86. številka. Ljubljana, petek 16. aprila. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
UimJH vsak dan, izvzeniAi Nllfdttflil in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pr. Jen m za avstro-Offerik e dežele za celo leto 1»; ^1., za pol leta 8 tri. tm Četrt lota 4 k1«"- — *• Lj ubijam« brez pošiljanja na dom za celo leto ia frld., za četrt leta (M. BO kr., za en mesec 1 irlri. 10 kr. Za pošiljanji* na d«.ii. M računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliki« več, kolikor poštnina iznafla. Za gospodo uči te l je na ljudskih iolth in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 *rl*l. f>0 kr., po pnsti prejeman M <Vtrt leta .'I t;<>M. Za ../.nanila se plačuje
od četiristopno petit-vrste ti kr , če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čo »»• dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat trnku. Dopisi naj ne izvoltS fraukirati. -   Rokopisi se ne vračajo. - U r e il n i 11 v o je v LJubljani v Frane Kolnianovej Mil st. .  ..gledališka stolha". Upravni* tvo, na katero naj >e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativi!« stvari, je  v" „Nurodnej tiskarni" v Kolnianovej hi!!.
Nezaupnica v državnem zboru.
Z Dunaja lil. aprila. [I/v. <lop.| To jo bil denes velik špoktakolj na levici in vse judovsko poslušalstvo na galejah je aplavdiralo, ko ho je slučajno /godilo, da je levica za cela dva glasa v večini bila proti dispozicijskemu fondu. Levičarji so za ta slučaj vse svoje poslance skupaj zbobnali, prišlo jih jo res vseh 164, na desnej pa je mnogo poslancev manjkalo in da si se jim je dan za dnevom telegrafi ral o, naj precej pridejo, zanemarili so svojo dolžnost. Zlasti Poljakov mnogo nij bilo v zbornici; klub desnega centra pa jo pogrešili kacih deset, največ iz Tirol-Bkega. Cela ta zmaga levičarjev je s 1 u č a j n a , kajti 154 nij večina mej 855 poslanci in če je vsa desna zbrana, ima spet odločno večino. Gotovo pa je neprijetno za vlado, če se kaj tacega zgodi.
Nekoliko je tudi vlada sama kriva, ker hoče vedno stati nad strankami, namesto da bi odločno stopila na tisto stran, katera jo podpira, to je avtoiioinistična. Orof Taiitle, kateremu res gre vsa čast za veliki trud, ki jsi ga prizadeva, stranke sprijazniti in zjediniti, moral je uže davno izprevideti, da z ljudmi it la Urbst nij mogoča nobena sprava. Naj titopi odločno na avtonomistično stran, razpusti naj državni zbor in naj vodi volitve na podlogi avtonomističnega programa, pa bode večino imel, kakor še pred njim vse vlade : Sehinerhng, llelcredi, btlrgenniiusteriuin, llohcnvvart (ki je celo dve tretjini Imel) in Auersperg.
Dunajski judovski listi bodo se ve da zdaj kričali, da je vlada dobila nezaupnico in da mora odstopiti. No toga veselja se menihi yluj ne bodo uživali,  da  bi  vlada odstopila.
Kdo pa hoče vlado prevzeti, mar manjšina, denasnja „slučajna večina", ki Šteje le 164 od 850 glasov V Kako hoče vladati? Prevzeti bi tedaj morala vlado naša a v t ono m i stična stranka, to je llohcnvvart, Cltun-Martinie, Tartoriskij itd. Vse te kombinacije pa so prazne, ker je grof Tirnim prod glasovanjem o dispozieijskom fondu sani izrekel, da on dovoljenja ali odrekanja te svote ne smatra kot zaupnico ali nezaupnico in, kakor se je po glasovanji iz gotovega vira sli šalo, vsled tega ne misli odstopiti, ampak na dalje delovati po programu, katerega je cesarju obljubil izvršiti.
Generaloj poročevalec o budgotu, Poljak 8 m ar že v s ki, pripada k onej posebnoj stranki v poljskem klubu, ki vedno lavira in se hoče približati levičarjem. Zato je njegov govor hvale našel samo od levice, avtoiioinistična stranka pa je molčala.
Slišal sem od poljskih poslancev, da so jako obžalovali postopanje Sinarževskega in priznali, da je več ko nepolitično od njega bilo, žaliti Kosijo in grajati zvezo treh cesarjev zdaj, ko je vsled angleških volitev politična situvucija Rusiji bolj ugodna, nego je bila kedaj.
Iz državnega zbora.
Velik nemir je nastal v zbornici in na galerijah, ko se je po glasovanji v dispozicijskem fondu naenkrat pokazalo, da manjka toliko poslancev z desnico, da imajo ustavaki celo dva glasu večine. Pstavaki so od veselja vpili. Predlagalo se je sicer, da bi se seja končala, a ker se nij moglo določiti koliko glasov je za to, kolikor je zoper to, in je dr. Uieger predlagal glasovanje po imenih, nadaljevala se je Beja in zbornica jo prešla k .*{. točki: Stroški za uradne časopise.
K tej točki je builgctni odsek sprejel resolucijo: rC kr. vlada naj na tanko razloži postopanje uradnih novim1' Poslanec llofer je omenjal, da se iz naračuine izplača mnogo manjših uradnih časopisov in enim celo Se vsako leto nekoliko tinjeinsčine plačujejo. To storiti bilo bi še tem Inglje večjim uradnim časopisom, zato predlaga on, tli) bi vlada poskusila te uradne časopise v najem dati in predloži naj dotično predloge drugo leto o priliki budgetne predloge. Poročevalec Kan-derlik je predlagal, da se lloferjev predlog in vsi drugi, ki bodo šo sprejeti v zbornici mej budgetno debato, izročo binlgetnemu odseku v pretlposvetavanje. Faiulerlikov predlog se odobril in ko je zbornica io sprejela poglavje v. in VI., „ministarsko svoto-valstvo'4 in „ dodatek k troškovom za skupne zadeve", seje soju končala.
Specijalna debata o budgetu se je nadaljevala v sredo. K prvej točki dnevnega reda: pogl. VIL, ,.notranje m in i s ter s tv o M , se je Oglasilo več govornikov. Dr. K o ser je predlagal resolucijo, naj vlada predloži državnemu zboru načrte zakonov glede tega, kje tla se smejo imeti v salogi razpokljive stvari in glede rabljenja škodljivih barv pri jelu ali
Igračah.
Dr. Trojan se je pritožil, tla se na ne-neinško (slovansko) prebivalstvo pri oddajanji javnih shižeh ne ozira tako, kakor na nemško, in mej ustavnim vladanjem se tudi nij nič oziralo na starejše uka/.o, ki predpisujejo znanje deželnega jezika. Dr. Trojan je govoril sicer samo iz češkega stališča,   a   hli/u iste
razmere, kakerfine so na Ceštteni, so tudi pri
nas Slovencih. Dejal je, tla je dosti državnih uradnikov na Oetikom, ki ne umejo češkega
Oženil se je iz — osvete!
IV.
(Konec.)
Prikrivši si lice z rokama, izgine iz dvorane. „Siromnk!" vztliliue Anka. Zdajci se začujo zvunaj koraki, v dvorano atopi grof.
„Morcbiti sem nadležen V" vpraša molklo.
Ona mu nij mogla odgovoriti. Ivan se približa svojej soprogi in zdaj tekar opazi, da je sama.
„Sumu, An ka V"
Soproga zarutli.
„Kdo je on?"
„liju devitV"
„Kes!"
„Odšel je!"
Grof se jo ves nemiren izpichnjul po dvorani. Naposled se ustavi pred Anko, rekoč: „Midva sva soproga!" n Poročena sva —M „Dakle prijatelja!'4 „Tako je!'
,,Imajo h prijatelji mej seboj skrivnosti, ali jih .smejo imeti V '
wNo, nigdarl"
„Uazkrij mi zatorej, kaj ti je povetlal Ljudevit, pretlno je odšel.'4
A n k a vstane, in slopivša k njemu, ga
prime za rdko ter pravi:
„Ivan, Ljudevit jo tvoj prijatelj, a jaz sem tvoja — žena!44
Tresoč se na vsem telesi je soproge mirno poslušal grof. ,,/eua moja!44 vzklikne in Anko srčno objame. Vroče poljubljajoč svojo soprogo, šepne:
.Kos, botli mi žena — samo žena!"
Vi
Oiuzcga dne* poleni dohode grof dva pisma, od Ljudevita in od kneginje. Prijatelj mu je v svojem listu odkrito naznanjal vse svoje srčno trpenje. Omenjal je, tla je zaljubil se v njega BOprOgO Anko uže tistega dno, ko jo je videl pri poroki, l/povedal je, tla je v srci užo naprej slutil tajno rano, zatorej mu nij h tel hiti svatom. Zdaj, ko je izpoanal, da Ivan ljubi Anko, hoče zaceliti srčno rano, zatorej namerava potovati thileč, daleč od tod. „Z Pogoni, Ivan, morebiti za vselej!" okončaval je list, „odpusti mi, ter mi ostani vedno to, kar si mi bil dosle !'4 — Molčeč poda grof Ljudevitov list svojej soprogi, a tej se utrne iskrna solza iz lepega očesa in pade na pismo. Poln ljubezni objame Ivan SVOJO ljubeznjivo ženko in vzdihue: „Oj, ti dobra duša I"
Potem viame v roko pismo Lrenlno,
voncev, II Srbov 71 Ilumunov in <) Italijanov. — Kjo «o Slovencih vprašal bi nas jeden. Mar mi ne dajemo nič vojakov ? Najbrž nemški žurnaliht „ S l a v o n | o v M od „ Slovencev" no loči. In to vidimo B«g vii kolikokrat i»ri tcnu'l)itili avvtuj.skili Nt-mcili, ki veilb včum ikon več ali ravno toliko o h frili V Afriki in ('eeenrih v Kavka/o, kakor o slo vaiihkdi ^sodržavljanih .svojih v Avstriji, katerim vladati bo.o.
— (,,I)er d i 1 u v i a n i s c b o C omet") se zove pri Itla/nikovili dedičih v Ljubljani ravnokar izišla 'JI stranij obsezajoč« knjižim, katero je na temelji svojih znanstvenih opazovanj na polji astronomije za izobražene ljudi spisal in izdul župnik Lovro Mencinger, ,, odkrite I j „dimije" na Franje Josipa taboru na <lotom". To po svojem lepem tisku in čednem papirji liino delce prinaša v „predslovji" mično parabolo, imejočo naslov „Das verriegelte Scliloss'1, potem   navaja v „uvodir* raznih zvezdogledov nazore in  utemeljene zakone glede nebeških teles. Na 13. strani pričenja g. pisatelj, pomij -več opirajoč se na K. VVetzla, svojo „razpravo". Tu se najprej opisuje, kakšen je mesec zdaj, a kakšen je bil po vsej priliki nekdaj, (lovori Be, da je imel ta izpreinljevalec zemljo svoje dni tudi  vodo,  katere zdaj  nikdar več ne mogo na njem  zaslediti zvezdogledi. Omenja se nadalje, da ima neki Hiolin komet (zvezda repatica) svoj pot tako uravnan, da se koncem meseca novembra z zemljo lehko /ade-neta, kar se pak jedino tedaj moro zgoditi, ako zemlja in komet ob jednem časi dospela Da ono mesto. Ta Ihelin komet je zdaj razpo-lovičen v dva kometa, (ločim je bil svojo dni jeden jedinec; kedaj je razpal v dva dela nij bilo možno astronomom dosle raztohnačiti. Opl« rajoč se tudi na sv. pismo (tienesis c. Vil. v 1 I.) tolmači nam g. pisatelj, da se čas vesolj nega potopa  popolnem strinja z dobo, ko slu so zemlja in  Rielin  komet v 17.  stoletji posle ustvarjenja sveta, za života Noetovega, trčila. Ker pri tem silnem potopu sv. pismo govori, da so se odprle zatvernice na nebesi i. t. d., trdi g. M., da so sedanjega stališča zvezdoznanst.va nikomur  nij   inače  misliti,   nego da jo silno vznemirjenje neba pouzročila Itielina repatica, katera je o tej priliki vse vode mesečevo prinesla  na   zemljo.    Istim   načinom, pravi g. M., imamo si tolmačiti razdejanje raja, ko je iz njega izpodil stvarnik Adama in Evo. Ob  časi   Noetovem   so se  še  spominjali so strahom in grozo onega gorečega meča, s katerimi je ailgelj  izgnal roditelja človeštva iz kraja  veselja —  ta  „goreči   meč"  je baš zvezda repatica, katere smo omenili. Kakor pri prvem  svojem   prehodu skozi zeiuljen pot, jo Bielin komet   1656 let poznejše zadel se najprej ob mesec in vznemiril nJega vode, jih izpremenil v soparje in jih od oudod povlekel na zemljo, kjer so, ko jo repatica trčila nanjo, vse vodne množine padale na zemljo v podobi grozovitega dežja.   I'ri tem svojem drugem trku na našo zemljo se je omenjena repatica razpočila ter je razpal a v dva deda, v dve zvezdi repatici. Ker je o tej priliki mesec, izgubil nekoliko svoje vsebine, a je leta prešla na zemljo, so po sedaj mesečeva kretanja bila hitrejša, Zemljina pak počasnejša.    (J. M.  je   v  posebnem užo dogotovljenom   vendar  še   ne   izdanem delu ,,/eitrechiiung der l'rvvelt" baje precej zanesljivo pieračunil, koli krajS a so bila na zemlji leta pred vesoljnim  potopom,  a  koli daljša so tedaj bila leta mesečeva.    Po  g. pisatelja nazorih je dakle raj bil razdejan   o  časi, ko
je Ilielin komet zadel se ob zemljo, a vesoljni potop je prouzročil obeh nebeških teles jednak sokob, pri Čemer je vsa vodu, katero je do tedaj imel mesec, prešla na zemljo. — Knjižico JiiT diluvianisehe <\anot", ki ima samo Sfcl strani, prodajojo pof-oimve. Blaznikovi dediči v Ljubljani. I».i H je S znanostiiega stališča resno treba v roko vzeti jo ali kot plod diletant.-kega dela, im li*eii 10 mi razsojati, nijsnio strokovnjaki.
Dunajska borza 11, aprila.
H.taiic ventil
' (N etnško ne.) Hrvatska vlada je izdala naredbo, kako se ima prihodnje leto zagrebško gledališče upravljati. Določuje se, da se imajo dramatične in operne predstave dajati v hrvatskem jeziku. Ko bi za hrvatsko opero ne bilo ilovelj moči, smo se italijansko in francosko peti, nemški ne.
(Politična  nervoza ost.)   Iz Londona se poroča: Izid volitev je prestrašil tako
hudo župana Ktngslfnnikega, da ga je mrtud
zadel. To je z<h:j uže peti, komur so zdanje volitve zakrivile prezgodnjo smrt.
1 (O strupi jen kruli.) Iz Pariza se brzojavlja „Ktiln. Ztg.", daje bilo v St. Denisu ostrupljoiiih 150 ljudij, kateri ho jedli kruh iz neke velike pekarne. Večina teh ljudij je užo prebilo smrtno nevarnost, toda dva vojaka sta po groznih mukah umrla. I '/rok ostrup-Ijcnja še nij znan.
Triue c«'««'
v LJubljani 11. aprila t. I. Plenica hektoliter K) gld. II kr. — rož (i glo. HI kr.; —jočmon .r> gld. 51 kr.;  — oves a »(Id. 51» kr.j — ajda 5 gld. .'111 kr.; — prosit f» gJu. 61 kr..
— korona H gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov H gld*S9kr.{ — Mol hektoliter it ffld. kr ; masU kilogram — §cU\. HO kr.; mast — gld. 70 kr.; — «i>el. frison —  gld. MI kr.; speli pnvojmi — gld. 11) kr.,
— jajcu po l*/§ kr.; — mleka liter H kr. ;— gOVedniM kilogram f>4 kr.; — tolotnimv 4H kr. ; - svinjsko meso (SO kr.; — sena 1(K) kilogramov I yhl. 87 kr.,
— slamo 1 gld. 1H kr.; — drva fnla 4 kv. metrov 6 gld  60 kr.; — mehka A gld ;()
dnotui drl. d- - „ v bankovcih .	. 7:$	Kld.	M
i.ti.pini drl. <!• 'I< v srebru .	. 73	n	KO
L »t» renta ........	. M		55
tibO ilr/.. posojilo.....	. 130	n	50
Vki ij<« narodne banke        . .	sto	p*	—
irnilitioi akutje......		n	SO
. .odon.........	. uo	"	_
ti iihro.........	—		_
t.tpol.......		n	46*
ki   Cekini   . ...	5		bil
i'     .         m .  ko ....	58	a	65
kr.
Svoja
polja in travnike
na ilovskem močvirji
■peči I^^lEovrLilEom. pri I_ij-v.-i.1cIja-ani
prodajan
■in iilaeeianp' v oltruKili.
Marija Franz, na eatarja Joilpovan trgu su 'j, [V*'A—1) pritlično.
Deček,
14 let Mar, i/, pošteno rodovine in s primerno šolsko oliko, sprejme ho kot učenec v tukajAtijej prodajalnici
■peoerijikega blaga.
Natančneje pove i/, uljudnosti opravniatvo »slovenskega Naroda". (145—8)
Hiša na prodaj
Jo v Uiiiiniikii. na kraji M kupčijo ali kako obrtnijo  jako   priprav nem,   »e   7   sobami, kuliinje, slirambo, 'J kletima, hlev. m in nekaj zemljo.   (151—'J) Natančneje  se izve pri   luo«/u liiiozu, lit
nem trgovci na Marijo Terezije eesti v Ljubljani.
Zaradi preselitve prednjem od denes poč.ensi do dnč 1. onijit Itso zalogo'
izvrstnega vina,
katerega imam tOO veder. Vino prodajom po naj-ni*J«"J ernl, in sicer iiajniatiju po jedno' vedro vkupo.
Daniel Predovič,
(129—i:i) krčmar,
na Poljanskom trgu ftt. 5, v Ljubljani.
-o
ti.
too-o ti
M* % S'
r, gffi?
N -I
_ ' H ■ S Cr m 3 <* E
§M
•«
O
a
-a
M a-
ei;gM
"  W S
? k ^ c: g-
tu C: —.-o *1 O. n ■ — - v<
F ? S? — fr * g w -
i r#g
e_0 t--i p ' p
m «2:
H
Gastlove kri čistilne pile.
IJJo dvajset let sijajno skučeno in od zdravnikov pri poročeno, da ho I njuni odpravi potika m rovuiati/.om, zasedona alaba Nokroviea, sleza, »»Hira kri, zlata lilja, m-slast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jotrab in fcolči, in poznejfte uplivaiijn po zdravljenji /. živim srebrom Pri
■enaklli roeaeonih nerednoitih npllvajo te pilo dobrodejno, odstranjajooo
in z«lra\*ljaj«»čo.
tikatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pile so p o * I a d k o r j e n o in o«llični zdravniki priporočajo J|h kol mijl>olJH4t kri č i nt dno drirttiln.
Ker zadostuje j«dna skatljiea za zdravljenje 2 do .'1 tedne, — tedaj so (JaMlove pilo tudi najcrnej.se zdruvibi.
Gastlov kri čistilni čaj
A'f.  ««■'. VCt t m
•   s-ti* itkih i>»>  ;i<* fn >o
haA tilko (lobor zoper vhc /.gorenje Imloziii.
Travi dobi N \ glavnej zalogi lekai ja 23Im.V5Ctcli.or1a, „zrnu Obelllk" v Cclovci. (7U---7) lii.hMio  prave kri Ailtilno pile in  čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani \ ,pi. Tink oey, lekarnar; v Postojni A. Lebao. lekarnar:
v Kraaji k. Savuik, lekarnar; \ Logatcl Al. Skala, lekarnar.
Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo!
Nov« antisepti&lto, iesinfirujoče in higijeniško sredstvo
„SA1TITAS"
od
K*. A- Sargs Solxxi & Co»xpp in Wien.
Centralno zalog*o za prodajo „en gross" ima
Voiil Iti olhi i s S2^1-
■\\'Il<irN,  I-, I Ilmiin'1 |ii'or(    iiNNe Psi-. *,ro. (155—1)
Zaloge v Ljubljani: Vilj. Mnyr, lekar; Gabriol Piccoli, lekar; E. Birschitz, lekar.
Izdale'i n. urednik Maknu Armič.
Lastnina in tisk „Naroduo tiskurne".
708824
844^12
Politični razgled,
TOotr»aiif<» 11 «*#.«*!«•.
V Ljubljani 15. aprila.
Dunajski nemški ustavoverni časopisi z velikanskim veseljem zaznamljajo odbitje dispo-zicijonsfonda, a katerim se je ministerstvu Ta n nojevemu v državnem zboru ustnvoverno nezaupanje i/reklo. Oni govore le, da je v e-Bi na proti vladi glasovala, a znmolčujejo, dn je bila le slučajna večina. Terjajo, naj TaafTe odstopi „D. Z." ae roga, da je mini sterstvo zapustila njega lastna stranka, ker ao se nekateri klerikalni (menda tirolski) poslanci glasovanja zdržali. „N. Fr. Pr." vidi v tem glasovanji le dokaz, da vse na to sili, da ae država zopet ustavovercem v vladanje izroči! Pred čemer nas Rog varuj! „Vaterland" govori o tem dogodku podobno kakor smo mi v včerajšnjem članku: ne da so tajiti, da jo desnica in vlada pobita bila, ali na take slučajnosti nij, da bi velike akcije zidali, zato menda ne bode velicih praktičnih izprememb. Vendar jo situvacija težavna, ker ustavoverei imajo v višjej birokraciji in celo pri dvoru Se mogočno stranko.
Jeseni gre cesar a cesarjevičem v Galicijo k velikim vojaškim vajam. Poljaki se veselo tega in se trudijo, da bi se gališki deželni zbor tudi takrat sklical, namesto meseca junija.
V «>u<T*lt«"iii zboru je 13. t. m. srbski poslanec dr. Polit tožil, da naučni minister srbsko narodnoat na Ogerskem zatira. Polit jo vlado dolžil, da je z imenovanjem škofa Angje-liea srbski Statut oskrunila. — Tisza je vlado zagovarjal in dolžil srbske vodje, da ljudstvo z upornimi agitacijami zapeljujejo. V itn n 14» «1 ris
Iz Hkadra se poroča, tla ima Kosovski turski vladni list „Š kodra" proglas turške vlado na prebivalce onih krajev, katere je odstopila Turčija Črnej gori. Od prebivalcev ae zahteva, naj se udade v svojo osodo in naj se ne upirajo Črnej gori. Oni, ki ae hote izseliti, dobe od turške vlade ozemlja v Prištini in Uitoliji. V Skadru bodo navzočni kon zuli vseh velevlnstij, kadar se bode Ornoj gori izročilo novo ozemlje.
„P. C." javlja iz Carigrada, da je večina tamošnjih poslanikov pooblaščenih, da podpišejo črnogorsko tursko pogodbo.
Razmere mej Francijo in Rusijo, ki bo bile zbog dogodjaja Hartmannovega skoro neprijateljske, zboljšale so ae zopet in ruski poslanik knez Orlov se vrne zopet v Pariz.
Predsednik francoske vlade je poslal na francoske zastopnike okrožnieo o vseh vprašanjih, ki so nastali za vladanja zda njega mi-nisterstva. Nadbiskup pariški je vladi pisal, naj prekliče dekrete od 28. marca, ker bi njih
izvrševanje prozvalo boj mej zakoni in vestjo, ter bi nastale notranje zmešnjave.
Kili lanokn zbornica je izvolila vtorek za svojega predsednika v ožjej volitvi Coppt ni ja se 1 74 glasovi. Kandidat zbornične večine, Zanardelli. je propal sč 144 glasovi.
„Iredentovci" segaio h svojimi dolgimi prsti tudi po Albaniji. VCrusinji so namreč ujeli dva Laha, ki sta Albance podkupovala, da hi se uprli zoper Turčijo.
tni>l«<iUi konservativni ministri zapuščajo svoja mesta. Včeraj so imeli baje zadnje posvr tavanje, po katerem je Reaeonstield takoj kraljici zaznamoval sebi naslednika. Bolj in bolj se govori, da bode predsedništvo novega ministerstva prevzel sam (Jladstone, potem pa tudi vodstvo liberalne stranko v zgorenjej zbornici, kamor ga pa bode kraljica še le pozvala.
„Standard" se jezi nad delavci, ki so volili liberalce in pravi da ne zaslužijo niti dobrot konservativne vlade niti volilne pravice, katero zlorabijo, kajti preneumni so!
V ?|:t«lri«ln je bila včeraj kazen izvršena na Oteru, ki je na kralja streljal.
Do(
msi.
mož;  videvši to radostno družinico,  stisne ai z roko prsi in ustne ao se mu potresle. Skoraj mine utis in, na lehko približavši ae, izpregovori: „Zdrav, prijatelj !u
Ivan ae hitro obrne in ves radosten objame prijatelja; srčno pozdravivši ga, dovede ga k svojej soprogi.
„Pozdravi jo", reče, „kakor da je tvoja sestra!"
Ljudevit — kajti ta je bil prišlec — poljubi Anki visoko čulo, poboža dete, katero je poštovala, a starejše, ki si je igralo na tlok, vzame na roke in hodi z njim sem ter tijn. Ko so se zopet vsi posedli, jim je pripovedoval, kar je doživel. Zaljubil so nij nigdar več, rekoč, da mu je ljubiti moči samo jeden-krat. Z nova je htel iti v širni svet, toda prijatelj in njega soproga mu tega nijsta dovolila Zatorej je ostal na Ivanovem gradu, kjer jo brat grofu, brat Anki, a ujec detci, katera ga ima silno rada, (r + n)
T, <;«reii|*(lieg« K), aprila. [Izviren dopis.] Vsi uradni poduki na uradnike merijo na to, da bi ae uradniki narodu ali ljudstvu priljubili; če je uradnik priljubljen, pravijo, ima narod večji zaupanje do c. kr. uradov in do postav.
Poglejmo pa, ali se veČina uradnikov po navedenih podukih vede.
Pri vsakih volitvah, naj se vrše za ka-keršen koli zastop je in še večina uradnikov proti narodu glasuje. Zbog tega se našemu narodu c. kr. uradi nijso prikupili.
Ne čudite se dakle uradniki, ako greste skozi našo vas in vas narod ne pozdravlja, temuč se ogne, če le more, ali se celo nc-uljtidno obnaša, vsega ste sami krivi, tako mi je rekel mož iz borne kmetske bajte.
To je tudi uzrok, da so c. kr. uradi z narodom vedno preveč v nasprotji in da se v tiradu od kmeta ne more lehko resnice pozve-deti, ker kmet ne zaupa „gospodu".
Zategadelj imamo veliko postav samo na papirji, ker c. kr. uradi nijso zmožni, da bi narodu postave priljubljene naredili. Koliko se potem greši, ki uradom nij znano, ker so nesposobni, da bi ae temu v okom prišlo.
Ob Času prejšnjega uatavovernega nemškega ministerstva Lasserjevega ao ae dostikrat v c. kr. urade brezznnčajne in ne dosti znanja imejoče osohe jemale za zasluge politične nemčurske agitacije.
Znani so nam taki, ki so komaj jeden ali dva latinska razreda z dvojko dovršili in vse jedno so bili v c. kr. urado sprejeti, kjer so zdaj uradniki. Vsi predpisi, da morajo enaki prosilci spodnji gimnazij ali realko z dobrim vspehom dovršiti, nijso nič pomagali. Dosti je bilo, da so bili očetje teh sinov „zaslužni" nemškutarji, da so pri volitvah agitirali zoper svoj narod in svojo slovensko domovino.
Tak plitev uradnik, ki nobenega jezika dobro ne ume pravilno pisati, najmenj pa deželnega slovenskega, ker se ga je najmenj učil, naj bi hil narodu priljubljen, naj mu bi pomagal do višje stopinje izobraževanja?!
Verjemite ini, da so enako glave, katerih so v Ljubljani veliko nahaja, v obilnoj meri pripomogle, tla so vrli ljubljanski moščnnje pri volitvah <>. t. m. propadli.
Dal Bog, da bi uže skoro uradniki začeli [spoznavati, da je treba iskati dobrega spora zum ljenja s kmetom in  meščanom, ne pa protivja ž njim. Le potlej bode tudi vlada dobila večjo avtoriteto pri ljudstvu.
Domače stvari.
— („Slovenske Matica") je imela v sredo popoludne svoj obilni zbor. Duhovnikov s kmetov je bilo še precej nrišlo. ker so menda imeli ta dan tudi svoj dnhovensk 7bor. Sicer je pa bila udeležba majhenn. Jalovo literarno ..delovanje" odbora tega književnega društva, v katerem je pa malo književnikov, je ostro pa zasluženo grajal dr. Tavčar. V jednej prihodnjih številk hočemo obširneje poročati o tem.
— CSeja mestnega zbora 1 ju bij enakega) je „zarad nnstnpivših zadržkov" odložena na soboto 17. aprila, torej je denes ne bode.
— (Sekcijski šefbnronSehvvegel) se je tudi prisiljenega čutil glasovati v državnem zboru za nezaupnico vladi TaJiffejevej. Njega pač na to sili njegovo „nemško prepričanje," ki ga ima on, slovenskega gorenjskega kmeta sin!
— (Iz Maribora) se v dunajski Ple-nerjev organ „Wicn. Allg. Ztg." telegrnfira, da je resolucija, v državnem zboru stavljena zaradi poslovenjenja gimnazija in učiteljskega pripravnišči, veliko razburjenost v Mariboru vzbudila. Cemu V Učiteljsko pripravnišče v Mariboru ima izrejati učitelje za slovenski & ta jer, za kmetske občine, a ne za tuje nemške mastne privandrance mariborske. Kaj se imajo ti razburjati? Kaj jim mar? Kar se pa mariborskega gimnazija tiče, ga prvič nehfie nikdo popolnem „posloveniti", drugič pa mariborski Nemci radi mej Slovenci kruha iščejo, torej naj so tudi jezika uče.
— (Iz Ljubljane) prinaša hrvatski zagrebški ,.Obzoru od 14. t. m. dolg dober dopis o ljubljanskih volitvah, kateri ae koncil tako: „Jedan od ovih, koji je osobito revno ngitovno za kandidate njemškutarske stranke, je Njemac Mahr, načelnik i ravnatelj trgovačkoga učilišta, koje polaze najviše Hrvati i S rbi, te živi dakle od slavenskih novaca. Tako na primjer ima u njegovem učilištu šest Hrvata i četrnaest Srba iz kneževine, koji mu ph čaju liepu svotu od dvadeset hiljada forinti. Neka dakle naša braca u Hrvatskoj znadu, u kakovo ruko izručuju svoju djecu, šiljajuči ju u ovu učionu, jer čovjek, koji mrzi sve. što je slavensko, dosljedno nemože povjerenu mu mladež odgajati u patriotičnom duhu. 1 doista o pouci u hrvatskom jez'ku neima ni govora, da negovo-rim o povjestnici hrvatskoj, koja je ovomu v e I i k o g e r m a n u kitajsko selo i deveta briga. Mladež odgojena u tudjem duhu ncočeličuje ae u narodnom značaju i rodoljublju, koje nam je oboje toli potrebno u sadašnjoj dobi, gdje južni Slaveni dolaze do važnosti i ugleda."
— (Katoliška r o k o d e 1 s k a d r u ž b a) bode prihodnjo nedeljo v nunskej cerkvi ob devetih dopolnilne obhajala s slovesno sveto mašo svoj društveni god in svojo petindvaj-setletnico.
— (Iz (J rad ca) se nam pošilja: Vabilo k rednemu zborovanju društva „Triglava" V soboto dne 17. aprila pri „pašteti", Sporgasse br. 28, I. nadstropje. Program: 1. Tajnik čita zapisnik zadnjega zbora. 2. Slovenščina kot učni predmet, v srednjih šolah, (pedagogičen poskus), čita g Požar. .'i. Deklamacija g. Rudolfa, t. Kritika. 5, Poročilo revizorjev. G. Dopolnitev odbora. 7. Posamezni predlogi, /učetek ob 8. uri zvečer.   (Josti dobro došli.
— (Prostovoljna požarna b ram b a) v školjej Loki jo  imela zadnjo nedeljo svoj
jezika, d« si imajo zmirom opravka z narodom. To nij narodna ravnopravnost. Mi zahtevamo, da ko v javnih državnih službah taki uradniki, ki dobro znajo oba deželna je/.ika v pismu in govoru. Mi se zadovoljujemo uže s tem, da je pri vsakem državnem uradu vsaj jedna osoba, ki ume češki, da dobi Ceh tudi v svojej domovini pomoč. Ker pa to zahtevamo, očita se nam, da hočemo vse javne urade osnovali češki. Mi hočemo svoj narod pripraviti v veljavo samo v narodnostnem oziru, to pa Se nij gospodstvo nad dru/imi inarodi. Nadejamo se, da bode vlada zvršila svojo dolžnost in izvedla narodno ravnopravnost. Dr. Trojan upa, da se centralisti temu ne bodo protivili.
Poslanec L u s t k a n d e 1 je odbijal Tro-janove trditve. Očital je avtonomistom, da pozabljajo na državo, ko zahtevajo avtonomijo narodov. Nadalje je trdil, da se doslej „Avstrijce" imenujejo samo Nemci, „drugi11 na-rodje pa teže vsak za svojimi posebnimi in teresi.
Poslanec Pfltigl, z desnice, je omenjal slabih razmer, v katerih žive ptisli. Teh slabih razmer je krivo krošnjarstvo in gostilne, ki se jako množe. To dvoje je pozvalo mej prebivalstvom veliko zapravljivost. Vsaka vas ima krčme, katere dovoljuje ininisterstvo kljubu ugovorov občine in deželne vlade. V te krčme vabi krčmar, komur je mar samo za svoj žep, dekle, in posledica je, da zahajajo tja tudi hlapci in zapravljajo svoj zaslužek. K rosni ar s t vo pa slepari posle za trdo zasluženi zadnji krajcar, zanj pa jim pusti ničvredno blago, čegar kričeče barve kmeta premotijo. A krošnje rstvo oškodava tudi močno malo obrtništvo, ker kmet ne kupuje nič v mestu nego vse od krošnja rja, ki lehko slabo blago ceneje prodaja tudi zbog tega, ker mu ne treba plačevati najemščine niti visokih davkov. Zato zahteva on od vlade, naj ona pregleda obrtski zakon in previdno oddaje gostilniške pravice.
Poslanec Menger je omenjal, da bi bilo dobro, ako hi vlada predložila načrt reformo vanja domovinskega zakona.
Ste u del je zahteval, da se osnuje zakon zoper kvarjenje živeža, to želi prebivalstvo.
Poslanec Sax je polemizoval zoper grofa Henrik Clam-Martinica, ki je priporočal avtonomijo dežel in decentralizajo.
II e vera je dejal, da avstrijska politiška uprava stane 5 Va milijonov. Ta vsota bi ne bila znatna za državo z 20 milijoni prebivalcev,
ako bi bila uprava prilična, a ker nij za državljane priročna, mora se zboljsati. A nevarno je o spremembah v upravi govoriti, kajti, kdor to stori, tega zaznamba ustavoverna stranka takoj kot napastnika na ustavo. Ilevera je nadalje govoril o decentralizaciji in kazal na 1. 186G., ko so dežele same stopile nasproti brezmejnim zahtevam sovražnika in se jim je popolnem prepustilo sodstvo.
Zopet o gospodarskej dačnej politiki.
S praktično - političnega stališča se mora navesti, da ne pobirajo le Francozi, ampak sploh vse države, v katerih jo dandenes gospodarsko stanje ljudstva ugodno, uže od nekdaj visoko potrntnino, nobednih davkov od potrebnega živeža, od svetiva, hranilnic, in nizke davke od zemljišč in hiš. Angleži so plačevali 187«). 1. 308 milijonov mark potratnega cola, 555 milijonov užitnine (razen od sladkorja, ki je bil prost), vsega zemljiščnega in hišnega davka skupaj pa le 51 milijonov mark. V Švicarskem državnem proračunu pa še direktnih davkov niti nij, pač pa so ondi visoki potratni coli. Rusi plačujejo samo od žganja več nego 200 milijonov rubljev užitnine, a vseh direktnih davkov skupaj samo 1.11 milijonov. (Avstrija ima sicer 87 milijonov gold. direktnih davkov, toda vendar samo 8 milijonov gold. užitnine od žganja.) Dačno politiko velikih držav moremo tudi izpoznavati iz naslednjega razkazka, kažočega, koliko mark potratnine je prišlo leta 1875. na vsakega posameznega človeka (po Meyerjevem naučnem slovniku):
	Kava	Tuliiik i Žganje	Pivo j	Vino 1
V Nemčiji . . .	0 811	03OJ 150	0 59	0 2G(
V Afilro-Ogcrstaj	0-28	4-85 0'86	P38	0 39
Hi Francoskem .	1-67	0-96J 379	049	388
Na liijrkSlfm .	013	496 13 03	515	108
K temu treba še opomniti, da se na Fran-				
coskem porabi malo tobaka, piva in žganja, a na Angleškem malo kave, tobaka in vina.
Razmera mej direktnimi in indirektnimi davki jo (v odstotkih)
direktni indirektni
davki
44% .'56 %
na Nemškem . . . „ Avstrijskem     . .
„ Ruskem..... 30%
„ Francoskem     .   .   . 25%
„ Angleškem .... 13%,
„  Švicarskem .... 0% *) Glej fit. 74 „Slov. Narodu".
davki
5G °/o 64 %
70% 75% 87% 100%
Na Španjskem presezajo celo direktni davki indirektne; zaradi tega je ondi tudi gospodarsko stanje vladino najslabše.
Iz navedenega se razvida dovelj jasno, da so oni „vednostni in praktični razlogi" le 9lepa zaljubljenost v pnisko-nemške sisteme, ki se enako, kakor naša šolska sistema, le iz posebne ljubezni do vsega kar je na Nemškem, zagovarja. Ako bi se pri nas pobirala jednako visoka potratnina kakor na Francoskem. Angleškem in Švicarskem, bi se ne le kmalu pokril ves deficit, ter davki od mesa, soli, svetiva, hranilnic itd. odpustiti in zemljiščni in hišni davki zmanjšati dali, ampak spravil bi se tudi denar za stavbo toliko potrebnih železnic in za druga tehnična dela, ter za ustanovljenje koristnih napredovalnih, kmetijskih n obrtniških šol in dekliških zavodov. Ako bi so n. pr. potratnina od tobaka, ki znaša sedaj (s troški izdelovanja vred) 59 milijonov gold. štirikrat povijala, ter slab in cen tobak sploh več ne predaval, bi se sicer poraba tobakova na pol skrčila, a država bi imela vendar 59 milijonov gotovih dohodkov več, ne poštevaje manjših troškov pri izdelovanji. Omenjati je še treba, da je ne le ponarejeno vino, ampak tudi narejeno pivo in žganje nevaren konkurent pravemu vinu.
Avtonomistična stranka stori ne malo ali nevarno politično napako, ako nema v tako važnem času svojega odločnega gospodarskega programa.  Izgovor, da se ne more vse hitro doseči in izvesti, je prazen. Ako Se ne moremo ali nebčemo sedaj nemške gospodarske sisteme ovreči, pa bo boljše in previdnejše, da še pustimo en čas rajše ustavoverno stranko gospodariti  po svojem tako dolgo,   da bi ljudstvo dovolj jasno izprevide'o, da je dosedanja politika napačna in pogubna, da nema prav za prav nobenega pametnega principa, da je „ustavoverna politika" ne napredek, ampak nadzad-njaštvo.   Slovenski poslanci pa naj ob svojem času v državnem zboru povzdignejo glas ter nagla-šajo, da 8e nij bilo toli ugodnega časa za stavbo železnic in za šolske reforme,  kakor sedaj.   Noben čas se nij tako lehko in tako ceno dobilo toliko navadnih in  inteligentnih delavcev za  razna tehnična opravila,  kakor sedaj.   Neki duhovit tehnik pravi:  Po lokomotivi nam je  mogočo voziti teže 4000 stotov z manjšimi troški, kakor bi vozili s konjem tri stote v isto daljavo.
J. St.
Pozivala je v njem Ivana, naj pride na ples, kateri priredi v slavo svojemu rojstvenemu dnevu. Anka, pročitavša ga, vpraša svojega soproga:
„Kaj praviš ti k temu Vu
„Pojdem," reče grof, „res, draga moja, pojdeni, toda ne sam, tudi tebe vzamem soboj!"
Zopet je pri kneginji vse ozaljšano, nemi zidovi in zgovorni posli. Zopet se je pogovarjal vratar zJeanetto, a nekoliko drugače kakor uže omenjenega večera.
„Tudi danes pride grof," opomni Jea-netta.
nČuj, Jeanetta, povedi mi, čemu ga zdaj še pozivlje kneginja, antl je on uže oženj en ?"
„0h, dragi moj, tega ti ne umeješ. Do zdaj je bilo dobro; ona se je nadejala, da st grof da ločiti, in Rog znaj, česa vsega. Toda izvedela sem od grolične hišine danes vse
kaj druzega; ha, ha, ha, da to zna kneginja,| izvestno bi takoj legla v posteljo in odpustila vse goste."
„Kaj si vendar čula takega?" radovedno povprašuje vratar.
Zdajci zazveni zvonec in Jeanetta brž otide.
Pred dvonni se je ustavila lepa kočija, iz nje skoči mlad brdak mož, pomagajoč svojej gospe* z voza. Podavši jej rok6 sta šla po stolbi in hodniku. Vratar se je prišlecema globoko klanjal, opazujoč ja z nekakim osobitim zanimanjem. Kasnejše je pripovedoval J e a-netti, da je cul grofa govoriti svojej soprogi:
„Mila Anka, ne boj se, antl se skoraj posloviva, kajti takšen hrup mi ne prija uže od tedaj, ko sem se seznanil s teboj."
In res, nijsta se mudila dolgo! Zopet je vratarju bilo moči pripovedovati, da je grolica poljubila svojega soproga in se mu zahvaljevala J prav od srca.
Na obče začudenje so se brzo razšli vsi gostje. Kneginjo so obhajale vso noč slabosti, a drugi dan še mnogo hujše. Vedno je htela zbesniti, dokler je naposled toga nij priklenila na bolniško posteljo, iz katere nij vstala.
„Lep je pogreb", so govorili ljudje nekoliko dnij poznejše. Karel je šel prvi za krsto in je oplakoval nje smrt, kajti bil jej je sorodnik in dedič.
Minola so tri leta. Na terasi poleg Ivanovega gradu sedi mlada žena, v naročji dr-žtča otroče. Na tleh ob nje vznožji igra so drugo dote, katero časih zakliče: „mama, tata". Poleg njih je na nizkem stolu sedel lep mož; oko se mu je smijalo in vesel je pogledava! svojo soprogo in deteo. Skočivši po konci, poljubi soprogo goreče in pravi:
„Aiika, kako sva srečna!"
Zdajci stopi zadaj na teraso bled, visok
redni občni zbor. Društvo ima 58 delujočih in 83 podpornih udov. Društveni dohodki zadnjega leta znašajo 807 gold. 30 kr., stroški pa 785 gold. 30 kr. Podporni udje so vplačali 260 gold. 44 kr.; društveni inventar ima vrednosti 8909 gold. Koncern zborovanja je volilo društvo za svojega stotnika g. L. S a-darja, g. A. Slabnika za njega namestnika in blagajnica rja.
— (Velik požar.) V hiši posestnika Gregorija Suše v Dol en jej vasi na Notranjskem, blizu Senožeč, je nastal pred kratkim zvečer požar po neprevidnosti poslov. Ker je pihala huda bora, jo ogenj strašno hitro okolo posegel, tako da je naenkrat zgorelo šest hiš Z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Unesrećila bila bi kmalu tudi 61 let stara gostja Jera Fernetič in nje vnuk Jaka, vendar so ja
0 pravem času še rešili. Zgorelo je tudi mnogo govede in gospodarskega orodja. Škode ima G. Suša 1500 gld., Valentin Celiovin 1200 gl., katere ima prvi zavarovane 350 gl., drugi pa 600 gld. Nadalje ima škode A. Može 1500 gl., kajžar Jaka Godnič 5O0 gld., Urša Hraščak 100 gld., Josip llelanec UOO gld., — izmej teh nij bil nobeden zavarovan. Za unesrečence je razpisalo postojiusko okrajno glavarstvo nabiranje darov.
— (Požar v gozdu.) \ Selškem gozdu poleg Otovca v Črnomeljskem okraji je pričelo dne 20. in. m. goreti in zgorelo je 200 kv. Bežnjev gozda, vreduoati 150 gold. Požar je nastal po neprevidnosti necega, ki je kadil, a je gorečo žveplenko vrgel v suh mah.
— (Povozil) je dno 27. p. m. tešk voz kmetico Ano Šimec iz (jiibe(j, črnomeljskega okraja tako hudo, da je v malo urah umrla. Zoper neprevidnega voznika se je pričela kazenska preiskava.
— (Škorec pevec.) Tržaška „Edin." piše: Zadnjo soboto je prinesel neki mož iz Goriškega v Trst na prodaj škorca, ki je jako lepo pel cesarsko pesem. Škorec je imel na trgu Ponterosso polno poslušalcev.
— (Učiteljske novice.) Državnih štipendij na možkem učiteljišči v Ljubljuni po 10O gld. je dobilo 16 gojencev, po 50 gld. pa 40; na pripravljalnem tečaji 14 gojencev po 50 gld.; na ženskem učiteljišči pa 37 go jenk po 50 gld. Samo prvega polleta sta imela državni štipendij dva po 10(J gld. in štirje po 50 gld., na ženskem učiteljišči pa sedem po 50 gld. — Razpisi učiteljskih služeb na Kranjskem: V šolskem okraji Kranjskem : Na 4 razrednoj ljudskoj šoli v Kranji 4. učit. služba, 1. pl. 450 gld., do konca aprila t. 1. — Na
1 razredni šoli v-Naklem pri Kranji, učit. služba 1. p. 450 gld. in stanovanje, do 7. maja t. 1. V šolskem okraji litijskem: Na 3razrednoj ljudskoj šoli v Zagorji, 3. učit. služba, 1. p. 400 gld., do 15. maja pri c. kr. okr. šolskem svetu v Litiji. — Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem. Stalno umeščeni gg.: Janez Lu-kan, v Koprisniku (Nesselthal) na Kočevskem ; A-dalbert Itibnikar, v Lo^atci; Jakob Mani, dosihmal v Suhi, v Preser, in S. Kokalj, v Mošnah.
potlej ž njim? Še enkrat ga vendar ne bodo obešali.
* (Železnična proga Karlovec-Zagreb), dozdaj last društva južne železnice, prodala se bode vsled sklepa občnega zbora tega društva 14. t. m. ogerskej vladi.
* (Učeno p reis k a vanje balkanskega poluotoka.) Ilusko etnografsko od-deljenje geogratičnega društva je na predlog učenjaka Pipina sklenilo poslati posebno komisijo v Bolgarijo, Srbijo, llosno, Heicegovino
. itd., da vse zemljepisne, narodopisne, jezikove, zgodovinske razmere preštudira in poroča.
* (O rus kej cesarici) se poroča, da je nje zdravnik dr. Dotkin izjavil ruskemu cesarju, ka nema nič upanja več, da bi se ozdra-
i vila in da bode teško še dočakala rusko veliko noč početkom maja meseca. Življenje se jej vzdržuje samo še umeteljno.
* (P o ž a r n a 1 a d i j i.) V nedeljo popoludne je v Hamburg priplavil angleški patnik „Almvviek Oastle", ki je peljrl orožje in strelivo v Vai-paraiso. Kmalu potem je pričelo goreti na njem, in ogenj je trajal do ponedeljka popoludne. Ladija in vse kar je bilo v njej blaga, mej tem tudi 20.000 pušek, je uničeno. Poleg parobroda so bile še tri manjše ladije, ki so imele v sebi 3000 centov smodnika. Te se je posrečilo, da so jih odpravili proč, še predno da se je zgodila kaka druga večja nesreča. Ladija je zavarovana na Angleškem za 08.000, v Hamburgu pa za 75O.000 mark.
* (Izseljevanj e v Ameriko.) Nedavno so se pripeljali v New-York razstrgani in izstradani izseljenci, ki so se sploh ljudem sini lili. Pili so Slavonci. I loteči iti v Penusvl vanijo dela v rudnikih iskat, zmanjkalo jim je denarja in nijso mogli dalje. Vseljevanjski komisari so jim potem preskrbeli v New-Yorku dela.
* (Loterija na konje.) Kmetijska družba na Dunaji bo letos naredila loterijo na konje. Izdala bo 50.000 sreček po 1 gld., in vlečeni dobitki bodo namestu denarja konji, ekvipaže itd. Na Nemškem je taka loterija uže dolgo udomačena.
Razne vesti.
* (Obešenec živ.) Iz Kuba se tele-grefira 14. aprila: Denes je bil tukaj obešen roparski morilce Janez Takacs. Ko so obeše-njnka z vešal odrezali in v mrtvašnico prinesli, zapazili so, da nij mrtev, čeravno se Takacs nij zavedel. Poskušali so ga k življenju obuditi, in res so ga obudili. Takacs še zdaj živi in je upanje, da bode ozdravel. — Kaj bodo
13. aprila: Ludovika Cvetre&nik, soproga sobnega slikarja, 49 1., za kroničn m črevesnim katarom.
Dunajska borza 15. aprila.
Izvirno teiegnttičuo porodilo.) Enotni drž. dolg v Oanku.cih Cuutui drž.     It; v srtsbru .
£>.*ta ruiua......
1 ">o drz. posojilo u. i|r narodu« banko ■m-.-.nt n.- akcijo .   . . i.oiidou . ...
Si V, lir. i........
Napol. .   .        . .
. kr. cekini . Državne murke
Aaraui preselitve prodajem od denes pocensi do dnč 1. ma|a IMMO zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder Vino prodajem po naj-n'*J**J eenl, in Bicer najmanje po jedno vedro vkup©.
Daniel Fredovič,
(129—14) kromar,
na Poljanskem trgu at. 5, v Ljubljani.
75* gld. 45		kr.
'3 „	80	a
M ,	60	
130 „	50	
840 „	m-	
tog „	50	n
119 „	10	m
n 9 .	48«/,	n m
& .	61	
58 „	60	
I in i-1 i no v JJultlJfctiii:
12. aprila: Marija Dov, uradnika hči, 25 L v novih ulicah, št. 5, za jotiko. — Marija BotL mestna ubožca, 81 1., na karlovskcj cesti, St. 9, M jedko«
13. aprila: France Marovt, natakarice sin, 4 •/§ me*., na bv. Petra cesti, St. 62, za jetiko. — Kugeu Samimi i no, pr. učitelj, 51 I,, na starem trgu, št. '2\, za difteritis.
14. aprila: Alojzija (Jimpcrman, niarkčrjcva bči, 6 tednov, na turjaškem trgu, fit. 6, za drisko.
15. aprila: Marija Kne, gostija 74 L, v krojaških ulicah, št. 6., za Btarostjo.
V deželnej bolnici.
11. aprila: Marija One, delavca žena., 45 ]., za pncumotifuB. — Jakob Pezlaj, kajžar, 70 let, za pljučnico.
12. aprila: Miba MartinčiČ, delavec, 62 let, za otrpncnji-m možjanskili vejic. — Luka Kvoder, delavec, 42 L za pljučnico. — Helena Petrič, gostija, 58 L, za Blabo krvjo.
Iz% rwt no
istersko črno vino
so toči v gostilnah (154—1)
pri „telem volku" in ,,pri Lozarji",
cena inu je 64 kr. liter. Za mnogobrojni obisk se uljudno vabi.
Kdor hoče siiiro, «1 o liro in zdravo, nepokvarjeno -vino piti, naj pride (158)
v Gregoričevo gostilnico,
judovske ulice, kjer se toči vino najboljše vrste, liter po 40 in 36 kr.
Razpis službe.
Pri županstvu v Litiji je izpraznena služba občinskega tajnika in ob enem organista. Plače je 274 gold. v gotovini in prosta bira. Orglati je treba samo ob nedeljah in praznikih.
Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi pismeno ali ustineno pri podpisanem županstvu do sv. Jurja t. 1. (157)
.ZSiajprLiist/vo I hitijo .
dnu 14. aprila 1880.
A. Kobler: župan.
Nove vozne liste
za železnice
prav po n i z k e j ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
i 8 I -a
o.a
.o
•C o
Si
m 0»
I   • rt
S1
O;« 'o
».a
- m
S
2 t H
O M
M-SZ
__,. a
2 i 5 d
.2 e
111
I •- S
~ 3* ^
.. ~
25 it
"3 2 B 2 S — * o
c tf 'c .s
•g b
a «
w a
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, susico, kašelj itd.
v *k Icnlcah a OO kr.,
z železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki si jo hočejo sčistitl, posebno koristen, v sklenicah a 1 prodaje in razpoSilja s poštnim povzetjem
(108-!,)    m« Pieeeli,
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
Izdate I j u. urednik Maksu A rini č.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".