555 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Zbornik Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti.
Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2003. 378 strani. (Vol. ; 21)
V tem Zborniku objavljajo svoje prispevke hrva{ki zgodovinarji ne le iz in{titutov, ki so v sestavu
akademije, temve~ tudi iz drugih ustreznih ustanov. Zoran Ladi} objavlja razpravo Legati kasnosrednjo-
vjekovnih dalmatinskih oporu~itelja kao izvor za prou~avanje nekih oblika svakodnevnog ‘ivota i ma-
terijalne kulture (str. 1-28). Avtor na podlagi neobjavljenih in objavljenih oporok presoja pojav no-
vih vrst legatov, ki so jih v poznem srednjem veku dalmatinski zapustniki darovali v pobo‘ne namene:
obleko in tkanine, ‘ive‘ in naravne pridelke, slike, liturgi~ne predmete in oltarje ter knjige. Te vrste
legatov so zaradi pojava novih vrst prejemnikov kot posledice porasta prebivalstva, pa tudi zaradi zvi{anja
kulturne in umetni{ke ravni v poznosrednjeve{kih dalmatinskih mestih pomemben vir za prou~evanje
vsakodnevnega ‘ivljenja in materialne kulture te dobe.
Irena Benyovsky je napisala kraj{i prispevek Komunalno reguliranje gradskog prostora u srednje-
vjekovnom Trogiru (str. 29–43). V delu je analiza, kako je trogirska komuna pravno urejevala mestni
prostor v razvitem srednjem veku. Obdelana so predvsem statutarna dolo~ila, ki naj bi na organizacijo
mestnega prostora vplivala predvsem zaradi za{~ite pred zasebnim prila{~anjem ter zaradi higienskih
ali obrambnih razlogov. Vendar ta dolo~ila niso bila nujno upo{tevana v praksi.
Ante Nazor je prispeval razpravo Granica izmedju Splita i Poljica i splitsko-polji~ki sukobi u XIV.
i XV. stolje}u (Dio drugi – Splitsko polji~ki sukobi tijekom XIV. i XV. stolje}a) (str. 45–81). Gre za
nadaljevanje razprave v prej{nji {tevilki Zbornika. [lo je za razmejitev posesti med Splitom in Poljica-
mi ter za spore, ki so bili na dnevnem redu v obravnavanem obdobju. Dela ne moremo v podrobnosti
povzeti. Vzroki za spore so bili po mnenju ve~ avtorjev v podrobnostih razli~ni, vendar se ve~ina nagi-
ba k temu, da so pravi vzroki enako v etni~ni razliki kakor v teritorialnih pretenzijah obeh strani.
A. [kobalj pa vidi vzrok za spore v dveh kulturah in dveh etni~nih elementih.
Razpravo Novi prilozi istra‘ivanju ilo~kog »statuta« i srednjevekovnog Iloka je prispeval Stanko
Andri} (str. 83–118). V njej se avtor kriti~no spoprijema z zbornikom del nedavno izvedenega znan-
stvenega sre~anja in primerja rezultate vsakega posameznega prispevka z ‘e prej dose‘eno stopnjo
znanja o tem statutu in srednjeve{kem Iloku. Sklep razprave je, da le malo del uvr{~enih v zbornik,
pomeni pozitiven premik glede na stopnjo dosedanje raziskanosti te srednjeve{ke dedi{~ine.
Ivan Jurkovi} je napisal razpravo Raseljena plemi}ka obitelj za osmanske ugroze: Primjer Berislavi}a
de Werhreka de Mala Mlaka (Dio drugi – Nasljednici Stjepana Berislavi}a tijekom 16. st.) (str. 119–181).
Po narativnem prikazu rodovine Berislavi}a Vrhri~kih, ki so bili iz plemenitega rodu ^ubrani}ev, od
njihove priselitve v Malu Mlaku 1486 in do konca 16. stoletja, daje avtor na primeru te rodovine social-
no-zgodovinsko analizo hrva{kega srednjega in ni‘jega plemstva, ki so se preselili zaradi vojne ogro‘eno-
sti. V tej izredno bogato dokumentirani razpravi prikazuje pisec ‘ivljenjsko dobo Jurja Berislavi}a, sina
Stjepana Berislavi}a, ter Jurjevih sinov in vnukov.
»S one bane mora« – hrvatske prekojadranske migracije (XV.-XVIII. stolje}e) (str. 183–199) je
naslov prispevka Lovorke ^orali}. Hrva{ke prekojadranske migracije so zapleten in dolgotrajen pro-
ces, ki ga je treba spoznavati v kontekstu dr‘avno-politi~nih, vojnih, dru‘benih in gospodarskih razmer
na {ir{em obmo~ju evropskega jugovzhoda. V ~asu tur{kih prodorov in osvajanj od druge polovice XV .
do konca XVI. stoletja so s hrva{kega etni~nega in dr‘avnega teritorija potekali mno‘i~ni migracijski
procesi proti zahodnojadranski obali. V delu so predstavljena sredi{~na obmo~ja hrva{ke naselitve (Fur-
lanija, Apulija, Molise, Marke, Veneto in Benetke. Prikazana je domovina in izvor migrantov ter proces
prilagoditve in vklapljanja v okolje nove domovine.
Tihana Lueti} objavlja razpravo Demografska analiza stanovni{tva grada Samobora od kraja 18.
stolje}a do 1857. godine (str. 201–242). V delu so raziskane osnovne demografske spremembe na
obmo~ju mesta Samobor od konca 18. stoletja do prvega modernega ljudskega {tetja 1857. Na podlagi
podatkov iz mati~nih knjig o rojenih, poro~enih in umrlih avtorica prikazuje gibanje in strukturo prebi-
valstva Samobora kot majhne urbane enote severozahodne Hrva{ke v predtranzicijskem obdobju razvoja
prebivalstva. Ta razprava bi lahko rabila za primerjavo ob podobnih raziskavah v na{ih obmejnih me-
stih, npr. Bre‘icah in Kr{kem.
Razpravo Moderna civilizacija u stvarala{tvu Franje Ra~kog je prispeval Tomislav Markus
(str. 243–265). V njej je avtor obdelal koncepcije enega najuglednej{ih hrva{kih politikov, nacionalnega

556 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
ideologa in zgodovinarja Franja Ra~kega o tehni~ni civilizaciji XIX. stoletja, s posebnim ozirom na dru‘bene
funkcije intelektualnega raziskovanja. Njegove ideje analizira v sklopu tedanjih politi~nih in dru‘benih
razmer na Hrva{kem, v habsbur{ki monarhiji in v Evropi ter v povezavi s prevladujo~imi tendencami v
hrva{kem nacionalizmu XIX. stoletja. Sklepa, da je pri Ra~kem, kakor tudi v tedanji hrva{ki javnosti na
splo{no dominiralo nekriti~no zaupanje v tehni~no civilizacijo z izrazitim »feti{iziranjem« znanosti, ki je
tudi sicer na splo{no prevladovalo v Evropi v »dolgem stoletju« (1790–1918).
Ivica Zvonar objavlja Pet pisama Ivana Kostren~i~a Franji pl. Markovi}u (str. 267–275). Objavljeni
so prepisi in kratki komentarji petih pisem, ki jih je v letih 1872 in 1873 pisal Ivan Kostren~i~, poznej{i
prvi ravnatelj Kraljevske vseu~ili{ke knji‘nice v Zagrebu, Markovi} pa je bil znan knji‘evnik, urednik
in prvi profesor filozofije na obnovljenem zagreb{kem vseu~ili{~u. Oba sta bila znana javna delavca. V
pismih dobimo uvid v dogodke v njihovem zasebnem ‘ivljenju ter dru‘beno delovanje v omenjenih
letih.
V oddelku Gradivo objavlja Jakov Stipi{i} Regesta pergamena iz zbirke obitelji Fanfogna Garagnin
u muzeju grada Trogira (Dio drugi – Isprave XVI., XVII. i XVIII. stolje}a) (str. 279–319). V delu so
objavljene regeste pergamentov iz dru‘inskega arhiva trogirske veje patricijske dru‘ine Fanfogna Gara-
gnin za omenjeno obdobje, ki so shranjeni v trogirskem mestnem muzeju. V tem nadaljevanju gre
predvsem za pergamente iz zgodnjega novega veka ter regeste listin na papirju ter pape{ke bule.
V predstavljenem zborniku je objavljenih {e 16 recenzij oz. prikazov in nekrolog slavistu Henriku
Birnbaumu (1925–2002).
Jo‘e Ma~ek