Gospodarske stvari. Eoristi jesenskega oranja. Ako je le mogo5e, naj gospodar S7oje nji^e jeseni preorje. Koi-istilo mu bo pri sejatvi spomladi, rodo7itnost zemlje pomnožilo in 7eselo upanje na dobro in obilno žete7 po7e5alo. Sploh pa korist jeaenskega oranja kažejo sledeSi razlogi! — Oranje zemljo 7zrabljava, kar jeno rodo^itnost 7selej pomnožuje, najbolj pa če se zemljiš5e preobrne jesenaki 5as, preden zacne iz zraka zemlji prihajati naJ7e5 tistih sno^i, ki so rastlinam potrebne, to pa 7 podobi rose, slane, deža in Bnega. Če je tedaj zemlja bila poprej preorana ia 7zrabljana, tako je ona najlepae .pripravljena, da 076 snovi dobro 7 se sprejema. Ob enem pa se prikaže tukaj še druga korist. Rosa, slana, dež in sueg pomagajo razne zemeljske tvarine, ki so tudi rastlinam potrebne, drobiti in razkroje^ati tako, da jih poznej koreninice 7sejanih rastlin 7eliko bolj lehko 7 sebe pijejo in srkajo in tako moSno in 768elo 78a sete7 napreduje. Jeaenako oranje je pol gnojenja, pra^ijo skušeni kmeto^alci. — Kdor jeseni 87oje nji^e preorje, ta jim zatere najve5 ple^ela. V preorani zemlji pogine 7es ple^el, tisti, ki je po oranju do prvega snega pognal, kakor tudi tiati, ki se je že pred oranjem piikazal. Spomladua aejater se vrže tedaj 7 5isto, brezplevelno zemljo, kar je že 7elik hasek. Jesensko oranje koristi posebno tam, kder imajo na nji^ah pra7 težko zemljo. Takaj je namre5 krušni o5e, plug, ra7no o pra^ein 5a8U težko grudo pretrgal in 7 zemljo 7zrahljal, da jo pozimski mraz globoko pre7zeti in rodo^itno stoiiti zamore. Močna zima pa pripravlja rodo^itne letine. Tudi nadležnim škodljivcem, ogrcem, 5r7om. iniaim in drugemu mr5esju se po jesenskem oianju pride do ži^ega; pozit_8ki mraz jib teni bolj goto^o stisne in uniči, čem globljeje 7 zeruljo se rau je po jesenakem oranju pot odprla. — Razna korist jesenskega oranja ae pokaže se celii posebno pri spomladui sejatri. Mnogokrat se ne more oiati, ker dolge zime nikoli konec biti neče, 75aaih pa sejati brani ve5en dež in plohe. Iu ce te prenehajo, se 7endar kmalu ne more s plugom na nji^e, ki so inehke, kakor k^as. Treba je zopet čakati in tako s« sejate7 mo5no zakaani. Temu prihaja 7saj nekoliko 7 okom jesenko oranje. Tukaj 8e 7 spomladi zemlja bitrej suši in pripuš5a sejanje in 7la5enje z brano. V5asih 80 spomladi izredno sušne in tti pomaga zopet jesensko oranje, ker ono stori, da se nji^e prenaglo ne 7suaijo iu pozimske mokrote ue zgubijo. Zamore se tukaj brž 7 spomladi iti sejat, 7la5it in 7aljat z dobrim upanjem, da ne bode zastonj. Druga5e pa je, kedar se spomladi brž za plugom suši; tukaj je seme rado za^rženo, 5e ne padae še o pra^em 5asu potrebne mokrote. Najbolj priporo5uje se pa jesensko oranje tam, kder ho5ejo gospodarji 87oje nji^e popra^iti z globokim oranjem. Kajti globoko iz dna na nji^ino po7ršje izorana zemlja je mrtva in nerodo^itna, toda slaua, dež, sneg in pozimski mraz jo do spomladi pretrese in rodo^itno stori. To 80 gla^ni uzroki zakaj jesenako oranje skušeni kmetovalci bvalijo in priporoSajo. Jesenska jabelka. 8. Car Aleksander (Lukas VI. 3. a) Kaiser Alexander je eno naših naJ7ečjih jabelk, ki ima 87ojo domo^je na Ruskem; pa je že tudi po drngih deželah precej razširjeno. Veliki široki, ploš5asti, proti muhi apičasti sad ima gladko, 87etlo lupino; s pr^a zelenkasto-rumeno, pozneje bledo-rumeno bar^o, ki je 7e5jidel z lepimi kaimezina8timi progami preiisana. Belo meso je rahlo in je zelo piijetnega sladko 7insko diša7nega okuaa. Zori konec oktobra in meseca no7embia iu trpi do januarja. Akora^no za mizni sad dtuge 7rste, je car Aleksauder najboljae jabelko za prodajo, za 7kuha7anje in sušenje. Krepko drevo vzraste 7isoko; rodi precej mlado že in h^aležuo; zravea pa je malo občutlji^o zoper  7remenske nezgode. Kot 7elika sadna jabelčna sorta se mo5no priporo5uje zlasti za sajenje ob mejab. 9. Marogasti jeaenski kalril (Lakas I. 3. b), Gestieifter Herbst-CalviH, je podoben marogastemu rude5emu jesenakemu kal^ilu. Skoi-o kroglasto, bolj široko, kakor 7isoko jabelko je srednje 7elikoati; bar^a je zelenkasfo-rumona, 7e5krat cel6 rumena. Celi sad je nena^adno marogast. PriBolnčna etran je precej temno - rude6e nariaana. Meso ima skoro belo-rumeno, rahlo in mehko in je sladkovinskega, malo cimetno dižavnega okusa. Zori navadno meseca septembra in trpi nekatere masece. Drevo raste krepko inurno; ostane zdra70 in ima k zemlji piipogujeno 7eje7Je. Tudi za mrzle kraje trpežno in priporoSila 7redno dre70. 10. Langtono7 nena^adnik (Lukas X. 2. a), Langton-Sondergleicben je 7eliko, lepo in pravilno zraa5eno ploačasto, okroglo 7 7rsto rudečih rajnet  8padajoče jabelko. Ima gladko leskečo lupino, in bledo rumeno, poznej citronani podobno bar70, ki je po celem površju lepo karmezinaeto progasta in marmorirana. Meso je 7 sredini belo, pod lupino pa rudečkasto hladi^nega 7insko kiselno dišavnega oku8a. Zori mesca oktobra. 8ad tipi do januarja in se rabi le najbolj za jabelčnico. Dre70 je lepe rasti in nad gladkim lepim deblom se airi lepa kroglaata krona. Lukaa piše: da je omenjeno jabelko _a gospodarst^o pra7 cenlji^a sorta, ki se naj na mizlih krajih sadi; ker rodi 2000' 7isoko nad morjem ae pra7 okusen sad! M. Dobra maža za ranjena kopita. Vzame se 250 gramo7 precej na debelo stolcene brasto^e skorje ali namesto nje kake druge ra8flinovine, ktera ima kaj čieslo^ine 7 sebi, kakor na primer 7rbova skorja. Ta stolčena skorja se 7 750 gramih 7ode tako dolgo kuha, da le 7e5 250 gramo7 teko5ine ostane. Na to se vse 7kup ekozi kar koli lepo precedi. Odcejena teko5ina se potem 7 široki in globoki ponavi z 250 gramo7 lupljenega in na drobno zrezanega 5ebula pomeša in blizu pol ure kuha. Na to se 500 gramo7 a^injske masti pridene in tako dolgo to 7se nad žerja^ico cre, dokler maš5oba nic 7e5 _e štrka, t. j. da se je 7aa 7laga razpustila. Konečno ae pa vse zopet skoz cunjico precedi in ostanki dobro iztisnejo. Z to mažo se zjutia in Z7ecer kopita z pomoSjo kakega šopka dobio pomažejo. Se^eda se morajo kopita prej dobio oeediti. Večidel bode toliko rnaže zadosti, ranjena kopita ozdraviti. Če bi pa le ne bilo za_osti kakor pri zastarauih in trdovratnib ranab ali boleznib, se mora pa še enkrat toliko maže napraviti. M. Kokošja jajca se dolgo ohranijo, 5e se 7same toliko aelaka, ali peSatnega 7oska in ae 7 7inskera cvetu, apiritusu, raztopi, da postane redek firnež iz te zmesi. Z njim se jajca pomažejo in poteni, ko so se poaušila, 7 zaboj z rezanimi ple7ami ali z žaginjem napolnjen tako polože, da je tanki konec na 7zdol obrnjen in da se jajee jajca ne dotika. Predno se jajce za kubo porabi, se šelakov firnež lahko odmije in sicei- z vinskeni C7etom. Ta prevleka, ker je popolnoma zrakn nepredorna in ker tedaj gnjitje popolnoma zabranuje, ima pred drugimi mnoge prodnosti. Posta^im pred laškim oljem. Zadnje je mnogo drajše in se tudi ne dajo labko jajca ž njim pomazana 7 zaboje vlagati, ker se olje po 7laganju obiiše in tako svojega nameua ne doseže. Skode, ktere jajca pretrpijo, ako se 7 apneno mleko vlagajo, so le predobro znane. Tako vložena jajca dobijo koj grd okus. A 7endar jih še mnogi 7 apuo 7lagajo, Boljše je ae vendar, ako se z tekoJino pomažejo, ki ae je napra^ila iz 1 dela natrono^ega 7odenega stekla 7 3 delih 7ode raztopljenega. Dragi konji. Pri kralj. ogerskih dižavnih kobilarijah so mnogo konjev po dražbi predali in sicer precej drago. V Mezohegyes-u 80 veljale Sletne žrebice po 474 fL, kobile po 398 fl., 21etne žrebice po 220 fl., enolotne 45 fl., 7prežni konji po 390 fl., kouji za ježanje 190 fl., kopljenci ali rezaneci 606 fl. V Kisber-u so za 41etne kobile dobili po 788 fl., 7 Babolni pa po 663 fl. Žrebci so veljali po 336 fl. SejniO7i. 23. oktobra 7 Ribuici, 7 Dramljab ; 24. okt. 7 Cirkovicab; 28. okt. 7 Cmuieku, pri sv. Tomažu pri Velikinedelji, 7 31ov. Bistrici, na Muti, pri sv. Juiju ua jaž. želez. in 7 Koprivnici.