Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Drnštvo slovenskih nčiteljie je imelo svoj redni občni zbor dne 13. aprila 1910 ob 10. dopoldne v šentjakobski šoli v Ljubljani. Gdčna. predsednica K. Drolova pozdravi navzoče. Nato poroča tajnica gdčna. J. M i klavčičeva o društvenem delovanju minulega leta. Društvo se je z uspehom zavzelo za to, da se četrto učno mesto na licejski vadnici odda učiteljici. Nastarila se je gdčna. M. Arselinova. Dalje je društvo Tložilo proŠDJo na deželni odbor, naj ne prikrajša omoženih učiteljic pri podelitvi 25% drag. doklade. Posebno pozornost je društvo obrnilo gospodinjskemu tečaju za učiteljice, ki se je priredil v }>rostorih društva ,,Mladika" meseca avgusta 1910. Tečaja se je udeležilo 9 učiteljie, vodila ga je gdčna. Jerca Zemljanova. V tečaju je predaval g. dr. M. E u 8 o higieni in gospod tržni nadzornik A. Eibnikar o živilib. Za tečaj je bilo proračunjenih 1800 K. Ker pa je društvo nMladika" prepustilo svoje prostore brezplačno ia sta gg. predavatelja v korist društra odklonila rsako nagrado, so znašali stroški tečaja le 1013 K 44 vinarjev, 432 kron so prispevale udeleženke tečaja, ostanek 581 K 44 v se je moral pokriti iz društvene blagajnice, ker društvo navzlic proŠDjam ni dobilo za ta tečaj nikakih podpor. — Iz poročila gdč. blagajničarke M. M a routove je razvidno, da ima društvo še 986 K 11 vin. imetja. — Nato poda gdč. M. Mehletova kot udeleženka tečaja kratek in pregleden opis o prireditvi in uspehih I. gospodinjskega tečaja za učiteljice. Gdč. 0 d 1 as k o v a puroča o gospodinjskam tečaju za kmetiška dekleta, ki ga je priredil deželni odbor v Dobrepoljah in pri katerem sta hospitirali tudi dve učiteljici. — K slučajoosti se oglasigdčna. Odlaskova in izjavi v imenu članic Slomškaric, da morajo na prigovarjanje od izvestne strani izstopiti iz društva sloveuskih užiteljic, 1. ker društvo daje tiskati svoja letna poročila v Lampretovi tiskarni v Kranju, 2. ker društvo zbada v svojem letnem poročilu slavni deželni odbor, 3. ker priporoča nMladiko" kot važen zavod za vzgojo narodn i h h č e r a in 4. ker je društvo dalo za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda 200 K, »Straži1* pa nič. K tern točkam se je vnela živahna debata, koncem katere se je vzel izstop Slomškarie na znanje*) — Potem se sklene prirediti v letošnjih počitnicah II. gospodinjski tečaj za učiteljice, ako bo dobilo društvo kaj podpor. — Nadalje predlaga gospodična V. Z u p a n č i 5 e v a, naj se društvo zavzame za to, da bo opravilna doklada učiteljicam, službujočim na enorazrednicah, všteta v pokojaino. Štajersko. Učiteljsko draštvo za pol. okraj Ljntomer zboruje v četrtek, dne 11. maja, * Prav je tako! Ured. ob 10. uri predpoldne pri Sr. Duhu. Na dnevueno redu je razon navadnih točlt razgoror o vprašanjih za uradno konferenco in volitev odposlancev k zavezinemu zborovanju v Trstu. — Prinesite pesmarice I. in II. del Mohorjeve družbel — Pričakujemo tudi tovariše in tovarišice iz sosednih okrajer. Na veselo snidenje tedaj. 0 d b o r. Književnost in umetnost. Dr. Grojmlr Krek o Janko Lebanori ,,Zbirkl ccrkrenib. pesmi. V 2. štev. letošnjih BNovih Akordov" piše dr. G. K : MKot nekakega Eiharja drugega — si parva lieet componere magnis — pozdravljamo Janka Lebana, kakršen se nam predstavlja v predležeči zbirki. Iz nje nam veje nekaj čudovito naivnega, naravnega, vkljub melodi&ni odvisnosti in primitivni harmonizaciji vendarnekaj n o t e g a , kakor bi pomladni jug pihal čez zaspana zimska polja in prinašal s seboj dišave cvetočih krajev. Kdor si je še prihranil potrebno mero naivnega shvataDja, se bo čutil ob teh presrčnih, ljubkih zvokih prestavljenega v tiho belo cerkvico na samotnem holmcu, pozlačeno po neovirano tekočih solnčnih žarkih, sredi Boga hvaleče narave, in tako milo mu postane pri srcu, kakor bi nad vse dobrotljiva roka božala, težko, mukapolno njegoro glavo. Pozna se, da prihaja ta — inter parenthesi — brezhibna glasba iz resnično pobožnega, vernega srca, in tako se ti smelo utihotaplja tudi v tvoje srce. J e 1 i na svetu večje hvale za cerkveno-glasbeno delo ali sploh za kako muzikalno delo? V tej smeri si želirao posnemanja! Oba dela bosta pri tem pridobivala — glasba in cerkev! In na drugem mestu piše dr. G. Krek: BHribarjeve cerkvene pesmi so očividno ideal, za katerim stremi Leban. A vendar je — tako se nam dozdeva — nekaka razlika med Lebanom in Hribarjem. Prvi uam prinaša takorekoč nebesa Da zemljo, drugi bi rad povzdigoval zemljo v nebesa. Leban živi med Ijudtni, pozna in razume jih in ljudje mu ugajajo, če so dobrega srca. Nebes si želi šele po smrti. Leban išče v človeku zemeljsko polovico, da jo obrača proti nebesom. Hribar vidi le nadzemeljsko dušo in jo skrbno varuje človeških vplivov. Tako služita Bogu oba, a Leban bolj kot laik, Hribar kot duhovnik. Skupno je njiju obeh muziki, da govori slovensko, ne lat i n s k o. — In na tretjem mestu priraerja dr. G. K. Lebana Lajovicu. Pravi: BDa; od kake Lebanove Marijine pesmi do Lajovičeve serenade je 1 e e n korak, a pač korak Goliatskih dimenzij. Ne v čuvstvovanju, temveč v izrazovanju ... In tako stopa v Lebanovi ,,Marijiniu božja ljubezen dol na zemljo, se vmešava med vsakdanje Ijudi, dobiva takorekoč človeško podobo." Marica GregoričeTa: Teronika Deseniška. BEdinost" piše: V nedeljo je bila zaključena sezona našega gledališča z izvirno dramo domače pisateljice g. Marice GregoriC. Drama ,,Veronika Deseniška" je imela velik unanji uspeh, zakaj občinstvo je pozorno sledilo dejanju igre in večkrat poklicalo na oder igralce in tudi pisateljico ter jej priredilo živahne ovacije. To dejstvo konstatiramo z velikira veseljem in uspeh prvega komada na polju dramatičnega pisateljevanja naj bo nadarjeni gospici v povzbujo za nadaljnje plodno delovanje. — Naše gledališče ni moglo bolj dostojno zaključiti minole jako uspele sezone. Popotnlk objavlja v 4. letošnji številki to-Ie vsebino: 1. AuguštinPožegar: Misli o reformi ljudske šole. — 2. P a v e 1 F 1 e r e : H. Scharrelmann. — 3. D r a g. H u m e k : Bisanje in rfokotvorni pouk. — 4. Srednje šole na Pruskem. —w 5. J. K. Tuberkuloza. — 6. Eazgled. — Oasopisni vpogled. Šolske in učiteljske vesti. — Višješolski vestnik. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Eazne vesti. — Mala poročila. Srednješolski vestnik. ** Srbskl profesorji v Ljubljanl. V Ljubljano je pretekli petek dospelo okolo 50 srbskih profesorjev iz Srbije. Na kolodvoru so jih pričakovali slovenski tovariši. Oficialno jih je pozdravil prof. dr. Ilesič. Odgovoril je prof. dr. Svetolik Stefanovič, nakar so se gostje odpeljali v stanovanja. Ob sedmih zvečer so si ogladali mesto. Zvečer se je vršil sestanek v BNarodnem domu", kjer je pozdravil srbske profesorje v imenu RSlov. prof. društva" dr. Žmavc, po imenu je pozdravil sekcijskega načelnika v naučnem ministrstvu Popoviča iu predsednika srbskega prof. društva dr. Stefanoviča; Nato je podal referat o srbskem šolstvu prof. Živanovič. Nato je govoril prof. dr. Fr. Ilešič o zgodoviui slovenske kulture. Iz Ljubljane so se odpeljali v Postojno. ** Abiturlentl t dardni službi. Državna zveza avstrijskih sreduješolskih društev je te dni poslala fiaančnemu ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da bi zaradi uporabe abiturientov, ki na univerzi ali ne morejo ali pa nefejo več študirati, določilo maturo kakor sprejemni pogoj. Politiški pregled. * KralJ Peter oblšče naSega ceaarja Franca Jožefa septembra meseca. Avstroogrski poslanik grof Forgach je nasproti žurnalistom baje izjavil, da kralj Peter cesarja Franca Jožefa obišče najbrže meseca septembra na Duuaju. Pogajanja glede tega so se že začela. Nadaljeval jih bo naslednik Forgacho?. * Hohamedanski sluŠatelji dunajskega vseučilišea so objavili v sarajevskem časopisu nSamouprava" izjavo, r kateri protestirajo proti naziranju, kakor da bi hoteli bosanski mohamedanci delovati s katoliškimi Hmti za trializem. * Kusija se pripravlja na Tojno. nLokaIanzg.u naznanja, da se Eusija mrzlično pripravlja na vojno proti Kitajski. Euski finančni minister Kokovcev je šel v Pariz, da izposluje na tamoŠDJem denarnem trgu veliko vojno posojilo. Po vseh ruskih posadkah se vrše inspekcie, in vojna uprara se trudi hitro reorganizirati rusko vojno brodovje na reki Amur. Učiteljski konvikt. Letnlna za 1. 1911: P. n. tovariši in tovarišice: D a n e u Ivan, G e r m e k Anton, S a b a d i n Iva, T r o b e c Vinko, P o ž a r Anton, K o s o v e I Eafael, S e t n i 6 a r Angela, Peternel Milka, G e r d o 1 Kristina, vsi od Sv. Ivana (Vrdela) pri Trstu; Simon P u n č a h iz Ljubljane; 8 t a r m a n Fran iz Kutežovega pri Ilirski Bistriei; Fran Bolle iz Mislič pri Divači. Hvala! Darorl. Notranjska posojilnica v Postojni 35 K; gdč. K e š i r Valči od Sv. Ivane pri Trstu 2 K; p. n. gg.; I v a n c Evgen, L o v š i n Ivan, Pogorelec Ivan, F a j d i g a Franc, L e u s t e k Jožef in Arko Andrej, vsi iz Sodražice, 6 K; g. I v a n č i 6 Anton, posestnik v Javorjih v Istri, 5 K. Bog plati! Uciteljiščni vestnik. Naše rak-rane. (Konee). Enjižnlce. Ponavljamo: nTežko je urednikom, ko izpovedujejo, da se zlasti najmlajši užiteljski tovariši, stopajoči iz učiteljske vrste, prav malo zanimajo za svoje bogato pedagoško slovstvo in da velik del splob nima nobenega veselja do čitanja, niti do čitanja leposlovnib del." In temu nasproti stoji § 10. disciplinarnih predpisov za gojence c. kr. učiteljišča v Ljubljani, ki pravi: Iz knjižnice si smejo gojeuci izposojati posamezna dela, vendar raorajo knjige vselej vrniti do onega roka, ki ga doloJi knjižničar. Kadar se gojenec ne drži tega roka, tedaj toliko časa nima pravice uporabljati knjižaice, kolikor časa določi knjižaičar. Kadar gejenec izposojeno delo izgubi, mpra vrniti stroške za nakup novega dela. — Oitanje in razširjanje knjig in spisov nenravne, protiverske ali nepatriotične vsebine je gojencem sirogo prepovedano ter se utegne kazniti z izključitvijo. Tudi jim vobče nl dovoljeno, da bi se posluževali posojevalnih knjižnic. Iz knjižnice si lahko izpusojajo itd. Leposlorna knjižnlca. Kaj pa naj si izposojajo ? Izposojajo naj si par zastarelib klasičnih del; izposojajo naj si par modernih klasikov; izposojajo naj si le dela beletristične vsebine. Knjižnica je vir, iz katere se danes črpa vsa izobrazba, in če bodo naši učiteljiščniki črpali svojo izobrazbo iz knjižnie na našib učiteljiščih, potem bo njih izobrazba kaj ubožna, še ubožnejša, kakor so ubožne le p os 1 o v n e knjižnice na naših učiteljiščih. Do drugih knjižnic nima dostopa, in še vsa boljša beletristična dela vzamejo v učiteljsko knjižnieo. Tako se z zakladnico izobrazbe za učiteljiščnike skopari in potem ni čuda, da učitelji, ki izstopajo iz naših učiteljišč, ne kažejo zanimaoja niti do čitaoja leposlovnih del. Zanimanje, ki ga na ta način nnmesto vzbujajo, le zatirajo, je tudi v leposlovni Iiteraturi pri naših učiteljiščnikih tako siromašno, da bi ga niti starinar, ki se bavi s prekupovanjem knjig — ne hotel kupiti. Ni čuda, če bi se ob današnjem tako hitrem napredovanju vsega, pojavlja med učiteljstvom nazadovanje. Mi nismo krivi, krivi so naši vzgojitelji! Pedagoška knjižnica. Še manj zanimanja je pa za čitanje pedagoških del, ker naše učiteljišče v centrali Slovenije sploh pedagoške knjižnice za gojence — nima. Gospoda! Od kje pa hočete vzeti zanimanje za čitanje pedagoških del? Naj si li ubožen dijak, ki ga je Ie beda prisilila do tega, da je posegel po učiteljskem kruhu, nabavlja draga pedagoška dela? Eje naj išče pedagoške knjižaice, če ne na rpedagogiju'1 samem, tam, kjer se o pedagogiki uči — na učiteljišču? In vendar je tam ni! če si pa gojenec poišče pedagoških knjig v drugib knjižnicah, posebno če vzame moderna pedagoška dela, mu hitro predbacivajo, nda bere nenravne in protiverske knjige in 8pise.u Kaj vse že proglašajo za nenrarno in protiversko, to je pa že naravaost — stnešno ! Hitro se prepove na podlagi disciplioarnega zakona gojencu obisk drugih knjižnic in tako ostaue gojenec — brez sredstev za pedagoško izobrazbo. In 8e je li čuditi, da učitelj-novinee ne čita pedagoških del in spisov, da si ne izposojuje potem knjig iz okr. učit. knjižaic, ko se mu zamori vsekako zanimanje za to še v kali, ko 86 mu sploh ne da sredstev za to? Ia ne bi li bila to dolžnost države, dolŽDOst učiteljskega zbora, dolžoost ravnateljstva skrbeti za to? Tu je vzrok, najgloblji vzrok nezdravih razmer, in vse druge stvari, ki le pospešujejo nezdrave razmere in ki smo jih navedli v uvodu, bi izgubile nad polovico svojega vpliva, če bi se odpomoglo tem nedostatkom. Znanstvena knjlžnica. Tako preidemo k zadnjemu zlu, k zuanstveni knjižnici, ki bi morala biti podlaga pedagoški knjižnici. Pa kaj, ko smatrajo knjigo, ki obravnava del seksualnega vprašanja, za protinravno, ko smatrajo moderna pedagoška deta za protiverska! Dokler bo vladal tak nazor, ni raisliti, da bi bila taka zaanstvena knjižnica res znanstvena kajižnica. Tako je in ostaja učiteljiščnik danes siromak v sredstvih za pridobivanje leposlovne, pedagoške in znanstvene izobrazbe, in bodo še precej časa resnižne besede urednikov, Bda se zlasti najmlajši učiteljski tovariši, stopajoči iz učiteljišč v učiteljske vrste, prav malo zanimajo za svoje bogato pedagoško slovstvo in da velik del sploh nima nobenega veselja do čitanja, niti do čitanja leposlovnih del." Toda učiteljstro je dolžoo, da odpomore tem rak-ranam, tem nezdravim razmeram, zato bo njega dolžnost, da osramoti merodajne faktorje in bo pričelo ustanavljati tam, kjer se še to ni započelo, knjMžnice leposlovne, znanstvene in pedagoške vsebine za učiteljiščnike in da pi-ične stopati preko predpisov in preko njih, ki so krivi vsem nedostatkom. To je dolžnost učiteljstva, če no6e biti sokrivo duševnega samomora slovenskega šolstva ia učiteljskega stanu. Naš smoter in naša streinljenja. Spričo teh dejstev stojimo le z enim odgovorom nasproti tem nezdravim razmeram: z delom! Eazširjali bomo naše pedagoške, stanovske in prosvetne liste v kolikor mogoče največji meri med vsemi slovenskimi učiteljiščniki. Zbujali in pospeševali bomo zanimanje za čitanje pedagoških in dr. listov in del. Pridobivali bomo učiteljiščnike za stanovsko delovanje na pedagoškem polju. Skrbeli bomo za to, da sami pripravimo učiteljiščnikom knjižnice, ki bodo opremljene z leposlovnimi, znanstvenimi, posebno pa in v prvi vrsti z domačimi in tujimi modernimi pedagoškimi deli in pospeševali njih čitanje. Z vsemi močmi in z vso svojo silo bomo delovali na uresničenje naših stremljenj. Nobenih ozirov ne bomo imeli pri našem delu več, ker večni oziri in zopet oziri nas nikdar ne privedejo do naših smotrov. Skoncem ozirov bode prenehala tudi tožba Bvon der Jagd nach Nebenverdiensten". Kranjske vesti. —r—Umrlje, kakor poroča BSlovenec", dcbrepoljskemu nadučitelju Iv. Štruklju njegov oče- Janez Štrukelj. Naše sožalje! —r— Narodno-napredna stranka na Kranjskem kandidira za dopolnilne volitve v dež. zbor za mesto Ljubljano, ki se vrše 16. maja 1.1., profesorja Jos. Reisnerj a. Štajerske vesti. —š— Drugl Izkaz daror za šolskl harmonij t Središča. Nadalje so vposlali šolskemu vodstvu v Središču denarne prispevke sledeči p. n. gospodje oz. gospe: Središki no. vinci, prebitek plesne zabave 3 K, neimeno, vana gospa v Središču 10 K, čulek Jožef, ui, pri Sv. Juriju, 2 K, Plepelec Jožef, župnik prj Sv. Emi. 5 K, Eavšl Anton, župnik Cirkovce, 5 K, dr. Ozvald Karl, c. kr. profesor v Gorici', 5 K, Jug Anton, prof. v Ljubljani, 5 K, Varl gazon Earel, poslovodja Vinarske zadruge v Celju, 5 E. Zadaji izkaz 48 E, sedaj 40 K. Skupaj 88 K. Za vse te prispevke se blagitn dobrotnikotn šole presrčno zahvaljuje, ostalioa središkim rojakom pa, ki se še prošnji niso odzvali, prav lepo priporoča žolsko vodstvo šest razrednice v Središču. —š— Glede streljanja z možnarjt je izdala štajerska namestnija z ozirom na mnogošteviloe in težke nesreče, ki so se pri tem 8treljanju vsako Ieto dogodile, nove predpise z odlokom z dne 4. aprila. Po teh predpisib. je treba vsako streljanje z možaarji naznaniti s posebno vlogo okrajnemu glavarstvu, oziroraa politični ekspozituri. V vlogi, ki se mora z enokronskim kolkom kolkorati, je treba navesti: 1. povod za streljanje, 2. dan in uro začetka streljanja in kako dolgo bo to trajalo, 3. število možaarjev, kraj streljanja in kdo bo streljal. Naznaniti se mora streljanje osem dai poprej. Proti odločitri okrajnega glavarstva ni ugovora. To odredbo je zlasti z ozirom na veHkonočno strelbo, ki je provzročila že toliko nesreč, toplo pozdravljati. Žal, da za letošnjo Veliko noč, ko se je zgodilo zopet toliko nesreč na Štajerskem, prišla prepozno. — Tudi povsod drugod naj pazijo pri takem streljanju. —š— Narodna stranka na Stajerskem kandidira v Savinjski doliai dosedanjega poslanca Eobleka za volitve v državni zbor. V Brežicah pa je bil postavljen za kandidata dr. Vekoslav Kukovec, predsednik narodna stranke. V Šmartuem pri Slovenjemgadcu so postavili za kandidata župana Ivana Verdaika. —š— Stajerski deželnl solskl svet je definitivno nastavil: Alojzija Selinška pri Sv. Barbari v Halozah; Marijo Velnar pri Sv. Bolfanku Da Kogu; Franca Cilenška pri Sv. Križi na M. p. in Albino Eunovc pri Sf. Lovrencu v Slovenskih goricah. Groriške vesti. —g— Bazpls špendijer. Začetkom I. semestra šolskega leta 1910—1911 se imata podeliti dva štipendija iz ustanove kanonika Jakoba Cerne letnih 300 in 400 kron. K uživanju štipendija v znesku 300 K so poklicani učeuci rimsko-katoliške vere od II. razreda javne Ijudske šola naprej kakor tudi dijaki državnih srednjih šol. Ta štipendij se lahko uživa tudi za obiskovanja visokih šol, za rigorozno leto ter za enoletno pro3tovoljstvo, izvzemši slučaj, da vstopi štipendist po dovršenih gimnazijskih naukih v semenišče z namenom, da se posveti duhovskemu atanu. V prvi vrsti pridejo pri podeljevanju tega štipendija v poštev sorodniki ustanovnikovi, in sicer potomei očeta ustanovnikovega Marka Oerneta in raatere ustanovnikeve roj. Zlobec. To so oni, ki bivajo v Tomaju, potem vsi drugi sorodniki. Ako bi teh ne bilo, so poklicani prosilci iz Tomaja, Eepentaborja, Opčin, Ban, Trebič, Piščancev, Sv. Križa in Kontovelja, iz Povirja, Sežane, prosilci iz tržažke okolice, potem prosilci iz drugih vasi Tržaško-Koprske škofije in v zadnji vrsti prosilci iz Trsta (mesto). — K uživanju štipendija v znesku 400 K so poklicani dijaki visokih šol v istem redu. Prosilci za ta štipendij morajo vložiti svoje prošnje do 15. maja 1911 pri c. kr. namestništvu v Trstu in jim priložiti krstni list, izpričevalo o cepljenju koz, izpričevalo ubožnosti, izpričevali zadnjih dveh semestrov in v slučaju sorodstva legalno potrdilo. —g— Šolska veselica t Pliskorlci. Učiteljstvo v Pliskovici je priredilo dne 23. t. m. šolsko veselicp 8 precej obsežoim vzporedom — 8 točk. Čeravno v stranski vasi, je bilo udeležencev polna šolska soba, Šolski otroci so peli 6 pesmi, 3 v mešanem zboru in 3 dvoglasno s spremljevanjem harmonija — tako, da so prisotni z očitnim veseljem poslušali mile glase ubranih pesmi nežne mladine. Tembolj pa jih je očarala deklamacija dveb deklic, ki sta s svojimi ganljivimi govori takoj pridobili srca vseb. prisotnih. Ni čuda, da se je marsikomu oroselo oko. Igra ,Čista vest", ki jo je igralo 14otrok, je zbudila mnogo smeha, Proizvajali so jo prav dobro. — Ker je bila vstopnina jako mala — 20 h, nismo pričakovali mnogo dohodkov. Dobili smo vseeno kroa 42-70 — za potrebščine ubogih otrok. Ne glede na gmotno korist je bil pa moralen uspeh tem ve&ji. —g— 60.000 kron za Lego Nazionale je zapustil inženir Luigi Pagoai, ki se je usmrtil v Gorici. —g— V AjdOTŠčinl so zaključili z razstavo risarskih in praktičnih izdelkov mizarskib. tečaj, ki bo rodil lepe uspehe. Udeležil se je zaklju&ka tudi okrajni glavar Attems. Pouk je vodil strokovni učitelj Mercina. Splošni vestnik. Tridesetletnica smrtl Josipa Jarčlča. Doe 3. t. m. je minilo trideset let, kar je umrl Josip J u r č i č , sloveči naš romano- pjsee in takratai uredaik nSlovenskega Na- roda . »Učiteljska Rlječ" se imenuje glasilo učiteljstva kraljevine Hiraške in Slavonije, ki je ravnokar začelo izhajati v Grubišnom polju. List izhaja vsak četrtek in stane na leto 6 E. V programu pravi, da se bo v prvi vrsti boril za materialno izboljšacje brvaškega učiteljstva. Želinio temu novemu bojerniku za učiteljske interese največ uspeha. Veseli nas, da se BUčiteljska Bječ" z vso iskrenostjo zavzema za bratstvo med Hrvati in Srbi. 40.000 K deški Solskl družbi. Pokojni zasebnik Dominik Daneš v Pisku je zapustil Ustfedni Matici Školski svoje imetje vredno 40.000 E. Eongres protl tnberkulozl se vrši letos od 24.—30. septembra v Eimu pod pokroviteljstvom italijanske kraljeve drojice. Eongresa se udeleže zdravniki vsega sveta. UstanorlteT akademije leplh umetnostl T Dalmacljl. Iz Zadra poročajo : Dalmatinsko namestništvo je obvestilo deželni odbor, da namerava naučno ministrstvo v smislu resolucije, stavljene od posl. Biankinija v dalmatinskem deželnem zboru, ustanoviti akademijo lepih umetnosti, in sicer v Dubrovniku ali v Spljitu. Nore podrnžnice nemškega »SchulTereina". Nanovo so ustanovljene v Primorju tri podružoice tega Slovencem iu Hrvatom sovražnega društra, in sicer ženska podružnica v Trstu, ženska podružnica v Pulju in podružnica v Lovrani. Dunajski mestnl sret je odrekel dovoljeDje vsem mestnim učiteljena, ki so se kakor člani moškega pevskega društva boteli udeležiti potovanja v Eim. Peti nižeavstrljskl katoliški shod se vrši dne 4. in 5. norembra letos v Dunajskem Novem mestu. Sedem milijonoT dolarjer za lek protl sušlcl. V Novem Jorku je umrl milijonar Patien za sušico. Od vsega svojega velikega imetka je zapustil 2 milijona dolarjev za raziskavanje in pobijanje sušice. Že pred nekoliko leti je zapustil vseučilišču v Ilinoisu v isto svrho pet milijonov dolarjev tako, da je ta ustanova z novim legatom narasla na 7 milijonov. Slorensko Planlnsko Društro je imelo preteklo soboto zvečer v Ljubljani svoj letni občni zbor. — Eoncem leta 1910 je imelo skupno društvo 3172 članov, in sicer osrednje društvo 1034 — za 58 več kakor prejšnje Ieto — in 19 podružnic, skupaj 2138 — za 12 več kakor prejšnje leto. Skupno število članov se je pomnožilo za 70 članov. — V kočah, ki jih oskrbuje osrednji odbor, je bilo v lanski sezoni 5643 obiskovalcev, za 975 več kakor prejšnje leto. — Eoncem leta 1910 je bilo blagajniškega prebitka 2488 E 15 v. Denarnega prometa je bilo 112.699 E 2 v. Olanarine se je vplačalo 5488 E, za »Planinski Vestnik" 6258 E 92 v. Planinske koče so imele v preteklem letu 22.075 E 99 v dohodkov, oskrbovanje koč pa je veljalo 15.832 E 46 v. Stavbe za planinske koče so veljale 22.770 E 30 v, inventar v kočah pa znaša 6418 E 58 v. 0 izpremembi pravil je podiobnejše poročal ravnatelj dr. Jos. Tominšek. Bistvo izprememb pravil je to, da dobe podružnicevečje pravice kotso jih doslej imele. Dr. Eušar predlaga, da se en bloc sprejmejo izpremembe pravil. Na predlog g. Mandlja so bili nato soglasno z vzklikom izvoljeni v odbor: za načelnika dr. Fr. Tominšek, za njegovega namestnika ravnatelj prof. Maeher; za odbornike Jos. HauptmaD, Ivan Petrovčie, Anton Šusteršič, Oskar Skušek, Ivan Eorenčan, Viktor Skabrne, Leon Mencinger, dr. Jernej Demšar in prof. Janko Mahar; za namestnika Jos. Eunaver in Iv. Podgornik; za preglednika račimov Ivan Mejač in Hinko Lindtner. Na predlog dr. Eušarja se soglasno izvoli za častnega člana profesor Anton Zupan v Eranju, ki si je pridobil zlasti zaslug za slovensko planinstvo s Prešernovo kočo na Stolu. Prva nova koča, ki jo zgradi osrednji odbor, bo stala na Erižu, prehodu iz Kranjske gore v Trento. Pomlad pridc, pomlad! Pišite po Tzorce! V. J. HavliSek a bratr, Eopališče Podebrady (Češko). Slavno znani 1. 1887 založeni izvozni dom modnega sukna in platna, obhaja 25. jubilej in pošilja novo izgotovljene zbirke vzorcev spomladanskih in poletnih nov°sti, modnega blaga in sukna za gospe in gospode, blaga za kostume, krila in bluze, cefirov, pralnega blaga, robcev flanelnih in bombaževih, izber za neveste, damaste, namiznih in kavinih garnitur, robeev, brisač itd. Priporocamo to reelno in solidno češko tvrdko cenjenemu učiteljstvu. Pri naročbi se sklicujte na fla* list, da se Vam pošljejo vzorei brezplačno. Sazgled po šolskem svetu. — Nemško šolo ustanove v Dubrovniku v Dalmaciji. — Štlrl niilljone dolarjev za jaPOnsko vseučllišde. Eakor poročajo listi iz f^ovega Jorka, je zapustil miliardar Oarnegie J*P°nskemu vseučilišču Wasada v Tokiju štiri oiilijone dolarjev. To darilo utemeljuje Carnegie te«n, da se je potegoval grof Okana, usta- novitelj vseučilišča, opetovano za mir. Podobno darilo petrolejakega kralja Eockfellerja je vseučilišče avoje dni zavrnilo, ker so bili z darilom t vzezi razni pogoji, ki so se tikali verske vzgoje. — Šterilo eTropskih visokošolcev. Na vseh 125 evropskih vseučiliščih je bilo lansko leto 228.732 slušateljeT. Najbolj obiskovano vseučilišče je berlinsko; ima namreč okroglo 14.000 slušateljev, Druga najbolj Stevilna rseučilišča so: pariška, budimpeštanska in dunajska univerza. Eaznoterosti. X Reforma koledarja. Na Angleškem se bavijo z mislijo, freformirati koledar. Po najnovejšem načrtu bi bil prri dan v letu (t. j. novo leto) praznik. Temu bi sledili tedenski dnevi od ponedeljka naprej po vrsti. Prvi dan t letu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem 364 dni, kar da ravno 52 tednov. Na ta način bi se, recimo, napravilo, da bi bil 2. januarja v vsakem Jetu ponedeljek, 3. torek itd. Drugi učenjaki so se izjavili proti taki reformi. X Rnfijanstro t Tisokih krogih. V Eijevu se bavi sedaj policija z neSuvenim zločinom, v katerega so zapleteni najvišji krogi. Eoajst odličnih oseb, med njimi enega aktirnega generala, enega odretnika in enega bogatega veleposestnika je policija aretirala zaradi sovodstva in kupčevanja z deklicami. Žrtve so bile deklice iz odličnih rodovin v starosti 14 in 15 let. X Argnment proti ženski Tolllnl pravici. V ameriški državi Minesota so v zakonodajnem zastopstvu razpravljali o volilni pravici žen. Senator Duer je govoril proti. Pri tem je zaklicala neka gospa z galerije: ^Ce bi bila doli, bi vas potegnila za ušesa!" Nato je zaklical Duer: nTakim osebam naj damo voiilno pravico?" Ta argument je zmagal. PredIog o ženski volilni pravici je bil odklonjen. X Ali sme ravnatelj poljabltl nčlteljico ? Novojorški šolski svet se po dolgem posvetovanju in preiskovanju ni mogel odločiti, ali sme šolski ravnatelj poljubiti učiteljico in kakšna kazen zadene ravnatelja, če poljubi učiteljico. Dogodila sta se dva slučaja, v katerih sta se dva šolska ravnatelja nekoliko preIjubeznivo redla oapram učiteljicam. V enem slučaju je učiteljica, ki je nastopila kot tožiteljica, izpovedala, da jo je ravnatelj pred osmimi leti enkrat prijazno iu z zaljubljenimi oSmi pogledal ter ji pogladil roko. Morda se je v tem tudi zmotila. Toda skoraj gotovo se je tako zgodilo, zakaj šele štiri leta potem je poizkusil ta šolski tiran poljubiti jo. Tudi to ni mlade dame preveč vznemirilo in je o vsem tem lepo molčala. Eno Ieto pozneje je pa ravnatelj svoj naklep izvršil in poljubil učiteljieo. Vendar je pa čakala še tri leta, da se je pritožila. Šolski odsek je smatral za razbremenilco dejstvo, da je ravnatelj rabil celih pet let, da je pnšel od zaljubljenega pogleda do poljuba, in pa dejstvo, da je njegova nedolžna žrtev čakala še tri leta, da se je pritožila. Drugo tožbo je vložila neka učiteljica, ki je trdila, da je njen ravnatelj pred štirimi Ieti jo poizkusil poljubiti. Tudi v tem slučaju ni bil šolski svet na jasnem, ali se je ueiteljica pritožila, ker je ravnatelj napraril poizkus, ali pa, ker se ta poizkus ni posrečil. Eden od članov je branil ravnatelja, češ, da učiteljici zaradi poljuba, oz. zaradi poizkusa nista mnogo trpeli. Pnpomnil je tudi, da se ena od obeh učiteljic ni pustila prestaviti na drugo šolo. V preiskovalnem odseku šolskega sreta se je z veliko večino zavrgel predlog, naj se ravnatelj odpusti. Sprejet je bil pa predlog, naj se ravuatelju za kazen odtegne skozi štiri mesece plača, kar znaša približao 5000 kron. Eaznovani ravnatelj bo pa lahko računal, koliko je moral plačati za poljub, koliko za poizkus, koliko pa za to, da je učiteljici roko pogladil. X Nenaradna oporoka. V Košicah na Ogrskem je umrl te dni večkratni milijonar dr. Josip Senka, znan kirurg, bivši učenec slavnega Bilrotha. V svoji oporoki je zapustil več stotisoč kron v dobrodelne svrhe. Njegova poslednja želja je, da se izposluje dovoljenje od madjarske vlade, da njegovo truplo sežgo na madjarskem ozeralju. Oporoko je zaključil z besedami: nFinita la comedia". X Nora Iznajdba v elektrikl. Danec Waldemar Poulsea je iznašel nekaj povsem novega na polju elektrike. To je električno luč brez žic. Poizkušal je veliko in se veliko trudil, dokler ni popolnoma uspel. Danes mora biti zvezana vsaka električna luč z dvema žicama, da gori. On pa je iznašel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Eakor brzojarimo brezžično, tako bonio imeli tudi luč brezžično. Ne pozna se sieer še stroja, ve se pa gotovo, da je vse to res. Poizkušal je to že v javnosti. Na eni strani velike dvorane je stal on, na drugi pa njegov pomagač, ki je držal električne luči. Ia začele so naenkrat goreti, dasi jih je držal popolnoma prosto v zraku in ni bilo stika z nobenimi žicami. Ta iznajdba je velikanskega pomena. Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo biti napeljane iz elektrarne. Baš danes je vsaka iznajdba, ki odprarlja žice, izredno dobrodošla, saj imamo po velikih mestih toliko različnih žic, da ne bo kmalu nobenega prostora več. A ne samo to. Žice bo V8e iz bakra, baker je pa drag. — Na ta način se bo električna luč pocenila, da jo bo premogel vsak človek. X Vsenčiliškl slašateljl kot natakarjl. V nedeljo so imeli v Budimpešti vseučiliški dijaki zborovanje, na katerem je govoril tudi dekan Bokefi ter ostro obsojal one dijake, ki so se zavezali vstopiti kot natakarji pri restavraterju Straussu v Eesztvelyju. Dekan je poudarjal, da naj si išče vsak svoj kruh v svojem poklicu. X Enga. V nizozemski Indiji ee kuga vedno bolj širi. Vsak dan umre v treh najbolj okuženih krajih po 50 oseb. Najbrže so zanesli kugo v nizozemsko Indijo malajski mohamedanci, ki so se vračali od romanja v Mekko. — Po uradnih poročilib. se je na Javi od začetka februarja do 2. aprila 1.1. zgodilo 105 slučajev kuge. Od zbolelih je umrlo 75, 13 jih je pa ozdravelo. Dne 2. aprila so oglasili 13 slučajev novega obolenja in 7 slučajev smrti. Uradni razpisi učiteljsklh slnžb. Čt. 1083. Kranjgko. 1—1 Na enorazredni ljudski šoli v Kuzelju razpiguje se v stalno nameščenje služba užitelja-voditelja g postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja. Prosilci, ki t kranjski ueiteljski službi še niso stalno namešženi, morajo z državno-zdravniškim izpriSevalom dokazati, da so telesno popolnoma eposobni za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tunradno predlože do 8. junija 1911. C. kr. okrajni šolski svet v Koševju, dne 2. maja 1911. 8t. 1084. 1—1 Na dvorazredni Ijuski šoli v Banjaloki razpisuje se v stalno namešženje drugo učno mesto z zakonitimi prejemki. Prosiloi, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniskim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 8. junija 1911. C. kr. okrajni solski svet v Eočevju, dne 2. maja 1911.