižnici so bili tudi letos gostitelji festivalskih dogodkov vseh največjih ptujskih poletnih festivalov (Art Stays, Arsana, Dnevi poezije in vina), na kar so zelo ponosni. Ob Ptujčanih je bilo v tem času v njihovem razstavišču veliko obiskovalcev tudi od drugod, ki so navdušeni nad ptujsko festivalsko ponudbo. V knjižnici si želijo, da bi se uspešno sodelovanje s ptujskimi festivali nadaljevalo tudi v prihodnje. informacijska podpora za knjižnice, ki nam jo zavida vsa Evropa, pa verjetno še marsikdo na svetu. Gre za program, ki ga je razvil Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), tudi inventura poteka v tem programu. Pri vsaki knjigi je treba odčitati črtno kodo. Po normativih 1.000 odčitkov na uro ali dnevno skupaj okrog 50.000 odčitkov. Zaposleni so popisovali gradivo v dveh izmenah. Vsako leto poteka inventura v drugem oddelku, v letu 2025 popisa enot ne načrtujemo. Novi popis načrtujemo skladno z zakonodajo v letu 2026, ko ga bomo izvajali v domoznanskem oddelku. Prvi del popisa je odčitavanje, drugi del pa zajema usklajevanje inventurnih rezultatov. Treba je narediti izpise iz COBISS-a, da Zadnji teden v avgustu je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj potekal popis enot. ugotovimo morebitne inventurne viške in manjke ter razloge za Foto: Črtomir Goznik Študijski oddelek je največji oddelek ptujske knjižnice, ima okrog 216.000 enot. njihov nastanek. Nato še enkrat preverimo vse police, da vidimo, ali knjiga morda pomotoma ni bila odčitana.. Enako velja za viške -treba je ugotoviti razlog za njihov nastanek, da se računalniško stanje čim bolj uskladi z dejanskim. Včasih se tudi zgodi, da se kakšna knjiga založi. V tem primeru dobi začasni status, da je založena, pri inventuri pa lahko ugotovimo, kje je bila nazadnje odčitana, da jo nato lahko poiščemo. Rezultati so pričakovani, ni veliko inventurnih manjkov niti viškov," še več o popisu pove direktorica. Neaktualne knjige • I VM izločijo V okviru priprav na letošnji popis so tako prevetrili celotno zbirko študijskega oddelka, vključno z izdelavo seznama gradiva, ki ni bilo izposojeno več kot pet let po posameznih strokovnih področjih. Eno je računalniški izpis, Foto: Črtomir Goznik drugo pa presoja bibliotekarja, ali je res knjiga primerna, da se izloči zaradi neaktualnosti ali ne. V obdobju priprav na inventuro so izločili okrog 10.000 enot gradiva ali pet odstotkov celotne zbirke. To je tudi v skladu s strokovnimi priporočili in standardi. „Izločeno gradivo pregledamo; če je uničeno gre na odpad. Če pa je gradivo še uporabno, ga namenimo različnim namenom, bodisi za prodajo po en evro bodisi ga ponudimo skrbnikom malih knjižnic, šolam ali vrtcem. Vedno poskušamo najti kakšnega bralca tudi za te knjige. Prodaja knjig po en evro poteka v študijskem oddelku ves čas. V časopisni čitalnici smo uredili knjižno omaro, kjer je na voljo izločena leposlovna literatura, tudi kakšna strokovna knjiga, ki še ni tako zastarela," Milena Doberšek predstavi še druge podatke letošnjega popisa enot. MG Središče • 14. otroški konjeniški tabor Jahanje in še veliko drugega Središko konjeniško društvo je na Grabah tudi letos dva dni gostilo mlade ljubitelje konjev. Na tradicionalnem konjeniškem taboru na Grabah so otroci tudi letos največ časa preživeli na maneži in ob njej. Že 14. otroškega konjeniškega tabora se je udeležilo 26 otrok, ki jim res ni bilo dolgčas, saj je 10 mentorjev poskrbelo za številne aktivnosti. Čeprav so večino časa posvetili konjem, se torej učili jahanja, obenem pa so tudi skrbeli in spoznavali te plemenite živali, so počeli še marsikaj drugega. Ustvarjali so na delavnicah, se igrali razne igre, se hladili z namakanjem v posebej za to priložnost postavljenem bazenu, se naokrog popeljali s kočijami, pred nočnim počitkom v šolski telovadnici pa so si skupaj ogledali tudi film. Tabora so se večinoma udeležili otroci iz domače in bližnjih občin, med njimi pa je bila tudi deklica iz Maribora in dvojica iz Hrvaške. SD Ormož • Osebnosti, po katerih se imenujejo ormoške ulice Imena so dobile šele pred 70 leti Ulice, ceste in trgi so lahko poimenovani glede na smer, kamor vodijo, na primer Ljutomerska, ali lokacijo, na kateri so, kot je Kolodvorska. Najpogosteje pa nosijo imena zgodovinsko pomembnih ljudi. Tudi v Ormožu ni nič drugače. Ker pa se pogosto dogaja, še posebej s časovno oddaljenostjo, da ne vemo več natančno, kdo so bili ti ljudje, katerih imena nosijo ulice, in kakšen je bil njihov družbeni doprinos, so se v Zgodovinskem društvu Ormož v sodelovanju z Melito Zmazek iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj odločili, da jih predstavijo javnosti. Kot je povedala predsednica društva Ana Kaučič, Ormož zaradi majhnega števila prebivalcev in stavb dolgo ni imel poimenovanih ulic. Čeprav je mesto dobilo nume-racijo hiš, torej hišne številke, že okoli leta 1780, so bile ulice uradno poimenovane šele leta 1954. Do zadnjih sprememb pri poimenovanju ulic je prišlo najprej leta 2001, ko je del Ptujske ceste postal Lešniška cesta, nato leta 2016, ko Kerenčičev trg, nekoč Mestni trg, velja za osrednji prostor v Ormožu, poimenovan pa je po Jožetu Kerenčiču, pisatelju in idejnem vodji odporniškega gibanja v Slovenskih goricah. so del Kolodvorske ceste preimenovali v Grajski trg, ter nazadnje leta 2022, ko sta bili ustanovljeni novi ulici, poimenovani po športnem delavcu Mirku Havlasu in vinarju Stanku Čurinu. Danes je v Ormožu 38 ulic, od katerih jih 20 nosi imena osebnosti, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih družbenega življenja pomembno zaznamovale čas in okolje, v katerem so živele in delale. Med njimi so pesniki, pisatelji, duhovniki, jezikoslovci, zgodovinarji, pedagogi, zdravniki, športni in kulturni delavci ter narodni buditelji. Njihove krajše biografije, večinoma opremljene s portreti, so objavljene na spletnem portalu Kamra. SD Foto: KD