dali dvanajst neprofitnih stanovanj LÜI^ Zgonik: Finančna pomoč za Čupino posadko jadralcev razreda 470 Dijaki zavoda Stefan na študijski staž v ZDA Raziskovanje ali znanstvena fantastika? Primorski Kitajska in ZDA: poroka iz koristi Martin Brecelj Kitajska je konec lanskega leta prehitela Japonsko in postala za ZDA drugo največje svetovno gospodarstvo. Ameriški BDP je trenutno še vedno trikrat večji od kitajskega, a če se bo sedanji trend nadaljeval, bosta v teku pičlih dvajsetih let izenačena. To je bistven del ozadja, ki ta-čas pogojuje ameriško-kitajske odnose in ki seveda prihaja do izraza tudi ob sedanjem obisku kitajskega predsednika v ZDA. Hu Jin-tao v Washingtonu in drugod, koder ga pelje pot med svojim štiridnevnim obiskom, nastopa s samozavestjo človeka, ki vodi prihajajočo svetovno velesilo, ameriški predsednik Barack Obama pa ga skuša opozarjati, da so za zdaj svetovne vajeti še vedno v rokah ZDA in da bo moral Peking še marsikaj postoriti, če bo res hotel prevzeti vodilno vlogo v svetu. Obama je tokrat izpostavil ameriška stališča veliko bolj odločno kot med svojim obiskom na Kitajskem novembra 2009. Brez dlak na jeziku je načel za kitajska ušesa manj prijetna vprašanja, od potrebe po zvišanju tečaja juana in zaščite intelektualne lastnine do odločnejšega sodelovanja pri reševanju mednarodnih kriz in problemov vse do doslednejšega spoštovanja človekovih pravic. Hu je odgovoril z običajnimi kitajskimi protiargumenti, začenši s trditvijo, da je Kitajska država v razvoju z veliko populacijo, ki se sooča izrednimi izzivi gospodarske in družbene narave. A po drugi strani je priznal, da čaka Peking na področju človekovih pravic še veliko dela. Kar se tiče neuravnovešene ameriško-kitajske trgovinske bilance, pa se Hu ni omejil na izraze razumevanja in dobre volje, saj so kitajska podjetja ob njegovem obisku sklenila z ameriškimi za 45 milijard dolarjev poslov, kar naj bi v ZDA ustvarilo 235 tisoč delovnih mest. Sicer pa je tudi v interesu Kitajske, da si ZDA gospodarsko opomorejo, saj sta državi močno odvisni ena od druge. Kitajska izvaža v ZDA velik del svoje proizvodnje, kar povzroča ameriško zadolževanje. A Peking po drugi strani kupuje ameriški javni dolg in s tem financira plačilnobilančni in javnofinančni primanjkljaj ZDA, pri čemer se tudi sam finančno izpostavlja. Skratka, državama se obeta vse bolj skupna pot, kljub temu, da ju najbrž ne veže prava ljubezen. To sta potrdila tudi Obama in Hu, ki si med svojimi washing-tonskimi pogovori nista privoščila posebnih poletov, a sta vendarle utrdila temelje za sodelovanje na bilateralni ravni in na širšem mednarodnem prizorišču. dnevnik PETEK, 21. JANUARJA 2011 Št. 17(20.032) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Kardinal Bertone se je zavzel za »moralnost in legalnost« Vatikan se je kritično odzval na afero Rubygate Demokrati bodo zbirali podpise za Berlusconijev odstop JAMLJE - Javno srečanje v dvorani društva Kremenjak Napovedujejo oster boj proti načrtu hitre železnice Le skupen upor občinskih in pokrajinskih uprav, občanov in drugih ustanov teritorija lahko reši Sabliče in ostala naselja, ki jih ogroža nov načrt hitre železnice med Benetkami in Trstom. Potreba po splošni mobilizaciji, ki bi preprečila odobritev preliminarnega projekta družbe Rete ferroviaria italiana (RFI), je bila izražena na sredinem javnem srečanju v dvorani društva Kremenjak v Jamljah, kjer so se zbrali številni zaskrbljeni domačini, upravite- lji, predstavniki odborov in okoljevar-stvenih združenj ter prebivalci nekaterih drugih občin, po katerih naj bi - sicer čez kakih štirideset ali petdeset let - švigali visokohitrostni vlaki. Na 14. strani RIM - Premier Silvio Berlusconi je tarča vse hujših kritik. Potem ko so se kritično oglasili italijanski škofje, je včeraj tudi vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone izrazil zahtevo po večji »moralnosti in legalnosti« v Italiji. Medtem vsa italijanska opozicija vztraja, naj Berlusconi odstopi. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersa-ni je včeraj napovedal, da stranka namerava zbrati 10 milijonov podpisov za odstranitev sedanjega premierja. Ber-lusconijevi sodelavci in zavezniki pre-mierja še vedno branijo, a tudi med njimi se pojavljajo razpoke. Na 6. strani Sporni hrvaški ribolovni pravilnik Na 2. strani Tržaško pristanišče z novo predsednico Na 4. strani Denar za stavbe šol: FJK še ni odgovorila Pokrajini Trst Na 7. strani V Narodnem domu o zamolčani zgodovini Na 9. strani Gorici snujeta skupne turistične poti Na 14. strani KULTURA - Pisatelj in režiser Goran Vojnovic v Gorici in Trstu Od Fužin do Pirana ... [ Udeležil se je dveh javnih srečanj, na katerih je spregovoril o uspešnici Čefurji raus! in filmu Piran-Pirano GORICA-TRST - Slovenski »kulturni fenomen« Goran Vojnovic se je v sredo in četrtek mudil v Gorici in Trstu. Avtorja uspešnice Čefurji raus! in režiserja filma Piran-Pirano (v ponedeljek ga bodo predvajali v sklopu Trst Film Festivala) je gostil slovenski izobraževalni konzorcij Slovik v sodelovanju s številnimi partnerji. Na dveh javnih srečanjih je Vojnovic spregovoril o uspehu, ki ga je doživel njegov literarni prvenec Čefurji raus!, ki je bil več mesecev na vrhu lestvice najbolj prodajanih knjig. O jezikovnih vprašanjih, ki jih je ta knjiga odprla, a tudi o filmskem ustvarjanju in bodočih poklicnih načrtih. Na 10. in 15. strani MARINI GH Sezonski popusti CANADil VVOOLRlCH jEinH me -s b anai Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Petek, 21. januarja 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Skupno srečanje odborov Državnega zbora in Sabora Protestna nota Slovenije zaradi ribolovnega pravilnika Izročili jo bodo danes - Odbora ocenila, da so odnosi odlični - Sporni zemljevid o meji v Piranskem zalivu LJUBLJANA, ZAGREB - Prvič po desetih letih sta se včeraj v Ljubljani se-šla odbora slovenskega in hrvaškega parlamenta za zunanjo politiko, ki pa sta govorila predvsem o zadnjemu zapletu v zvezi s hrvaškim ribolovnim pravilnikom. Uradno protestno noto bo Slovenija Hrvaški izročila v petek, slovenski poslanci pa so hrvaškim kolegom zaskrbljenost izrazili že danes. Delegaciji obeh odborov sta na srečanju sicer ocenili, da so odnosi med državama odlični, kljub negativnim primerom, kot so bili nedavno objavljeni zemljevidi hrvaškega geodetskega zavoda in hrvaški ribolovni pravilnik, je po srečanju pojasnila predsednica odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Janja Klasinc. Predsednik odbora hrvaškega sabora za zunanjo politiko Frano Matušic je k temu dodal, da je treba odprta vprašanja reševati v okvirih, ki so temu namenjeni. Kar se tiče spornih dokumentov, ki so jih izdali hrvaški državni organi, po njegovih besedah ne pride v poštev nikakršno prejudiciranje. 'Arbitražni sporazum je v veljavi in seveda ga bomo spoštovali, zavezani pa smo spoštovati tudi končno rešitev, ki jo bo sprejelo arbitra- GORICA - Avditorij Danes novoletni sprejem SSk GORICA - Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, tudi letos prireja tradicionalni novoletni sprejem, ki bo danes z začetkom ob 19. uri v Avditoriju v Gorici. Gre za že pričakovano srečanje, ki ob začetku novega leta vsakič privabi številne člane, somišljenike in prijatelje SSk, pa tudi izvoljene javne upravitelje in politično-institu-cionalne predstavnike iz Furlani-je-Julijske krajine, Slovenije in sosednjih držav, piše v tiskovnem sporočilu stranke. Politični tajnik stranke Slovenske skupnost, odv. Damijan Terpin, se bo v svojem nagovoru še posebej zaustavil na trenutnem položaju Slovencev v Italiji s posebnim poudarkom na političnih razmerjih tako na krajevni kot tudi vsedržavni ravni ter na odnosih med Italijo in Slovenijo. Novoletni sprejem bo popestril kulturni program, ki ga bo, ob klavirski spremljavi, oblikovala solistka Mirjam Pahor. Kulturni program bo zaključil nastop DVS Bodeča neža, zaključuje tiskovno sporočilo SSk. Hrvaški ribolovni pravilnik dviga temperaturo žno sodišče,' je zagotovil Matušic. Pojasnil je, da v pravilniku o ribolovnem morju, ki je začel veljati z novim letom, jasno piše, da gre za začasni režim ribolova, ki bo veljal le do dokončne rešitve, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče. Po njegovih besedah je bil pravilnik pripravljen v skladu z dosedanjo prakso pri urejanju tega področja, gre pa za interni dokument kmetijskega ministrstva, o katerem sabor ni razpravljal. Matušic je izrazil upanje, da ta dokument ne bo vplival na hrvaška pogajanja za vstop v EU. Klasinčeva je potrdila slovensko podporo članstvu Hrvaške v EU, a hkrati dodala, da so na včerajšnjih pogovorih ugotovili, da je bil pravilnik sprejet v neprimernem trenutku, sredi hrvaških pogajanj z EU. Poslanska skupina SLS je nato v sporočilu za javnost predlagala, naj OZP svojim hrvaškim kolegom poda povsem jasno sporočilo, da čeprav imata državi očitno povsem drugačne poglede na prihodnji potek meje, bi bilo prav, da se hrvaška stran vzdrži prejudiciranja meje v vseh svojih uradnih dokumentih. V nasprotnem primeru bo Slovenija to razumela kot nespoštovanje uradnega bilateralnega sporazuma in preučila možnosti za njegovo razveljavitev, so zapisali v sporočilu za javnost. Klasinčeva je kasneje za STA pojasnila, da je bil na srečanju s člani hrvaškega odbora tudi poslanec SLS, ki pa po njenih navedbah ni spregovoril niti besede, medtem ko so ostali člani odbora, tako iz vrst koalicije kot iz opozicije, opozorili hrvaške kolege na sporne dokumente. Srečanja se je v imenu SLS udeležil poslanec Janez Ribič, ki je nadomeščal člana OZP iz te stranke Franca Pukšiča. Vmes je sicer zaradi pravilnika protestno iz skupine za pripravo na arbitražo pri zunanjem ministrstvu izstopil prvak SNS Zmago Jelinčič. Pri tem je vladi znova očital izdajo nacionalnih intere- sov. Pred tem je v sredo sodelovanje v skupini odpovedal tudi profesor mednarodnega prava, dr. Marko Pavliha, ki je zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju sporočil, da 'zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov' ne more več sodelovati 'pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta' oziroma ne želi 'služiti za alibi v primeru katastrofalne arbitražne odločbe". A kot se je včeraj po seji vlade odzval premier Borut Pahor, ga ti razlogi za izstop ne prepričajo. Hrvaška televizija HTV je včeraj tudi poročala, da je Slovenija Hrvaški zaradi omenjenega pravilnika že poslala diplomatsko noto. To so nato na slovenskem zunanjem ministrstvu zanikali in napovedali, da bodo protestno noto izročili danes na srečanju pristojnega generalnega direktorja ministrstva s hrvaškim veleposlanikom Svjetlanom Berkovicem. Državni sekretar na hrvaškem kmetijskem ministrstvu Tonči Božanic je za HTV zatrdil, da 'pravilnik ni sporen v nobenem delu, ker se zunanje meje ribiškega morja niso spremenile' . Prejudiciranje meje je zanikala tudi predsednica hrvaškega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusic, ki je poudarila, da bi bilo treba morebitna nesoglasja urediti čim prej. Kot je izpostavila, Hrvaška načrtuje, da bo na aprilski medvladni konferenci zaprla še tri poglavja, med njimi tudi o ribištvu. (STA) SLOVENSKA VLADA Pahor ni razrešil • • m m w • v • v ministra Krizamca LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je sklenil, da finančni minister Franc Križanič ostane na položaju, saj da je najbolj obremenjen minister v času finančne krize, kljub temu pa je uspel v veliki meri izpolniti zadane mu naloge računskega sodišča. Pa-horjeva pravica je, da se odloči po svoji vesti, se je odzval predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. V parlamentarnih strankah so se na Pahorjevo odločitev odzvali večinoma s pomisleki in neodobravanjem. Po ocenah SDS bo okrepila notranje spore v vladi, predsednik SLS Radovan Žerjav pa je dejal, da se je Pahor očitno uprl rekonstrukciji vlade. Premier je očitno pokazal dvojna merila, kar ne prispeva h kredibilnosti vlade, pa je bil kritičen prvak SNS Zmago Jelinčič. Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je pred skoraj natanko letom dni odšel s položaja ministra za okolje in prostor prav zaradi poziva računskega sodišča, je odločitev pozdravil. V strankah Zares in LDS so povedali, da ima predsednik vlade pristojnost za tovrstne odločitve in zanje tudi nosi odgovornost. V SD so dodali, da gre za diskrecijsko pravico predsednika vlade, na katero se je sicer v pojasnjevanju svoje odločitve na novinarski konferenci po seji vlade skliceval tudi Pahor sam. 'Ne gre za nespoštovanje institucije računskega sodišča,' je branil svojo odločitev ter spomnil na svojo diskrecijsko pravico, da se odloči sam. (STA) Sanader ostaja v priporu LINZ - Višje deželno sodišče v Linzu je zaradi begosumnosti zavrnilo pritožbo bivšega hrvaškega premierja Iva Sanaderja na pripor. Tako Sanader verjetno ostaja v priporu vsaj še do 18. marca. Tiskovni predstavnik sodišča v Linzu Günther Winsauer je povedal, da ima Sanader možnost, da ponovno vloži zahtevo za ukinitev pripora. Sa-nader se je pritožil na pripor, saj želi, kot je pojasnil, da bi postopek za izročitev Hrvaški "dočakal na prostosti". Pritožbo je vložil 30. decembra lani. Sanaderja preiskujejo tudi v Avstriji. Pristojne oblasti so že predvidele datum, ko naj bi ga znova zaslišalo avstrijsko državno tožilstvo za boj proti korupciji. Bivši hrvaški premier je v priporu v Salzburgu od 10. decembra lani, ko so ga prijeli v Avstriji na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je za njim razpisala Hrvaška zaradi suma vpletenosti v korupcijo. Osumljen je, da je z drugimi storilci oškodoval državni proračun za najmanj šest milijonov evrov. Sanader je vse obtožbe hrvaških pravosodnih organov zanikal že pred aretacijo, podobno zanika avstrijske obtožbe o vpletenosti v domnevne sumljive posle s koroško banko Hypo Alpe Adria. (STA) Nekdanja politična tajnica NSKS Angelika Mlinar predsednica liberalcev DUNAJ - Na zborovanju stranke Liberalni forum (LIF) na Dunaju je bila nekdanja politična tajnica Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Angelika Mlinar s 87 odstotki glasov potrjena za predsednico stranke. Mli-narjeva je po izvolitvi dejala, da se stranka želi v prihodnje spet bolj zavedati svojih osrednjih tem - izobrazbe, gospodarstva in političnih reform. »Zelimo kaj premakniti, nenazadnje ker zaznamujemo vse večje želje po pravi liberalni stranki,« je med drugim dejala koroška Slovenka. (I.L.) Ukrajinec tihotapil 100.000 cigaret MURSKA SOBOTA - Na avtocestnem počivališču v Murski Soboti so policisti v sredo nekaj po 23. uri ustavili avtomobil z italijansko registrsko tablico, ki ga je vozil 25-letni državljan Ukrajine. Pri pregledu avtomobila so policisti v prtljažnem prostoru in na zadnjih sedežih našli 5000 zavitkov s skupaj 100.000 cigaretami. Kot so sporočili iz murskosoboške policijske uprave, je Ukrajinec potoval v Italijo. Cigarete so bile zložene v črno folijo ovitih kartonskih škatlah. Policisti so zasežene cigarete in tujca predali v nadaljnji postopek delavcem carine. regi9ne autonqma FRiyLI venezia giuua ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE Furlanija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Upravni organ: Glavna direkcija za kulturo, šport, mednarodne in evropske odnose Ustanova za izvajanje: Glavna direkcija za proizvodne dejavnosti Obveščamo, da je bil v U.L. Dežele FJK - BUR št. 52 z dne 29. decembra 2010 objavljen RAZPIS ZA UKREPE, NAMENJENE SPODBUJANJU UPORABE SPLETNE PRODAJE PRI PODJETJIH FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE - Prošnje za financiranje je treba dostaviti območno pristojniTrgovinski zbornici do 29. marca 2011. Upravičenci: mala in srednja podjetja, njihovi konzorciji in konzorcijske družbe, tudi v zadružni obliki. Sredstva ROP: 1.700.000,00 evrov Razpisna dokumentacija in vzorci prijavnic, pripravljenih za izpolnjevanje, so na razpolago na spletni strani Dežele www.regione.fvg.it pod razdelkom »razpisi in obvestila Dežele (bandi e avvisi della Regione)« in pod razdelkom »razpisi v teku (bandi aperti)« spletnega portala ROP FESR 2007-2013, ki je na razpolago na spletni povezavi http://www.regione.fvg.it/rafvg/rapportieuropeinternazionali/areaArgomento.act7d ir=/rafvg/cms/RAFVG/AT11 /ARG20/ Upravni organ NALOŽBAV NAŠO PRIHODNOST Francesco Forte POLITIKA - SPLETNA ANKETA PD Bassa Poropat za las prehitela tržaškega župana Dipiazzo Maria Teresa Bassa Poropat Roberto Dipiazza Enrico Gherghetta ETTORE ROMOLI Predsednica Pokrajine TrstMaria Teresa Bassa Poropat je po oceni spletne ankete Primorskega dnevnika boljša upraviteljica od Roberta Dipiazze, En-rica Gherghette in Ettoreja Romolija. Bassa Poropat (leva sredina), ki bo spomladi spet kandidirala, je za peščico glasov premagala tržaškega župana, ki ne more več kandidirati za to funkcijo. Na tretje mesto se je uvrstil predsednik goriške Pokrajine Enrico Gherghetta iz vrst Demokratske stranke, ki se bo na volitvah (na sporedu bodo menda maja) spet potegoval za izvolitev. Na četrto in zadnje mesto se je uvrstil goriški župan Et-tore Romoli (Ljudstvo svobode). Kateri od navedenih je po vaši oceni najboljši upravitelj? 44 % 65 - Maria Teresa Bassa Poropat _60 - Roberto Dipiazza 16 -Enrico Gherghetta $ r SS % 10 % 7 % 7 7 - Ettore Romoli www.primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 21. januarja 2011 3 RIM - Nekaj vtisov po obisku slovenskega predsednika Danila Turka Še najbolj veličastno je bilo v resnici pred spomenikom neznanemu vojaku Slovenska novinarka rešila čast italijanskih državnih časnikov - Berlusconi nedostopen za novinarje RIM - Med vsemi uradnimi prireditvami, ki so zaznamovale Turkov obisk, je bila najbolj veličastna tista na Trgu Venezia. Ne pod palačo, kjer je domoval Mussolini, temveč pred spomenikom neznanemu vojaku. Promet na trgu so policisti zaprli skoraj uro pred prihodom slovenske delegacije, kar je res pretirano, a taka so pravila ob takšnih priložnosti, pravijo v Rimu. Kdo bi pričakoval, da bo predsednik Slovenije sploh kdaj položil venec pred obeležjem, ki ga nekateri (teh je na srečo sicer vedno manj) še vedno imajo za »tempelj« italijanstva in ponosa ob zmagi v prvi svetovni vojni? Tudi to se je zgodilo, kot se je julija zgodila Zdravljica na osrednjem tržaškem trgu. Solze, ki jih ni bilo Priznam. Ko je vojaška godba v ponedeljek zjutraj na Kvirinalu zaigrala slovensko himno sem bil ganjen, nisem pa jokal, kot piše prijatelj Boris Jau-šovec v mariborskem Večeru. Tudi če bi padla kakšna solza, ne bi bilo sicer nič sramotnega. Lahko povem, da vsekakor nisem bil edini novinar, ki ga je rimska Zdravljica ganila. Tudi slovenska zastava, ki je vse tri dni obiska Danila Turka v Rimu plapolala na stolpu Kvirinala, je bilo nekaj, kar se ne dogaja vsak dan. Utrujeni Berlusconi Funkcionarji Kvirinala so novinarje opozorili, naj ne hodimo v Vilo Madama na srečanje Turka s Silviom Berlusconijem, ker bo to le t.i. fototermin. Protokol ni predvideval tiskovne konference, poznavajoč Berlusconija pa smo le upali, da bo - kot vedno - kaj povedal. Bili smo razočarani. Ne le, da je bil predsednik vlade molčeč, varnostniki nas sploh niso pustili zraven. Fotografije prikazujejo zelo utrujenega in postaranega Berlus-conija. Obstajata dve razlagi, zakaj je bil premier videti tako slabe volje. Prva pravi, da zaradi znanih škandalov, v katere je vpleten, druga pa, da so mu ravno ob Turkovem prihodu posredovali novico o smrti italijanskega vojaka v Afganistanu. medijev Veliki italijanski časniki so dejansko prezrli obisk slovenskega predsednika. To jim ni v čast. Na skupni novinarski konferenci obeh predsednikov je bilo kar nekaj italijanskih novinarjev, ki o tem očitno niso poročali. Prihranili so nam vsaj vprašanja o Berlusconiju, Ruby in podobnih zadevah. Slovenski predsednik Danilo Türk pred rimskim spomenikom neznanemu italijanskemu vojaku ansa Častna izjema je Corriere della Sera, ki je objavil zanimiv intervju s Turkom. Morda je naključje ali ne, da je predsednika intervjuvala novinarka Mara Gergolet, Slovenka z Doberdoba. Türka je pred odhodom iz Rima in-tervjuvala tudi italijanska tiskovna agencija ANSA. Pač pa so o obisku predsednika v Italiji obširno poročala občila v Sloveniji, ki v glavnem kolikor toliko pozitivno ocenjujejo dogodek. »Sumljivi« kovček Na Kvirinalu, kot v vseh palačah rimske politike, vladajo stroge varnostne razmere. Varnostniki so prijazni, a obenem brezhibni in strogi. Vse imajo pod kontrolo in pozorni so na vsako malenkost in kretnjo. Pred leti, ko je bil v Trstu na obisku Oscar Luigi Scalfaro so skoraj planili name, ko sem iz žepa potegnil registrator. Bali so se, da je pištola ali nož. Tokrat jih je zaskrbel kov- ček, ki ga je kolega pustil v vratarnici Kviri-nala. O novinarju ni bilo nekaj časa ne duha ne sluha, njegov kovček pa je bil tam. Panike sicer ni bilo (tudi če je bila, so jo skrivali), začeli pa so diskretno poizvedovati, kam se je izgubil novinar. Iskanje je trajalo kar nekaj časa, nakar se je izkazalo, da se je novinar umaknil v neko sobo, da bi v miru napisal članek. Kovček ga je na koncu počakal. Kaj pa če bi ga razstrelili? Sandor Tence ZA 11.900€* S 4-LETNIM JAMSTVOM IN Z 2 LETI ZAVAROVANJA PROTI KRAJI IN POŽARU. Dacia Duster, edinstveni SUV v celoti: za bivalno udobje, za učinke pravega vozila s štirikolesnim pogonom in za varnost, za porabo goriva in za emisije Co2. Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. Financiranja: brez predujma, 72 obrokov po 222,18 €, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Inclusive Pack po 99 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru in jamstvo Dacia Service, ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. TAN 6,99%; TAEG 8,70%; stroški za postopek 300€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 31/01/2011. Poraba (kombinirana vožnja): 7,51/100 km. Emisije C02:177 g/km PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 22. IN NEDELJO, 23. JANUARJA M M ^ FJJA AAA Ulica Flavia 118 ~ 34147 Trst Tel 040 281212 * Ulica DiVl Julia 4"34079 staranzano |/K| II v ^ | III || || | (GO) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 I IwUk I I W WW WW Ulica Aquileia 108-33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 4 Petek, 21. januarja 2011 GOSPODARSTVO ČEZMEJNI PROJEKTI - Avstrijska Koroška - Slovenija 2007 - 2013 Rokodelstvo ima prihodnost, a mu jo je treba tudi zagotoviti V Celovcu predstavili pobudo Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri Podjetniška aktivnost v Sloveniji spet močno upadla CELOVEC - Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri - tako je naslovljen čez-mejni projekt, zastavljen v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013, ki so ga včeraj predstavili v knjižnem, kulturnem in informacijskem centru Haček v Celovcu. Projekt se izvaja na območju Slovenije (na Škofjeloškem in v regijah Koroška, Ob-sotelje in Kozjansko) in Avstrije (na južnem Koroškem), z njim pa hočejo poživiti bolj ali manj pozabljeno rokodelsko kulturno dediščino. Na avstrijskem Koroškem so partnerji tega čezmejnega evropskega projekta Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), v Sloveniji pa je nosilec projekta Podjetniški center Slovenj Gradec, projektni partnerji pa so Razvojna agencija Sora, Mestna občina Slovenj Gradec in Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec. Prve pobude za sedaj odobren projekt je že pred leti dal strokovnjak za evropske čezmejne projekte Karel Hren, ko je bil poslovodja Slovenske gospodarske zveze (SGZ), projektno idejo pa sta nato razvijala SGZ in SNI Urban Jarnik. Glavni cilj projekta je predstavitev položaja domače in umetnostne obrti na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji ter ugotovitev možnosti za njen razvoj in nadgradnjo. V žarišču pozornosti je rokodelska kulturna dediščina v čezmej-nem prostoru. Ker rokodelske dejavnosti hkrati izražajo kulturno, regionalno in lokalno identiteto, se nositelji projekta zavedajo, da je treba znanja o rokodelskih dejavnostih ne le ohranjati, temveč jih predvsem prenašati na mlajše generacije, tradicionalne rokodelske izdelke, izvirajoče iz dediščine, pa nadgrajevati s sodobnimi izdelki domače in umetnostne obrti. Med konktretnimi cilji projekta je tudi vzpostavitev podatkovne baze za domačo in umetnostno obrt ter mrežnih informacijskih centrov. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je na predstavitvi projekta predstavila vodja Martina Piko-Ru-stia, Slovensko gospodarsko zvezo direktorica Marina Einspieler, Slovensko prosvetno zvezo Irena Destovnik, et-nologinja in sociologinja kulture iz Ljubljane, ki sodeluje s SPZ od leta 1993, Krščansko kulturno zvezo pa predsednica Sonja Kert-Wakounig. Slednja je kot konkretne projektne cilje navedla tudi vključitev izsledkov v Karel Hren ,arhiv tedne mladih umetnic in umetnikov na Rebrci, predstavitve na sejmih o šegah in navadah, ter stalne razstavne police na sedežu KKZ v Celovcu. Ivan Lukan WASHINGTON - Zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji je lani že drugo leto zapored močno upadla, in sicer s 5,35 na 4,65 odstotka odraslega prebivalstva. S tem se v svetovnem merilu uvršča na 50. mesto med 59 državami. V dveh letih se je število nastajajočih in novih podjetnikov zmanjšalo kar za četrtino. Svetovna raziskava podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo je včeraj v Washingtonu predstavil neprofitni akademski konzorcij, ugotavlja, da se je lani v Sloveniji najbolj zmanjšalo število nastajajočih podjetnikov, to je tistega dela prebivalstva, ki se šele odloča za podjetništvo ali pa ima podjetje manj kot tri mesece. Njihov delež se je zmanjšal od 3,15 odstotka v letu 2009 na samo 2,21 odstotka v letu 2010. Kot so sporočili z Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je nosilec raziskave za Slovenijo, se je delež ustaljenih podjetnikov zmanjšal na 5,02 odstotka, medtem ko se je delež novih podjetnikov rahlo povečal na 2,44 odstotka odraslega prebivalstva. Glede na število odraslega prebivalstva v Sloveniji na mariborskem inštitutu ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji lani okrog 130.000 podjetniško aktivnih posameznikov. Med njimi je 30.000 nastajajočih podjetnikov, od katerih jih vsaj polovica nikoli ne bo realizirala svojih podjetniških namenov do te mere, da bi imeli dejansko aktivno podjetje ali prodali en sam izdelek oz. storitev. PRISTANIŠČA - Prvo sporočilo nove predsednice Marine Monassi Tržaško pristanišče se bo lahko razvijalo po uresničljivih programih TRST - Tržaško pristanišče je zamenjalo krmarja. Marina Monassi je od včeraj tudi uradno nova predsednica Pristaniške oblasti, kamor se vrača po štiriletnem premoru, potem ko je bila prvič imenovana na to mesto leta 2004. Po privolitvi obeh parlamentarnih komisij k njeni kandidaturi je minister za infrastrukture Altero Matteoli včeraj podpisal odlok o imenovanju, tako da ima Pristaniška oblast od včeraj novo polnomočno upravo. »Z veliko odgovornostjo in z tudi zavedanjem, da se bo treba spoprijeti s težavami, zamudami in neopravljenimi razvojnimi izbirami, prevzemam danes predsedstvo tržaške Pristaniške oblasti,« je v svojem prvem sporočilu za javnost zapisala nova predsednica. »Z zahvalo vladi, parlamentu, Deželi FJK, tržaški Trgovinski zbornici in vsem gospodarskim kategorijam za zaupanje, ki so mi ga izrazili, se vračam v Lloydov stolp, in to s prepričanjem, da imajo italijanska pristanišča danes bolj kot kdajkoli prej velike razvojne možnosti. Toda te možnosti se bodo lahko konkretizirale samo na osnovi uresničljivih programov in projektov, ki imajo resne možnosti, da se spremenijo v danost,« je še zapisala Marina Monassi in dodala: »Velik izziv za dosego teh rezultatov bo torej opredelitev inovativnih odnosov in zavezništev z ozemljem, s trgi in tudi s sistemom podjetij in finance, tako da se bo lahko tržaško pristanišče uveljavilo v severnojadranskem prostoru na vodilnem položaju.« Lloydov stolp ima od včeraj novo stanovalko arhiv RIM, MARIBOR - Današnja številka tednika L'Espresso objavlja članek z naslovom »Santo Crac« (Sveti krah), v katerem se posveča finančnemu zlomu mariborske nadškofije. Označuje ga za »enega najhujših finančnih krahov v zgodovini Cerkve«, avtor pa rekonstruira »blago rečeno ha-zardne investicije» in »finančne avanture«, v katere se je »ta majhna nadškofija spustila v zadnjih letih in ki so jo privedle - tudi zaradi priznane nekompetentnosti škofa Franca Krambergerja - do tega, da si je nabrala »več kot 800 milijonov evrov dolgov«. Kot piše L'Espresso, gre za »grozovito luknjo, ki je trenutno nihče ni sposoben zamašiti, kajti velika je kot dva odstotka vsega slovenskega bruto domačega proizvoda in kar trikrat večja od prihodkov, ki so zapisani v zadnji bilanci Vatikana«. Kot še pojasnjuje italijanska revija, so luknjo odkrili naključno leta 2007, ko je »neka televizija v lasti slovenske Cerkve začela oddajati pornografske programe«. Po prvih preiskavah in sumih o »milijonski izpostavljenosti in norih naložbah« je Sveta stolica poslala v Maribor inšpektorja, izve- denca za bilance Gianluco Piredda. Ta je odkril »finančni polom biblijskih razsežnosti«, ki je zajel banke, trgovske družbe, investicijske holdinge in druge posle, vzpostavljene v začetku devetdesetih let, kot tudi kapitale, ki so bili vloženi »ne samo v finančne družbe in zanesljiva podjetja, ampak tudi v tehnološke sektorje, kot npr. optična vlakna in telekomunikacije«, piše L'Espresso. Papež Ratzinger in njegov krog je »za izjemno dolžniško izpostavljenost, ki je v zadnjih letih dobila velikanske razsežnosti« izvedel šele pred nekaj meseci, poroča tednik, za katerega se bo »obrambna linija Vatikana in še posebej kardinala Bertoneja obesila na nespoštovanje pravil: brez zelene luči iz Rima bo tako vse operacije slovenske nadškofije treba obravnavati kor pravno neregularne«. V praksi to pomeni, dodaja časnik, da se »30 tisoč varčevalcev, banke in ostali upniki ne bodo mogli obračati na pa-pežko državo in da bodo pogodbe z mariborsko škofijo obravnavane kot odpadni papir«. Zadnjo besedo pa bodo imeli fali-mentarni sodniki, sklene L'Espresso. Toda poglejmo, kaj se trenutno dogaja okrog te afere. Potem ko sta 14. januarja insolventnost razglasila mariborska finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, se je za enak korak odločila tudi finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast. Ta je bila sicer večinska lastnica Zvon Ena Holdinga, delež pa je imela tudi v Zvon Dva Holdingu, zato je v skladu z zakonom tudi sama postala insolventna. Kot so za STA pojasnili iz Gospodarstva Rast, ima ta večino svojega premoženja v omenjenih dveh holdingih, zato njuna razglasitev insolventnosti terja, da tudi pri njih opravijo preveritev vrednosti tega premoženja. Obstaja namreč verjetnost, da bo to premoženje po morebitni slabitvi manjše od vsote obveznosti družbe. V sodelovanju z lastniki in njihovimi tujimi svetovalci, TMF in skupino Rothschild, bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Ob tem uprava Gospodarstva Rast pričakuje, da bo v naslednjih treh do štirih tednih po opravljenih dodatnih analizah in študijah ter nadaljnjih pogovorih z banka- EVRO 1,3472 $ -Q,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2G. januarja 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 2G.1. 19.1. ameriški dolar japonski jen 1,3472 110,93 1,3506 110,85 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 8,8719 40,4225 61 4800 8,8902 40,2625 61 3172 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4518 0,84360 7,4513 0,84330 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,9490 7,8745 8,9325 7,8260 1 1UI VCJIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i fran« 24,420 1,2873 24,258 1,2964 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 275,00 15,6466 272,40 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9132 1 3463 3,8658 1,3388 Kol IGUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3583 1,9558 1,3425 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2681 3,4528 4,2595 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7029 2 2511 0,7029 2,2543 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1278 290,00 2,0792 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,3935 7,3915 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2G. januarja 2G11 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26063 0,30313 0,45469 0,13667 0,16833 0,24167 0,776 1,012 1,254 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.121,02 € -582,24 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2G. januarja 2G11 FINANČNA KRIZA - Današnji L'Espresso o finančnem zlomu mariborske nadškofije »Sveti krah« v Mariboru Italijanski častnik trdi, da gre za enega največjih finančnih zlomov v zgodovini Cerkve - Papež obveščen šele pred nekaj meseci vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,95 - KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 63,70 -0,47 MERCATOR PETROL 156,00 -3,00 -2,50 TELEKOM SLOVENIJE 263,70 85,10 -0,49 -0,82 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,51 DELO PRODAJA 26,00 +0,63 ISKRA AVTOELEKTRIKA 19,90 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,24 +2,40 KOMPAS MTS 7,65 -- PIVOVARNA LAŠKO 13,79 -1,50 PROBANKA 8,09 24,30 -- SAVA 380,00 80,00 -1,49 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,01 17,90 -2,07 -0,56 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2G. januarja 2G11 +°,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,099 96,92 +1,10 +0,83 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 2,46 +0,66 -0,10 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,93 3,03 +3,33 -0,49 ENEL 0,85 4,01 +2,43 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 7,32 -0,68 -3,75 GENERALI 9,36 15,49 -0,21 +3,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,37 +3,49 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 22,29 -0,88 -2,15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,43 7,43 +0,68 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 2,14 5,77 +0,59 -3,19 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,14 -3,07 -4,87 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 8,80 -0,87 -3,51 TENARIS TERNA 17,17 -0,87 +0,53 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,23 0,07 -0,56 UNICREDIT 1,82 +2,19 mi pripravljen predlog finančnega prestrukturiranja družb. Kot so še zapisali v upravi, upajo, da bodo z bankami upnicami dosegli dogovor o načinu poplačila obveznosti družbe. S tem se je podrla še zadnja v verigi gospodarskih družb, prek katere je mariborska nadškofija v preteklosti uspešno sodelovala na finančnih trgih. Težke finančne razmere, v katerih se je znašla nadškofija, so novembra lani pripeljale do spremembe na čelu njene gospodarske uprave. Dotedanji prvi finančnik nadškofije Mirko Krašovec je dal odpoved, za začasnega ravnatelja pa je bil imenovan Lojze Cvikl. Doslej so bili neuspešni vsi poskusi prodaje telekomunikacijske družbe T-2, ki predstavlja največjo naložbo Zvon Ena Holdinga, podjetje pa je tik pred novim letom podalo predlog za uvedbo prisilne poravnave. Potem ko sta plačilno nesposobnost razglasila tudi oba Zvona, so v obeh družbah poudarili, da bodo nadaljevali usklajevanje predloga za finančno sanacijo, pri kateri aktivno sodelujejo tuji svetovalci. SOD NAFTE (159 litrov) 88,56 $ -Q,34 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2G. januarja 2G11 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 843,70 +0,20 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.278,05 959,26 1.572,90 743,83 302,59 1.612,41 2.608,43 +0,23 +0,11 -0,06 +0,53 +2,95 -1,21 +0,90 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.827,75 2.284,63 1.280,43 1.308,80 7.024,27 5.976.70 3.976.71 2.924,00 1.254,7 2.920,40 10.437,31 3.241,96 2.678,45 19.046,54 +0,02 -0,81 -0,12 -0,56 -0,82 -1,32 -0,90 +0,39 -1,34 +0,16 -1,13 -0,23 -2,89 +0,36 indeks / MNENJA, RUBRIKE Petek, 21. januarja 2011 5 ŽARIŠČE Izbire aut - aut in življenje gre dalje Erika Jazbar Spremljanje dogajanja okoli Fia-tovega obrata Mirafiori je bilo dokaj mučno. Rezultat je bil že vnaprej predvidljiv (pa čeprav so odstotki nekoliko presenetili), saj je šlo za izbiro aut - aut, in sicer ali sprejetje novih pogojev ali izguba delovnega mesta zaradi selitve proizvodnje. Brali in poslušali smo po eni strani o diktatu in izsiljevanju, po drugi o »realpolitiki« in novih prijemih. Veliko je bilo ideoloških, zlorabljenih in televizijskih parol. Dejstvo, ki ostaja in ki se kronično ponavlja, pa je v tem, da ceno za neuspešnost raznih omizij zadnjih let, za katerimi sedijo politiki, sindikalisti in podjetniki, okoli njih pa plava celo morje svetovalcev in teoretikov, plačujejo tisti, ki so na dnu lestvice, tisti, ki krivde, odgovornosti ali izbire ne morejo zvaliti na nikogar iz enostavnega razloga, ker pod njimi ni nikogar. V tem specifičnem kontekstu, seveda, saj vsi vemo, da danes pod zaposlenimi delavci najdemo še več plasti prebivalstva. Tako so volilni upravičenci, nekaj manj kot 5.000 delavcev in nekaj stotin uradnikov, na demokratičnem referendumu sami demokratično odločali o svoji usodi in usodi drugih in v knjigo zgodovine bo šla ugotovitev, da so zaposleni v obratu Mirafiori pač tako izbrali in skupaj s tistimi iz Pomigliana prevzeli odgovornost, da ustvarijo pre-cedens oz. »odprejo novo poglavje« v analih delovnih pogodb. V nekaterih primerih je pač demokracija sveta stvar, ljudstvo mora samo odločati o svoji prihodnosti, pri določanju tega, kdo bo taisto ljudstvo predstavljal za vsako stranko v parlamentu, pa si stranke očetovsko prevzemajo odgovornost kar same. Politika je v tem slučaju, in v zadnjem obdobju še marsikdaj, odpovedala oz. se je ukvarjala z drugimi tematikami, od gospodarstva pa je nekoliko iluzorno pričakovati nesebične poteze, pa čeprav gre za gospodarstvo, ki je gradilo svoj obstoj tudi na državni pomoči. Na eni strani torej delokalizacija in nižanje delavskih pravic kot glavni odgovor na konkurenco držav, ki jim je globalizacija prinesla vstop v svetovno gospodarsko igro, na državni ravni pa krčenje javnih storitev (šola, zdravstvo, pokojnine) in sociale kot glavni odgovor za krpanje državnih računov. Spremljanje postopka odobritve zaščitnega zakona, katerega desetletnico bomo beležili čez nekaj tednov, je bilo ravno tako mučno. Po eni strani zaradi zapletov, zamud in negotovosti do zadnjega, po drugi strani zaradi vsebine samega besedila, ki je startalo kot skupni osnutek vseh manjšinskih komponent, v drugem polčasu pa se je s prilagajanjem besedila, beri z nižanjem stopnje zaščite, pogajal za zaprtimi vrati le del manjšine. Sama odobritev zakona, na katerega je manjšina čakala celo povojno ob- dobje - prvo spomenico, naslovljeno na predsednika italijanske vlade in na predsednika ustavodajne skupščine, je na primer goriška Slovenska demokratska zveza poslala že 21. maja 1947, torej še pred razmejitvijo, vendar po mirovni konferenci, - je šla takrat mimo brez posebnih praznovanj in katarzi-čnih momentov. Tudi takrat je bil govor o realpo-litičnemu pristopu, o izbiri aut - aut, o novih prijemih, pa čeprav bi po logiki političnega razmerja moči in po padcu berlinskega zidu morali nuditi višjo stopnjo zaščite od tiste, o kateri je bil govor leta 1947, in ne nižje. In za vse tiste, ki radi delijo manjšino na desnico in levico ali na konservativce in naprednjake, naj še povemo, da postberlinska slika kaže, da se je glede zaščitnega zakona na stališčih FIOM (zahteva po dejanski, in ne le formalni zaščiti) znašla Slovenska skupnost in ne slovenska komponenta takratne različice današnje Demokratske stranke. V zadnjih desetih letih je šlo življenje manjšine bolj ali manj mirno dalje. V naslednjih tednih bomo brali in poslušali intervjuje z obračuni okoli besedila zakona 38/01. V turinskem obratu bodo v kratkoročni prihodnosti začeli s proizvodnjo novih mestnih džipov večjih dimenzij (SUV), čez deset let pa bodo pisali obračune o januarskem referendumu. Panta rei. KULINARIČNI KOTIČEK Dva recepta za brodet s sipami V nedeljo je bil na jedilniku brodet s sipami, kar je slišati še kar nedolžno. V resnici sva o brodetu z ženo imela še kar dolgo razpravo. Strinjala sva se sicer o sestavinah, odločno narazen pa sva šla glede priprave te slastne ribje jedi. Nič čudnega, saj ima vsak pravico, da pove svoje mnenje. Po daljši diskusiji (V kateri je zmagal... kdo? Odgovor je seveda na dlani: zmagala je žena) sva soglasno sklenila, da bo brodet pripravila ona. Meni pa je bila zaupana zahtevna naloga, da skuham polento, valdostano seveda, ki je skuhana v reci in piši 10 minutah. Da bi bilo bolj jasno, o čem je tekla razprava, vam bom zaupal oba recepta, mojega, ki je pogorel, in ženinega, katere brodet je za kosilo omamno zadišal na mizi in je bil, moram pač priznati, res odličen. Potrebujemo 750 g očiščenih sip (najbolje bo, da to nalogo prepustite kar tistim v ribarnici) 1 čebulo, 500 g paradižnika (lahko tudi steklenička pasate), žlico ribanega kruha, strok česna, majaron, lovorov list, oljčno olje, sol, poper in kozarec suhega belega vina. Na olju posteklenimo na tenke lističe narezano čebulo, prilijemo pretlačen paradižnik ali pasato, ali pretlačene pelate, majaron, lovorov list in dodamo ščepec sladkorja. Dobro premešamo in pustimo, da počasi vre približno 10 minut. Potresemo z ribanim kruhom, solimo, po-pramo in prilijemo vino. Kuhamo še 10 minut in po tem času lahko dodamo na manjše kose narezane sipe in strt česen. Naj povem, da so za brodet boljše večje sipe. Sedaj lahko prilijemo toliko vode, da so sipe prekrite, dobro premešamo in pustimo, da se brodet kuha še eno uro. Ponudimo vroče, seveda s sveže skuhano polento. Moja različica se razlikuje v malenkostih: namesto popra bi rabil »peperončino« in namesto ribanega kruha moko. Nekoliko drugačen je postopek. Na olju posteklenimo čebulo, dodamo na kose narezane sipe, majaron, »peperončino« in lovorov list in vse skupaj nekaj minut pražimo. Pomokamo in ko se začne prijemati na dno posode zalijemo z belim vinom. Lepo postrgamo dno kozice in pustimo, da alkohol izpari. Sedaj lahko prilijemo pasato, premešamo in pustimo, da vre. Po potrebi solimo in če brodet postane pregost, dolije-mo občasno malo mlačne vode. Po dobri uri počasnega vrenja bi sipe morale biti mehke in brodet nared za na mizo. Zraven seveda v vseh primerih sodi polenta. Dober tek! Ivan Fischer OKOLJE - V pripravi nov center za 17 občin Odpadke iz južne Primorske naj bi vozili v Logatec GORE - Obračun Gorske reševalne službe Slovenije Lani manj reševalnih akcij, toda v dolino so prinesli več mrtvih HRPELJE - Na območju 17 notranjskih in južnoprimorskih občin živi več kot 160 tisoč prebivalcev, ki na leto proizvedejo od 60 do 70 tisoč ton odpadkov. Kam z njimi. Večino bi lahko po prepričanju županov in podžupanov, ki so se v torek sestali v prostorih občine Hrpelje-Kozina lahko predelovali v centru v bližini avtocestnega počivališča Lom v občini Logatec. Center bi postavili na novo, za izgradnjo pa bi pridobili tudi 35 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih skladov. Na sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, so prisotni soglašali, da je lokacija v občini Logatec sprejemljiva za vse. »Logatec je ponudil zemljišče, ki leži na lokaciji, ki lahko izpolni zahtevane normative, potrebne pri taki dejavnosti,« je povedal predsedujoči konzorciju GOJUP (gospodarjenje z odpadki na južnem Primorskem) župan občine Hrpelje-Kozina Zvon-ko Benčič-Midre, ki je pred iztekom leta predlagal razpustitev konzorcija, ker ni dosegel zastavljenega cilja. »Presenečen sem nad odzivom. Ampak, bile so volitve, prišli so novi župani, nova energija in novi pogledi, zato pričakujem, da bomo našli tudi rešitev.« S pripravo projekta se bo ukvarjala tričlanska skupina, ki jo sestavljajo župana občin Vrhnika in Logatec Stojan Jakin, dolgoletni direktor vrhniške komunale, in Berto Me-nard ter podžupan občine Piran Ga-špar Gašpar Mišič, ki bo še naprej opravljal delo koordinatorja. »To je enkratna priložnost, da osemletno delo v GOJUP-u ne bo vrženo v nič. Čeprav marsikdo reče, da smo zapravili ves čas, ki je bil na voljo, sam ne mislim tako. Prepričan sem, da bomo uspeli pravočasno pripraviti vlogo in jo oddati na ministrstvo za okolje in prostor. Tople vode ne bomo odkrivali, saj bomo center postavili po zgledu Puconcev in Novega mesta. Zame je pomembno, da smo končno naredili korak naprej.« Po dogovoru naj bi do konca tedna iz vseh občin poslali podatke o številu prebivalstva in količini odpadkov, sledil bo podpis medobčinske pogodbe, ki bo osnova za ustanovitev skupne družbe, ali bo to javno podjetje ali javno-zasebno partnerstvo še ni dogovorjeno, do poletja pa naj bi pripravili tudi vso dokumentacijo. »Mi moramo oddati dokumente najkasneje v poletnih mesecih.« To seveda pomeni, da bodo po občinah morali povečevati količino ločeno zbranih odpadkov. Kam pa s preostankom. »Preostanek naj bi se odlagal na odlagališča, ki bodo za to imela dovoljenje. Sicer pa so možne tudi drugačne rešitve, bio plinarna, na primer, vendar bomo o tem kakšno rekli kdaj drugič,« je še dodal Mi-šič. Sicer pa je po napovedih z ministrstva za okolje za javno obravnavo pripravljeno besedilo sprememb Uredbe o ravnanju z odpadki, ki naj bi prineslo nekaj novosti glede ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov. Podrobnosti bodo predstavili na današnji tiskovni konferenci. Irena Cunja Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je bilo v dvanajstih mesecih leta 2010 glede na leto prej opravljenih devet odstotkov manj intervencij, število udeležencev v njih pa je bilo manjše za 16 odstotkov. V dolino so lani sicer prinesli več mrtvih gornikov kot leta 2009, v prvih treh mesecih leta kar sedem. Komisija za informiranje in analize GRZS je ta teden v Kranju pripravila sestanek o analizi reševalnega dela v letu 2010, ki ga je zaznamovalo veliko število reševanj (383 udeležencev v 356 intervencijah) in smrtnih primerov zaradi plazov. Med 44 mrtvimi je bilo leta 2010 28 gornikov, ostali pa so se poškodovali pri adrenalinskih športih ali pri delu v gozdu. Okoli 60 odstotkov nesreč se namreč zgodi pri planinskih dejavnostih, ostale pa pri drugih dejavnosti v gorskem svetu, na težko dostopnih področjih ali tam, kjer so gorski reševalci s svojo tehniko in znanjem najbolj usposobljeni za reševanje. Pri GRZS pri tem opažajo, da je nesreč pri aktivnostih v zraku in drugih adrenalinskih športih vsako leto več. Analiza je poleg tega pokazala, da so pri vseh društvih in postajah, razen v Tolminu in Kranjski Gori, imeli nekaj manj dela kot v letu 2009. Gorski reševalci iz Tolmina so tako že vrsto let med najbolj obremenjenimi, saj po številu akcij in porabljenih urah reševanja opravijo kar petino vsega dela v Sloveniji. Polovico vseh akcij na Tolminskem sicer predstavljajo reševanja ponesrečenih s padali. V vseh reševalnih in iskalnih akcijah so pri GRZS lani zabeležili povečanje ur pri manjšem številu reševalnih akcij kot leta 2009. To pomeni, da so bile akcije v poprečju daljše ali pa je bilo v posamezni akciji prisotno večje število reševalcev, ugotavljajo v poročilu GRZS. Reševalci so pri analizi minulega leta izpostavili tudi nekaj težav, s katerimi so se srečevali v letu 2010. Na prvem mestu velja omeniti vse večjo obremenjenost pri njihovem delu, saj morajo pogosto poskrbeti tudi za psihološko pomoč očividcem nesreč, na obmejnih področjih pa se včasih še vedno srečajo tudi z administrativnimi in jezikovnimi težavami. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Je slovenščina zmeraj »težja«? V nedeljo16 t.m. smo v stolnici svetega Justa v Trstu prisostvovali lepemu popoldanskemu koncertu slovenskih zborov. Izvedbe božičnih melodij so bile brezhibne in tudi zaradi tega navdušujoče. Edina nehar-monična disonanca: nastop tržaškega škofa Crepaldija, ki je po zadnjem aplavzu namenjenemu res dobrim nastopajočim nagovoril prisotno, najbrž stoodstotno slovensko publiko, a to samo v italijanščini. Je torej slovenščina zares tako »težka«, da se ji ni mogoče niti ob takih priložnostih približati vsaj s spoštljivim, in prijaznim, začetnim »Dober večer« in z zaključnim »hvala lepa«? Gotovo bi bil v tem slučaju tudi aplavz za škofa toplejši in bolj prepričan. L. V. (Naslov v uredništvu) 6 1 2 Petek, 21. januarja 2011 KULTURA / RUBYGATE - Vatikanski državni tajnik kardinal Bertone komentiral afero s prostitutkami Vatikan se je zavzel za »moralnost in legalnost« Napolitano izrazil potrebo po večji etičnosti - Demokrati bodo zbirali podpise za Berlusconijev odstop RIM - »Sveti sedež z zaskrbljenostjo sledi italijanskemu dogajanju in deli prizadetost, ki jo je izrazil predsednik republike. Cerkev poziva vse, zlasti tiste, ki imajo javno odgovornost na katerem koli upravnem, političnem in sodnem področju, da si prizadevajo za odločnejše uveljavljanje moralnosti, pravičnosti in legalnosti.« Tako je povedal vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, ko je včeraj ob robu neke prireditve v Rimu odgovoril na časnikarsko vprašanje, kako ocenjuje novo afero s prostitutkami, v katero se je zapletel predsednik vlade Silvio Berlusconi. Državni poglavar je medtem včeraj znova opozoril na potrebo po večji etičnosti zlasti v javnem življenju. V sporočilu, ki ga je poslal prirediteljem predstavitve zbirke govorov Enrica Berlinguerja iz leta 1977, je poudaril, da so zlasti državljani z javnimi zadolžitvami dolžni voditi etično neoporečno življenje, bodisi v javni kot v zasebni sferi. Voditelj Severne lige Umberto Bos-si se je sicer kritično obregnil ob Berto-nejeve besede, češ da je za Vatikan »lahko govoriti«. A tudi sam je menil, da je Berlusconi šel predaleč, ko je v sredo v video sporočilu ostro napadel milanske javne tožilce, ki vodijo preiskavo o Ru-bygate, češ da bi jih morali kaznovati. Dejal je, da se mora premier »pomiriti in postati bolj preudaren, vsi skupaj pa bi morali omiliti ton, tudi državni tožilci«. Kot podrobneje pišemo na drugem mestu, je Bossi včeraj ponovil, da je zanj prioriteta odobritev federalistične reforme in je potrdil zaupanje v Berlusconi-jevo vlado. Toda v vladni večini se pojavljajo prve razpoke. Po zatrjevanju zanesljivih virov naj bi znotraj nekaterih krogov vladne večine potekali pogovori o možnosti, da bi Berlusconija na čelu koalicije zamenjal kak drug predstavnik desne sredine. Najpogosteje se v tem smislu omenjajo imena gospodarskega ministra Giulia Tremontija, pravosodnega ministra Angelina Alfana in podtajnika pri predsedstvu vlade Giannija Letta. Celotna opozicija vsekakor vztraja, da mora Berlusconi odstopiti. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je včeraj napovedal, da bo stranka na začetku februarja začela zbirati podpise po vsej državi z zahtevo po Berlusconijevi odstranitvi. Zbrali naj bi jih 10 milijonov. Medtem pa je podobno akcijo že sprožil dnevnik L'Unita. Več kot 2 tisoč žensk je na njegovi spletni strani že podpisalo peticijo pod naslovom Dovolj!, v kateri Berlusconiju sporočajo, da niso vse ženske v Italiji prostitutke ali plesalke. Milanski javni tožilci pa nadaljujejo s svojo preiskavo. Premier je že izjavil, da se ne bo odzval na njihovo vabilo k zaslišanju. Svoje stališče utemeljuje, češ da niso pristojni za obravnavanje njegovega primera. Sicer pa Berlusconi skuša tudi prek svojih sodelavcev uveljaviti tezo, da gre za pravo zaroto proti njemu. V tem smislu je njegov osebni računovodja Giuseppe Spinelli, ki ga preiskovalci sumijo, da je plačeval prostitutke za Berlusconija, včeraj v intervjuju za dnevnik Corriere della Sera zatrdil, da Berlusconi dnevno z denarjem pomaga ljudem v stiski. Kot je pojasnil Spinelli, predstavlja denar, ki ga je Berlusconi dal ženskam, manjši del denarnih prispevkov, ki jih je sicer namenil za dobrodelne namene. »Enkrat so bili otroci, oboleli za levkemijo, spet drugič študentka, ki ne more plačati šolnine ali najemnine,« je pojasnil. Na Berlusconi-jev ukaz naj bi Spinelli izplačal denar tudi popolnim tujcem. Kardinal Tarcisio Bertone ansa POLITIKA - Severna liga ostaja najzvestejša premierova zaveznica Bossi še naprej zaupa Berlusconiju Zanj je bistvena odobritev federalizma RIM - Umberto Bossi ostaja najbolj zvest politični zaveznik Silvia Berlusconija in njegove vlade. »Senatur« pravi, da ni razlogov za predčasne volitve, o katerih se bo lahko govorilo šele, ko bo parlament prižgal zeleno luč za vse izvršilne odloke za federalistično ureditev Italije. To naj bi se zgodilo najkasneje do marca. Bossi je v bistvu primoran izpostavljati federalizem, ker se med pristaši Severne lige na bazi menda širi nezadovoljstvo nad Berlusconijem, še posebej po zadnjih škandalih in aferah. Bossi se je z Berlusconijem baje podrobno dogovoril za parlamentarne postopke federalizma. Na seji so bili vidni predstavniki Severne lige in Ljudstva svobode, presenetljivo pa ni bilo finančnega ministra Giulia Tremontija. Slednji je velik Bossijev prijatelj in politični sopotnik, njegovi odnosi z Berlus-conijem pa so v zadnjem času pre- Umberto Bossi ansa cej hladni. Tremonti ni želel komentirati zadnjih škandalov in se torej ni postavil v bran ministrskemu predsedniku. Bossi in Berlusconi sta torej prepričana, da v bližnji prihodnosti ne bo predčasnih volitev. »Se-natur« je še do pred nekaj tedni glasno zahteval volitve, potem pa je obmolknil in sedaj vztraja pri federalizmu. Bossi je očitno zelo pozoren do volilnih sondaž, ki napovedujejo porast glasov Lige, a istoča- sno ne zagotavljajo Berlusconijevi koaliciji večino. Zlasti ne v senatni skupščini, kjer se t.i. večinska nagrada podeljuje na deželni in ne na državni ravni, kot velja za poslansko zbornico. Medtem ko vsa opozicija še naprej vztraja pri zahtevi po Ber-lusconijevem odstopu je jasno, da se bo usoda vlade odločala znotraj desnosredinske koalicije. Tukaj so stvari, kot kaže, jasne, koliko časa bodo jasne pa je težko napovedati. Stališče Lige je jasno, Berlusconi pa še vedno upa in računa, da bo pridobil dodatne poslance iz vrst Fi-nijeve stranke in nekatere, ki so bili leta 2008 izvoljeni na listah levo-sredinske koalicije. V Ljudstvu svobode so prepričani, da uživa vlada v poslanski zbornici zaupanje več kot 315 poslancev. To pa ji ne zagotavlja mirne plovbe, kot v senatu, kjer ima Berlusconi za seboj trdno večino. Tudi tretji pol za nezaupnico Bondiju RIM - Tudi t.i. tretji pol je pripravljen na to, da izreče nezaupnico ministru za kulturne dobrine Sandru Bondiju. Svojo nezaupnico so ravno včeraj na tiskovni konferenci predstavili Francesco Rutelli za Zavezništvo za Italijo, Rocco Buttiglione za Sredinsko unijo in Fabio Granata za Prihodnost in svobodo, za katere Bondi ni bil zmožen uveljaviti svojih pobud pri predsedniku vlade, ministru za ekonomijo in znotraj vlade in je bil tako neuspešen pri omejevanju škode, ki jo je politika naredila kulturi, glede katere v vladi prevladuje mnenje, da gre za odvečni strošek. Kljub temu so sredinci pripravljeni umakniti svojo nezaupnico, če bi Bondi sprejel njihove popravke k večnamenskemu odloku. Gre predvsem za deblokado pri zaposlovanju zlasti superintendantov, dalje za podaljšanje davčnih olajšav za kinematografijo, umik prepovedi občinam vlagati v kulturne pobude, reintegracijo Enotnega sklada za predstave Fus z dvesto milijoni evrov in reintegracijo sklada za zaščito kulturnega premoženja s tristo milijoni evrov. Omeniti velja, da sta nezaupnico ministru Bondiju že vložili Demokratska stranka in Italija vrednot predvsem zaradi porušenja orožarne gladiatorjev v Pompejih. O tem bo poslanska zbornica začela razpravljati 25. januarja. Dolgotrajne zakonske zveze ni mogoče razveljaviti RIM - Italijanski sodniki ne morejo potrditi sklepov cerkvenih sodišč o razglasitvi dolgotrajne zakonske zveze za nično. Tako je razsodilo italijansko ka-sacijsko sodišče, ki je zavrnilo razsodbo prizivnega sodišča iz Benetk, ki je leta 2007 potrdilo ničnost zakonske zveze, ki je trajala že dvajset let, katero je bilo razglasilo cerkveno sodišče v Liguriji. Po mnenju kasacijskih sodnikov je v nasprotju z načeli javnega reda postaviti pod vprašaj dolgotrajno zakonsko zvezo z izgovorom, da so ob sklenitvi slednje obstajali miselni pridržki ali napake privoljenja. Razsodba se je nanašala na primer zakoncev, ki sta se poročila leta 1972, po dvajsetih letih skupnega življenja pa je mož zahteval razveljavitev zveze z utemeljitvijo, da je žena zamolčala dejstvo, da noče imeti otrok. Cerkveno sodišče v Liguriji je leta 1994 zakon razglasilo za ničnega, najvišje cerkveno sodišče, t.i. Apostolska signatura, pa je leta 2001 razglasilo izvršljivost razsodbe. To je potrdilo tudi prizivno sodišče v Benetkah leta 2007, vendar se je žena pritožila, kasacijsko sodišče pa je dalo prav njej. Potrebna bo torej tudi civilna razveza in se mož ne bo mogel izogniti plačevanju vzdrževalnine bivši soprogi, kar pa bi mu bila omogočila razglasitev zakonske zveze za nično. RIM - Osumljen Alemannov občinski svetnik Pranje denarja, korupcija in kokain RIM - »V teh trenutkih razumem, kako se počuti Berlusconi.« Tako je rimski občinski svetnik Ljudstva svobode Francesco Maria Orsi komentiral novico, ki jo je objavil dnevnik Repubblica, o svoji vpletenosti v preiskavo rimskega državnega tožilstva. Osumljen je pranja denarja, korupcije in predaje mamil na zabavah s prostitutkami. 45-letni Orsi je povedal, da so mu preiskovalci finančne straže v torek sporočili, da je osumljen, istega dne pa so celih štirinajst ur preiskovali njegovo hišo. Občinski svetnik je priznal, da je zelo napet, izjavil pa je, da je nedolžen. »Doživljam pravo srhljivko,« je dejal. Orsi je včeraj dejal, da se še ni pogovoril z rimskim županom Giannijem Alemannom. Med torkovo večerno hišno preiskavo so finančni stražniki zasegli računalnik, osebne agende ter dokumente o kupoprodajah javnih nepremičnin. Orsi je potrdil, da osebno pozna Francesco Gagliardi, skrivnostno »belo damo«, ki se je junija lani na vrhu najrazvitejših držav G8 v Kanadi pojavila ob italijanskem predsedniku vlade Silviu Ber-lusconiju. »Poznam jo, a nisem je predstavil premierju. To je znanstvena fantastika,« je na ansa novinarjevo vprašanje odgovoril z drugo filmsko prispodobo. Preiskava se je začela pred petimi meseci. Francesco Maria Orsi je nekdanji kara-binjer, ki se preživlja z vodenjem nepremičninske agencije in organizacijo dražb za prodajo javnih nepremičnin. Po podatkih tožilcev naj bi Orsi v svoje osebne posle vlagal denar, ki so ga kriminalne združbe v Kampa-niji zaslužile z goljufijami na račun invalidov in bolnikov. Njegov nekdanji družabnik Vincenzo La Musta pa trdi, da je Orsi priljubljen gost zabav s prostitutkami, kjer naj bi navzočim delil kokain. ZDRAVJE - Včeraj v Bariju umrl 17-mesečni otrok V Italiji dvanajsta žrtev nove gripe Fazio: Ni razlogov za zaskrbljenost BARI - V Apuliji so zabeležili že peto smrtno žrtev nove gripe oz. gripe A H1N1. Gre za 17-mesečnega otroka, ki je vsekakor že prej bolehal za resno pljučno patologijo in je včeraj dopoldne izdihnil na oddelku za oživljanje pediatrične bolnišnice v Bariju. Kaže, da otrok, ki je bil že prej resno bolan, ni bil cepljen, zato gre po mnenju direktorja oddelka za nalezljive bolezni Višjega zdravstvenega inštituta Giannija Rezze za primer, v katerem se nova gripa lahko pojavi v hudi in celo smrtni obliki. Zato je svetoval cepljenje za vse osebe, ki so podvržene tveganju, med katerimi so tudi otroci z boleznimi srca in ožilja oz. dihal. Rez-za pa je zavrnil možnost, ki jo je omenil apulijski deželni odbornik za zdravje Tommaso Fiore in po kateri bi lahko prišlo do nastanka novega virusa iz mešanja med virusoma sezonske in nove gripe, za katerega ne bi bilo cepiva. Smrtne primere so zabeležili tudi drugod po Italiji, kot npr. v Venetu, kjer je v Legnagu umrla 56-letna ženska, ki je vsekakor že prej bolehala za multiplo sklerozo. V Italiji je tako doslej za posledicami nove gripe umrlo dvanajst oseb, ki so bile povečini že resno bolne. V porastu so tudi primeri, kjer beležijo resne zaplete. Po mnenju ministra za zdravje Ferruccia Fazia pa v Italiji ni epidemije ali pandemije, zato ni razloga za zaskrbljenost, številke o razširjenosti gripe so v skladu s pričakovanjem, vsekakor je pomembno cepljenje, čeprav je zanj v javnosti malo zanimanja. Proti novi gripi svetujejo cepljenje ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sredstva za višješolske stavbe: od Dežele doslej ni bilo odgovora pOdjetni0ke Zaprosili so za dobrih deset milijonov evrov -»Imajo naši mladi pravico izobraževati se v varnih in primernih stavbah ?« sposobnosti 1 2 Petek, 21. januarja 2011 APrimorski ~ dnevnik OPAZOVALNICA Mladi in njihove KULTURA / Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat se je razjezila. Že pred časom je namreč na predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda in odbornika za šolstvo Roberta Molinara naslovila pismo, v katerem je poudarjala, kako Pokrajina potrebuje dobrih deset milijonov evrov (točneje 10.468.000), da izvede vse potrebne prenovitvene posege na poslopjih višjih srednjih šol (gre za višje šole Gian Rinaldo Carli, Nautico, Giosue Carducci, Dante Alighieri, Leonardo Da Vinci, Grazia Deledda, Galileo Galilei, Luigi Galvani in Alessandro Volta), a doslej ni še prejela nobenega odgovora. Še več: deželna uprava je v svojem novem finančnem zakonu namenila samo Občini Trst večletni prispevek v skupnem znesku dveh milijonov evrov za kritje stroškov za izredno vzdrževanje šolskih poslopij, za katera je pristojna občinska uprava, medtem ko je vsem štirim pokrajinam v FJK skupaj namenila večletni prispevek v skupnem znesku sedmih milijonov evrov za kritje stroškov za načrtovanje in izvedbo posegov na cestah in šolskih stavbah: »Popolnoma jasno je, da gre za precej drugačno stvar, če upoštevamo kilometre pokrajinskih cest na deželnem ozemlju in veliko število šolskih stavb, ki jih upravljajo pokrajine Trst, Videm, Gorica in Pordenon,« je v sporočilu za javnost zapisala predsednica Bassa Poropat. Poropatova dodaja, kako politični in institucionalni predstavniki nikoli ne izgubijo priložnosti poudariti podatka, ki ga vsako leto navaja italijanski gospodarski dnevnik Il Sole 24Ore, da se Trst nahaja na vrhu vse-državnih lestvic glede kakovosti življenja, storitev, bančnih depozitov idr. Pri tem se sprašuje, ali lahko tržaško ozemlje še naprej zaseda zadnja mesta na lestvici 110 italijanskih pokrajin zaradi dotrajanosti in neprimernosti poslopij, v katerih delujejo višje srednje šole: »Imajo naši mladi pravico se izobraževati v varnih in primernih stavbah? Namesto da bi se navduševali in bili pozorni le do pozitivnih aspektov vsedržavnih statistik, si želimo vsi skupaj zavihati rokave ter zagotoviti boljšo sedanjost in prihodnost mladim generacijam?,« se sprašuje predsednica Pokrajine, ki opozarja, kako je pokrajinska uprava v letu 2010 odgovorila na štiristo zahtev po nujnih posegih za redno vzdrževanje, poleg tega je prišla do ugotovitve, da bo samo za redno vzdrževanje potrebovala več kot 500.000 evrov na leto. Gre za javni denar, ki se ga bo še naprej uporabljalo ob pomanjkanju odločilnih posegov, ki bi omogočili resno načrtovanje reševanja številnih problemov, ki že veliko časa tarejo višje srednje šole na Tržaškem. Glede tega je v tržaški pokrajini trenutno odprtih petnajst delovišč, vendar za vse potrebne posege Pokrajina potrebuje ne manj kot deset milijonov evrov, saj je bilo kar sedem višješolskih stavb zgrajenih v 19. stoletju, osem jih je bilo zgrajenih med letom 1900 in 1950, deset pa po tem obdobju. Predsednika Dežele Tonda in odbornika Molinara je Bassa Poropa-tova kot že rečeno že pred časom opozorila na vsa odprta vprašanja in potrebe, doslej pa ni prejela odgovora: »Predstavniki profesorjev, dijakov in družin so bili obveščeni; kot na drugih področjih, je potrebno večje sodelovanje vseh institucij, da se temu našemu ozemlju nudi prihodnost,« zaključuje predsednica Pokrajine Trst. POKRAJINA TRST - Na sinočnjem zasedanju pokrajinskega sveta Odobrili statut SSG S 13 člani večine sta glasovala tudi dva svetnika opozicije - Pokrajina snuje Dom spomina Pokrajinski svet je sinoči potrdil svojo podporo Slovenskemu stalnemu gledališču, pristopil k Društvu Slovensko stalno gledališče in odobril njegov nov statut. Za odobritev je glasovalo petnajst svetnikov; trinajstim članom le-vosredinske večine sta se namreč pridružila tudi opozicijska svetnika Pie-ro Degrassi in Massimo Romita, kar je presenetilo ostale svetnike desne sredine, ki so se glasovanja vzdržali. Po Občini Trst in Deželi Furla-niji-Julijski krajini je tako tudi tretja ustanovna članica gledališča odobrila nov statut, na podlagi katere- ga naj bi v prihodnjih dneh imenovali tudi nov upravni svet. Svetnik Demokratske stranke Sandy Klun je v svojem posegu, med katerim je spomnil na zgodovinsko vlogo SSG, izrazil željo, da bi v njem sedela tudi dosedanja izredna upravitelja Andrej Berdon in Paolo Marchesi. Po Klunovi oceni sta namreč svojo nalogo opravila zelo dobro in bi lahko tudi v bodoče delovala v korist slovenskega gledališča. Na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja je bilo tudi več resolucij, med katerimi velja omeniti vsaj tisto, ki jo je v imenu celotne večinske koa- licije predstavil svetnik Demokratske stranke Zoran Sosič. Odobreni dodatek k proračunu za leto 2011, ki ga je Pokrajina odobrila 17. decembra lani, upravo zavezuje, da zaščiti in ovrednoti spomine vseh, ki so bili med drugo svetovno vojno žrtve posebnega inšpektorata javne varnosti. Slednji je imel kot znano sedež tudi v stavbi v Ulici Cologna, ki je danes pokrajinska last. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je sinoči pojasnila, da bi v njej (ali v drugem primernejšem kraju) lahko uredili Dom spomina - spominski center na odporniško gibanje. (pd) Marina Guglielmi Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj sklenili sporazum o mladinskem podjetništvu. Pokrajinska odbornica za socialne in mladinske politike Marina Guglielmi, pokrajinski predsednik združenja Conf-commercio Antonio Paoletti in predsednik skupine mladih podjetnikov pri Confcommercio Andrea Gelfi so skupno ustanovili opazovalnico za mladinsko podjetništvo. Po mnenju podpisnikov bo opazovalnica nedvomno koristno raziskovalno orodje, saj bo nudila vpogled v zanimanja in želje mladih ter med njimi promovirala for-mativne oz. informativne pobude, ki bi jih uvedle v podjetništvo. Mladim bo nudila pregled nad delovnimi možnostmi, ki jih mladim ponuja pokrajinski podjetniški sektor. Ideja o opazovalnici se je porodila na podlagi raziskave o podjetniških sposobnosti mladih. Slednjo so izvedli med dijaki višjih srednjih šol - obiskali so jih devet in anketirali 372 dijakov, izsledke pa predstavili novembra na zavodu Volta. Ugotovili so, da bi približno polovico vprašanih zanimalo stopiti na samostojno podjetniško pot, marsikateri pa se še bojijo neuspeha, birokracije, iskanja začetnega kapitala, veliko pa se jih zavzema, da bi v življenju našli stalno in varno službo. prej do novice www.primorski.eu1 EZULI - Odmevi na obisk slovenskega predsednika v Italiji Lacota žolčno napada Turka in svari Italijo Toth pozdravlja besede slovenskega predsednika Unija Istranov (Unione degli Istriani), najbolj skrajno združenje istrskih beguncev, po pričakovanju ostro napada slovenskega predsednika Danila Türka. »Namesto "tržaškega duha', ki si ga je želel Giorgio Napolitano, je v Rimu prevladal "duh Balkana",« je prepričan Massimiliano Lacota. Pri svojih napadih na predsednika Slovenije se sklicuje na dokumente z uradne spletne strani predsedstva republike Slovenije in s člankov, ki so bili o obisku objavljeni v sosednji državi. Lacota očita Türku dvoje. Prvič, da se je zavzel za vrnitev umetnin, ki jih je Italija odnesla iz Istre, in drugič, da je od Napolitana zahteval izvajanje »integralne« dvojezičnosti v središču Trsta. Obe trditvi sta neresnični. Slovenski predsednik ni zahteval od Napolitana vrnitve umetnin (to ne sodi v njuno pristojnost), ampak ga je le opozoril na to vprašanje. Türk se je v resnici zavzel, da bi morale biti omenjene umetnine dostopne vsem in s tem v zvezi izrazil željo, da bi bile na ogled tudi na razstavi v Istri. Lacota se pri tej polemiki sklicuje na italijanskega vladnega podtajnika Alfreda Mantico, češ da Italija ne bo nikoli vrnila Sloveniji znamenitih umetnin. Na srečanjih na Kvirinalu in niti na drugih sestankih ni gost iz Slovenije zahteval izvajanja dvojezičnosti v centru Trsta, pač pa je opozoril, da je treba izvajati zaščitni zakon. Z njim se je popolnoma strinjal Napolitano, ki je tudi mnenja, da predstavlja bližnja 10-letnica odobritve zaščite priložnost za razmislek o tem zakonu. Nič posebnega, temveč modro stališče dveh predsednikov, ki ga Lacota obrača in tolmači po svoje, samo da bi o tem zanetil nepotrebno polemiko. Popolnoma drugače razmišljajo v združenju Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD), katerega predsednik Lucio Toth se je v Rimu srečal s predsednikom Slovenije. Toth izpostavlja kot zelo pozitivno dejstvo, da je Türk priznal tragedijo Italijanov, ki so zapustili Predsednik ANVGD Lucio Toth Istro, kar je prišlo do izraza tudi v predsednikovem intervjuju za Corriere della Sera. V njem je pojasnil, da so ezuli begunci in ne optanti, kot jih marsikdo še zaničljivo omenja v Sloveniji. Toth je predsednika opozoril na v nekaterih aspektih še nerešen problem vračanja ezulskih imovin (slednji zadeva predvsem Hrvaško), zavzel pa se je tudi za zaščito obeh manjšin. Pri tem je Toth (ne Türk, kot trdi Lacota) opozoril na potrebo po celovitem izvajanju dvojezičnosti na osnovi zakonov Italije in Slovenije ter bilateralnih dogovorov in pogodb. Vodja ANVGD tudi pravi, da je slovenski predsednik zelo cenil pismo, ki mu ga je ob priložnosti obiska v Italiji poslal Renzo Codarin, predsednik Zveze ezulskih združenj. Z Lacoto je potegnila deželna svetnica Alessia Rosolen, ki očitno ne more iz svoje desno usmerjene politične kože. Svetnica, ki je svojo politično kariero začela v MSI, bo vse Lacotove pritožbe in obtožbe iz-nesla predsedniku Dežele Renzu Tondu Kaj ima predsednik FJK pri tem ni znano, a to je za Rosoleno-vo in za Lacoto očitno postranskega pomena. 8 1 2 Petek, 21. januarja 2011 KULTURA / ŠOLSTVO - Pomembna izkušnja za dijake kemijsko-biološke smeri zavoda Stefan Četverica se podaja na študijski staž v ZDA Študirali bodo na kolidžu v Woostru in Univerzi v Ohiu - Podpora sponzorjev - Včeraj dan odprtih vrat Prihodnjega 19. februarja bodo štirje dijaki petega letnika kemijsko-biološke smeri (oz. po novem smeri za okoljske biotehnologije) Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana odpotovali v Združene države Amerike, kjer se bodo mudili skoraj dva tedna na stažu na dveh znanstveno-izobraže-valnih ustanovah: kolidžu College of Woo-ster in Univerzi v Ohiu. V ZDA bodo odšli Rudi Balzano, Lea Lorenzi, Jan Zaccaria in Mojca Ziberna, ki so včeraj popoldne ob priložnosti dneva odprtih vrat iz rok predsednika upravnega sveta Zadružne kraške banke Sergija Stancicha podpore v znesku petsto evrov na dijaka. Bližnje študijsko potovanje v ZDA ima svojo genezo v obisku prof. Deana Frage iz kolidža v Woostru, kjer poučuje biologijo in je pred dvema letoma predaval dijakom zavoda Stefan. S prof. Frago je šola ostala v stiku, nazadnje pa so profesorji predlagali študijsko potovanje, kar so podprli tudi starši. Od 19. februarja do 3. marca bodo tako Rudi Balzano, Lea Lorenzi, Jan Zaccaria in Mojca Ziberna v kolidžu v Woostru sledili lekcijam kemije in biologije ter imeli laboratorijske vaje, medtem ko bodo na Univerzi v Ohiu imeli tutorje, ki opravljajo doktorat na tem vseučilišču. Vse to pod mentorstvom že omenjenega prof. Frage in prof. Tee Mevlja, tržaške rojakinje, ki poučuje na Univerzi v Ohiu, medtem ko pri projektu sodelujejo še profesorji James West, Catherine Fenster in Jenna Hayward, ki poučujejo na kolidžu v Woostru. Dijaki zavoda Stefan, s katerimi bo tudi ravnateljica Milena Padovan, bodo poleg tega v Woostru obiskali tudi tamkajšnjo višjo srednjo šolo. Šli bodo tudi v Cleveland, obisk v Ameriki pa bodo zaključili z ogledom Washingtona. Poleg ZKB sta pobudo podprla še podjetje Cogeco in družba KB1909, ki sta prispevala po petsto evrov, medtem ko je podjetnik, ki je sicer že večkrat pomagal na področju športa in kulture, ne želi pa biti imenovan, prispeval tristo evrov. Upati je, da bodo s tem dijaki dobili še večjo voljo do raziskovanja in utrjevanja Slovesnost s podelitvijo podpor odhajajočim dijakom v ZDA (desno) je potekala ob priložnosti dneva odprtih vrat (spodaj) kroma angleščine, je na včerajšnji slovesnosti dejala ravnateljica Padovanova, medtem ko je predsednik ZKB Stančič med drugim poudaril pozornost, ki jo banka posveča šolstvu, za katerega bo v svoji socialni bilanci še povečala postavko. Kot že rečeno, je včerajšnja slovesnost potekala ob priložnosti dneva odprtih vrat, ki so ga na šoli Stefan priredili v luči vpisovanja za novo šolsko leto. Zainteresiranim nižješolcem in njihovim družinam so dijaki in profesorji orisali delovanje posameznih smeri (mehanike in mehatronike, elektronike in okoljskih biotehnologij), kar bodo storili tudi jutri, ko bodo dan odprtih vrat ponovili med 8.30 in 12. uro. V ponedeljek pa prireja zavod Stefan skupaj s Tehniškim zavodom Žige Zoisa v dvorani ZKB na Op-činah ob 18. uri srečanje na temo Zakaj tehniška izobrazba danes?, na katerem bodo orisali ponudbo obeh šol, prisotni pa bodo prisluhnili tudi besedi bivših dijakov in drugih gostov. (iž) Pierferdinando Casini danes in jutri v FJK Voditelj Sredinske unije UDC Pierferdinando Casini se bo danes in jutri mudil v Trstu, kjer bo odprl kampanjo svoje stranke za spomladanske upravne volitve, in Vidmu. V Trstu bo danes popoldne ob 17. uri v hotelu Savoia posegel na javnem srečanju na temo UDC na poti do Nacionalnega pola - Zakaj Italija potrebuje novo politiko, kjer bo uvodoma govoril tržaški pokrajinski koordinator stranke Edoardo Sasco ob prisotnosti deželnega koordinatorja in predsednika, Angela Compagnona in Gian Luigija Giglija. Jutri pa bo v hotelu La di Moret v Vidmu ob 10. uri potekal posvet na isto temo, ki se ga bo prav tako udeležil Casini. Tajnik PSI Nencini danes v Trstu Vsedržavni tajnik Italijanske socialistične stranke PSI Riccardo Nencini bo danes gost tržaške krajevne strankine federacije. V kavarni Tomma-seo bo ob 17. uri nastopil na javnem srečanju z naslovom Na novo narediti Italijo, obnoviti državo (Rifare lltalia, ricostruire lo Stato): to je, piše v sporočilu za javnost, tudi politična obveza socialistov za soočenje z moralno in gospodarsko krizo, ki jo Italija doživlja. V avtomobilu peljala nezakonita priseljenca Na tržaški hitri cesti je patrulja policije včeraj zjutraj ustavila avto peugeot 406, ki je pri Škednju vozil v smeri proti Miljam. Med kontrolo so policisti ugotovili, da sta romunska državljana, stara 40 in 38 let, v avtu peljala nezakonita priseljenca, 37-let-nega Indijca in 32-letnega Pakistan-ca. Le-ta sta imela dovoljenji za bivanje v Španiji, a dokumenta sta bila ponarejena. Policija se je pri tem posvetovala tudi s španskimi kolegi. Ilegalca je doletela ovadba na prostosti, Romuna pa preiskujejo zaradi suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. MIRAMAR - Stališče zveze za zaščito živali Čemu sploh služi center za kolibrije? Tržaška sekcija italijanske zveze za zaščito živali LAV skeptično gleda na mi-ramarski tropski park s centrom za kolibrije, ki si je po sodnem zasegu zaradi raznih prostorskih pomanjkljivosti priboril veliko medijsko pozornost. »V tem trenutku je najbolj pomembno poskrbeti za zdravje teh ptičev, ki so že podvrženi hudemu stresu, ker niso v svojem naravnem habitatu,« piše LAV v tiskovnem sporočilu. Direktor miramarskega centra Stefano Rimoli je večkrat javno opozoril občane in institucije na težek položaj centra. Pri zvezi LAV pa se sprašujejo, čemu je bil tržaški center sploh ustanovljen in kakšna je njegova znanstvena teža. Tržaško službo za zaščito ogroženih živali CITES sprašujejo, ali »tržaški« kolibriji sodijo med ogrožene živalske vrste. Vprašanje je tudi, ali lahko pristojni organi ugotovijo, koliko kolibrijev je pred leti odpotovalo iz Peruja in prispelo v Trst: »Koliko živali je poginilo med potjo ali po prihodu v mira-marski center? Predvsem pa nas zanima vedeti, koliko kolibrijev (v Peruju je 19 ogroženih vrst) so rešili s pomočjo tega znanstvenega raziskovanja,« sprašu- jejo animalisti, ki obžalujejo, da je ministrstvo leta 2005 izdalo miramarske-mu centru dovoljenje za izvajanje eksperimentov na živalih. LAV ugotavlja, da je zaenkrat edini dosežen rezultat razmnoževanje kolibrijev v ujetništvu. »Vemo, da so centri za nego živali po vsem svetu pravilna rešitev za avtohtone vrste, ki jim grozi izumrtje. Čemu pa služi središče za kolibrije v Trstu, več tisoč kilometrov daleč od njihovega naravnega okolja, kjer so temperatura, vlaga, sončni žarki, favna in flora povsem drugačni?« LAV obenem poziva k zmanjšanju porabe mesa, saj je krčenje Amazonskega gozda posledica širjenja pašnikov za proizvodnjo mesa. »To je bolj učinkovito in poceni kot ustanavljanje centrov dvomljive znanstvene vrednosti,« je napisal tržaški predstavnik LAV Caruso Fulvio Tomsich. KAVARNA SAN MARCO - Na prvem srečanju prisotni tudi politiki Veliko zanimanje za pobudo mladih Tržačanov MANIFETSO2020 Predstavitev v kavarni San Marco je bila deležna velikega zanimanja kroma V polni kavarni San Marco je bila včeraj predstavitev načrta MANIFETSO2020, ki si ga je zamislila skupina mladih diplo-mirancev in študentov. Pobudnika Marco Svara in Marco Barbariol sta občinstvu, ki so ga sestavljali tako mladi kot politiki in vidni predstavniki raznih poklicev, razložila, da bo skupina do 20. februarja zbirala predloge konkretnih posegov za izboljšanje Trsta in življenja na tem območju. »Svoje ideje in projekte že imamo v mislih, a prevladala bo volja večine. Obravnavali bomo tiste probleme, ki so po mnenju občanov najbolj pereči. Pripravili bomo manifest z raznimi projekti in ga maja meseca predstavili novoizvoljenemu županu,« sta povedala Svara in Barbariol. Predloge zbirajo v obliki vprašalnikov, ki so na voljo v 35 lokalih in sedežih v tržaškem mestnem središču in predmestju ter na Opčinah. Predstavitvi so z zanimanjem prisostvovali politiki in ostali navzoči, med debato je marsikdo izrazil mnenje, da ima načrt določen potencial, časa je bilo tudi za številne nasvete. Organizatorji so na srečanje povabili načelnike vseh skupin v tržaškem občinskem svetu, vabilu so se s svojo prisotnostjo odzvali Piero Camber (Forza Italia - Ljudstvo svobode), Maurizio Ferrara (Severna liga), Fabio Omero (Demokratska stranka) in Roberto Sasco (UDC). Politiki so aktivno sodelovali v debati, povezovalka Stefania Quaini pa je spretno preprečila, da bi se debata prevesila v volilno kampanjo. Ravnatelj tržaške fakultete za arhitekturo Giovanni Fraziano je izpostavil, da uporablja vodilni razred ostarele oblike komunikacije, zaradi česar občani zanj nimajo posluha. Organizatorji so se na koncu veselili mladih, ki so ponudili svoje sodelovanje v projektu, gre pa predvsem za arhitekte in študente arhitekture. »Potrebujemo tudi pomoč drugih ljudi z najrazličnejših delovnih področij, pa tudi Slovence bi radi vključili v naše prostovoljno delovanje,« je povedal Marco Svara. Naslednja javna srečanja bodo vsak četrtek v februarju (3. februarja ob 18.20 v baru Franceschini v Ul. Beccaria 3, 10. februarja v kavarni Acque-dotto na Drevoredu XX. septembra 37). (af) / ŠPORT Petek, 21. januarja 2011 9 Obisk je bil po pričakovanjih množičen kroma NARODNI DOM - Predstavitev knjige Starodavni in današnji Slovenci Slovenci smo se borili z Rimljani Predstavniki Zveze domoljubnih društev Hervardi predstavili zamolčano zgodovino Slovencev ruskega zgodovinarja Jurija Venelina TRST FILM FESTIVAL - Sinoči uradno odprtje v kinodvorani Miela Prvi je občinstvo ogrel Tanovicev Cirkus Columbia Nabito polna dvorana z aplavzom nagradila film - Ne zamudite današnjih predvajanj »Ko sem videl koliko ljudi čaka v vrsti, kljub burji in mrazu, sem pomislil, da jim najbrž moj film sploh ne bo všeč in to bo pomenilo tudi konec moje kariere«. Bosanski humor enega največjih sodobnih režiserjev mlajše generacije nekdanje Jugoslavije, je včeraj že pred začetkom projekcije docela ogrel občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo bodoči tržaški Dom filma. Na odru gledališča Miela sta stala Danis Tanovic in njegov že zgodovinski producent Cedomir Kolar, ki se je v brezhibni italijanščini zahvalil prirediteljem za povabilo v Trst. Oba dva sta včeraj naše mesto enačila predvsem s kavbojkami, topel aplavz, ki pa je ob koncu večera nagradil njun film Cirkus Columbia, ju bo najbrž odslej spominjal na nekaj čisto drugega. Na uspeh znotraj festivala, ki so ga prireditelji -kot je uvodoma povedala direktorica Annamaria Percavassi - letos posvetili spominu pred nedavnim umrlega igralca in režiserja Corsa Salanija. Prvi dan 22. izvedbe izložbe filmske produkcije vzhodne in srednje Evrope se je tako pričel na najboljši način in to kljub hudi prostorski stiski, ki je prireditelje primorala, da so se zadovoljili s sestavo skromnejšega sporeda. Nič za to, saj bo do prihodnje srede na ogled kar nekaj del, ki jih nikakor ne gre zamuditi. Mednje spada tudi zadnji film še enega režiserja, ravno tako oskarjevega nominiranca, romunskega filmarja Cristija Puiuja. Njegov Aurora, ki bo na sporedu v Mie-li danes ob 14.30, so premierno predstavili maja v Cannesu in danes bo prvič zaživel tudi na italijanskih platnih. Puiu je sicer že stari znanec tržaškega festivala, njegov ganljivi Smrt gospoda Lazarescuja, je pred šestimi leti odnesel eno glavnih nagrad. Tokrat je v središče pripovedi, postavil Viore-la, štiridesetletnega ločenega inženirja, očeta dveh deklic, ki se pripravlja na okrutni umor. Puiu je le eden od nositeljev romunske filmske pomladi, se pravi tiste zlate dobe romunskega filma, ki je v zadnjih nekaj letih predstavila svetu skupino filmarjev, katerih dela so presenetila žirije mnogih festivalov. Romunija pa se je hkrati spremenila v obljubljeno deželo filma in privabila pomembne predstavnike sedme umetnosti, kot so Costa Gavras, Anthony Minghella, Francis Ford Coppola in Franco Zeffirelli, ki so to deželo vključili v zemljepisno mapo svetovne kinematografije. Protagonisti filmske zgodovine pa se prikažejo tudi v filmu, ki ga drevi ob 20. uri nikakor ne gre zamuditi, saj bo zadostil željam številnih Titovih nostalgikov, ki bodo v delu Cinema comunisto srečali maršala Tita v družbi Richarda Burtona, Liz Taylor, Yula Brinnerja, Orsona Wellesa, Kirka Douglasa in tudi Sofie Loren ter Carla Pontija. Za ta filmski deja-vu je poskrbela srbska režiserka Mila Turaljič, ki se v Trstu poteguje za nagrado za najboljši dokumentarec. V svojem delu, ob čudovitih arhivskih posnetkih, ironično pripoveduje o Titovih filmskih ambicijah. Ob 22. uri pa bo na sporedu še en srbski dolgometražni film Tilva Roš Nikole Ležaica, ki je s pomočjo kamere uresničil pripoved o skupini mladih skaterjev. Najboljši film preteklega sarajevskega festivala je hkrati tudi socialna pripoved otožnega srbskega podeželja, ki postavlja v nasprotje želje in sanje skupine mladostnikov z razočaranjem njihovih staršev, ki so zaposleni v bližnjem rudniku, na kolenih zaradi hude krize. Opolnoči pa bo za vse ljubitelje glasbe na sporedu prava poslastica. Znotraj sklopa Stene zvoka bo zaživel dokumentarec o dunajski underground sceni Vinyl: tales from the Vienna underground londonskega umetnika A.C.Standen-Raza. (Iga) Seminar o pisanju scenarija Kulturno združenje Mattador prireja danes ob 15. uri v dvorani Vlllas v sve-toivanskem parku (Ul. De Pastrovich 5) seminar o pisanju scenarija. Vodila ga bosta Vinicio Canton in Maurizio Careddu, udeleži pa se ga lahko vsakdo. Združenje Mattador je nastalo pred dvema letoma v spomin na mladega Mattea Caenazza, ki je ljubil pisanje scenarijev za veliko platno. Že od vsega začetka so si pobudniki zamislili tudi mednarodno nagrado za najboljši scenarij Mattador, ki bo letos doživela drugo izvedbo. O njej bo tekla beseda jutri ob 16.30 v video dvorani gledališča Miela. Predstavitev publikacije o islamu in ženskah O Islamu in vprašanju pravic oz. svobode žensk v njem se danes redno razpravlja na vseh večjih medijskih postajah in srečanjih. Tako bo tudi drevi ob 18. uri v literarnem hotelu Victoria (Ul. Oriani 2/a), kjer prireja kulturno združenje Strade d'Europa predstavitev knjige Islam in ženska. Publikacija je nastala v okviru seminarjev 2010/2011 revije Eurasia (www.eura-sia-rivista.org) v sodelovanju s kulturnim inštitutom iranskega veleposlaništva v Rimu in inštitutom visokih študijev, geopolitike in pomožnih znanosti. Posegli bodo avtorica, teologinja in docentka Fariba Alasvand, Seyed Se-dighe Hejazi in Marco Bagozzi. • •• V Narodnem domu je v sredo beseda tekla o zgodovini, ki jo večina uradnih zgodovinarjev v Sloveniji prekriva. O tisti teoriji, da smo Slovenci staroselci in da na območju srednje Evrope živimo že od nekdaj ter da je zgodovina, ki nam jo ponujajo v šolah, tista o prihodu Slovencev v 6. stoletju lažna, pravzaprav pomanjkljiva in manipulirana, tako kot tista o panslavizmu. Na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba so v Ulici Filzi predstavili slovenski prevod knjige ruskega raziskovalca Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci, ki jo je decembra 2009 izdala Zveza domoljubnih društev Hervardi. Etnologinja Duša Krnel Umek in predstavniki uredništva oz. založbe Andrej Šiško, Peter Amalietti in Blaž Babič so predstavili delo (nastalo je v prvi polovici 19. stoletja) ruskega zgodovinarja Venelina (1802-1839), ki ga je Ruska carska akademija zgodovinskih ved poslala v Bolgarijo, z namenom naj tam poišče vse sorodniške povezave z Rusi oziroma Slovani. Med raziskovanjem pa je naključno naletel tudi na Slovence: ugotovil je, da so Bolgari naselili ozemlje, kjer so že prej živeli Slovenci-praprebivalci-staroselci. Zgodovina Slovencev ga je tako prevzela, da ji je naposled posvetil knjigo. Njena vsebina pa postavlja povsem različne smernice zgodovine, drugačen pogled na zgodovino in razvoj slovenskega naroda, je povedal urednik Šiško. »Venelin je ugotovil, da so Slovenci živeli na območju srednje Evrope že pred našim štetjem in da teza o njihovem prihodu v 6. stoletju iz neke skupne za-karpatske domovine ne drži.« Podobne teze so podprli tudi Bor, Šavli in Toma-žič, ki so trdili, da so Slovenci avtohton narod kot pristni nasledniki nekdanjih Venetov. Venelin v knjigi opisuje tudi tri rim-sko-slovenske osvajalne vojne, ki se zaključijo z dokončnim podjarmljenjem starodavne Slovenije leta 9 našega štetja. Del Slovencev, ki se s porazom ni hotel sprijazniti, se je umaknil čez reko Donavo, kjer se je sčasoma oblikoval kot su-betnos s podobnim samonazivom Slovaki. Zgodovino Slovencev je ruski raziskovalec porazdelil na štiri velika obdobja - keltsko, rimsko, hunsko in frankovsko, v katerih se je zvrstilo več napadov na ozemlje staroselskih Slovencev - ta ljudstva z vzhoda so se tam naselila in vase vsrkala oz. asimilirala staroselce. Avtor je poskrbel tudi za ureditev zemljevida naselitve Slovencev okoli leta 0 - meje po- Z leve Babič, Amalietti, Krnel Umkova in Šiško na sredinem srečanju v Narodnem domu kroma sameznih slovenskih plemen (Reti, Veneti, Istri, Noričani, Panonci, Dalmatin-ci in Iliri) se v glavnem ujemajo s kasnejšimi rimskimi provincami. Publikacijo je nato obogatil še z rokopisi in podatki o pisavah ter s poglavji o mitologiji in božanstvih; njegove teorije pa so potrdile tudi številne poznejše raziskave arheologov, filologov, jezikoslovcev in etnologov, so povedali gostje. Amalietti je bil zelo kritičen do slovenskih zgodovinarjev, »ki širijo igno-ranco in amnezijo. Prali so nam možgane in še dolgo ne bodo priznali svoje zmote.« Raje se kregajo o tem, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno, je ugotavljal, medtem ko se je Babič hudoval, da tako kot drugje vlada tudi na področju zgodovinskih znanosti molk. »Knjiga je podaljšala zgodovino Slovencev za 600 let in je marsikaterega bralca šokirala z objavo manjkajočih delčkov naše zgodovine. Vsebine še zdaleč niso razčiščene in samo preko njih bi se lahko soočili s svojim resničnim položajem v Evropi.« Pred samim vhodom v dvorano pa so člani društva Promemoria delili letake, s katerimi so udeležence opozarjali, kdo sedi za govorniško mizo - predstavniki organizacije (njen simbol je črni panter), ki dosledno podžiga protiromsko in protiislamsko histerijo ter zagovarja rasistične predsodke. Domoljubje, ki ga širijo hervardi, je milo rečeno nesprejemljivo za slehernega demokrata, pišejo pri Promemorii in menijo, da tak simbol nacionalne in rasistične mržnje nikakor ne sodi v Narodni dom. (sas) SAMATORCA - Na kmetiji Gruden Žbogar Z Vesno Guštin o uživanju krajevnih proizvodov Gibanje ženskih podjetnic tržaškega združenja neposrednih pridelovalcev Coldiretti je pretekli teden v turistični kmetiji Gruden Žbogar v Sa-matorci priredilo srečanje s slovensko avtorico Vesno Guštin. Repenska kulturna delavka je številnemu občinstvu predstavila svoji knjigi Xe piu giorni che luganighe in Che profumo el rosmarin. V njih opozarja na pomen ohranjanja starih navad in tradicij, predvsem tistih v loncu. Guštinova je poudarila potrebo po uživanju krajevnih proizvodih in njihovi uporabi glede na sezono. Združenje Coldiretti, ki si prizadeva za promocijo in širitev domačih proizvodov, bo v sodelovanju z gibanjem ženskih podjetnic in gospo Guštin priredilo niz srečanj o kraški kuhinji za promocijo krajevne enogastronomske kulture. 1 G Petek, 21. januarja 2G11 TRST / NARODNI DOM - Srečanje s pisateljem Goranom Vojnovicem Romana Čefurji raus! ne bi mogli postaviti v Trst ali Berlin Novoletno vzdušje v trebenski cerkvi Pevke ženskega zbora »Panta rhel« iz Trsta bodo posredovale še zadnje utrinke novoletnega vzdušja. Zbor je bil ustanovljen konec leta 2006 v istoimenskem kulturnem društvu. Nastopa na prireditvah v sosednjih pokrajinah in posebno na javnih manifestacijah pod pokroviteljstvom tržaške občine. Od vsega začetka zbor vodi Carlo Tommasi, ki umetniško pripravi pester program nastopanja, osebno pa je priredil več pesmi. Carlo Tommasi je sicer s tezo o filmski glasbi diplomiral na tržaški fakulteti za jezike z najvišjo oceno, odlično pa je opravil tudi študij v komponiranju na bene-šken konzevatoriju »B. Marcel-lo«.Maestro vodi tudi zbor »Ars nova« in vokalno inštrumentalni zbor »Katizbor«. Župnijska skupnost iz Trebč vabi na koncert, ki bo jutri v vaški cerkvi sv. Andreja apostola, ob 18. uri. Na sporedu pa bodo pesmi skladateljev, kot so Haendel, Schubert, Mendelssohn, Adam, Brahms, Britten in Rutter. (kf) »Super se je slišalo: če bi Marko Bordic govoril italijansko, bi po mojem govoril tako,« je bil ob koncu včerajšnjega srečanja v Narodnem domu zadovoljen »slovenski kulturni fenomen« Goran Vojnovic. Avtor uspešnice Čefurji raus!, ki je prodala že preko sedemnajst tisoč izvodov (in doživela tudi zelo uspešno odrsko adaptacijo), je včeraj prvič slišal, kako bi »čefuršči-na« njegovega glavnega junaka Marka izzvenela v italijanskem prevodu. Goran Vojnovic je z včerajšnjim srečanjem z mladimi prevajalci in tolmači v Narodnem domu zaključil dvodnevni obisk, ki ga je v sredo zvečer začel v Gorici (o tem srečanju poročamo na goriških straneh). Obisk je priredil izobraževalni konzorcij Slovik v sodelovanju s številnimi partnerji, med katerimi je bila tudi katedra za slovenski jezik na Visoki šoli za prevajalce in tolmače. Zato je bila glavnina tržaškega pogovora, ki ga je vodila Karin Marc Bratina, osredotočena na izzive, ki jih knjiga Čefurji raus! ponuja prevajalcem. Tridesetletni Vojnovic je pred dvema letoma izdal knjižni prvenec, ki je kmalu vzbudil zanimanje slovenske javnosti: v prvi vrsti zaradi provokativnega naslova in neposrednega, vulgarnega jezika. Gre za jezik, ki obstaja, a ni bil še zapisan, je pojasnil avtor: jezik mladih, ki se zbirajo pred bloki v Fužinah, v katerih se ljubljanski sleng prepleta s srbskimi, hrvaškimi, bosanskimi ali albanskimi elementi njihove mate- Srečanje je bilo namenjeno predvsem mladim kroma Vojnovic je prepričan, da take knjige ne bi mogel napisati v knjižni slovenščini. Marko Bordic pripoveduje pač svojo zgodbo v edinem jeziku, ki ga pozna: jeziku otrok nekdanjih »južnih bratov«, ki odraščajo v Ljubljani. In ravno sočen jezik, ki je nedvomno razpoznavni znak romana, je tudi največja ovira pri njegovi širši uveljavitvi. Tega so se zavedeli tudi tržaški študentje, ki so v italijanščino, sicer uspešno, prevedli dva odlomka. Prevajanje slenga predpostavlja dobro poznavanje okolja, v katerem nastaja, so pojasnili, težave pa so imeli pri iskanju ustrezno ekspresivnih kletvic in narečja: srbohrvaške besede so v Sloveniji zelo razširjene, ni rečeno pa, da bi narečje iz južne Italije bilo razumljivo bralcem iz Lombardije ... Roman je kljub temu že doživel prevod v bosanski, hrvaški, poljski in srbski jezik, pri čemer so prevajalci izkoristili sočnost svojih slengov (na primer sarajevskega). Na vprašanje, ali bi sprejel, da bi glavnega junaka prenesli v Trst, pa je Voj-novic dejal, da bi to bila povsem druga zgodba. Zaradi istega razloga romana Če-furji raus! ni mogoče prenesti v nemško okolje, v katerem bi se berlinski sleng prepletal z govorico turških priseljencev. Tržačanom pa bo vsebinsko nedvomno bližji Vojnovicev prvi celovečerni film Piran-Pirano, ki ga bodo v ponedeljek ob 21.30 v okviru Trst film festivala zavrteli v kinu Ariston. (pd) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Zlata ribica Imej se rad! Uprizoritev je nastala v sodelovanju z Gledališčem Koper - Trikrat jo bodo odigrali v Kulturnem domu V ponedeljek, 24. januarja, bo Mala dvorana tržaškega Kulturnega doma odprla vrata malim abonentom SSG Zlate ribice za premiersko otroško matinejo. Nova otroška koprodukcija, ki je nastala v sodelovanju z Gledališčem Koper, nosi naslov Imej se rad in je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbene dinamike zunanjega sveta. Avtor teksta je slovenski dramatik Franjo Frančič, režija pa je bila poverjena tankočutni poznavalki otroškega domišljijskega sveta Katji Pegan, ki je pred leti podpisala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG Ti in jaz mali medo. Na vprašanje o vsebinah predstave je režiserka odgovorila z besedami dr. Igorja Sakside: »Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati »sončno otroštvo«. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: rad bi bil lunin žarek tvoj/ rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu- v njem želijo vzbuditi njegov lasten spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več- v njem vidi edino pravo držo do sveta.« Mali gledalci bodo lahko aktivno sodelovali z izvajanjem izvirnih pesmic, ki jih je napisal Mirko Vuksanovic. Sceno in kostume si je zamislila Barbara Stu-pica. V vlogah članov mačje družine igrajo član igralskega jedra SSG Luka Cim-prič, kot gosta pa mlada slovenska igralca Maruša Kink in Andrej Zalesjak. Pojoča sončnica na posnetku bo Lara Komar. Prvi ponovitvi predstave bosta v torek, 25. in v sredo, 26. januarja, ob 10.30, vedno v Mali dvorani SSG, nakar bo predstava gostovala po šolah in vrtcih tržaške pokrajine. Včeraj danes Danes, PETEK, 21. januarja 2011 NEŽA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 19.19 in zatone ob 8.14. Jutri, SOBOTA, 22. januarja 2011 CENE VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje C, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, veter 43 km na uro vzhodnik, se-vero-vzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. [I] Lekarne U Kino NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 19.30, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; Dvorana 4: 16.30, 18.00 »Animals United«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunque-mente«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.00 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 17.15 »Hereafter«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 5: 17.30 »L'Orso Yoghi«; 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«. M Izleti Do sobote, 22. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AŠD SK BRDINA organizira ob priliki promocijske tekme »11. pokal ZKB«, v nedeljo, 23. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina), www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org. OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 7.30, s Sesljana ob 7.40, iz Nabrežine ob 7.45, iz Sv. Križa ob 7.50, s Prose-ka ob 7.55, iz Opčin ob 8.10. Možno je tudi vstopiti na Fernetičih ob 8.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. SPDT prireja v nedeljo, 23. januarja, dopoldanski sprehod namenjen odkrivanju posebnosti in znamenitosti tržaške okolice. Zbirališče pred cerkvijo v Škednju ob 9.30. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vi presento i nostri«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 16.30 »Animals United«; 16.15, 19.40, 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 19.00, 21.30 »Uomini di Dio«; 18.10, 20.10, 22.10 »Vi presento i nostri«; 15.50, 17.40 »Skyline«; 16.15 »L'orso Yughi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«; 19.30, 21.55 »Hereafter«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunque-mente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Tamara Drew - Tradimenti all'in-glese«; 18.15, 22.00 »Kill me please«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 20.00, 22.20 »Spustime k sebi«; 17.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Zeleni sršen 3D«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Turist«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.55 »Njuna družina«; 15.05, 17.05, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Turist«; 21.00, 23.30 »Mr. Joint«; 15.40, 18.10, 20.40, 21.30, 23.05, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 17.10, 21.35 »Spusti me k sebi«; 19.40 »Oča«. »Vse najboljše zate« pojemo naši dragi LAURI, ki danes lep dan slavi. Še veliko zadovoljstva v krogu svojih dragih ji želimo vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Loterija 2D. januarja 2Ü11 Bari 77 S S7 33 31 Cagliari 17 SG 1S 29 37 Firence 3S SS 19 7 6 Genova 21 23 S7 6 64 Milan 16 9G 41 37 44 Neapelj 76 4 SS 4S 2S Palermo 6S SS 7S S3 36 Rim SS 43 6 29 SG Turin 12 S3 9G 6 72 Benetke 1 64 17 S9 SS Nazionale 2 24 36 SS S2 Super Enalotto št. 9 4 23 35 54 72 88 jolly 74 Nagradni sklad 3.181.742,30 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.200.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 36.712,42 € 1.646 dobitnikov s 4 točkami 289,95 € 59.724 dobitnikov s 3 točkami 15,98 € Superstar 43 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 2S.99S,GG € 273 dobitnikov s 3 točkami 1.S9S,GG€ 4.120 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG€ 24.876 dobitnikov z 1 točko 1G,GG€ 51.452 dobitnikov z 0 točkami S,GG€ / ŠPORT Petek, 21. januarja 2011 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 21. januarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guar-diella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo potekal informativni sestanek ter dan odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik OV Vrabec - Bazovica danes, 21. januarja, ob 16.00. DIZ JOŽEF STEFAN bo odprl svoja vrata na Vrdelski cesti 13/2 v soboto, 22. januarja, od 8.30 do 12.00. Toplo vabljeni dijaki nižjih srednjih šol in njihovi starši. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da so vpisne pole za prve letnike otroških vrtcev ter prve razrede osnovnih šol na razpolago tudi na spletni strani www.didravopci-ne.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30, 24. januarja ob 17. uri. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v 1. letnik osnovne šole: OŠ Černigoj - Prosek: 24. januarja, ob 16.00; OŠ Sirk - Križ: 25. januarja, ob 11.40; COŠ Tomažič - Trebče: 24. januarja, ob 15.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA obvešča, da bo potekal na sedežu ravnateljstva v iabrežini v ponedeljek, 24. januarja, s pričetkom ob 17. uri skupni informativni sestanek za starše, ki nameravajo v š.l. 2011-12 vpisati otroke v 1. letnike otroških vrtcev: Devin, Mavhinje, iabrežina in Gabro-vec. DIZ JOŽEF STEFAN IN DTZ ŽIGA ZOIS vabita na srečanje na temo »Zakaj tehniška izobrazba danes?« (pogovor z bivšimi dijaki in podjetniki), in predstavi- Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja FJK Narodna in študijska knjižnica Trst v sodelovanju s fundacijo Villa Emma Nonantola vabijo na predstavitev dokumentarnega filma [60 min] In cammino con Boris Pahor danes, 21. januarja 2011, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14 Prisoten bo pisatelj Boris Pahor tev vzgojno-izobraževalne ponudbe obeh tehniških zavodov, ki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol, bivši dijaki obeh zavodov, podjetniki, tehniki in raziskovalci! OTROŠKI VRTEC JAKOBA UKMARJA vabi starše in otroke na informativni sestanek in dan odprtih, v ponedeljek, 24. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistrski cesti, 78. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 24. januarja, od 14. do 15. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 26. januarja, od 11. do 12. ure. OSNOVNA ŠOLA J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabi starše in otroke na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 25. januarja, ob 16.00 v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12. NA CELODNEVNI OSNOVNI ŠOLI Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika bo za starše bodočih prvo-šolcev informativni sestanek v sredo, 26. januarja, ob 17. uri. Vabljeni! NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marchi 8 -Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slo-vik.org, www.slovik.org, tel. 0481530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. □ Obvestila TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ANPI - VZPI SEKCIJA BOLJUNEC Vse-državno združenje partizanov in anti-fašistov sklicuje vsedržavni kongres, ki bo marca v Turinu. Pred tem kongresom bodo sklicani vsi pokrajinski kongresi v državi; za Tržaško pokrajino bo kongres februarja, zato morajo vse sekcije, vključno naša, sklicati svoj kongres. Odbor naše sekcije Boljunec vabi svoje člane, da se udeležijo kongresa danes, 21. januarja, ob 19.30 v prostorih P. d. France Prešeren. DANES, 21. JANUARJA, bo v okviru pobude mladih »Etika in prihodnost«, ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, srečanje s filozofom, teologom in esejistom dr. Edijem Kovačem na temo Ali bo z Evropo izumrlo tudi krščanstvo? Vabljeni mladi okvirno od 18. do 30. leta. Informacije na tel. št.: 040-370846 (Slovenska prosveta). KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleks-noconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD TABOR ZA OTROKE - Ura pravljic za otroke vrtca in 1. razreda OS. Prva pravljica danes, 21. januarja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Pridruži se nam! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: danes, 21. in 28. januarja, »Stripi«; 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor v soboto, 22. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno pokušnjo domačih vin. V soboto, 22. januarja, od 17. ure dalje. V nedeljo, 23. januarja, od 16. ure dalje. Ob 19. uri kulturni program s hu-morističnim duom Zmaga in Vitorijo ter z glasbeno skupino Andecasadei. Sledi nagrajevanje najboljših vin. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 348-8012454 (Sabina). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 23. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. januarja, na srečanje »Podobe Kosma-čevega življenja in dela. Pogovor ob stoletnici rojstva.« Sodelujejo: publicistka Alenka Puhar, literarna zgodovinarka mag. Marija Mercina in pisatelj Saša Vuga. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na srečanje »Do zdravja s sadnimi sokovi: mangostin«, v torek, 25. januarja, ob 18.30 na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8. Vljudno vabljeni! Več informacij na Krutu, tel. 040360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. januarja, na sedežu na Pa-dričah ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na tečaj za pokuše-valce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja in na tel. št.334-7786980, 340-6294863. Vpis ob ponedeljkih od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lonjerju. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo Deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, Drev. 20. septembra 85. TEČAJI SLOVENŠČINE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bosta naslednja tečaja slovenščine za odrasle (nadaljevalni in izpopolnjevalni) začela v sredo, 26. januarja. Info na: info@melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SPDT prireja v četrtek, 27. januarja, v razstavni dvorani ZKB predavanje z naslovom: Okrog edinega sveta. Fotograf in pilot Matevž Lenarčič, ki je z ultra-lahkim letalom obletel svet, bo ob tej priliki prikazal svoj zgodovinski podvig. Začetek ob 20.30. KLEKLANJE pri SKD Tabor - Opčine vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Ziv-ko Lupinc. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. KRUT obvešča pripravljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040-360072. 0 Prireditve ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ TREBČ vabi v soboto, 22. januarja, ob 18. uri v cerkev Sv. Andreja apostola v Trebčah, na novoletni koncert ženskega zbora »Pantha Rhei« iz Trsta. Vodi maestro Carlo Tommasi in pri klavirju Serafi-no Gega. SKD VESNA vabi v soboto, 22. januarja, ob 20.00 v Kulturni dom Alberta Sirka na predstavo Jane Austen: Prevzetnost in pristranost, v izvedbi mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Helene Pertot, mentorstvo Lučka Susič, dramaturška obdelava romana Patrizia Jurinčič. KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v domači župnijski cerkvi. Sodelujeta: MePZ »Igo Gruden« iz Nabrežine pod vodstvom Mikele Uršičeve in komorna harmonikarska skupina »gHOSt« - mentor Mikela Uršič. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 23. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Zelišča male čarovnice« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30 v srenjsko hišo v Boršt na ponovitev Kulturne prireditve ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo: Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec; dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone Rap«. Avtor: Fernando Rodrigo della Teta, režija: Aleksander Corbatto. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z L' Armonia vabi na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che...« v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v sredo, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Mar-jetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opči-ne, na gledališko predstavo B. Brecht -Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontove-la. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! H Mali oglasi ŽELIŠ SMUČAT na prekrasnih progah Cervinie od nedelje, 30. januarja, do nedelje, 6. februarja? Dajem v najem opremljen residence za 4 osebe. Kli- S Poslovni oglasi SLORI IŠČE mlajšega sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čez-mejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org či v večernih urah na tel. št. 3471407357. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiji ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Ros-setti. Tel. 333-6037953. GARAŽO zraven železniške postaje v Trstu dajem v najem. Tel. št.: 3294128363 Marko. IZKUŠENA V URADNIŠKEM DELU išče zaposlitev. Tel. št.: 340-0030154. IŠČEM DELO - pomoč pri negi invalidov in starejših oseb, večkrat na teden. Tel. št. 348-21142525. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9956571. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št. 040-228658. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-9896031. PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 3356322701. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. Hi Osmice KOVAČEVI so odprli osmico za cerkvijo v Doberdobu. Tel. 0481-78125. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. iudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. Prispevki V spomin na gospo Marijo Pertot vd. Starec darujeta družini Mennucci in Rupel 40,00 evrov za SDD Jaka Štoka. V spomin na Liči Kapun daruje Lidia Milič 20,00 evrov za K.D. Prosek Kon-tovel. V spomin na Marjana Štoko daruje Cveto Kralj (Trebče) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim iOB na Proseku. iamesto cvetja na grob Slave Paulina por. Sardoč darujejo l lbina Vrabec 15,00 evrov ter Dorica in Desanka 40,00 evrov za Šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Liči Kapun darujeta Edi in Veronika 60,00 evrov za Združenje za raziskavo redkih bolezni Rudi On-lus. V spomin na Lucianota Štoko daruje Nadja Štoka 15,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Igor in Darja 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada darujeta Elda in iinko Škabar (Repen) 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Zdravkota Obada daruje Slavko Škrlj z družino 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. 1 2 Petek, 21. januarja 2011 KULTURA / TRST - Gledališče Rossetti Čista virtuoznost in energična interpretacija v nastopu mladega kvarteta Pavel Haas Češki skladatelj Pavel Haas je bil Žid. Leta 1941 so ga deportirali v taborišče Terezin-Theresienstadt, kjer so morali glasbeniki muzicirati za esesov-ske krvnike; po treh letih so ga premestili v Auschwitz, kjer je umrl, ko je bil star komaj petinštirideset let. V njegovem imenu so štirje mladi godalci -vio- Izbor za EMO RTV Slovenija se je odločila za interni izbor slovenskih izvajalcev za EMO 2011. K sodelovanju so povabili deset pevcev oz. skupin: Majo Keuc, Omarja Naberja, Leeloojamais, skupino Tabu, pevko Nino Pušlar, skupino Time to Time, zasedbo Rock Partyzani, Feliksa Langusa, pevko April ter trio, ki ga sestavljajo Sylvain, Mike Vale in Hannah Mancini.Način, ki ga je letos izbrala RTV Slovenija, je v zadnjih letih ustaljena praksa mnogih evropskih držav. Tovrsten izbor je v skladu s pravili zveze EBU (European Broadcasting union) in ni novost v zgodovini izborov za pesem Evrovizije. Izvajalce za EMO so izbrali na podlagi predlogov urednikov in redaktorjev razvedrilnega programa RTV Slovenija ob upoštevanju umetniških, estetskih, produkcijskih meril, kakovosti nastopa in njihove priljubljenosti. Izvajalci bodo na izboru EMA 2011 nastopili nedeljo, 27. februarja. (STA) linistki Veronika Jaruškova in Eva Ka-rova, violist Pavel Nikl in čelist Peter Ja-rušek - leta 2002 ustanovili kvartet, ki od leta 2005 dalje žanje celo vrsto uspehov tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Pod mentorstvom članov najuglednejših komornih zasedb, kot so kvarteti Borodin, Amadeus, LaSalle in Italijanski kvartet, je četverica dosegla tako raven, ki postavlja kvartet Pavel Haas v sam vrh mladih ansamblov: tu pa ne gre samo za tehnično kakovost ali in-terpretacijske sposobnosti, temveč tudi za pristop do glasbe, ki je vseskozi prežet s čustvenim doživljanjem, s po-ustvarjalno naslado, ki kar prekipeva med igro. Med njihovimi najpomembnejšimi mentorji je bil tudi češki violist Milan Škampa, član kvarteta Smetana, ki je mladim orisal sledečo prispodobo: »Godalni kvartet je najlepša ječa v svetu glasbe...« in vklenjeni v take glasbene spone so mladi prelili svoje vrline v enovit instrument, kjer se zvoki spajajo in pretakajo z res osupljivo ponotra-njeno vizijo. Benjamin Britten je svoje tri skladbice imenoval Divertimenti in malokdaj je glasba tako natančno odgovarjala naslovu: poigravanje z najrazličnejšimi efekti, od pogostih glissandov do šče-betajočega prepletanja glasov, so mladi godalci poustvarili izredno prepričljivo. Nato so se posvetili mojstrovini sona-rodnjaka, ki smo jo kar prevečkrat slišali v rutinskih in zato tudi dolgočasnih izvedbah - Kvartet v F-Duru op. 96, ki ga je Antonin Dvoržak spisal v svojih Kvartet Pavel Haas med nastopom f. adriano semez ameriških letih, je postal vseskozi zanimiv, kvartet Pavel Haas nam je odstrl prevečkrat zanemarjene detajle in osvetlil lepoto invencije, ki lirično zablesti v drugem stavku, z živahnim pretakanjem slovanskega in ameriškega melosa pa poživlja celotno zamisel. Po zapeljivi izvedbi ni bilo več dvomov, če bomo tudi z Beethovnom doživeli lepe trenutke: največje zasluge ima violinistka Veronika Jaruškova, izredno tankočutna umetnica, ki zna zadrhteti ob vsaki frazi, poiskati nove razsežnosti in presenečati poslušalca s fraziranjem, ki zveni tako originalno in spontano, kot bi sledilo trenutnemu navdihu. Da ne gre za improvizacijo, se razume iz reakcij kolegov, ki so sad dolgotrajnega in poglobljenega razmišljanja med vajami. Kvartet v F-Duru op.59 št.1, enkratna umetnina, ki jo je Ludwig van Beethoven posvetil ruskemu grofu Razumov-skemu in ima zato v zadnjem stavku vtkano rusko temo, je v interpretaciji mladih Čehov razkril vse svoje lepote, od dialektične živahnosti začetnega Al-legra in ljubkega Scherza do čustvenega jedra, ki seže v tretjem stavku v neizrekljive globine. Čista virtuoznost vseh članov je zablestela v zapletenem razvoju ruske teme in odziv občinstva je bil upravičeno navdušen: res lepo odkritje za člane tržaškega Koncertnega društva, ki bi radi še podaljšali prelep večer v gledališču Rossetti, zadovoljiti pa smo se morali le z enim dodatkom, elegantnim Dvoržakovim Valčkom. Katja Kralj TRST - Umetniški projekt Oltrezid Ovrednotimo večjezičnost Pobuda skupine Gruppo 78 - Danes ob 17.30 • v S poznavanjem jezika drugega se po eni strani krepijo medsebojne vezi, po drugi strani pa tudi rešujejo skupni ali podobni problemi. Pomembno je, da se vrednoto večjezičnosti, ki se zrcali tudi v evropskem geslu »združeni v raznolikosti« spoštuje in vidi kot prednost tudi v praksi. Tako nekako je na včerajšnji novinarski konferenci govorila Maria Campitelli, predsednica združenja Gruppo78, ki je predstavila zanimiv umetniški projekt, ki se bo zgodil nocoj v prostorih Case Rosa na območju bivše svetoivanske umobolnice. Umetniški dogodek z naslovom Oltrezid bodo oblikovali slovenski in italijanski umetniki, sestavljen pa bo iz razstave in »happeninga«. Campittelijeva je včeraj večkrat poudarila, da v Trstu še vedno prevladuje miselnost, po kateri ni potrebno znati slovenščine, saj slovenska manjšina tako ali tako obvlada italijanski jezik. Njen projekt Oltrezid, pri realizaciji katerega je pomagal slovenski kurator in kritik za sodobne vizualne umetnosti Vasja Nagy, izvira iz zamisli, da bi ne glede na notranjepolitično problematiko na nepristranski način zbudili novo zavest za jezike svojega soseda in njihove vrednote. To pa ne velja le za slovenski jezik v Italiji, ampak tudi za italijanski jezik na Primorskem, kjer naj bi po nekaterih podatkih vse manj ljudi znalo in govorilo italijanski jezik. Iz rečenega na včerajšnji predstavitvi umetniškega dogodka lahko sklepamo, da je v najširšem smislu cilj projekta v tem, da se zavedamo pomena jezikovne pestrosti in kulturne raznolikosti in da bi se v tukajšnje šolske programe vključil tudi predmet, ki predvideva poučevanje slovenskega jezika. Nocojšnji dogodek, ki se bo začel ob 17.30, bo oblikovalo devet umetnikov, ki bodo predstavili svoja nova dela v različnih umetniških tehnikah. Slike in fotografije bodo razstavljali Elisa-betta Bacci, Fabiola Faidiga, Paolo Ferluga, Cvetka Hojnik, Simon Kastelic, Anda Klančič, Jasna Merku, Lucio Perini in Franco Vecchiet. Idejo o pomenu poznavanja jezikov svojega soseda pa bo podprl tudi happening, v sklopu katerega se bodo soočili in po-debatirali enojezični Slovenci in enojezični Italijani. S tem delom našega projekta bi radi pokazali, da si, če ne poznaš tujega jezika, popolnoma izključen, je poudarila Campittelijeva, ki je apelirala na mlade generacije, naj se učijo jezika soseda. (sč) NOVA GORICA - Beograjski klavirski duo in beograjska tolkalca Koncert za dva klavirja in tolkala Pianista Daniela Bratkovic in Janko Dokovic in tolkalca Srdan Palačkovic in Ivan Marjanovic so predstavili projekt, ki je nastal leta 2007 v Beogradu Štirje beograjski glasbeniki mlajše generacije, pianista Daniela Bratkovic in Janko Dokovic in tolkalca Srdan Palačkovic in Ivan Marjanovic so 14. januarja v Kulturnem domu Nova Gorica oblikovali zanimiv koncert, s katerim so želeli občinstvu predstaviti številne stične točke tolkal in klavirja. Projekt je nastal leta 2007 v Beogradu in so ga zelo uspešno predstavili tudi v Črni Gori in različnih srbskih mestih. Dovolj nenavadna združitev klavirja in tolkal naj bi občinstvu odkrila neobičajno (nežno, lirično) zvenenje tolkal in grobost klavirja, s spojem inštrumentov naj bi glasbeniki ustvarili neko ravnotežje in omilili razlike, ki sicer nastajajo med njimi. Pianista Daniela Bratko-vic in Janko Dokovic muzicirata kot beograjski klavirski duo od leta 1997 in v Srbiji so ju razglasili za najboljši srbski klavirski duo. Pianist Paul Gul-da, profesor na Dunajski univerzi, ki ju je poslušal na koncertih, tekmovanjih in mojstrskih tečajih, pa je zapisal: »Njuna predanost, moč glasbenega izraza in tehnične sposobnosti ustvarijo enkratno glasbeno doživetje«. Novogoriški publiki sta se pianista prvič predstavil leta 2005 v ciklu Glasbe z vrtov sv. Frančiška na Kostanjevici. Bra-tkoviceva, ki je prek očeta in dedka (po rodu sta iz Bilj) povezana z Goriško, je za vnovični obisk Izvajalci med koncertom k sodelovanju privabila dva izvrstna tolkalca, ki kot duo nastopata prav tako že od leta 1997. Vsekakor domiselna in tudi izvirna kombinacija inštrumentov, ki le redko skupaj zazvenijo na koncertnem odru. Program novogoriškega izvena- f. atelje pavsic zavadlal bonmajskega koncerta je temeljil na glasbi 20. stoletja, na dveh glasbenih umetninah Mauricea Ra-vela (Moja mati go in Španska rapsodija, ki sta v izvirniku pisani za klavir štiriročno, part tolkal pa so glasbeniki vzeli iz skladateljevih priredb za or- kester) in Ameriški fantaziji sodobnega danskega skladatelja Kima Helwega. Predvsem slednja, ki je posvečena legendarnemu dirigentu in osrednjemu ameriškemu skladatelju prejšnjega stoletja Leonardu Bernsteinu in zato v njej tudi zasledimo značilen Bernsteinov slog in duh ameriškega glasbenega ustvarjanja, je med goriškim občinstvom zanetila evforijo navdušenja. Pisana zbirka tolkal in klavirja sta namreč tu doživela svojo najboljšo zgodbo, ki te z radoživim zvočnim in ritmičnim razkošjem popelje v svet, kjer ni nikakršnih tegob, temine ali duhovne krize ... v svet, kjer kraljuje znosna lahkost bivanja. Mnogo bolj prefinjeno in poglobljeno, predvsem pa rahločutno se je v svetu zvokov »sprehajal« Ravel in zato smo lahko tudi v izvedbah njegovih dveh skladb v beograjskih glasbenikih odkrivali mnogo več umetniške domišljije in interpretativne svežine. Ambiciozen projekt beograjskega kvarteta je tako (predvsem v poustvarjanju Ravelovih skladb) zvenel zavzeto, doživeto, profesionalno zgledno in vsekakor si želim, da bi sestavu lahko prisluhnila tudi v prihodnje, ko nameravajo z dvema klavirjem in tolkali 'ozvočiti' tudi mojstrovine Johanna Sebastiana Bacha in Sergeja Rahmaninova. Tatjana Gregorič / ŠPORT Petek, 21. januarja 2011 13 ZDA - V sredo v Beli hiši na čast kitajskega gosta Obama za kolega Huja pripravil »ameriško večerjo« Kitajski predsednik je včeraj obiskal ameriški kongres - Obisk bo danes sklenil v Chicagu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je skupaj s prvo damo Michelle Obama kitajskega gosta, predsednika Hu Jintaa v sredo zvečer v Beli hiši počastil z državniško večerjo, ki se je je udeležilo okrog 220 gostov iz sveta politike, gospodarstva, medijev in razvedrila. To je bila prva državniška večerja za predsednika Kitajske v Beli hiši po 13 letih. Pred njo sta imela Obama in Hu pogovore ter skupno novinarsko konferenco. Kitajski gost je v sredo obiskal tudi State Department, kjer sta ga gostila državna sekretarka Hillary Clinton in podpredsednik ZDA Joseph Biden. Na kosilu v čast Huju se je zbralo okrog 175 gostov, med njimi nekdanji državni sekretarji George Scultz, Madeleine Albright in Henry Kissinger. Kissinger je bil tudi gost na večerji v Beli hiši. Poleg njega so bili med gosti še nekdanja predsednika ZDA Jimmy Carter in Bill Clinton s soprogama, župana San Francisca in Oaklanda, ki sta kitaj -skega rodu, ter več kongresnikov in članov administracije, ki so kitajskega rodu. Prišli so tudi filmski igralec Jackie Chan, pevka Barbra Streisand, modna kreator-ka Vera Wang, kakor tudi voditelji velikih ameriških korporacij, kot so Jamie Dimon iz JP Morgan Chase, Steve Ballmer iz Microsofta in drugi. Najvišja predstavnica kongresa je bila Nancy Pelosi iz Kalifornije, manjkali pa so predsednik predstavniškega doma John Boehner ter senatna voditelja obeh strank Harry Reid in Mitch McConnell. Po večerji, ki je potekala v treh sobah Bele hiše, so se gostje odpravili poslušat jazz v Vzhodno sobo. Obama je na večerji med drugim dejal, da se srečujeta "najstarejša demokracija na svetu in ena najstarejših civilizacij na svetu". Poudaril je, da so trgovinske vezi med državama stare 200 let, ter izpostavil sodelovanje med drugo svetovno vojno in delo kitajskih priseljencev pri izgradnji ZDA. Ameriški predsednik je povedal tudi, da se je s kitajskim voditeljem dogovoril za prihod novih kitajskih pand v washingtonski živalski vrt. Hu pa je ponovil besedilo s tiskovne konference in poudaril dogovor o utrjevanju stikov in sodelovanju na mednarodni ravni. O človekovih pravicah ni bilo govora, vendar pa je Bela hiša poskrbela za sporočilo kitajskemu gostu s tem, ko je povabila direktorja humanitarne organizacije Human Rights Watch Kena Rotha in kolum-nista New York Timesa Nicholasa Kristo-fa, ki je dobil Pulitzerjevo nagrado za pokrivanje pokola na Trgu nebeškega miru. V Beli hiši so za slovesno večerjo pri- Hu Jintao na sredini večerji med Michelle in Barackom Obamo ansa pravili solato s hruškami in kozjim sirom, jastoga iz države Maine, korenčke in gobice, goveji zrezek s čebulo, krompirjem in špinačo, za desert pa še jabolčno pito in sladoled. "Ameriško" večerjo so si zaželeli kitajski gostje, pripravila pa jo je glavna kuharica Bele hiše Criseta Comerford. Kitajski predsednik Hu Jintao pa je včeraj v Washingtonu obiskal ameriške kongresnike, ki so ga po lastnih izjavah opozorili na problem kršenja človekovih pravic na Kitajskem. Hu izjav ni dajal. Predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec John Boehner iz Ohia je po srečanju novinarjem sporočil, da so kitajskemu predsedniku dali odločno vedeti, da jih skrbijo kršitve človekovih pravic, zanikanje verskih svoboščin in prisilni splavi na Kitajskem. Prav tako so mu izrazili skrbi zaradi pomanjkljive zaščite intelektualne lastnine in ga pozvali, naj pomaga zajeziti agresivnost Severne Koreje. Hu se je potem srečal še z vodilnimi senatorji, na čelu z vodjo večine, demokratom Harryjem Reidom iz Nevade, ki ga je v torek v intervjuju imenoval za diktatorja.Senator McCain je pred srečanjem dejal, da bo Huju povedal, da Kitajska ne more biti vplivna država v svetu in obenem kršiti človekove pravice. Hu je imel na programu v Washingtonu še srečanje s člani ameriško kitajskega poslovnega sveta, nakar nadaljuje obisk ZDA v Chicagu, odkoder danes potuje domov. (STA) ZDA - V predstavniškem domu uspešni Republikanci za preklic zdravstvene reforme WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo uresničil grožnjo nove republikanske večine in potrdil predlog zakona o odpravi lani sprejete reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Predlog je obsojen na propad, saj je predsednik ZDA Barack Obama nanj že napovedal veto. Za odpravo reforme je glasovalo 245 republikancev in trije demokrati, proti pa je bilo 189 demokratov, ki so tako pokazali precej več enotnosti kot pri glasovanju za reformo pred skoraj letom dni. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade pa je že povedal, da predloga o odpravi reforme sploh ne bo dal na glasovanje. Kljub temu pa bodo republikanci najverjetneje izsilili glasovanje, podobno kot so konec lanskega leta storili pri podaljšanju davčnih olajšav. Vendar morajo najprej zbrati 60 glasov za uvrstitev predloga na glasovanje, nato 51 glasov za potrditev in če bi jim to uspelo, bo- do morali nazaj v klopi zbirat dve tretjini glasov v obeh domovih proti Oba-movemu vetu. Republikanski voditelji so bili v sredo izjemno veseli, demokrati pa so ostali samozavestni. Razprava pred glasovanjem je bila razgibana, čeprav malce bolj umirjena, potem ko je bila preložena za teden dni zaradi pokola v Tuc-sonu, med katerim je bila hudo ranjena demokratska kongresnica iz Arizone Gabrielle Giffords. Predlog zakona so republikanci poimenovali preklic reforme, ki "ubija" delovna mesta. John Duncan iz Tennesseeja je reformo označil za socialistično, Lee Terry iz Nebraske pa za tisoč milijard vredno tragedijo. Demokrat Steve Cohen iz Tennesseeja jim je sporočil, da ga njihova prazna retorika spominja na nacistično propagando iz druge svetovne vojne. Obamov poziv k bolj umirjeni razpravi v luči tragedije v Tucsonu je torej naletel na gluha ušesa. (STA) V samomorilskih napadih v Iraku več kot 50 mrtvih BAGDAD - V dveh samomorilskih napadih pred šiitskim svetim mestom Karbala južno od Bagdada je bilo včeraj ubitih najmanj 51 ljudi, vsaj 183 pa jih je bilo ranjenih. Med žrtvami so predvsem šiitski romarji, ki se zbirajo v mestu pred pomembnim šiitskim praznikom. Samomorilca sta se razstrelila v avtomobilih v razmaku 20 minut na dveh policijskih nadzornih točkah ob vhodu v mesto. Prvi se je razstrelil na severu mesta, drugi pa kakih 20 minut kasneje na jugu mesta, kakih 15 kilometrov stran. V Karbali se v tem času pripravljajo na velik šiitski praznik, ki obeležuje 40 dni po obletnici smrti Ima-ma Huseina, ki je bil ubit v 7. stoletju. V njegovem mestu pričakujejo več kot milijon romarjev. Umrla soproga izraelskega predsednika Sonja Peres TEL AVIV - V Tel Avivu je včeraj v 88. letu starosti umrla soproga izraelskega predsednika Šimona Peresa Sonja. Sonja Peres je sicer živela odmaknjeno od oči javnosti in je zelo visoko cenila zasebnost. S sedanjim predsednikom sta se poročila leta 1945. Kot je sporočil njen zet in zdravnik Rafael Valden, je Peresova umrla v spanju. Kot Sonja Gelman se je rodila leta 1923 v Ukrajini, že kot otrok pa je emigrirala v Izrael. Peresa je spoznala v srednji šoli, v zakonu pa so se jima rodili trije otroci, imata pa tudi osem vnukov in dva pravnuka. Pred poroko je Sonja Peres delovala kot medicinska sestra v britanski vojaški bolnišnici v Kairu, v zadnjih letih pa je dokaj skrito kot prostovoljka sodelovala s številnimi organizacijami v Izraelu. Glede zasebnosti je imela zelo visoka merila. Ko je Peres leta 2007 zasedel predsedniški stolček in se preselil v Jeruzalem, je ostala v njunem stanovanju v Tel Avivu. Irska bo volila 11. marca DUBLIN - Irski premier Brian Co-wen je včeraj v Dublinu napovedal splošne volitve v državi za petek 11. marca, potem ko je iz njegove vlade odstopilo več ministrov. Bo pa parlament še pred razpustitvijo glasoval o novem izrednem proračunu, ki naj bi Irski zagotovil paket 85 milijard evrov finančne pomoči za izhod iz krize, je še dodal. "Še pred splošnimi volitvami moramo sprejeti ključne zakone, da zagotovimo Irski ekonomsko prihodnost," je dejal Cowen. V parlamentu je tudi napovedal, da bo takoj po potrditvi proračuna predlagal razpustitev parlamenta. (STA) TUNIZIJA - Na svoji včerajšnji prvi seji Prehodna vlada odobrila predlog splošne amnestije TUNIS - Tunizijska prehodna vlada, ki je vajeti oblasti prevzela v ponedeljek, po petkovem pobegu dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Bena Alija iz države, se je včeraj sešla na prvi seji. Ministri so na seji potrdili predlog zakona o splošni amnestiji, ki bo omogočil izpustitev vseh političnih zapornikov. Zakon sedaj roma v potrditev v parlament. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je predlog zakona predstavil pravosodni minister, vlada pa ga je potrdila in odločila, da ga predloži v parlament. Predlog zakona po besedah ministrov zajema tudi člane islamističnega gibanja Ennahdha (Prebujenje), ki ga je Ben Alijev režim prepovedal in katerega vodja Rached Ghannouchi živi v izgnanstvu v Londonu, saj mu v Tuniziji zaenkrat še grozi smrtna kazen zaradi snovanja zarot proti državi. Vlada je sicer v sredo že osvobodila 1800 političnih zapornikov, ki niso bili obsojeni na več kot šestmesečne zaporne kazni. Ob tem je sporočila, da načrtuje novo zakonodajo, na podlagi PREMIER MOHAMED Ghannouchi ansa katere bodo lahko osvobodili vse zapornike. Prehodna vlada, katere naloga je v šestih mesecih pripraviti svobodne in demokratične predsedniške in parlamentarne volitve, se je sicer včeraj sestala v okrnjeni obliki. Že v torek so jo zapustili štirje ministri - trije sindikalni vodje in opozicijski voditelj, včeraj pa je odstopil še minister Zouheir M'dhaffer, ki je prihajal iz vrst nekdaj vladajočega Demokratskega združenja za ustavo (RCD). M'dhaffer je veljal za propagandista režima dolgoletnega tunizijskega vodite- lja Zina El Abidina Ben Alija, včeraj pa je povedal, da se je za odhod iz vladnih vrst odločil zaradi interesa naroda in naklonjenosti demokratični tranziciji. Tunizijska javnost in del opozicije namreč ostro nasprotujeta sodelovanju članov nekdanjega Ben Alijeve-ga kabineta v začasni vladi. Ti med drugim zasedajo tudi ključna mesta - notranje, obrambno, zunanje in finančno ministrstvo. Ministri v začasni vladi so sicer danes izstopili iz RCD, kar sta že v torek storila začasni premier Mohammed Ghan-nouchi in začasni predsednik Foued Mebazaa. RCD je zaradi tega včeraj razpustil glavni odbor. V Tunisu pa so medtem tudi včeraj potekali protesti proti RCD oz. nekdanjemu režimu. Nezadovoljstvo z oblastjo, predvsem zaradi brezposelnosti in korupcije, je Tunizijce na ulice pognalo sredi decembra lani. Protivladne nemire je sprožil samozažig 26-letnega Tunizijca, s katerim je ta opozoril na revščino in visoko brezposelnost. (STA) ZDA - Organizirani kriminal Na območju New Yorka množične aretacije mafijcev NEW YORK - Ameriška zvezna policija FBI je včeraj, večinoma na območju mesta New York, izvedla množične aretacije osumljenih pripadnikov italijanske mafije, za katero se je že skoraj domnevalo, da je izumrla. Med odmevnejšimi aretiranimi iz t. i. La Cose Nostre so številni že visoke starosti. Aretirani prihajajo in vseh glavnih newyorških mafijskih družin, to so Colombo, Genovese, Bonanno, Gambino in Luchesse. Poleg tega so aretirali tudi nekdanjega šefa mafijske družine za območje Nove Anglije, 83-letnega Luigija Manocc-hioja in člane mafijske družine De-valcante iz New Jerseyja. Vklenjenih, predvsem ostarelih, mafijcev je toliko, da so jih začasno zaprli v nekdanjo vojaško trdnjavo, obtožnice pa vlaga zvezno tožilstvo v Brooklynu. Aretirani so osumljeni vrste zločinov od umorov, ugrabitev, izsiljevanj, med drugim pristaniških delavcev, ki so sindikalno članarino plačevali mafijcem, pa tudi kriminalnega združevanja, trgovine z mamili in podobnih mafijskih prekrškov. Proti njim naj bi kmalu izdali obtožnico. Zločini segajo celo do 30 let v preteklost, nekateri pa so med bolj svežimi. Aretacije je v Washingtonu naznanil ameriški pravosodni minister Eric Holder. V akciji je sodelovali okoli 800 zveznih agentov, enega od aretiranih pa so priprli v Italiji. Za pregon italijanske mafije je v zadnjih letih zadolženo predvsem zvezno tožilstvo oziroma sodišče v Brooklynu, ki je včeraj namestnika šefa družine Colombo, 93-letnega Johna Franzeseja poslalo v zapor za osem let zaradi izsiljevanja striptiz klubov na Manhattnu. Starost večine aretiranih je tako visoka, da tudi nizke kazni pomenijo konec njihove kariere, prav tako pa tudi prinašajo dodatno obremenitev zveznega zdravstvenega sistema. (STA) PRIREDITVE 4 Petek, 21. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu JAMLJE - Množična udeležba na javnem srečanju o projektu družbe RFI Sabliči napovedali vojno načrtovani hitri železnici Samo skupen nastop občinskih uprav, občanov in ustanov lahko prepreči gradnjo infrastrukture Le skupen upor občinskih in pokrajinskih uprav, občanov in drugih ustanov teritorija lahko reši Sabliče in ostala naselja, ki jih ogroža nov načrt hitre železnice med Benetkami in Trstom. Potreba po splošni mobilizaciji, ki bi preprečila odobritev preliminarnega projekta družbe Rete ferroviaria italiana (RFI), je bila izražena na sredinem javnem srečanju v dvorani društva Kremenjak v Jamljah, kjer so se zbrali številni zaskrbljeni domačini, upravitelji, predstavniki odborov in oko-ljevarstvenih združenj ter prebivalci nekaterih drugih občin, po katerih naj bi - sicer čez kakih štirideset ali petdeset let - švigali visokohitrostni vlaki. Srečanje je priredila občina Doberdob, v imenu katere je župan Paolo Vi-zintin poudaril, da predstavniki uprave sploh ne nasprotujejo preusmeritvi tovornjakov s ceste na železnico, saj bi to pomenilo »manj prometa, manj onesnaževanja, manj nesreč in manj družbenih stroškov«, prepričani pa so, da bi bilo za izboljšanje potniškega in tovornega prometa dovolj posodobiti obstoječo železniško traso. »Študija Univerze v Turinu dokazuje, da zmogljivosti proge Ronke-Trst danes sploh niso izkoriščene. S posodobitvijo in uporabo novih tehnologij bi lahko po njej potovalo veliko več vlakov,« je povedal Vizintin. Župan je podčrtal, da očita doberdobska občina družbi RFI in pristojnim oblastem pomanjkljivosti v postopku - občine namreč še vedno čakajo na študijo o vplivih na okolje ter na analizo stroškov in koristi hitre železnice -, pa tudi slabo izdelan projekt, ki bi imel ka- Paolo Vizintin in Daniel Jarc (levo), množica ljudi v dvorani društva Kremenjak (desno) bumbaca tastrofalne učinke na teritorij, ki je iz vidika infrastruktur že plačal visok davek. Občinski odbornik Daniel Jarc je pojasnil, da je na območju občine Doberdob predvidena gradnja treh viaduktov (prvi bi imel 270, drugi 350, tretji pa 100 metrov), štirih umetnih predorov (najdaljši bi meril okrog 360 metrov) in enega naravnega predora, ki naj bi meril 105 metrov. Predvideni so tudi bazeni za »nevarne tekočine« in postajališče za helikopterje. »Že z odobritvijo projekta bi na območjih, kjer bi potekala proga železnice, uvedli gradbene in druge omejitve. Sabliči bi popolnoma izginili,« je povedal Jarc in poudaril, da bi življenje prebivalcev Sabličev še pred železnico onemogočila gradbišča, široka9.600, 18.700 in 1.000 kv. metrov, ki bi bila odprta veliko let. »Projekt ne nazadnje predvideva tudi novo povezavo med deželnima cestama št. 14 in 55. To pomeni, da bi dejansko odpravili sedanje ovinke pri Sabličih in bi zatem lahko ponovno sprostili težki promet po Jamljah in Dolu,« je povedal Vizintin in dodal, da se bo uprava temu uprla z vsemi demokratičnimi in pravnimi sredstvi. Podporo v tej bitki je županu izrekel Giorgio Brandolin, bivši predsednik goriške pokrajine in sedanji deželni svetnik Demokratske stranke, ki se je skupaj z deželnim svetnikom in strankarskim somišljenikom Francom Brusso udeležil sredinega srečanja. »Preusmeritev tovornjakov s cest na železnico je strateška izbira, do tega pa je treba priti s potenciranjem že obstoječe železniške proge,« je povedal Brandolin, po katerem bi hitro železnico za potniški promet bilo smiselno uresničiti kvečjemu do Ronk, kjer deluje letališče. »Posodobitev železnic v dogovoru s Slovenijo je nujna, goriška pokrajina pa je v prejšnjih letih s tem v zvezi že izvedla potrebne študije. Te dokumente in podatke je treba položiti na mizo deželnega odbornika Riccardija,« je podčrtal Brandolin. Na isti valovni dolžini je tudi pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da je »peti koridor mreža infrastruktur, ne pa ena sama železnica,« zato je treba razviti že obstoječe železniške proge. »Elektrifikacija, izboljšanje in okrepitev obstoječih železniških prog bi stala veliko, naložba pa bi bila vseeno manjša od tiste, ki jo načrtujejo za hitro železnico. Študije izvedljivosti, ki smo jih izvedli že v prejšnjih letih, smo predstavili tudi slovenski vladi, ki je pokazala zanimanje,« je povedal Marinčič. Proti načrtu hitre železnice se bo angažiral občinski svetnik v Tržiču in pokrajinski svetnik Fa-bio Del Bello, ki namerava ustanoviti odbor za zaščito čezmejnega Krasa med trži-škimi, ronškimi in doberdobskimi združenji, ostro nasprotovanje projektu pa je izrekel tudi bivši doberdobski župan in pred- stavnik Levice in svobode Mario Lavrenčič. »Kras je treba ovrednotiti, ne pa razriti, saj bo drugače izginil,« je poudaril Lavrenčič. Za sinergijo med občani in upravami vseh zainteresiranih teritorijev v goriški, tržaški, videmski in drugih pokrajinah se zavzemajo predstavniki zveze Legambiente, WWF in občinski svetnik SKP občine Ronke Luigi Bon, ki so pozvali k množični mobilizaciji, sodelovanju pri protestnih in informativnih dogodkih (v soboto popoldne bosta potekala shoda v Trstu in v Ronkah) in vložitvi pripomb in ugovorov. »Čas imamo le do 20. februarja,« so poudarili, deželni svetnik Franco Brussa pa je predlagal, naj se ob občanih in občinskih upravah angažirajo tudi vse druge sile teritorija »ne glede na politično pripadnost.« Predstavnik združenja Okolje 2000 Alberto Ballarini je izpostavil nevarnost ponovne vrnitve tovornjakov na deželno cesto št. 55, najbolj občutene posege pa so v sredo zvečer seveda imeli prebivalci Sabli-čev, ki jim preti grožnja izgube lastnih domov in ki so za zaščito vasi pripravljeni tudi na »tretjo svetovno vojno«. (Ale) DOBERDOB Ureditev šole in vrtca v vrhu spiska investicij Ureditev in prilagoditev poslopij otroškega vrtca in slovenske osnovne šole Prežihov Voranc, namestitev fotovol-taičnih naprav na poslopja doberdob-skega županstva, doberdobske osnovne šole in sprejemnega centra Gradina, širitev sedeža civilne zaščite in obnova javne razsvetljave so glavne naložbe, ki jih v novem letu načrtuje občina Doberdob. Seznam glavnih investicij in druge postavke letošnjega proračuna je doberd-obski župan Paolo Vizintin predstavil na sredini seji občinskega sveta, ki je finančni dokument za leto 2011 odobril z glasovi večine. V posodobitev sedeža osnovne šole in vrtca bodo vložili 135.540 evrov, za katere bodo najeli posojilo in izkoristili prispevke pokrajine Gorica, 90.000 evrov pa bodo vložili v dokončanje občinske telovadnice. Za širitev sedeža civilne zaščite je predvidenih 100.000 evrov, ki jih bo dodelila dežela Furlanija-Julijska krajina, isto vsoto pa bodo porabili za obnovo in ojačitev javne razsvetljave v različnih zaselkih in vaseh. Za nastavitev fotovoltaičnih panelov na poslopja občine, osnovne šole in centra Gradina bo potrebnih 140.000 evrov, 66.000 evrov pa bo vloženih v ureditev pešpoti med Mi-koli in Pelkiščem ter Brni in Boneti. Dežela bo občini namenila 58.774 evrov za uresničitev načrta za kmetijski razvoj, ostala sredstva pa bo prispevala občina. V teku občinskega sveta je tekla tudi razprava o preliminarnem načrtu hitre železnice, ki mu uprava, kot poročamo v sosednjem članku, ostro nasprotuje. V nadaljevanju seje je občinski svet odobril še dogovor s konzorcijem CISI, ki urejuje sprejemanje duševno ali telesno prizadetih občanov in invalidov v različna središča, v katerih skrbijo za osebe s težavami v razvoju, na dnevnem redu pa je bila tudi odobritev sporazuma, s katerim bo med občinami spodnjega Posočja prišlo do mrežne povezave in zadružnega upravljanja domov in dnevnih centrov za starejše občane, ki so nepo-kretni, kažejo znake senilne demence oz. so oboleli za Alzheimerjevo boleznijo. Občinski svet je odobril tudi dokument o tarifah in odbitkih občinskega davka na nepremičnine za leto 2011 ter načrt za prodajo in ovrednotenje nepremičnin, ki je bil priložen letošnjemu proračunu. PODGORA - V Ulici Cotonificio Predali dvanajst neprofitnih stanovanj Podjetje ATER prodalo delež v lastništvu hiše Bombi Goriško podjetje za stanovanjske gradnje ATER je včeraj v Podgori izročilo ključe dvanajstih neprofitnih stanovanj prav tolikim najemnikom. Krajše svečanosti so se poleg le-teh udeležili še župan Ettore Romoli, predsednik ATER-ja Pietro Zande-giacomo, domači župnik in predstavniki sindikatov stanovalcev. Gre za dvanajst srednje velikih in majhnih stanovanj v Ulici Coto-nificio 30 v Podgori. Pridobili so jih v štirinadstropnem poslopju, ki je bilo zgrajeno na začetku dvajsetega stoletja; njegova obnova se vključuje v postopno prekvalifikacijo celotnega območja, zagotavljajo pri ATER-ju. Šest stanovanj ima po dve sobi, ostalih šest po eno, poleg tega imajo še dnevno sobo, kuhinjo, stranišče, opremljena so s samostojno kurjavo na metan, stanovalci pa imajo na voljo tudi dvigalo. Podjetje ATER je poslopje odkupilo na osnovi sklepa, sprejetega maja lanskega leta, od družbe Arca Immobiliare iz Červinjana. Plačali so ga 1.554.300 evrov, in sicer 1.071.300 evrov v gotovini in 483.000 evrov od predaje deleža v lastništvu hiše Bombi na goriškem Travniku. Računajo, da bodo denar za odkup naknadno pridobili od dežele FJK, da pa bi predajo bivališč izvedli v čim krajšem času, so črpali iz lastne blagajne. Do odkupa poslopja je prišlo septembra lani, potem ko so dobili zeleno luč zavoda za spomeniško varstvo. Podjetje ATER je stanovanja predalo na podlagi lestvic upravičencev do subvencionirane najemnine. Ta je izračunana na osnovi finančnih zmogljivosti vsake družine in znaša v povprečju 120 evrov; najnižja najemnina je vredna 40 evrov. Podjetje ATER upravlja na ozemlju goriške pokrajine 4.600 stanovanj, od tega jih je 4.100 v lasti podjetja - zbrali so jih od leta 1925, ko je bil ATER ustanovljen -, 500 pa jih je del premoženja posameznih občin. GORICA-NOVA GORICA - Sinergije v kulturi Tri skupne turistične poti Ciljajo na ovrednotenje judovske preteklosti, palače Coronini Cronberg in Bourbonov Čezmejne turistične poti, ki bi pripovedovale o skupni zgodovini Goriške, so bile v središču srečanja med goriškim občinskim odbornikom Antoniom Devetagom in načelnikom oddelka za družbene dejavnosti občine Nova Gorica Vladimirom Peruničičem, ki sta se včeraj sestala na novogoriškem županstvu. »Srečanje med županoma Romoli-jem in Arčonom je odprlo novo fazo sodelovanja med mestoma,« je povedal Devetag: »Predlagali smo tri teme, na katerih lahko naši občini ustvarita sinergije. Prva je judovska pot, ki bi povezovala goriško sinagogo s pokopališčem v Rožni dolini, druga pa so palače grofov Coronini Cronberg. Tretja tema bi bila zgodovina Bourbonov, s katero bi povezali Trg Sv. Antona, goriški grad in Kostanjevico ter jih skupaj turistično promovirali.« Po Devetagovem mnenju bi čezmejne turistično-zgodovinske poti lahko sodile med dejavnosti, ki bodo potekale v okviru EZTS-ja, možna pa bi bila tudi prijava na evropske razpise. »To je prvi korak v smeri integracije muzejskih ustanov dveh mest, v katero bo vključeno tudi ovrednotenje zgodovine 20. stoletja,« je povedal Devetag. V teku srečanja je prišla na dan ideja o realizaciji čezmejnih turističnih vodnikov, Devetag pa je v tem okviru predlagal, da bi tudi v Novi Gorici predstavili štirijezični vodnik o judovski prisotnosti na Goriškem. Med temami sestanka, ki so se ga udeležile tudi goriška občinska funk-cionarka Manuela Salvadei, funkcionarka novogoriške občine Majda Petejan, Emanue- la Uccello in Jelena Baldassi, je bila tudi skupna organizacija razstav sodobne umetnosti in izmenjave glasbenih gledaliških spektaklov. Devetag in Peruničič sta ob koncu sklenila, da bosta k sodelovanju povabila še Goriški muzej iz Nove Gorice ter Pokrajinske muzeje, Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bra-tuž iz Gorice. EUROGROUP V TRZICU Na pragu mobilnosti Delavcem tržiške tovarne Eurogroup, katerim se bo 11. marca iztekla dopolnilna blagajna, preti mobilnost. Včeraj je na sedežu zveze industrial-cev v Gorici potekal sestanek med predstavniki obrata in sindikati kovinarjev, na katerem je stečajni upravitelj Franco Imperato povedal, da se bo odpustitvi osemdesetih delavcev težko izogniti. Sindikati so znova poudarili, da zahtevajo podaljšanje socialnih blažilcev, kar bi želela doseči tudi družba Eurogroup, zavod INPS pa ima pomisleke zaradi likvidnostnih težav podjetja. Predstavniki obrata so povedali, da trenutno nimajo novic o odkupu tržiške tovarne, začeli pa so pogajanje z bančnimi zavodi. »Če bi se to pozitivno izteklo, bi morda lahko dosegli dodelitev izredne dopolnilne blagajne,« je povedal predstavnik sindikata FIOM Fabio Baldassi. Zveza industrialcev, sindikati in podjetje so vsekakor sklenili, da bodo pri zavodu INPS preverili možnost podaljšanja redne dopolnilne blagajne. Ponovno se bodo sestali 2. februarja. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. januarja 2011 15 GORICA - Karlo Devetak o izobraževanju in trgu dela Znanje včasih še ni dovolj V slovenskih društvih in ustanovah mladi pridobijo dragocene izkušnje V soboto, 12. februarja, bo zapadel rok za vpis na slovenske višje srednje šole v Gorici. Bodoči dijaki so o slovenski višješolski ponudbi že dobili veliko informacij, izbira pa za mnoge kljub temu ne bo enostavna. Čeprav ne gre za nepreklicno odločitev, odigrava lahko tudi višješolski študij pomembno vlogo v poklicni prihodnosti posameznika. O pomenu izobraževanja in spremembah, do katerih prihaja na trgu dela, smo se pogovorili s predsednikom Slovenskega goriškega gospodarskega združenja in podpredsednikom Čedajske banke Karlom Devetakom. Učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol se v teh dneh odločajo o nadaljnjem študiju in bodoči poklicni poti. Kaj morajo upoštevati pri tej izbiri? V tem obdobju, ko se veča število brezposelnih in ko ni jasno, kako se bomo skobacali iz gospodarske krize, je zelo težko dajati prepričljive odgovore. Analize kažejo, da se bo še naprej večalo število zaposlenih na področju storitvenih dejavnosti na račun proizvodnje. Vendar tudi brez proizvodnje si težko zamislimo, da bo lahko evropsko gospodarstvo uspešno. Mladi, ki se letos odločajo o nadaljevanju študija, morajo vedeti, da se bodo čez deset let verjetno znašli na drugačnem trgu dela. Zato morajo skrbeti, da si pridobijo čim več splošnega znanja. Dobro morajo obvladati jezike, krepiti morajo svoje sposobnosti logičnega razmišljanja in še posebej si pridobiti dobre študijske navade, ker jih bodo uporabljali vse življenje. Svoje znanje bodo morali stalno nadgrajevati. Kakšen je današnji trg dela na Goriškem in katere so njegove zahteve? Trg dela je tudi na Goriškem zelo zahteven in nič ne kaže, da se bo v doglednem času kaj spremenilo na bolje. Mladi se težko prebijejo do stalnega delovnega mesta samo s strokovnim znanjem, ki relativno hitro zastari. Daniel Goleman, ki je prvi začel poudarjati pomen emotivne inteligence, na primer pravi, da delodajalci pri izbiri novih sodelavcev dvakrat bolj upoštevajo tovrstne sposobnosti kot pa strokovno znanje. V tem okviru je mišljena predvsem širša sposobnost dela s sodelavci, klienti in z drugimi osebami nasploh. Prav zaradi tega bi si upal mladim svetovati, naj v večji meri izkoriščajo Karlo Devetak bumbaca GORICA Danes odprta vrata višješolskega centra Danes od 18. do 20. ure bodo učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovim staršem odprli vrata slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini 14 v Gorici. Ogledali si bodo lahko oba višješolska pola: poklicno tehnični pol, ki obsega poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois ter industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega, in pa licejski pol, ki ga sestavljajo humanistični licej Simon Gregorčič (ekonomsko družbena opcija), znanstveni licej Simon Gregorčič (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Primož Trubar. Profesorji bodo predstavili študij, na razpolago bodo tudi za individualne pogovore. odlične priložnosti, ki jih nudi manjšina. Z delovanjem znotraj naše skupnosti, še posebej takrat, ko si mladi prevzemajo odgovornosti v okviru slovenskih društev in ustanov, si lahko pridobijo izkušnje, ki jih bodo lahko kasneje izkoristili. Katerih poklicnih figur primanjkuje in kateri poklici niso več aktualni? Težko je napovedati, kakšni bodo pogoji v prihodnjih letih. Nove niše, ki se danes odpirajo na trgu dela, se tudi zelo hitro zapolnijo z iskalci zaposlitve. V naši deželi imamo namreč zelo dober sistem poklicnega usposabljanja, v katerega sodi tudi naš Ad formandum. V večji meri bi morali mladi, tudi tisti, ki so končali višjo srednjo šolo, slediti novostim, ki jih ponujajo tovrstni zavodi. Študije namreč napovedujejo, da bomo v naslednjih letih dobili vrsto novih poklicev, ki jih trenutno še ne poznamo. Zato ni nič čudnega, če se bo od mladih zahtevalo, naj si sami izmislijo svoj poklic in postanejo sami svoji gospodarji. Nudijo slovenske višje šole v Gorici dovolj izbire? Katere so prednosti oz. šibkosti slovenskih šol? Mislim, da je ponudba slovenskih višješolskih smeri, ob upoštevanju zavoda Ad formandum, dovolj široka. Težko bi odgovoril na drugo vprašanje, vsekakor sem prepričan, da lahko naštejemo več prednosti kot šibkosti. Ali lahko danes upravičeno govorimo o čezmejnem trgu dela? So za slovenske dijake priložnosti tudi na drugi strani meje? Po mojem ne gre več za čezmejni trg dela, temveč za nekaj širšega. Ne vem, ali trenutno razpolagamo s podatki o tem, koliko goriških Slovencev je zaposlenih po svetu. Po mojih ocenah jih je kar precej in verjetno se bo to število v prihodnosti še povišalo. Za našo skupnost postaja vedno bolj pereče vprašanje, kako ta tok zajeziti oz. kako nuditi naši mladini večje število priložnosti v domačih krajih. Je nadaljevanje študija na univerzi nujen korak? Verjetno ne. Tako ali drugače moramo biti pripravljeni, da se bomo stalno izobraževali. Opravljen univerzitetni študij sploh več ne jamči delovnega mesta. GORICA - Milojka Nanut razstavlja v galeriji Ars Portreti z dušo Upodablja osebe, ki imajo opraviti z glasbo - »Vidi se, da slikarka človeka pozna« Od 18. januarja so v galeriji Ars na Travniku na ogled dela Milojke Nanut. »Za to razstavo smo združili moči,« je v uvodnem pozdravu povedal Jurij Paljk, saj sta res dobro obiskani dogodek priredila društvo Ars in Kulturni center Lojze Bratuž. Slikarka, ki živi in ustvarja v Opatiji in Ljubljani, je diplomirala na Visoki šoli za ri- sanje in slikanje - Visoki strokovni šoli v Ljubljani, kjer je bil njen mentor Darko Slavec. Po glasbenem utrinku, ki ga je navzočim poklonil mali čelist Jurij Lavrenčič ob klavirski spremljavi očeta Hilarija, je Tatjana Pregl Kobe poudarila, da gre za dobre slike, ki so nekaj posebnega. Milojka Nanut se je začela ukvarjati s slikarstvom pred približno pet- Milojka Nanut ob Juriju Paljku na odprtju razstave bumbaca najstimi leti, odlično je sklenila študij. Leta 2001 je imela v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu prvo veliko samostojno razstavo. Umetnostna kritičarka je povedala, da je bil tedaj zanjo velik izziv priti na umetničin dom, saj je tam našla »naboj, ki me še vedno preseneča«. Žive, polne barve izhajajo iz njene mladosti. Svoj prostor je slikarka našla v glasbenem svetu in v svetu portretov. »Imela je zelo težko diplomsko nalogo - avtoportret,« naredila jih je kar petnajst, v katere je ujela svojo dušo in osebo. Že med študijem je veliko portretirala; ker je potrebovala nekoga, ki bi zanjo poziral, je izbrala moža, dirigenta Antona Nanuta. Na njeni prvi razstavi je bilo ra-zobešenih več kot 40 njegovih portretov, »deset najboljših je danes tu med nami«. Barve Milojke Nanut so pogumne, izzivalne, »težko med sabo tekmujejo«, osebe so ujete v pravem trenutku, kompozicije so slikarsko popolno ujete. Na ogled so tudi portreti drugih glasbenikov, skladateljev, otrok in drugih oseb, ki imajo opraviti z glasbo. Vidi se, da slikarka človeka pozna, saj je za tako slikanje nujen trenutek, stik, dvogovor s portretirancem. Milojka Nanut se je zahvalila organizatorjem razstave in izrazila zadovoljstvo nad dogodkom in številno prisotnostjo gostov. Jurij Paljk, ki je sklenil večer in na kratko spregovoril tudi za italijanske udeležence, je pozdravil prisotnega dirigenta Antona Nanuta. V čast nam je, je povedal, da bo veliki glasbenik, ki ga imamo za Goričana, letos - poleg Tržačana Miroslava Košute - prejel veliko Prešernovo nagrado. GORICA - Goran Vojnovic v mediateki Po »Piran Piranu« zakaj ne tudi film »Gorizia Gorica«? Goran Vojnovic (desno) in občinstvo (spodaj) v mediateki bumbaca V za Gorico neobičajno sodobni in obširni mediateki na Travniku se je v sredo pod večer zbralo okrog 40 poslušalcev na predstavitvi, posvečeni večsmernemu ustvarjalcu Goranu Vojnovicu. Za razliko od marsikatere druge priložnosti je srednja starost prisotnih bila okrog 30 let in prevladoval je ženski spol, kar je dokaj neobičajno. Pogovor, ki ga je začela in vodila Ma-tejka Grgič, direktorica Slovika - glavne od števinih ustanov, ki so pobudo pripravile -, se je usmeril v dve glavni Vojnovice-vi stvaritvi: v knjigo »Čefurji raus« in film »Piran Pirano«. Glede opredelitve »slovenski kulturni fenomen« je avtor oporekal verodostojnost tretjemu delu izraza, ker se enostavno ne čuti fenomen. Kvečjemu je fenomen knjiga zaradi prodaje in zaradi uporabljenega jezika. Založnik, prodajalci in avtor so zadovoljni kljub raznolikim kritikam, ki gredo od sla-vospevov do oporekanja; mnogo tega je obarvanega s političnimi izhodišči strankarsko razdvojene Slovenije. Slednje še bolj velja za filmski proizvod »Piran Pi- Nov šolski pol v Gorici Kmetijski zavod Brignoli iz Gradišča, zavod za geometre Pacassi iz Gorice in tehnični zavod Einaudi iz Tržiča bodo po novem združeni pod eno samo ravnateljstvo. To je glavna novost, ki jo predvideva načrt reorganizacije višješolskega sistema goriške pokrajine, ki ga je včeraj na predlog odbornika Roberta Molinara odobril tudi deželni odbor Furlanije-Julijske krajine. Načrt predvideva ohranitev današnje slike višješolskega sistema z izjemo ustanovitve novega pola, ki bo združeval zavode Brignoli, Pacassi in Einaudi. Te tri šolske smeri bodo vsekakor še naprej delovale na svojih sedežih, skupno ravnateljstvo pa bo na zavodu Brignoli v Gradišču. Načrt predvideva tudi ohranitev tehničnega in licejskega pola slovenskih višjih srednjih šol v Gorici ter šestih smeri, ki delujejo v Ulici Puccini. rano«, ki na široko zadovoljuje gledalce neopredeljenih pogledov in brez zgodovinsko nabranih psiholoških plasti, manj pa vse tiste - ne glede na ideološke opredelitve -, ki so pričakovali bolj dokumentarec kot izpovedno delo. Ogled napovednika filma, ki je trajal pač nekaj minut in je posredoval usodi dveh ostarelih moških, ki se srečata v istem stanovanju na Obali - eden se je pred desetletji odselil, drugi pa priselil -, napeljuje obmejno obarvanega gledalca, bolje povedano opazovalca, na željo, da bi nekaj podobnega gledal v zrcalno obratnih razmerjih v okviru filmskega dela z naslovom »Gorizia Gorica«. »Piran Pirano« pripoveduje o spominih na dogajanja v letih 1945-1947, »Gorizia Gorica« pa bi poleg tistega obdobja še bolj merodajno lahko pripovedoval o podobnih usodah, če že ne enakih, povezanih z množičnim odseljevanjem z Goriškega v drugem in tretjem desetletju prejšnjega stoletja. Sicer pa se je zanimanje voditeljice večera in med kasnejšimi posegi prisotnih poslušalcev precej osredotočilo v uporabo jezika v knjigi »Čefurji raus«. Gre za ljubljanski slang, omejen na mestni okoliš Fužine, ki ga pisec dobro pozna, saj je v njem preživel nekaj otroških in vsa najstniška leta. Tam uporabljeno govorico je prenesel v pripovedno delo brez predsodkov in teoretično jezikovnih vprašanj o čistosti jezika. Jezik je pač živa pojavnost, sedaj piše in tudi v bodoče bo pisal mnenj-ske članke v izbranem jeziku, a pri prikazovanju fužinskih stvarnosti ni mogel drugače kot to, da je uporabil tamkajšnjo sočno mešanico. Pripovedovanje je na ta način verodostojnejše, sicer pa se avtorju zdi tudi škoda, če bi se odrekel bogatim besednim zvezam in metaforam, ki jih ljudje uporabljajo izven slovničnih kalupov. Na posebej postavljeno vprašanje o razlikah med pisanjem knjige in oblikovanjem filma je Goran Vojnovic pojasnil, da je pri pisanju knjige bil povsem sam s svojimi misli in čustvovanji pred računalnikom, pri izdelavi filma pa je nasprotno sodelovalo, se vključevalo, svetovalo in vplivalo na desetine oseb; šlo je za pravo »pustolovščino«. (ar) 16 Petek, 21. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Trijezični festival Komigo s šestimi predstavami Pod eno streho vsa komična gledališča Z racionalizacijo boljša ponudba in nižji stroški - Za začetek Boris Kobal S komedijo »Poslednji termina(I)tor« se bo 1. februarja v goriškem Kulturnem domu začel osmi trijezični festival komičnega gledališča Komigo. Festival, ki bo letos ponudil šest predstav, po mnenju organizatorjev nima primerjave v Italiji in Sloveniji, saj se edini izraža v italijanščini, furlanščini in slovenščini, ki se jim bosta v eni izmed komedij pridružili še nemščina in turščina. Da je prireditev vraščena v goriški prostor, dokazuje dober obisk, pa tudi ambicija organizatorjev, da bi pod streho enega samega festi-vaIa združiIi vse nize komičnega gIedaIišča, ki potekajo v Gorici. Takšen kakovostni skok je včeraj napovedaI ravnateIj KuIturnega doma, Igor KomeI, na predstavitvi Ietošnjega programa, ki je prvič potekala na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. »Fundaciji se zahvaIjujemo za pomoč, saj od začetka stoji festivaIu ob strani. Skupaj smo si zadaIi ciIj, da bomo že od prihodnjega Ieta skušaIi uresničiti en sam festi-vaI komičnega gIedaIišča, ki bo zaobjeI vso Goriško, pIod sodeIovanja vseh, ki se s tem ukvarjajo, začenši z združenjem Terzo Teatro, s katerim že sodeIujemo,« je dejaI Ko-mel. Pritrdil mu je Giuseppe Bragaglia, generaIni tajnik fundacije, ki je obIjubiI še nadaljnjo podporo trijezičnemu festivalu: »Fe-stivaI govori v treh jezikih in je zato sinteza kuIture goriškega teritorija. GIede na to, da je javnega denarja za vse manj - to veIja tu- di za našo fundacijo, ki je odvisna od finančnih trgov -, je racionaIizacija kuIturne ponudbe obvezna pot. Če bomo povezali organizatorje gIedaIiških prireditev, bomo na en mah izboIjšaIi ponudbo in zmanjšaIi stroške.« Odbornik Marko Marinčič, ki se je predstavitve udeIežiI v imenu pokrajinske uprave, je pripomnil: »V času krize posme-jati se ne bo škodiIo, še posebno, če je komična vsebina predstave inteIigentna in spodbuja k razmisIeku.« PoudariI je še, da Ko-migo omogoča srečevanje Goričanov različnih narodnosti: »SIovenski gIedaIci že obiskujejo furIanske predstave in FurIani sIo-venske.« Z letošnjim programom bodo ovred-notiIi mIajše igraIce iz našega prostora in ob njih še nekatere protagoniste odrov, ki so z našim prostorom povezani, a so se uveIjavi-li tudi širše, kot sta Boris Kobal in Gianfranco SaIetta, je povedaI KomeI in nagIasiI gostovanje Teatra 55 iz Slovenije z Brankom Buri-čem Burom v eni izmed nosilnih vlog in dramo v sedmih slikah »Zala«, ki se ob slovenščini izraža še v nemškem in turškem jeziku; v Gorico jo bodo pripeljali po zaslugi navezovanja novih stikov s Celovcem, kar govori o tem, da je Komigo povečal svoj domet. KomeI je še navedeI, da so že zbraIi preko sto abonentov, pričakujejo jih še vsaj enkrat to-Iiko, za abonmajsko ponudbo šestih predstav pa je treba odšteti 50 evrov: »Festival smo - Včerajšnja predstavitev na sedežu Fundacije Goriške hranilnice bumbaca naj se tako izrazim - "prisiljeni" organizirati, saj je povpraševanje veIiko. Zavedamo se krize, zato pa ohranjamo nizko ceno abonmaja.« Letošnji Komigo bo ponudil tri predstave v sIovenskem jeziku: ob »PosIednjem termina(I)torju« (1. februarja) z Borisom Ko-baIom in Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem v produkciji Gledališča Koper še »Čas za spermembo« (12. aprila) Teatra 55 iz Ljubljane in »Sezono naročenih umorov« (12. maja) T.I.P. Teatra, ravno tako iz LjubIjane. Za predstavo v italijanskem tržaškem narečju z naslovom »I Titoli delTImperatore» (16. februarja) stojita ustanova Gorizia SpettacoIi in dramska skupina Gianfranca SaIette, Gruppo teatraIe per iI diaIetto, medtem ko bo recital v italijanskem jeziku »Tutto Cecc-helin in 90'« (1. aprila) uprizorila tržaška gle-daIiška skupina Compagnia dei giovani -F.I.T.A. Kot že omenjeno, letošnja posebnost bo trijezična drama »Zala« (18. marca) v postavitvi Teatra Trotamora iz Šentjakoba v Ro-žu. Vse predstave bodo uprizorjene v Kulturnem domu z začetkom ob 20.30; tam poteka tudi vpis abonmajev. FestivaI prirejata KuIturni dom in zadruga Maja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, združenjem Terzo Teatro in deželo FJK. Računajo na to, da bodo prej aIi sIej privabiIi še goriško občino. GORICA - V centru Lojze Bratuž trinajsti niz veseloiger Vrača se iskrivi smeh V nedeljo start s komedijo »Harvey« v postavitvi dramske družine SKPD F.B. Sedej - Premiera bo jutri v Števerjanu Branko Marušič foto k.m. NOVA GORICA - Z novim letom Raziskovalna m • • v postaja ni več v Marušičevih rokah Konec lanskega leta se je z mesta vodje novogoriške Raziskovalne postaje Znan-stvenoraziskovaInega centra SIovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) uradno posIoviI zgodovinar Branko Maru-šič in vodenje postaje predal v roke sodelavke Danile Zuljan Kumar. »Še vedno bom so-deIovaI z raziskovaIno postajo, tukaj me še čaka pisaIna miza. DokIer bo šIo, bo šIo,« skromno pove Marušič, ki je pokIicno pot na Goriškem začeI kot kustos v Goriškem muzeju, nato je bil njegov dolgoletni ravna-teIj, na RaziskovaIno postajo ZRC SAZU pa je prišel ob njeni ustanovitvi leta 1987. »Ustanovitev znanstveno raziskovalne postaje ZRC SAZU je bila dolgoletna želja slovenskih ustanov že iz časa po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. Da bi da ta prostor, poIeg knjižnice, arhiva in muzeja, do-biI raziskovaIno ustanovo zIasti zato, ker gre za mejno območje, stičišče sIovanskega in romanskega sveta in zato ker je za ostro mejo živeIa sIovenska etnična skupnost v Ita-Iiji. Po doIgotrajnih poskusih se je rodiIa šele 1987, v začetku sem bil edini zaposlen,« se začetkov novogoriške raziskovalne postaje spominja Branko Marušič, ki je istega Ieta tudi doktoriraI. »DoIgo časa sem biI sam, dokler se ni leta 2004 ta raziskovalna ustanova oplemenitila še s prihodom sodelavcev s področja jezikoslovja, etnografije in zgodovine. Takrat je bila to prva filiala na terenu, danes sta podobni ustanovi še v Prekmur-ju in Mariboru. MisIim, da je novogoriška znanstvena postaja opraviIa svojo naIogo. DobiIi smo neke vrste arhiv zapuščine Henrika Tume, objavili vrsto samostojnih pubIikacij in znanstvenih razprav. MisIim, da je biIo deIo dobro opravIjeno in žeIim tudi, da bi raziskovaIci, ki bodo sIediIi, z njim na-daIjevaIi in dodaIi nove prvine, saj ima vsak čas nove prvine in nove pogIede,« dodaja Marušič, ki je dosIej za svoje deIo prejeI tudi števiIne nagrade in priznanja, med njimi VaIvasorjevo nagrado Ieta 1983 za deIo na muzejskem področju, nagrado Franceta Bevka novogoriške občine leta 1985 in naziv častni čIan ZRC SAZU Ieta 2003 za posebne zasIuge na področju sIovenskega zgodovinopisja, predvsem pa tudi za neprestano vzdrževanje stikov s sosednjim ita-Iijanskim in furIanskim prostorom. Marušič sicer veIja za enega najboIj vsestranskih slovenskih zgodovinarjev in za specialista za 19. stoletje, toda njegova znanstvena bibIiografija obsega deIa od srednjega veka do najnovejše dobe, skupno več kot 500 bibIiografskih enot. VeIiko se je ukvar-jaI s Tumo in pisaI o sIovenskih narodnih bu-diteIjih, Primorcem pa skozi števiIna deIa pri-bIižaI Iastno zgodovino. Katja Munih Zveza slovenske katoliške prosvete in Kulturni center Lojze Bratuž prirejata tudi letos niz veseloiger ljubiteljskih odrov z naslovom »Iskrivi smeh na ustih vseh«. Letošnja izvedba bo trinajsta po vrsti. Na oder centra Bratuž bo v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri prva stopila dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z novo igro, in sicer s fantazijsko komedijo »Harvey« ameriške pisateljice Mary Chase, ki je zanjo prejela znamenito Pulitzer-jevo nagrado. Števerjanske igralce je tudi tokrat vodil režiser Franko Žerjal, za prevod je poskrbel France Zupan. Premiera bo jutri, 22. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. V četrtek, 3. februarja, ob 20. uri bo nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ga že vrsto let razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta iz Trsta. V sekciji otroških skupin bodo nagrajeni Mala dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana za igro »Spomladanska pravljica« Vojana Tihomira Arharja v režiji Kristine Corsi in za igro »Miklavž prihaja!« Jelka Grižičiča v režiji Kristine Cor-si, Stefanie Beretta in Lize Terčič; otroška skupina SKD Hrast iz Doberdoba za igro Marie Clare Machado »Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna« v režiji Jasmin Podver-šič; Otroški pevski zbor PD Vrh Sv. Mihaela za igro »Božična misel« po besedilu in v režiji Tatjane Devetak, Tjaše Devetak in Karen Ulian. Med mladinskimi skupinami bodo nagrajeni Mladinski dramski odsek PD Štandrež za igro »Veter in Verica« Borisa Atanaskoviča v režiji Ane Facchini (mentorica Daniela Puja); Mladinski zbor Rupa-Peč z igro »Miklavž vespista« (besedilo in režija Martina Gereon); učenci 2.B razreda nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice z igro »Cesarjeva nova oblačila«, besedilo je skupinsko delo učencev, za režijo je poskrbel Božidar Tabaj, in O' Klapa bir-manci duhovnije Sv. Ivana iz Gorice z igro »Pokaži, kaj znaš« v režiji Franka Žerjala. V sekciji dramskih skupin bo priznanje prejel Dramski odsek PD Štandrež za igro Novaka Novaka »Gugalnik« v režiji Jožeta Hrovata in za enodejanko »Interesantno ..., a ne gre« (besedilo in režija Božidar Tabaj in Majda Zavadlav). Po nagrajevanju bo nastopil Mladinski dramski odsek PD Štan-drež s predstavo »Veter in Verica«; igrajo Alice Stecchina, Tamara Lupin, Jana Tabaj, Karol Paulin in Juri Faggiani. Gledališki niz »Iskrivi smeh na ustih vseh« bo v nedeljo, 13. februarja, sklenila štandreška dramska skupina s komedijo »Zbeži od žene« angleškega dramaturga Raya Cooneya v režiji Jožeta Hrovata; Coo-ney je začel gledališko kariero kot igralec leta 1946, šele po letu 1956 pa je začel pisati dramska besedila. Premiera bo v soboto, 29. januarja, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu, kjer bo dan kasneje ob 17. uri sledila ponovitev. Vse nedeljske predstave v omenjenem nizu bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž z začetkom ob 17. uri. GORICA-ŠEMPETER - Ob 27. januarju Niz pobud v spomin na žrtve holokavsta V Gorici in Šempetru bodo v teh dneh z vrsto kuIturnih dogodkov obeIe-žiIi 27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na sporedu so predstavitve knjig, razstava, gIedaIiška igra, predavanja in vodeni ogIedi, ki bodo posvečeni razmišljanju o grozotah rasizma in judovski dediščini. Prva pobuda bo na vrsti v Šempetru. Drevi ob 18. uri bosta v Coroninije-vem dvorcu odprtje razstave z nasIovom Po sIedeh judovske dediščine na SIoven-skem in predavanje dr. Marjana Toša, v. d. direktorja Sinagoge Maribor »SIoven-ski Judje - med pozabo in spominom«. Dvojni dogodek bo uvod v dogajanje na Slovenskem in osrednja prireditev na Goriškem ob obeIežitvi mednarodnega dneva spomina. Razstava v Coroninijevem dvorcu, ki jo bo na odprtju v petek predstavil njen avtor Janez Premk, bo na ogled do 1. februarja. Za oglede z vodstvom se je potrebno predhodno dogovoriti z mag. Renatom Podbersičem iz Zgodovinskega društva za severno Primorsko, na tel. 00386 (0) 41 871 645. Petkovo odprtje razstave bo prvi iz niza treh dogodkov na Goriškem, posvečenih dnevu spomina na žrtve hoIokavsta. V nedeIjo ob 15. uri sledi ogled sinagoge v Gorici in muzeja nekdanjega judovskega geta, 28. januarja pa bo ob 18. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici znova voden ogIed razstave in predavanje Renata Podberšiča na temo Preganjanje Judov na Goriškem med hoIokavstom. V Gorici bo pokrajinski odbor za promocijo vrednot odporništva in ustave 26. januarja priredil predstavitev knjige »Sotto un cielo di stelle. Educazione, bambini e resilienza«, ki bo ob 18. uri na pokrajini. V goriški sinagogi bo 27. januarja ob 11.30 odprtje razstave »Viaggio neIIa Shoah - La PoIonia neIIa SoIuzione finale«, istega dne ob 18. uri pa bo v dvorani pokrajinskega sveta predstavitev knjige »Testimoni deIIa Shoah«. 31. januarja bo v goriškem KuIturnem domu ob 10.30 nastopila igralka Marta Cuscuna z igro »E' bello vivere liberi!«. (km, red) NOVA IZVESTJA Duhovna kriza goriškega izdajateljstva NasIovnica Ietošnjih Izvestij novogo-riške RaziskovaIne postaje ZRC SAZU je posvečena stoti obIetnici izida znanstvene revije Veda, ki je začeIa izhajati v Gorici Ieta 1911. Izvestja nadaIjujejo tako s svojo sedem Iet trajajočo tradicijo, toIiko časa tudi izhajajo, da nasIovnico posvetijo kaki pomembni obIetnici in na njej objavijo tudi ustrezen dokument. Veda je biI dvomesečnik za znanost in kuIturo, tiskaIa pa jo je Goriška tiskarna Andreja Gabrščka. »Sicer pa naših Izvestij ne izdajamo kot revijo, gre boIj za poročiIo o deIu novogori-ške raziskovaIne postaje, kar boIj zanima inštitute, občine ... Zanje se sicer zanima tudi deI javnosti,« pojasnjuje DaniIa ZuIjan Kumar. »Z njimi ne žeIimo konkurirati Goriškemu Ietniku,« dopoInjuje Branko Marušič, »menim pa, da se Goriška, kar se tiče izdajanja tovrstnih pubIikacij, trenutno nahaja v neki krizi, pa ne toIiko finančni, boIj "duhovni". Ravno zato opozarjam na stoto obIe-tnico izida prve števiIke Vede. Takrat je biIa Gorica izjemen izdajateIjski center, takoj za LjubIjano.« Zametki goriškega izdajateIjstva segajo v sredino 19. stoletja, vendar to ni bi-Io trajno gibanje. ŠeIe ob koncu 19. stoIetja, ko začne Andrej Gabršček v Gorici, poleg izdajanja časopisov Soča, Primorec, izdajati tudi druge publikacije, dobi Gorica pomembno mesto v slovenskem založniškem svetu, poudarja Marušič. »Gabršček se je osredoto-čaI na izdajanje Iiterature sIovanskih narodov - izdal je preko 300 prevodov iz slovanske književnosti, kar je izjemen dosežek. Gorica bi takrat morda Iahko postaIa most med sIovensko in itaIijansko kuIturo, vendar spričo takratnih pogojev in narodnostnih bojev, itaIijanskega iredentizma, to ni biIo mogoče. Goriški SIovenci so videIi večjo oporo v sIovanskem svetu in propagiraIi tiste ideje, Ii-teraturo. Zelo se je zlasti na Goriškem takrat utrjevaIa sIovanska miseI, ki je biIa takrat ze-Io živa, kot protiutež težnjam itaIijanske državne poIitike, ki je stremeIa, da bi združiIa še vse kraje, ki so biIi naseIjeni z itaIijanskim prebivalstvom, četudi niso bili v večini,« pojasnjuje Marušič. Izhajanje Vede je po štirih letih prekiniIa prva svetovna vojna. PoIeg tega pa Izvestje na zadnji strani ovitka opozarja še na revijo Naši zapiski, ki se je leta 1911 iz Kranja »preselila« v Gorico. Letošnje Izvestje, ki je izšIo v 200 izvodih, uvodni deI torej posveča Vedi, preostali del pa obsega sedem člankov sodelavcev raziskovaIne postaje. Neva Makuc se je posvetila izvoru Slovanov v imaginariju fur-Ianskega višjega sIoja, Tanja MarteIanc je pre-učiIa vIogo družine Attems na Goriškem in širše, Branko Marušič je osvetIiI deIo duhovnika in publicista Marka Valesa, Petra Ko-Ienc piše o knjižnici Marije Tuma, ŠpeIa Le-dinek Lozej se je posvetiIa obnovi bivaIišč v Spodnji Vipavski dolini v času zavezniške vojaške uprave v coni A JuIijske krajine, Jasna Fakin Bajec je obravnavaIa trajnostni razvoj kraške pokrajine na razpotju med poIitični-mi obljubami, željami Kraševcev in izzivi sodobne družbe, DaniIa ZuIjan Kumar pa se je posvetiIa privzetemu besedju v Ieksiki pomenskih polj polje, vrt in sadovnjak v govoru Medane. V Izvestjih so prvič dodana še poroči-Ia o vsebini humanističnih in družbosIovnih revij v FurIaniji-JuIijski krajini in poročiIo o delu novogoriške raziskovalne postaje, kar bo v bodoče postala stalnica. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 21. januarja 2011 17 DOL-POLJANE - Športno-kulturno društvo Kras ima odbor in novo predsednico Športno-kulturno društvo Kras Dol-Poljane ima novo vodstvo. V torek si je namreč porazdelilo funkcije deset odbornikov, ki so jih vaščani izvolili v nov društveni odbor prejšnji petek. Nova predsednica je tako postala Katiusa Kosic, podpredsednik je Fabio Vizintin, tajnica Vanda Vizintin, podtajnica Martina Croselli, blagajnik Walter Gorkic in hišnica Bernarda Kofol. Članici nadzornega odbora sta Sabrina Leghissa in Alenka Metlika, njegov predsednik pa Franco Peric. Novi društveni odborniki nameravajo poživiti kulturno življenje v vasi, to pa jim omogočajo tudi pred kratkim urejeni prostori na Palkišču. Za prihodnje mesece tako načrtujejo nove pobude, v katere želijo vključiti čim več domačinov. Kot prvo bodo priredili Prešernovo proslavo, potem ko so zadnjo pobudo ob dnevu slovenske kulture v Dolu izpeljali pred nekaj leti. Točen datum bodo določili in sporočili v prihodnjih dneh. Odborniki so med torkovo sejo odločili, da se bodo v prihodnjih tednih angažirali za zbiranje društvenih članarin. Zaradi pomanjkanja prostorov je bilo delovanje društva v zadnjih letih skromno, zaradi tega pa so se znašli tudi brez finančnih sredstev. Z dohodkom od članarin želijo vsaj deloma napolniti društveno blagajno, seveda pa nameravajo zbrana sredstva vložiti v obnovo društvene dejavnosti. Društvene izkaznice bodo prodajali vsi društveni odborniki, ki nameravajo v prihodnjih dneh natisniti še nekaj izvodov društvenega koledarja za letošnje leto. Kdor bi želel dobiti izvod, Katiusa Kosic — se lahko tudi v tem primeru obrne na vse društvene odbornike, ki razmišljajo tudi o sodelovanju na kaki pustni po-vorki. To bi bila namreč priložnost za nova spoznanja in za zamenjavo idej za organizacijo novih pobud. Letos bo društvo Kras slavilo 60-letnico ustanovitve, ki jo želijo praznovati na čim lepši način. Priprave bodo zahtevale veliko truda in dela, vsekakor pa osrednjo prireditev nameravajo prirediti junija. Pri društvu že imajo nekaj idej in predlogov, vsekakor pa bo praznovanje priložnost, da skupaj z zadrugo Kras Dol-Poljane, ki je lastnica stavbe, tudi uradno odprejo prenovljene prostore, ki zaenkrat niso še povsem opremljeni. Ureditve je po drugi strani potrebna tudi zunanjost doma na Palkišču, zato pa pri društvu upajo, da bodo v prihodnjih mesecih z morebitnimi finančnimi podporami uspeli zaključiti z delom. Pri društvu razmišljajo tudi o organizaciji otroških uric; projekt bodo uresničili čim prej, čeprav morajo pred tem rešiti razne birokratske vozle, povezane z obnovo društvenega odbora. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 29. januarja ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Zerjala, ki bo v Sedejevem domu v Števerjanu v soboto, 22. januarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 26. januarja, ob 20.45 Mo-lierjev »Il malato immaginario«, stalno gledališče iz Bolzana; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 23. januarja, ob 16. uri »Alice nel paese delle meraviglie« (»SpazioGiovani«: za otroke med 3. in 10. letom starosti); informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 23. januarja ob 16. uri »Belle Bestie - Viaggio semiserio tra piccoli ani-mali« (»Piccolipalchi«: za otroke od 6. leta starosti); informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 21. januarja, ob 11. in ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« (Henrik Ibsen); predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Che bella giornata«; 16.00 - 22.00 »American Life«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.10 »La versione di Barney«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Alica v Čudežni deželi« (Filmski vrtiljak). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 3: 17.15 »Hereafter«; 19.50 -22.10 »Vallanzasca: Gli angeli del male«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 5: 17.30 »L'orso Yoghi«; 20.10 - 22.10 »Vi presento i nostri«. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v ponedeljek, 24. januarja, ob 20.15 nastopila madžarska pianista Jeno Jando in Karoly Mocsar; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. Premagal ga je spanec V noči med sredo in četrtkom je v Gradišču prišlo do prometne nesreče, ki k sreči ni imela hujših posledic. Tržičan se je s svojim avtomobilom znamke Opel frontera okrog enih ponoči peljal po Ulici Palmanova, nenadoma pa je zavozil in trčil v drog javne razsvetljave. Moški se ni poškodoval, zato ga rešilna služba ni prepeljala v bolnišnico. Na kraju so posredovali karabinjerji iz Gradišča, gasilci in tehniki družbe Iris. Po prvih ocenah je moški zavozil, ker ga je premagal spanec. Krvodajalci zborujejo V ponedeljek, 31. januarja, bo v dvorani Faidutti v Ločniku potekalo zborovanje goriške sekcije krvodajalskega združenja ADVS, na katerem bodo izglasovali novo vodstvo in odbor revizorjev. Zborovanje, na katerem vabijo predvsem mlade, se bo začelo ob 20.30. PixxelMusic se poslavlja Drevi ob bodo v galeriji Metropolitana v Ulici Leoni v Gorici odprli zadnjo razstavo, ki jo prirejajo v okviru letošnjega festivala PixxelMusic. Razstavo videoumetniških del »Ammostra no-stra. No future« bodo odprli ob 18.30. Razstavi za Kras 2014+ V okviru projekta goriške pokrajine Kras 2014+ bodo priredili tudi dve razstavi, ki bosta na ogled na sedežu Trži-škega kulturnega konzorcija. Prva bo posvečena fotografijam Giovannija Ci-vidinija in bo na ogled od 22. januarja, drugo pa bodo odprli 25. januarja. Predstavili bodo načrte, s katerimi so se arhitekti iz raznih držav prijavili na razpis Kras 2014+. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v soboto, 22. januarja, ob 21. uri koncert reggae skupine One Love Hi Powa. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, ki je posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 22. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Costantina Catene; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 28. januarja, ob 20.45 koncert dua Viozzi Guitar; informacije in rezervacije na lipizer@li-pizer.it in www.lipizer.it. 15 Osmice trebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri bodo v Dijaškem domu v Gorici psihologinje z družinsko sistemskim pristopom Antonella Celea, Valentina Ferluga, Jana Pečar in Roberta Sulčič vodile srečanje z naslovom »Življenjski ciklus družine«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. M Izleti SALOMON V RUPI je odprl osmico. Pohitite! Tel. 0481-882230. H Šolske vesti SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo v šolski center v Ul. Puccini 14 na Dan odprtih vrat poklicno tehničnega pola (šole Cankar, Zois in Vega) ter licejskega pola (šoli Gregorčič in Trubar) danes, 21. januarja, od 18. do 20. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Fran Erjavec v Štandrežu danes, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je po- Ü3 Obvestila S Poslovni oglasi GORIŠKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE skladiščnika/uradnika. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine. C.V. pošljite na uffpers.gori-zia@gmail.com KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valentinovanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki. Na račun 20 evrov; prijave na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481882183 (Dragica), 0481-390688 (Save-rij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra- štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in fi-latelije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina danes, 21. januarja, ob 19. uri srečanje v sklopu »Znanosti na krožniku« z naslovom »Prazgodovina na krožniku«. Gost večera bo arheolog Giuliano Bastiani, ki bo predaval o tem, kako in kaj je jedel pračlovek. Ob klepetu pokušnja kraških vin; informacije po tel. 333-4056800 ali na in-forogos@gmail.com. SLOVENSKA SKUPNOST prireja danes, 21. januarja, ob 19. uri tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 20.30 v Domu F. Močnik v Gorici. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja, ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo deželni svet zasedal v sredo, 26. januarja, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (Drevored 20. septembra 85). LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. SS Prireditve SKRD JEZERO DOBERDOB prireja pravljične popoldneve »Prauce z var-šta« v soboto, 22. januarja, ob 16. uri na sedežu društva. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o metuljčku Matičku. ZIMSKE ZGODBE: 22. januarja (Elena De Tullio »Tre castelli« Itala Calvina), 5. in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaže-ljena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v torek, 25. januarja, ob 20. uri v gradu Kromberk predavanje Antona Žabkarja z naslovom »Geostrateški položaj Slovenije v minulem stoletju in na začetku tretjega tisočletja«. SLOVIK prireja tretji seminar iz ciklusa »Poti razvoja in rasti« v torek, 25. januarja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. V gosteh bo Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije. Predavanje bo v slovenščini s simultanim prevajanjem v italijanščino. Mali oglasi NUDIM POMOČ osnovnošolcem in nižješolcem pri pisanju domačih nalog, na razpolago sem za varstvo otrok ali za pomoč ostarelim; tel. 340-0030154. PRODAJAM suha drva; tel. 335-293409. V SREDIŠČU DOBERDOBA prodajamo dvonadstropno obnovljeno hišo z vrtičkom in drvarnico; tel. 0481-78232. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Silvana Vetta vd. Settomini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Ferruccio Sgubin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Rosa Stasi vd. Caricasole (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Ugo Goss (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. PRIREDITVE 8 Petek, 21. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Prvi krog drugega dela evrolige Ljubljančani zmagali sredi Rima Lottomatica - Union Olimpija 63:64 (19:18, 35:33, 49:47) 64:63 Lottomatica: Smith 6, Washington 8 (2:3), Crosariol 6, Traore 7 (3:5), Datome 6, Djedovic 10 (2:2), Gordic 2, Dašic 18. Union Olimpija: Ilievski 8 (2:3), Gregory 19 (5:5), Jagodnik 8, Šermadini 2 (2:2), Pinkney 2, Markota 9 (5:6), Ožbolt 16 (5:5). Prosti meti: Lottomatica 7:10, Union Olimpija 19:21 Met za dve točki: Lottomatica 19:38, Union Olimpija 18:38. Met za tri točke: Lottomatica 6:18 (Dašic 4, Smith 2), Union Olimpija 3:18 (Jagodnik 2, Ožbolt). RIM - Košarkarji Uniona Olimpije so s srečno zmago v zadnjih sekundah začeli drugi del evrolige, nastope med šestnajstimi najboljšimi klubi v Evropi (Top 16). Dve pomembni točki, ki jih je z natančnim izvajanjem prostih metov v odločilnih trenutkih prinesel Kenny Gregory, sta velika spodbuda za ljubljanske košarkarje pred naslednjimi zahtevnimi preizkušnjami v skupini z Maccabijem in Barcelono. Že prvi polčas je pokazal, da nasproti stojita dve izenačeni moštvi, ki naj bi se po predvidevanjih borili za častni poziciji v skupini F. Čeprav so Ljubljančani dobro štartali, hitro povedli z 8:0, so jih Italijani sredi prve četrtine že ujeli in povedli (17:13). Vladimir Dašic je bil najnevarnejši pri Lottomatici z 12 točkami v prvih desetih minutah, medtem ko Union Olimpija ni imela razpoloženega posameznika, ki bi potegnil voz iz povprečja. Vseeno so Ljubljančani brez večjih težav držali priključek in tudi najvišje vodstvo Rimljanov v prvem polčasu - 25:20 - hitro izničili (27:27). Zeleno-beli niso blesteli niti v nadaljevanju. Še več, na začetku drugega polčasa so gostiteljem dovolili vodstvo s 40:33, saj štiri minute in pol niso dosegli koša. A sta se nato še pravočasno prebudila Goran Jagodnik in Sašo Ožbolt ter ob pomoči Kenny- Kenny Gregory (levo) je osem sekund pred koncem dosegel odločilne proste mete za Union Olimpijo ansa ja Gregoryja vrnila Union Olimpijo v igro (46:47). Navkljub številnim napakam, izgubljenim žogam in nepo-srečenim potezam so zeleno-beli ostali v igri za zmago vse do zadnjih sekund tekme, saj so najprej nadoknadili zaostanek 51:58 iz 35. minute (58:58), nato pa še 63:58, kolikor so imeli Italijani slabi dve minuti pred koncem. Odločilni so bili prosti meti. Najprej je dva zadel Damir Markota, nato pa štiri še Kenny Gregory, zadnja dva osem sekund pred iztekom. V zadnjem napadu je Nema-nja Gordic vrgel na koš, vendar premalo natančno. V naslednjem krogu v četrtek, 27. januarja, bo Union Olim-pija v Stožicah gostila evropskega prvaka Barcelono. TENIS Tesen poraz Blaža Kavčiča v Avstraliji MELBOURNE - Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Kavčič, ki si je skozi kvalifikacije uspešno priigral nastop na uvodnem grand slamu sezone, odprtem prvenstvu Avstralije, je v Melbournu izgubil v drugem krogu. Po več kot treh urah in pol igre ter petih nizih je zmago s 6:3, 6:1, 5:7, 4:6 in 6:1 slavil deseti nosilec Rus Mihail Južnji. Kavčiču je v Melbournu tokrat skoraj uspel preobrat, saj je po zaostanku z 0:2 v nizih dvoboj izenačil na 2:2. V odločilnem nizu je bil nato polfinalist minulega OP ZDA boljši. Španec Rafael Nadal in Belgijka Kim Clijsters pa sta nadaljevala niz gladkih zmag. Prvi nosilec Nadal je zlahka s 6:2, 6:1 in 6:1 izločil Američana Ryana Sweetinga, Clijstersova pa je vnovič pokazala svojo moč, ko je s 6:1 in 6:3 odpravila Španko Carlo Suarez Navarro. Nekdanja številka 1 Srbkinja Jelena Jankovic je postala največja poraženka dneva, saj jo je po vodstvu s 4:1 v prvem nizu na koncu izločila Kitajka Peng Shuai, ki je bila boljša s 7:6 (3) in 6:3. Z,agala je tudi Italijanka Flavia Pen-netta. S 6:2, 6:1 je odpravila Avstralko Ro-dionovo. Med moškimi je izpadel še zadnji Italijan. Andreasa Seppija je s 3:6, 2:6, 7:5, 6:3, 6:2 ugnal Francoz Tsonga. SMUČANJE Hud padec smukača na Streifu KITZBUHEL - Prireditelji prvega treninga smuka pred sobotno tekmo za svetovni pokal v Kitz-buhlu so morali včerajšnji trening prekiniti zaradi hudega padca avstrijskega reprezentanta Hansa Gruggerja. Devetindvajsetletnik je pri veliki hitrosti grdo padel po skoku na Mišnici in takoj izgubil zavest. Smu-kača so s helikopterjem odpeljali s Streifa. Prireditelji so trening nemudoma prekinili za več kot pol ure. Zdravniki v Innsbrucku so se odločili za urgentno operacijo, saj je smučar poleg poškodb prsnega koša utrpel tudi poškodbe možganov. Med prevozom v bolnišnico se Grugger ni odzival, je dejal predstavnik smučarske zveze Markus Aigner. Resnost poškodb bo vsekakor znana šele v naslednjih 24 urah. Kariero 29-letnega Gruggerja so sicer doslej močno zaznamovale poškodbe. Med letoma 1998 in 2009 si je kar štirikrat strgal kolenske vezi, leta 2005 pa si je izpahnil kolk. Kljub temu se Grugger lahko pohvali s štirimi zmagami - dvema smukaškima in dvema superveleslalomskima. Grugger je sicer že tretji tekmovalec, ki se je v zadnjih štirih letih huje poškodoval na progi Streif, znani po svojih nevarnih grbinah, zavojih in skokih. Leta 2008 je Američan Scott Macartney utrpel možgansko poškodbo ob padcu pri zadnjem skoku, leta 2009 pa je imel v podobni nesreči hude poškodbe možganov in pljuč Švicar Daniel Albrecht. Oba sta okrevala in se vrnila na tekme svetovnega pokala. (STA) KOLESARSTVO Na Touru največ sedem Slovencev PARIZ - Na letošnji dirki po Franciji (med 2. in 24. julijem) bo nastopilo 18 profesionalnih ekip in štiri francoske, ki so dobile posebno povabilo. Kot zanimivost velja omeniti, da na «touru» ne bo ekipe Geox-TMC, za katero nastopata Španec Carlos Sastre in Rus Denis Menčov. Sastre je na dirki po Franciji slavil leta 2008, Menčov pa je bil v minuli sezoni skupno tretji. Seznam ekip za Tour 2011: Omega Pharma-Lotto, Quickstep (Jan Tratnik), Saxo Bank Sungard, Euskaltel-Euskadi, Movistar, Ag2r La Mondiale, Sky Procycling, Lam-pre-Isd (Grega Bole, Simon Špilak), Liquigas-Cannondale (Kristijan Koren), Pro Team Astana (Gorazd Štangelj), Team Leopard-Trek, Ra-bobank, Vacansoleil-DCM (Borut Božič), Katjuša, BMC Racing team, HTC-Highroad, Team Garmin-Cervelo, Radioshack (Jani Brajko-vič), Cofidis, Europcar, Francaise des Jeux in Saur-Sojasun. ROKOMET - Na moškem rokometnem svetovnem prvenstvu na Švedskem je znanih vseh dvanajst reprezentanc, ki so se uvrstile v glavni del. Po štirih krogih so si nastop zagotovile Francija, Španija, Danska, Hrvaška, Srbija, Islandija, Madžarska, Norveška in Poljska, po včerajšnjem zadnjem krogu pa še Nemčija, Švedska in Argentina. V glavnem delu, ki se bo začel jutri bodo v skupini I igrale Francija, Španija, Nemčija, Islandija, Madžarska in Norveška, v skupini II pa Danska, Hrvaška, Srbija, Poljska, Argentina in Švedska. NOGOMET - Attilio Tesser, trener vodilne Novare »Letos je B-liga boljša« Nekdanji trener Triestine: »Če predsednik kluba nima dovolj denarja, mora to jasno povedati tudi navijačem« Triestina bo v tem krogu igrala šele v ponedeljek zvečer. Na Rocco bo prišla v goste vodilna Novara, ki jo trenira Attilio Tesser. Slednji je dve leti dokaj uspešno vodil tudi tržaškega drugoliga-ša, lani pa je Novaro popeljal v B-ligo z rekordnim izkupičkom točk. Moštvo iz Piemonta uspešno vodi tudi v tej sezoni, saj je bila Novara zimski prvak, v novem letu pa ponedeljkov nasprotnik Triestine ni še ujel pravega ritma, saj je v dveh tekmah zbral le točko. Kako pa se približujejo ponedeljkovi tekmi v taboru Novare? »Mirno, a hkrati prepričani, da nas čaka zelo zahtevna in nevarna tekma. Na srečo je okolje v Novari idealno; ni nobenega pravega pritiska, tako da se lahko na vsako tekmo pripraviš na najboljši način.« Glede na lestvico, je ponedeljkov favorit jasen, a v letu 2011 je bila Triestina uspešnejša. »Če se omejimo na številke je ta analiza pravilna, a verjetno je pri nas v Italiji značilno ravno to, da se vse preveč posvečamo številkam. Seveda se zavedamo, da v Trstu ne bo lahko. V posamičnem nastopu o zmagovalcu ne odločajo točke na lestvici. Odločilni so drugi faktorji, zlasti psihološki. Dolgoročno smo verjetno dokazali, da smo v igri manj nihali oziroma smo pokazali boljšo igro od marsikaterega nasprotnika. Koncentracija pa je bistvenega pomena.« V zadnjih tekmah ste imeli nekaj težav. »V soboto proti Padovi smo po mojem mnenju odlično igrali. Morali smo se zadovoljiti le s točko, ker se pač v nogometu dogaja, da ustvariš devet priložnosti in zadeneš le enkrat, ali pa jih ustvariš tri in dosežeš dva gola. Mislim, da bi na zadnjih dveh tekmah zaslužili kaj več kot točko, na nekaterih prejšnjih pa smo iztržili več od zasluženega. Ne smemo pa nikoli pozabiti, da smo novinci v ligi. Seveda bi lagali samim sebi, če bi še govorili, da ciljamo le na obstanek. Imamo druge ambicije, a ne smemo leteti previsoko. Mentaliteta mora ostati prava.« Začel se je povratni del, tako da ste lahko videl na delu vse ekipe. Kaj menite o B-ligi? »Primerjam to ligo s tisto, ki sem jo doživel v Trstu in Mantovi. Takrat je bila bolj kakovostna. Igrali smo proti Pa-lermu, Genoi, Fiorentini, Torinu. Zadnji dve leti se mi je zdelo, da se je srednja kakovost precej znižala, letos pa je viden Attilio Tesser je bil dve leti tudi trener Triestine ansa nov napredek, ki je posledica prisotnosti nekaj kakovostnih ekip, z Atalanto in Sieno na čelu.« Kaj pa menite o Triestini? »Dobro veste, da ne ocenjujem drugih ekip. Seveda sem navezan na Trst in Triestino, tako da ji zaželim, da se ji po ponedeljkovi tekmi »odpre« in se nato reši brez težav.« V svetu nogometa je vse več društev, ki zaradi finančnih težav med poletjem propadejo. Mislite, da je to naravna posledica negativnega ekonomskega trenda na državni ravni ali bi se število stečajnih postopkov lahko omejilo ? »Tudi v nogometu bi se morali za- vedati, da si enostavno ne moreš privoščiti porabiti več denarja, kot ga imaš na razpolago. Društvo mora imeti urejene račune. Zavedam se, da se nekdo odloči postati predsednik nogometnega društva bolj zaradi ljubezni do tega športa in do neke ekipe, kot pa iz ekonomskih razlogov. Predsednik pa mora biti v tem jasen. Če ne razpolaga z zadostnimi ekonomskimi sredstvi, mora navijačem jasno povedati: Poglejte, jaz lahko investiram maksimum to vsoto in niti evra več. A zavedam se, da takšne izjave negativno odmevajo med navijači, ki želijo, da ekipa, za katero navijajo, seže po vedno boljši uvrstitvi. In to je možno le z večjimi investicijami.« Predsednika Fife in Uefe Sepp Blatter in Michel Platini sta v zadnjih tednih prišla na dan s predlogom, da bi povsem na novo uredili nogometne koledarje. Po novem naj bi državna prvenstva igrali nekako od aprila do oktobra ali novembra, medtem ko bi svetovna in evropska preventva bila na sporedu februarja in marca. Se s to idejo strinjate? J»az sem glede takih predlogov vedno zelo »nazadnjaški«. Novosti me ponavadi ne prepričajo in niti s temi se ne strinjam. Zavedam se, da so koledarji prenatrpani, da je tekem preveč. A situacije ne rešiš tako, da igraš poleti. Znano je, kako naporna so bila v pretekosti nekatera svetovna prvenstva, lahko si le mislite, kaj bi bilo, ko bi morali v enakem obdobju igrati tako naporna prvenstva, kot so državna. Navsezadnje igralce plačujejo društva ... « (I.F.) DRŽAVNI POKAL - Osmina finala: Milan - Bari 3:0 (Ibrahimovic, Merkel in Robinho). Četrtfinalni pari (26.1.): Napoli - Inter, Juventus - Roma, Palermo - Parma (25.1.), Sampdoria - Milan. / ŠPORT Petek, 21. januarja 2011 19 JADRANJE - Zgoniški župan Sardoč podelil priznanja Čupini posadki Sivitz-Košuta/Farneti Mozaik London 2012 dobiva počasi obliko Pokrovitelj Motomarine jima bo nudil finančno pomoč - Dobila bosta novo jadrnico in jadra Želja vsakega športnika je nastop na olimpijskih igrah. Tega ne skrivata niti perspektivna Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki v sezoni, v kateri bosta lovila vstopnice za London 2012, že polagata prve kamenčke mozaika. Sem sodijo nedvomno tudi finančna sredstva, ki so za doseganje vrhunskih rezultatov neza-nemarljiva. Včeraj so na Občini Zgonik slavnostno jutro izkoristili, da so javnosti predstavili novega pokrovitelja, ki bo podpiral slovensko posadko. Podjetje Motomarine, ki proizvaja navtične izdelke, s sedežem v zgoniški občini, bo fantoma nudilo finančno pomoč: »Fanta sem spoznal letos na Barcolani in presenetila me je njuna zagrizenost, resnost in ponižnost. Zdi se mi, da si zaslužita podporo,« je odločitev pojasnil podjetnik Francesco Di-govich. Novega pokrovitelja je uvedel včeraj na Občini župan Mirko Sardoč, ki je pred tem Čupinima jadralcema in trenerju Matjažu An-tonazu podelil priznanje in košaro domačih proizvodov za uspeh na decembrskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Dohi, kjer sta osvojila bronasto kolajno. »Podpora pokrovitelja je velik uspeh,« je poudaril tudi župan Sardoč. »Dobro je, da javne uprave podpirajo dejavnosti, ki bodo lahko pomagale so-ciali, kulturi in športu. Samo s sistemskim sodelovanjem lahko raste teritorij. V primeru Motomarine smo spodbudili gospodarsko dejavnost, da bi vlagala v šport,« je zaključil župan, ki se je, kot je že pred časom obljubil, osebno potrudil, da je podjetnikom predsta- Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti trenirata zdaj v tržaškem zalivu. Postojanko imata na sedežu tržaškega pomorskega kluba Sirena kroma vil mlada jadralca. S svojo prisotnostjo so Ču-pino ekipo počastili tudi predsednik JK Ču-pe Roberto Antoni, predsednik jadralne zveze FIV XIII cone Giorgio Brezich in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Drugi kamenček mozaika London 2012 bo nova oprema. Čupina jadralca in trener pričakujeta novo jadrnico, po vsej ver- jetnosti pa bosta dobila tudi nova kompleta jader. Nakup jima bo omogočilo ZSŠDI, je včeraj obljubil predsednik Kufersin. Z boljšo opremo bosta jadralca prav gotovo konku-renčnejša, s pripravami pa tačas nekoliko zamujata. Jadralca namreč nista odpotovala kot vsi najboljši v Miami, temveč trenirata v domačem zalivu, kjer pa sta odvisna od vre- Župan Mirko Sardoč je podelil priznanja vsem, ki so sodelovali v projekt No Border's Team: »Javne uprave morajo zagotoviti podjetjem rast, da bodo lahko slednja namenila sredstva sociali, kulturi in športu,« je poudaril Sardoč kroma menskih razmer. Vadba v Tržaškem zalivu (zdaj trenirajo pri Sireni) sicer omogoča trenerju, da lahko spremlja tudi jadralce drugih klas, ki jih pri Čupi nikakor ne zanemarjajo. Februarja bosta odpotovala spet na reprezentančne priprave, treninge pa bosta nadaljevala v Izoli. Olimpijsko normo bosta začela loviti na regati za svetovni pokal v Palmi de Mallorci v začetku aprila, nato še v francoskem Hyeresu, zadnja kvalifikacijska regata pa bo državno prvenstvo. Finančna pomoč podjetja Motomarine bo torej krila del stroškov, ki so bili doslej na ramenih kluba in staršev. »Vsak dodatni prispevek in pomoč pa bosta seveda dobrodošla,« je dodal predsednik Čupe Roberto Antoni, saj je za vrhunsko pripravo jadralcev potrebna še pomoč. Doslej so zbrali približno 70 % načrtovane vsote. Včerajšnji sprejem na zgoniškem županstvu pa je ovrednotil tudi projekt No Border's Team, s katerim so se Občina, JK Ču-pa, podjetniki SB Costruzioni, PanPacor in Motomarine ter mlada jadralca in njihov trener predstavili lani na Barcolani. Nad športnim uspehom je v projektu prevladal brezmejni duh: na jadrnici je nastopila slovensko-italijanska posadka, »brezmejno« je bilo tudi sodelovanje med javnimi in privatnimi dejavnostmi v občini, sodelovanje mladih jadralcev Simona Sivitz Košute in Jaša Farne-tija pa je nakazalo še medgeneracijsko sodelovanje z vključevanjem mladih. Župan Sar-doč je vsem podelil priznanja in napovedal, da se je s tem zaključilo šele prvo poglavje knjige. (V.S.) BALINANJE 12 trojk na turnirju ZSŠDI Drugega letošnjega zimskega tekmovanja v okviru delovanja balinarske komisije ZSŠDI se je udeležilo 12 trojk, ki so bile sestavljene s pomočjo žreba. Manjkali so le predstavniki Gaje in Ma-ka(nekaj njihovih balinarjev nastopa za Gradišče ob Soči), ki so ravno v petek pričeli prvenstvo 1. kategorije. V bodočnosti pa bo balinarska komisija skušala uskladiti potrebe vseh, tako da bo prihodnjič (ob polovici februarja, ko bodo na vrsti društvene dvojice) vsem omogočeno nastopiti na tekmovanju. Sestavljene so bile štiri skupine, tako da se je vsaka ekipa najprej pomerila z ostalima dvema, najboljša pa je napredovala v polfinale. Pri takih tekmovanjih oddi-grava vidnejšo vlogo sreča in razen kakšnega predčastnega izpada nekaterih fa-voriziranih sestav, je bila zmaga trojke v postavi Lorenzi, Perich in Battain pričakovana. V finalu so bili boljši od Gu-štinčiča, B.Cossutte in Milkoviča.Tretje in četrto mesto so si delili Iacovich, Tau-čer in Kante na eni strani ter Coverliz-za, Živec in Doljak na drugi. Gaja neodločeno Kot rečeno se je v petek pričelo prvenstvo 1.kategorije, v kateri nastopa padriško-gropajska Gaja. Naši predstavniki so se v krstnem nastopu v go-steh proti miljskim vrstnikom sporazumeli za delitev točk (6:6), danes pa se bodo ob 20.30 v domu pristaniških delavcev pomerili z Romansom. Srečanje se je pričelo z dvema nastopoma v tehničnem zbijanju. Najprej je točki domačinom prepustil Calzi (9:12), nato pa je Capitanio z odličnim nastopom (16:5) srečanje ponovno postavil v ravnovesje. V tradicionalnih disciplinah so gajevci zaigrali s spremenljivo srečo. Veliko več od gladkega poraza (6:13) pa so slovenski predstavniki pričakovali od uigrane dvojice Kra-mar-Capitanio, ki se po predvsem slabi igra bližalca nikakor ni mogla upirati razigranemu Koprčanu Brljavacu. Odlično pa je svojo nalogo opravila druga dvojica Žagar-Calzi, ki je po zaslugi mojstrskega bližanja kaj kmalu prisilila domačina k predaji (13:4).Tudi trojka v postavi Milcovich-Leghissa in Sabatti, z izjemo slednjega, ni blestela.Čeprav je imel tehnični vodja Rosati med rezervnimi igralci tudi Naturala, ki je v nedeljo skupaj s Peliconom osvojil turnir na baliniščih Portualeja, se ob splošnem začudenju ni odločil zanj in posledica tega je bil poraz s 7:13. K sreči, da so ga-jevci uspeli odnesti domov celo kožo, potem ko je točko, po spletu srečnih okoliščin, uspel spraviti pod streho A.Rosati, ki je s 13:12 premagal Slovenca Pavlina. (Z.S.) KOŠARKA - Danes ob 20.45 Kontovel v D-ligi Obeta se izenačen boj Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. V športnem centru Ervatti pri Briščikih se danes ob 20.45 obeta izenačen boj: košarkarji Kontovela bodo v D-ligi gostili Don Bosco, ki zaseda prav tako 2. mesto (14 točk) na lestvici. V prvem delu prvenstva so mladinci kluba Pallacanestro Trieste zmagali s 16 točkami naskoka, tokrat pa se želijo Brumnovi varovanci oddolžiti za poraz. Med tednom so opravili niz kakovostnih treningov v popolni postavi, zato napovedujejo, da so se na goste dobro pripravili. Na zadnjih tekmah so sicer igrali bolj medlo, zdaj pa želijo dokazati, da so boljši od Trža-čanov, ki so zelo dobro uigrani in prepričljivo premagujejo vse nasprotnike; tudi s prvouvščenim Santosom so izgubili šele po napetem boju. Tekma proti Don Boscu bo prva od treh odločilnih srečanj za uvrstitev v play-off: po tržaki ekipi čakata kon-tovelce Fogliano in Goriziana. Današnje srečanje bosta sodila tržaška sodnika Gianfranco Vigini in Marco Bartoli. Danjel Zaccaria kroma MLADINSKA KOŠARKA - U13 Kontovelci zmagali kljub nezbrani igri v 3. četrtini Dom gladko izgubil, a pokazal najlepšo igro doslej Kontovel - Servolana 59:38 (16:8, 28:15, 32:32) KONTOVEL: Grgič 2, Ciuch, Fur-lan 2, Ferfoglia 6, Daneu 13, Radovič, Cet-tolo 4, J. Zidarič, Martelossi, S. Zidarič 32, Jazbec, Zavadlal. Trenerja: Rogelja in Gerjevič. SON: 12. Kontovelci so srečanje proti Servo-lani začeli zelo prepričljivo: zelo dobro so branili, niso pa izkoristili vseh protinapadov, saj so na koš metali neprecizno. Kljub temu so si pred odmorom priigrali 13 točk prednosti. Povsem drugačno predstavo pa so prikazali v tretji četrtini, ko so jih nasprotniki povsem nadigrali (4:17). Kon-tovelci so tako izgubili vso prednost, ki so jo nato z boljšo predstavo spet nadoknadili v zadnji četrtini in srečanje zaključili z 11 točkami prednosti. Tekma naslednjega kroga jih čaka šele čez štirinajst dni (6. februarja), ko bodo igrali v Trstu proti Basketrieste (ul. Locchi). Na Goriškem Dom - Azzurra C 33:97 (6:26, 12:55, 21:78) Dom: Siddi 2, Cociancig 2, Nadali, Duzzi 2, Lecce 2, DAchille, Di Luca, Peteani 3, Berlot, De Caro 13, Lango 9, Vasic, trener Jan Zavrtanik. Domovci so v zahtevenem prvenstvu under 13 ponovno izgubili. Kljub porazu pa so lahko tokrat mladi Za-vratnikovi varovanci zadovoljni, saj so prikazali najlepšo igro doslej. Čeprav je bil poraz na koncu visok, so se mladi do-movci izkazali tako v napadu kot v obrambi, predvsem v zadnji četrtini. Med posamezniki sta se izkazala De Caro in Lango, ki sta skupaj dosegla večji del Domovih točk. Po tekmi je bil s prikazano igro tudi trener Zavratnik zadovoljen, saj je Domovcem končno uspelo pokazati tudi v tekmi določen napredek, ki je opazen iz treninga v trening. (av) www.primorski.eu1 20 1 2 Petek, 21. januarja 2011 KULTURA / ALPSKO SMUČANJE - V nedeljo Pokal ZKB v organizaciji SK Brdina 6. Primorski pokal je končno pred vrati 6. Primorski smučarski pokal, ki postaja že stalnica v koledarju slovenskih smučarskih klubov v Italiji in klubov iz Slovenije, ki so vključeni v Notranj-sko-primorsko regijo, je pred vrati. Sklop štirih rekreativnih tekem, ki bo veljal obenem za 7. pokal Alternativa sport, bo uvedla nedeljska tekma v organizaciji openskega kluba SK Brdina, ki v kraju For-ni di Sopra prireja veleslalomsko preizkušnjo. Kot smo že poročali, so organizatorji tekme za 11. pokal Zadružne kraške banke sicer napovedali gimka-no, torej preizkušnjo s slalomskimi in veleslalomskimi zavoji ter drugimi ovirami, vendar so upravitelji prog deželnega smučarskega centra zaradi pomanjkanja snega odločili, da bodo v nedeljo postavili velesla-lomsko progo. Obeta se prvi zimski smučarski praznik: tekme Primorskega pokala so namreč tudi priložnost druženja ljubiteljev smučarja s te in one strani državne meje. Ob tekmovalcih naših smučarskih klubov so prisotnost potrdili tudi smučarji trinajstih klubov iz Slovenije, ki so vključeni v notranjsko-primorsko regijo. Lani se je prve tekme udeležilo 270 smučarjev; glede na to, da je bila lani tekma v soboto, letos pa bo v nedeljo, lahko organizatorji pričakujejo še nekaj tekmovalcev več. Prijave sprejemajo do jutri do 12.00. Predvideni start nedeljske tekme bo ob 9.45, ogled proge pa od 9.00 do 9.30. Tekma bo tudi uvod v drugi triletni projekt, ki se bo zaključil leta 2013. Primorski smučarski pokal bo v tem obdobju obdržal enako obliko in pravilnik. Kot v prejšnjih letih bodo tekmovalci razdeljeni v 13 starostnih kategorij (pet mladinskih in osem članskih). Točke za skupno razvrstitev bodo tekmovalci nabirali na treh od štirih tekem. Tudi v letošnji sezoni bo epicenter pokala deželno smučišče Forni di Sopra, kjer bodo stekle tri tekme, drugo po vrsti, ki bo že 5. februarja, pa bodo priredili na Cerk- V nedeljo bo v Forni di Sopra (arhivski posnetek) prva tekma Primorskega smučarskega pokala: SK Brdina prireja 11. pokal ZKB loredana prinčič Spored Primorskega pokala Nedelja, 23. januar - 11. Pokal ZKB v organizaciji SK Brdina, Forni di Sopra Sobota, 5. februar - 3. Miškotov pokal v organizaciji SK Kalič, Cerkno Nedelja, 6. marec - pokal Trampuž Transport v organizaciji SD Kras, Forni di Sopra Sobota, 19. marec - Pokal prijateljstva treh dežel in 7. memorial Lucijana Sosiča v organizaciji SK Devin v sodelovanje s ŠD ŠT. Janž in SK Snežnik, Forni di Sopra Tekmovalne kategorije Pet mladinskih kategorij: super baby (m/ž) 2004 in mlajši, baby (m/ž) 2002-2003, miški/e 2000-2001, dečki/ce 1998-1999, naraščajnice/ki 1996-1997 Osem članskih kategorij: mladinci/ke 1991-1995, člani/ce 1981-1990, starejši/e člani/ce 1972-1980, super dame 1961 in starejše, amaterji 1966-1971, veterani 1956-1965, super veterani »A« 1947-1955, super veterani »B« 1946 in starejši ODBOJKA - Vnaprej igrana tekma skupine A moške D-lige Olympia v deželnem pokalu S tesno zmago proti Reani najmanj drugi v svoji skupini - Začetek je bil težaven - Luka Terčič najboljši igralec tekme Olympia Ferstyle - Pittarello Reana 3:2 (12:25, 25:23, 21:25, 25:13, 15:13) Olympia: Komjanc 15, Terčič 20, Pavlovič 5, Peršolja 8, F. Hlede 5, Pavlovič 7, Capparelli 6, Brotto 0, Sanzin 0, Vizin 0, Polesel (l), Škerk, D. Hlede. Trener Zoran Jerončič Odbojkarji goriške Olympije so v domači telovadnici, z najmanjšo možno razliko, premagali gostujočo Reano, ki zaseda trenutno tretje mesto na skupni lestvici. Zmaga zagotavlja varovancem trenerja Jeron-čiča udeležbo na deželnem pokalu, potem ko so si v nedeljo že zagotovili mesto v končnici za napredovanje. Nedeljska zmaga je uvodoma negativno vplivala na razpoloženje domačih, ki so potrebovali nekaj časa, da so poprijeli pravi ritem igre. Gostje so dokaj spretno izkoristili te- žave domačinov in domov odnesli točko, ki utegne biti zanje odločilnega pomena za igranje v skupini, ki vodi v višjo ligo. Potek srečanja je bil dokaj umirjen in predvsem pri domačinih smo pogrešali določeno zagrizenost, ki je običajno zaznamovala domače nastope. Za trenerja Jerončiča je bila zmaga, četudi s samim nizom razlike, zelo pomembna predvsem v perspektivi utrjevanja samozavesti svojih igralcev, ko nastopajo pred domačo publiko. Uvodni niz je bil za domače fante katastrofalen. Zaradi zgrešenega pristopa so prepuščali nasprotnikom točke v vseh elementih igre. Še predvsem porazno je bilo sprejemanje nasprotnikovega uvodnega udarca, kjer smo zabeležili 8 napak, katerim lahko prištejemo še dodatnih 9 neizsiljenih. Olympia (arhivski posnetek) dosegla pomembno zmago kroma V drugem nizu so v prvi vrsti uredili sprejemalno vrsto in predvsem napad iz cone 4. Rezultat je bil izenačen vse do 22. točke, ko so gostitelji končno unovčili prvi točki srečanja z blokom in si priigrali niz. Tudi tretji niz je bil izenačen do 20. točke, toda tokrat so bili gostje prisebnejši in si v vsem zaslužno prislužili točko. V četrtem nizu so Goričani le pokazali svoje sposobnosti in z odličnim servisom (5 asov) in odločnim napadom strli odpor furlanske ekipe. Peti skrajšani niz je bil ponovno v vsem izenačen, ko je končno prišel do izraza krilni napadalec Luka Terčič, ki je bil obenem najboljši igralec sinočnjega srečanja (J.P.) Vrstni red skupine B: Olympia Ferstyle 29, San Vito 27, Reana 25, Pippoli 21, Altura 19, Prata 15, Cor-denons 6, Turriaco 5. SKUPINA B Poraz Briceh po štirih setih Naš prapor - CUS Trieste 1:3 (14:25, 17:25, 25:21, 20:25) Naš prapor: Bajt 3, Simeone 10, Černic 3, Caprara 9, Fajt 4, Feri 11, Brotto 15, Juretič 2, Culot (L). Trener Sandro Leg-hissa. V zaostali tekmi, ki je bila preložena zaradi odsotnosti sodnika, je Naš prapor igral solidno, kljub temu pa izgubil proti tržaškim vseučiliščnikom. Tekma je bila brezpredmetna, saj si je CUS že pred njo zagotovil nastop v skupini za napredovanje, Brici (igrali so brez dveh stebrov, Custrina in Braioneja) pa se bodo v drugem delu borili za obstanek. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bodo imeli Brici kar precej težav s sojenjem. Prva njegova žrtev je bil podajalec Brot-to, ki ga je trener Leghissa od drugega seta dalje poslal na tol-kaško mesto, da bi ga obvaroval pred sodnikovo piščalko (podajal je Bajt). Naš prapor je igral od seta do seta boljše, tretjega je osvojil, v četrtem pa bi morda lahko celo iztrgal tie-break. Pri izidu 21:20 za goste se je vnovič vmešal sodnik, tako da Birici priključka niso zmogli, gostje pa so nato osvojili še tri točke in vknji-žili zmago. Trener Leghissa je pohvalil vse fante za nastop, pa tudi zato, ker so pred nenaklonjenim sojenjem obdržali mirne živce. ODBOJKA Olympia osvojila derbi proti Soči 1. MOŠKA DIVIZIJA Olympia - Soča Lokanda Devetak 3:1 (20:25, 25:23, 25:19, 25:21) Olympia: F. Blasig 7, I. Komjanc 8, R. Mucci 9, J. Hlede 0, D. Hlede 4, L. Vizin 21, A. Vogric 0, L. Frando-lic 5, M. Frandoli libero. Trener A. Terpin. Soča: S. Butkovič 7, A. Černic 7, M. Čevdek 12, I. Devetak 4, T. Devetak 1, L. Fiorelli 0, E. Juren 5, P. Lev-pušček 14. Trener Boris Jelavič V sredo je bil v Gorici prvi slovenski derbi v prvi moški diviziji. Na začetku tekme so imeli gostitelji nekaj težav. Tik pred začetkom igranja, se je lažje poškodoval libero Manuel Frandoli, ki ni mogel odigrati tekme. Trener Terpin je moral spremeniti postavo, tako da je v vlogi libera igral Jurij Hlede in na krilu Luca Frandolic. Začela se je tekma in sodnik je takoj odločil, da bo zelo strog. V prvih štirih akcijah je dosodil podajalcu Olympie dva dvojna dotika. Sodil je zelo strogo skozi celo tekmo, saj je potem kar dvanajstkrat piskal nošeno podajalcu Soče. Prvi set je bil zelo izenačen vse do 20:20, ko je na servis za Sočo prišel Mitja Čevdek in s servisom v skoku spravil v velike težave sprejem Olympie, tako da je set osvojila Soča. V nadaljevanju je Olympia reagirala. V drugem setu je stalno vodila. V zaključku so se gostje približali, a več niso mogli storiti. Tretji in četrti set sta si bila podobna, čeprav je Soča v zadnjem setu vodila tudi z tremi točkami prednosti. Olympia pa se ni pustila presenetiti, izenačila je z učinkovitimi napadi mladega Lorenza Vizina (letnik 1994), ki je dosegel 21 točk in je bil s 35-odstotno učinkovitostjo v napadu najboljši igralec tekme, ter zasluženo osvojila tekmo in nove tri točke na lestvici. Na Tržaškem UNDER16 ŽENSKE Bor - Virtus 3:0 (25:10, 25:18, 25:16) Bor: Costanitni, Kraljič, Pozzo, Pučnik, Quaia, Rabak, Zonch. Trener Mitja Gombač. V drugem krogu »skupine zmagovalcev« so borovke osvojile prvo zmago in to zelo gladko. Posebno dobro so servirale, na mreži pa sta se, zlasti v bloku, izkazali Michela Zonch in Scharon Costantini. Borovke so z zmago dokazale, da so hitro pozabile na nepričakovan poraz iz prvega kroga proti ekipi S. Andrea. Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih nogometnih ligah je disciplinska komisija deželne nogometne zveze med drugimi s prepovedjo igranja za dva kroga kaznovala Marca Saua (Primorec), s prepovedjo igranja za en krog pa Manuela Kovica (Sovodnje), Micheleja Meolo (Primorec) in Vitomirja Križmanči-ča (Zarja Gaja). □ Obvestila SO-SPDT organizira 18.,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ZSŠDI vabi na sejo košarkarske komisije, ki bo v torek, 25. januarja 2001, ob 20.30, na stadionu 1. maja v Trstu. AŠD MLADINA, SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, ki bi se radi udeležili tekme gimkane - 11. pokal ZKB veljavna za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. januarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do petka, 21. januarja, odgovornim odseka ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Enio) ali 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 11. pokal ZKB, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 23. januarja. Tel.: 347-5292058 (SK Brdina), 348-8012454 (Sabina). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 339 5000317. Vabljeni! SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. /— GLEDALIŠČE Petek, 21. januarja 2011 21 TRST - Boris Pahor Najprej film, potem predstavitev knjige V sklopu počastitve Dneva spomina, ki ga mednarodno obeležujemo 27. januarja, bodo danes v tržaškem Narodnem domu predstavili dokumentarni film »In cammino con Boris Pahor«. Pahorjeva pričevanja iz Ne-kropole in drugih njegovih del, ki nas vodijo preko Trsta in fašističnega preganjanja Slovencev, druge svetovne vojne, taborišča Natzweiler-Struthof do vrnitve v domače kraje in težkega povojnega časa, bodo zavrteli ob 17. uri. Besede pisatelja sta režiserja Ivan Andreoli in Fausto Ciuffi v filmu pre-pletla z razmišljanji pisatelja in novinarja Paola Rumiza, zgodovinarke Marte Verginella in drugih učenjakov. Uro kasneje bo Borisa Pahorja gostila knjigarna Lovat (Drevored 20. septembra), kjer ga bo novinarka našega dnevnika Poljanka Dolhar in-tervjuvala o predelanem prevodu knjige Trg Oberdan (Piazza Oberdan), ki je izšel lani pri založbi Nuova Dimen-sione. Pisatelj je v knjigi zbral svoje spo- mine in anekdote ter jih prepletel s tržaško in slovensko zgodovino. Trg Oberdan ima visok simboličen pomen za slovensko manjšino, saj je tam nekoč stal Narodni dom, preden bi pred njim zgradili palačo, ki bi zakrila črne znake pepela in razdejanja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. V četrtek, 27. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Federico Garcia Lorca: »Donna Rosita nubile«. Režija: Luis Pasqual. Nastopajo: Andrea Coppone, Gian Carlo Dettori, Pasquale di filippo, Alessandra Gigli, Eleonora Giovanardi, Andrea Jonasson, Giulia Lazzarini, Rosalina Neri, Franca Nuti, Stella Piccioni, Franco San-germano, Camilla Semio in Sara Zoia. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 21. januarja, ob 21.00 / Will Eno: »Thom Pain (basato sul niente)«; prevod: Noemi Abe. Režija: Elio Germano v sodelovanju s Silviom Peroni-jem. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitve: do sobote, 22. ob 21.00 ter v nedeljo, 23. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Ray Cooney: »Chat a due piazze«. Režija: Gianluca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ra-mazzotti, Miriam Mesturino.Anto-nio Pisu, Claudia Ferreri in raffaele Pi-su. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 20.30, v nedeljo, 23. ob 16.30, od torka, 25. do sobote, 29. ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Stoka s Proseka in Kontovela. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 28. januarja, ob 20.45 / Save-rio La Ruina: »La Borto«. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 23. januarja, ob 17.00 / Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza Slovenske Katoliške Prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: nastopa Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Steverjana s predstavo Mary Chase »Harvey« v režiji Franka Žerjala. V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Standrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Standrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 21. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v petek, 28., v soboto, 29. in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30. V ponedeljek, 24. januarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v torek, 25. ob 19.30, v sredo, 26. ob 11.00 in ob 19.30. V četrtek, 27. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Danes, 21. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. in v torek, 25. januarja, ob 20.00. V sredo, 26. januarja, o 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V petek, 28. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scimione: »Kuverta«. V soboto, 29. januarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. MGL Veliki oder Danes, 21. januarja, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Jutri, 22. januarja, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v soboto, 22. ter v torek, 25., četrtek, 27 inv soboto, 29. januarja, ob 19.30. V sredo, 26. januarja, ob 19.00 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 28. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala drama V ponedeljek, 24. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. Danes, 21. januarja ob 17.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. / Ponovitve: v soboto, 22., ob 20.00 in v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00. V torek, 25. januarja, ob 19.000 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V sredo, 26. januarja, ob 20.00 / Miro Gravan: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 22. januarja, ob 19.30 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v nedeljo, 23. ob 18.00, v ponedeljek, 24. ob 19.30, v torek, 25. ob 17.00, v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v petek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. Gledališče Verdi Danes, 21. januarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. / Ponovitve: v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, od torka, 25. do četrtka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ DIVAČA Jazz Hram Jutri, 22. januarja, ob 21.00 / Trio vrhunskega italjanskega flavtista Mas-sima de Mattie, v katerem igrajo še Giovanni Maier - bas in Zlatko Kaučič -tolkala. KUBED Jutri, 22. januarja, ob 22.00 / Nastopajo Wild Ones PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 23. januarja, ob 19.30 / Nastopajo: Maja Keuc, Gregor «Kozar, Marko Črnčec. NOVA GORICA Mostovna V soboto, 22. januarja, ob 21.30 / »One Love Hi Powa«. V soboto, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Me-galopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Ru-salka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška Danes, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. Orto Bar (Grablovičeva 1 ) Danes, 21. januarja, ob 22.00 / Nastopa skupina Chateau. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgo- PRIREDITVE dovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz,27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Ko-sič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Maria di Ioria (državna knjižnica): na ogled je razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fondatore dello Stato e Apostolo della nazione«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn. / V torek, 18. januarja, ob 18.00 bo odprtje sli- karske razstave Milojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«. Umetnico bo predstavila Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 12. februarja. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom:je na ogled razstava Vida Sarka z naslovom Nevidna mesta. Kosovelova knjižnica: še danes, 21. januarja je na ogled likovna razstava Rad-ka Oketiča. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: do sobote, 22. januarja je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoardo Venezia-no, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Stevelič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; Urnik: ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mo-stovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: V čtrtek, 27. januarja, ob 19.00 bo otvoritev razstave »Figura -slike in kipci«. Vstop prost. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. Petek, 21. januarja 2011 Št. 39 (166) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu ZAMEJSKI STUDENT JE Z INOVATIVNIM PROJEKTOM OČARAL MASSACHUSETTS INSTITUTE OF TECHNOLOGY Raziskovanje ali znanstvena fantastika? Dandanes se ne splača biti raziskovalec. Tako pravijo. Pa naj mladega človeka to še tako zanima, izjemni dosežki niso poplačani. Ni investitorjev. Politike krčenja finančnih sredstev pripisujejo raziskovanju vse manjšo vlogo v družbi. Beremo o raziskovalcih, ki pristajajo na nečloveške pogoje, da lahko opravljajo svoje delo in ne vedo, če bodo čez dva meseca še vedno zaposleni. Potem je na tem področju še huda konkurenca. Skrat-ka,uspeti na znanstvenem področju je vse prej kot lahko. Ampak nekaterim le »rata«. Med temi je Mattia Petroni iz Ronk, ki je privolil v krajši pogovor s Klopom. Mattia je star štiriindvajset let, doma v Ronkah. Je strasten kolesar in jadralec. Po opravljeni maturi na goriškem znanstveno-tehnološkem liceju Gregorčič (»ta šola mi je nudila ogromno znanja«, no, v nasprotju s trendom kritiziranja naših šol), se je vpisal na fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je letos absolvent. Z delom ste pričeli maja meseca, končali pa novembra. Maja meseca smo pričeli z laboratorijskim delom. Od marca do maja pa smo se sestajali na brainstorm sestankih. Takrat smo prebirali na tone znanstvenih prispevkov in člankov, se izobraževali in izpopolnjevali. Na začetku smo preživeli v laboratoriju po osem ur na dan. Junija devet ur, julija in avgusta pa po dvanajst ur. Septembra in oktobra po cele dneve, celo spali smo tam. Pri takem delu nimaš urnikov, včasih moraš celice povleči iz hladilnika ob štirih zjutraj ... Ko smo se bližali koncu, je eden izmed članov ekipe bil buden štiri dni. Pač, treba je bilo delati, poleg tega smo bili vsi zelo zagrizeni in motivirani. Na kemijskem inštitutu smo imeli na voljo več laboratorijev. Razpolagali smo tudi z vso potrebno aparaturo, kar seveda predstavlja velike stroške. Ampak univerza nam je krila tudi same stroške potovanja in bivanja v ZDA. Bi tovrstno izkušnjo ponovil, čeprav si moral v zadnjih mesecih veliko žrtvovati? Ja. Splačalo se je. Od takih pro- jektov odneseš mnogo več, kot če bi se dve leti to snov učil. Najbolj zanimivo je, ko se stvari lotiš iz različnih zornih kotov: računalničarja, biokemičarke, mikrobiologa. Različni pogledi, različna obravnava istega problema. To je fantastično. Model DNK po tekočem traku. Ideja meji na znanstveno fantastiko. Kako pride skupina dodiplomskih študentov do tako drzne zamisli? Ste o tem kje brali, ali vam jo je predlagal mentor? Pravzaprav je to ideja prof. Romana Jerale, našega mentorja (letošnji nominiranec za Delovo osebnost leta, op. ur.). Ze pred leti je začel razvijati zamisel o uporabi DNA scaffold za prenos podatkov, vendar je do letos stvar ostala na mrtvi točki. V strokovni literaturi ni bilo s tem v zvezi nič objavljenega. Rad bi poudaril, da je profesor izreden mentor, briljanten. Ostali naši mentorji so bili študenti doktorandi, sami bivši iGemovci, ki so nam dajali koristne nasvete. Projekt pa je zgolj delo študentov: mentorji te podpirajo, ti nudijo svoje znanje, ti svetujejo. Delo pa opraviš sam. Tvoja naloga je bila razvijanje računalniškega dela projekta. Računalničarji smo bili štirje, delo smo si porazdelili: z oblikovanjem spletne strani ( HYPERLINK "http://2010.igem.org/Team:Slove-nia"http://2010.igem.org/Team:Slove-nia), se je ukvarjal sošolec Rok. Jaz sem razvil matematični model za oscilator, ki spada v drugi del projekta. Pri tem mi je v glavnem pomagal kolega Jure. Spet drug Rok pa je ustvaril animacijo in simulacijo delovanja celic, ki smo jih preučevali (animacijo si lahko ogledate na: http://www.youtube.com/watch?v=M WFV3LKDVyc&feature=player_em-bedded). To predstavlja zelo zahtevno delo. V bistvu se je s tem ukvarjal po cele mesece. Ustvariti in uporabljati moraš različne matematične modele, da napišeš program, ki predvideva in simulira pričakovano delovanje celice. Seveda smo za to morali naštudirati ogromno število člankov, da smo se dela sploh lahko lotili. Matematika in kemija sta bili torej neizbežno povezani. Ja. Pa saj to je čar novih znanosti, da so interdisciplinarne in zahtevajo sodelovanje večjega števila strokovnjakov: en sam človek, kemik, biotehnolog, nima zadostne izobrazbe, da bi se raziskovalnega dela lotil sam. Novembra ste poleteli čez veliko lužo, tekmovanje se je odvijalo na Massachusetts Institute of Technology. Tamkajšnje univerze so ovite v mit in legendo. So tudi v resnici res tako imenitne? Kampus MIT-a je pravo manjše mesto. Stavb je ogromno. Univerza je znana po tehnoloških fakultetah, ampak tu se nahajajo še smeri za gledališče in televizijo, literarne smeri... Tu je vse. Vsakokrat, ko bi se rad nekam napotil, potrebuješ najmanj pol ure časa, da pri-speš do cilja, ker so razdalje tako velike. Študenti se tam čutijo pripadniki MIT-a, ne pa posameznih fakultet. Ker so vsi na kupu, pride tudi so križanja znanja, kar je zelo koristno in česar pri nas ne poznamo, saj so sedeži fakultet razpršeni po Ljubljani. Tam ima biolog zraven stavbo, v kateri so fiziki, kemijski inženir pa ima zraven medicince. Normalno, da pride do navezovanja stikov in izmenjave idej, mnenj. Praktičnega dela je veliko, prav tako domačega dni, vaš vsakdan pa je bil zapolnjen z obveznostmi do zadnjega kotička. Ste imeli vseeno priložnosti, da ste Slovenska ekipa, sestavljena iz desetih študentov Univerze v Ljubljani, med katerimi je tudi Mattia, je na letošnjem prestižnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na Massachusetts Institute of Technology (MIT), ZDA v konkurenci 130 ekip z vsega sveta osvojila 1. mesto. Tekmovanje je potekalo od 6. do 8. novembra 2010. Slovenska ekipa je pometla z ostalimi ekipami univerz, kot so Cambridge, TU-Munchen, Imperial College London, Harvard, Berkeley, MIT, Stanford itd. V projektu so sodelovali študenti biotehnologije, biokemije, mikrobiologije, biologije, medicine in računalništva. Idejo, ki je osnova projekta, so nazorno prikazali s filmom, ki v poldrugi minuti vsakomur razumljivo razloži izvirno zamisel. http://www.you-tu- be.com/watch?v=jVA6qS8YPgg&fea-ture=player_embedded Študenti so si zamislili neke vrste tekoči trak za izdelavo izbranih spojin v bakterijskih celicah. Celice različnih mikroorganizmov, rastlin in živali sintetizirajo na tisoče različnih spojin. Za sintezo vsake od teh spojin je potrebno večje število encimsko ka- taliziranih korakov. Izvirna zamisel slovenske ekipe je, da bi encime, ki sodelujejo v sintezi posamezne spojine, povezali v natančno določen vrstni red preko vezave na dvojno vijačnico DNK Zaporedje DNK v tem primeru deluje kot program, ki natančno določa vrstni red vezanih encimov in na ta način tudi vrstni red reakcij, ki vodijo do nastanka izbranih spojin, ki nastajajo v tako spremenjenih bakterijah. Ideja ima izjemno velik potencial predvsem za proizvodnjo zdravil, biogoriv, pa tudi drugih uporabnih spojin. Člani ekipe so dokazali, da je zamisel dejansko izvedljiva na primeru sinteze violaceina, vijolično obarvane spojine, ki ima protitumor-sko delovanje. V celicah, v katere so vstavili DNK program, so dosegli kar šestkratno povečanje proizvodnje vio-laceina. Med drugim so z uporabo tovrstnega pristopa opazili, da so s povečanjem proizvodnje želene spojine preprečili nastajanje stranskega produkta. Bralcem, ki jih podrobnosti o projektu zanimajo in ki bi radi do potankosti vedeli, za kaj pravzaprav gre, priporočamo ogled spletne strani http://2010. igem.org/Team:Slovenia. samostojnega dela. Študenti morajo trdo delati. Na MIT-u ste preživeli nekaj Levo skupinska slika študentov, zgoraj pa Mattia Petroni navezali stike z ostalimi študenti? Izmenjali ideje, se pogovarjali o projektih ... Lepota iGEM-a je v tem, da organizatorji promovirajo politiko open en-vironmenta. Prosto si se sprehajal po halah, kjer so viseli panoji, ki so jih postavili člani ekip, ti pa so vsem radovednežem razlagali vsebino njihovega projekta. Ljudje so se stalno premikali, vse je gnala radovednost. Drug drugega smo spraševali za razlage. Tako smo navezali stike s študenti iz Berkleya, Alberte, Šangaja. Univerza v Ljubljani vas ni veliko podpirala, razen kemijskega inštituta in fakultete za računalništvo in informatiko. Kakšno kritiko bi med drugim podal slovenskemu univerzitetnemu sistemu, potem, ko si spoznal delovanje najnaprednejših univerz? Slabost Univerze v Ljubljani je v tem, da je preveč razpršena. Kot sem že povedal, se fakultete nahajajo na različnih koncih mesta. Pri tem ostaja znanje zaprto v fakultetnih stavbah, študenti pa ne poznajo študentov ostalih smeri. K sreči so tu enkratni mentorji, ki se zavzemajo za interdisciplinarnost. Drugače bi bilo zelo težko sestaviti tako mešano ekipo, kot je bila naša. Izpeljava takega projekta zahteva znanje, ki je deloma že na ravni podiplomskega študija, znanje, ki ga pridobimo na univerzi, pa je presplošno. Torej sloni poglobljeno izobraževanje zgolj na tebi. Univerza pa te zaradi tega ne nagradi. Tvegaš, da ne izdelaš letnika, ker si se posvetil naprednemu raziskovanju. Vrneš se iz tekmovanja in moraš nadoknaditi zamujeno, neobi-skane vaje (laboratorijske praktične ure, op. ur.). Čeprav nosiš v sebi več znanja, kot povprečen študent, veljaš manj kot slednji. To ne predstavlja nikakršen stimulus za študenta. Poleg tega sploh nismo imeli sprejema pri rektorju, čeprav tak dosežek prinese univerzi velik ugled. Sprejel pa nas je predsednik države. Letos zaključuješ študij, mika te tudi raziskovalno delo. Tovrsten uspeh odpre veliko možnosti ... Tak uspeh prinese veliko referenc. Ko oddaš prošnjo za delo na kakšnem raziskovalnem inštitutu v ZDA, bodo tam upoštevali le reference. Sploh se ne ozrejo na ocene. Zanima jih ,v katerem laboratoriju si delal, s kom si delal, kaj si dosegel. Na področju sintezne biologije je Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu. To se pri nas bolj malo ve. Imam kar nekaj idej glede prihodnosti, ampak nisem se še odločil. Del projekta, ki smo ga pripravili, bom vključil v svojo diplomsko nalogo. Sedaj bomo najprej dokončali in izpopolnili oscilator. Odločili smo se namreč, da se naše delo ne konča pri iGEM-u. Kreativci vseh dežel, združite se! Te zanima kreativno pisanje? Imaš v predalu (ali računalniku) serijo bolj ali manj uspešnih literarnih poskusov? Je nimaš, a bi rad izlil na papir vse, kar nosiš v sebi? Slovenski klub ponuja mladim, v prvi vrsti višješolcem, priložnost, da se izpopolnijo v kreativnem pisanju. Da spoznajo osnove literarne teorije, da osebno spoznajo nekatere ustvarjalce in se tudi sami preizkusijo v pisnem ustvarjanju. Prvo informativno srečanje bo že jutri, 22. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20 - nad knjižnico). Delavnica naj bi potekala ob sobotah, možen pa je tudi drug termin: o vsem tem in še marsičem se bodo udeleženci dogovorili v soboto! / RADIO IN TV SPORED Petek, 21. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Mali otroški zbor Frančišek Borgija Se-dej iz Števerjana in Otroški pevski zbor Rupa Peč 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: I raccomandati (v. Pupo) 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Aktualno: L'appuntamento V^ Rai Due 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.20 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre ZDA, '69, r. H. Hathaway, i. J. Wayne, G. Campbell) 16.40 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.30 Film: The guilty - Il colpevole (tri-ler, ZDA, '00, i. B. Pullman, D. Sawa) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio in P. Cortellesi) 23.30 Variete: Chiam- 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs bretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: La nuova squadra Spaccanapoli 23.15 Variete: Parla con me 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Dok.: Cult book 1.40 Aktualno: Aprirai u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sen-tieri 16.05 Film: Il »Grinta« (western, 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Nan.: Nip/Tuck ^ Tele 4 23.35 Tg Montecitorio 22.40 Nan.: La saga dei Mc Gregor 6.05 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 Nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Cafe 15.40 Risanke 16.40 Nan.: Incorreggibili 17.35 Nan.: Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.05 Dok.: Cuore Tuareg 8.30 Dnevnik 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Italia magica 11.25 L'Italia da scoprire 12.40 Italia economia e Prometeo 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Salus Tv 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 80 Nostalgia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Ditelo al Sindaco 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.20 Dok.: Wild Adventure 22.45 Musica, che passione! 23.02 Nočni dnevnik La 7 LA 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ahi) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Io sono Valdez (western, ZDA, '70, r. E. Sherin, i. B. Lancaster) 15.55 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Le invasioni barbariche (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Risanke 10.35 Kratki dok. film: Življenje brez očka (pon.) 10.50 Enajsta šola - odd. za radovedneže (pon.) 11.25 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Ugriznimo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Duhovni utrip 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.50 Cortina: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), prenos 10.50 Magazin v alpskem smučanju 11.20 Kitzbuhel: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (M), prenos 12.55 Glasnik - odd. Tv Maribor (pon.) 13.25 Črno beli časi (pon.) 13.45 Z glavo na zabavo (pon.) 14.10 Univerza (pon.) 14.35 Circom Regional - odd. Tv Maribor 15.00 Primorski mozaik 15.30 Na lepše (pon.) 15.55 Opus (pon.) 16.25 Zakopane: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 18.15 Migaj raje z nami - odd. za razgibano življenje 19.00 Glasborola 20.00 Prava ideja! 20.30 Dok. feljton: Srebrna nebesa 21.00 Dok. serija: Poti z vzhoda 21.55 Nad.: Kingdom 22.45 Film: Mafijski mišmaš 0.20 Film: Ljuba (pon.) 2.00 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Gledalci razpravljajo 8.00 Novice 9.00 Komisija DZ za nadzor javnih financ, prenos 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 17.25 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Angola, prezrta dežela, 2. del Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Reška italijanska drama 17.10 Avtomobilizem 17.25 Športna oddaja 18.00 Študentska 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 23.30 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Kosakenland in Italien 22.00 Vseda-nes - TV dnevnik 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Globus 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 TV prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostra-ni 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Črno belo z Bricem 3 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.20 14.10 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.05 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.10 TV prodaja, Reklame 9.25 16.00 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.15 11.35 TV prodaja, Reklame 10.45 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (pust. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 16 ulic (akc. film) 21.50 Kosti (krim. serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.05 Film: Za crknit (kom.) 0.40 24UR (pon.), Novice 1.40 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.15 Combo ninos (akc. serija) 7.45 Svet, ponovitev, Novice 8.45 11.10 Obalna straža ponoči (akc. serija) 9.40 Skrita kamera! 10.10 15.45 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 23.20 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.05 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Poslednja legija (pust.) 15.15 Domače kraljestvo (hum. serija) 16.15 Na kraju zločina: Miami CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Rad mora imeti pse (kom.) 21.40 Film.: Nagli obrat (krim. kom.) 23.50 Film: Krik (kom.) 1.45 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 18. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek - Mizica, pogrni se!; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski ka-lejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.30 Ljudska glasba skozi zgodovino v Brki-nih;12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prenos prireditve »Osebnost Primorske 2010«; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani v letu 2010. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 21. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA ^1030^ 1000 LIZBO 9/14 O C Nad Jadranom je zaradi dotoka hladnega zraka iz Skandinavije nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Le v soboto se bo umaknilo proti južni Italiji. Nad našo deželo bo v prizemlju pihal močan___severovzhodnik, v višinah pa še ^vlažen vzhodnikrO^jLl zlasti nad Jadranom. . '„„ATENE x Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Nad Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad zahodno in deloma srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Z močnim severovzhodnim vetrom doteka k nam hladen in še vedno razmeroma vlaženzrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 Dolžina dneva 9.17 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 19.19 in zatone ob 8.14 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje še imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpo-loženost, težave z zbranostjo in manjša delovna storilnost. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.13 najnižje -17 cm, ob 10.46 najvišje 41 cm, ob 17.32 najnižje -61 cm .Jutri: ob 0.17 najvišje 43 cm, ob 5.59 najnižje -18 cm, ob 11.26 najvišje 32 cm, ob 18.07 najnižje -51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .310 Vogel.................100 Kranjska Gora.........45 Krvavec................75 Cerkno................85 Rogla..................65 Mariborsko Pohorje . .55 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA ¡-f-, O 0/2 ÍNAPOVED ZA DANES' Prevladovalo bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Po nižinah bo pihal zmeren severovzhodnik, v visokogorju pa bo okrepljen in zelo mrzel. Ob morju bo pihala okrepljena burja. V nižjih plasteh ozračja bo stopnja vlage nizka. Danes bo pretežno oblačno, v jugovzhodni Sloveniji bodo še rahle padavine, po nižinah večinoma kot sneg. V notranjosti Slovenije bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem pa močna burja s sunki od 110 do 140 km na uro. Najnižjejutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 7 stopinj C. T, (NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo prevladovalo spremenljivo vreme z zmerno burjo po nižinah, močno ob morju. V visokogorju bodo pihali okrepljeni severovzhodni vetrovi. Tudi ob morju bo občutek mraza krepila močna burja. Jutri bo na jugu pretežno oblačno, drugod pa se bo jasnilo. Še bo pihala burja. V nedeljo bo delno jasno. PODNEBJE - Svetovna meteorološka organizacija Po podatkih WMO je bilo leto 2010 najtoplejše doslej DUNAJ - Odkar so lani uvedli to možnost Poprečno ena registracija istospolne zveze na dan Naravovarstvena organizacija Greenpeace opozarja na posledice globalnega segrevanja med svetovno podnebno konferenco lanskega decembra v mehiškem Cancunu ansa ŽENEVA - Leto 2010 je bilo skupaj z letoma 2005 in 1998 najtoplejše doslej, kar potrjuje dolgoročni trend globalnega segrevanja ozračja, je včeraj sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Zaradi višjih temperatur se je rekordno hitro topil arktični led, zaradi česar je bilo ledu na območju decembra lani najmanj, odkar opravljajo meritve. Glede na podatke WMO je bila povprečna globalna temperatura lani 0,53 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem, kar je približno enako kot v letih 2005 in 1998, izsledke te agencije ZN povzemajo tuje tiskovne agencije. "Podatki iz leta 2010 potrjujejo trend globalnega segrevanja," je poudaril vodja WMO Michel Jarraud. Ob tem je spomnil, da so vseh deset najtoplejših let zabeležili od leta 1998. Medtem ko so na določenih območjih zabeležili rekordno visoke temperature, je bilo v delih severne in za- hodne Evrope ter v delih ZDA neobičajno mraz, saj so bile temperature pozimi močno pod povprečjem. Ponekod na Norveškem in Švedskem so tako namerili kar deset stopinj Celzija pod povprečjem. Lani so tudi zabeležili številne ek-stremne vremenske pojave, kot sta poletni vročinski val v Rusiji in katastrofalne monsunske poplave v Pakistanu. Pred dnevi je podobne ugotovitve kot WMO objavil Godardov inštitut za vesoljske študije (GISS) v New Yorku, ki deluje v okviru ameriške vesoljske agencije Nasa. Podobne rezultate so dosegli tudi v drugih inštitucijah, kot sta na primer ameriška uprava za oceanografske in klimatske raziskave (NOAA) in center za podatke o podnebju (NCDC) ali pa japonska meteorološka agencija in britanski Hadleyjev center, ki sicer uporabljajo drugačno metodologijo preračunavanja podatkov. (STA) V Nemčiji so za najslabšo besedo leta 2010 izbrali izraz »alternativlos« (»brez alternative«) FRANKFURT - V Nemčiji so v torek že 20. izbrali najslabšo besedo leta. Za najslabšo besedo, ki je zaznamovala leto 2010, je žirija razglasila besedo "alternativlos" (brez alternative), ki jo je kot prva uporabila nemška kanclerka Angela Merkel v zvezi s pomočjo Grčiji zaradi njene dolžniške krize, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vodja šestčlanske žirije Horst Dieter Schlosser je v utemeljitvi izbora najslabše besede pojasnil, da so bili tovrstni izrazi leta 2010 prepogosto uporabljeni in bi lahko med ljudmi povečali nejevoljo zaradi politike. Žirija je bila zelo kritična tudi do besede "Integrationsverweigerer" (kdor zavrača integracijo), ki jo pogosto uporablja nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Po mnenju članov žirije ta izraz med ljudmi utrjuje prepričanje, da se priseljenci nočejo integrirati v družbo. Besedo "alternativlos" je žirija za najslabšo izbrala med 1123 "kandidatkami". Na drugem mestu pa je pristala beseda "unumkehrbar" (nepovraten). Številni so menili, da bi bila lahko za najslabšo besedo leta izbrana tudi beseda "Wutbürger" (razjarjeni državljani), ki je bila sicer predtem izbrana že za besedo leta 2010, še poroča dpa. (STA) DUNAJ - V avstrijski prestolnici Dunaj so lani zabeležili 365 registracij istospolnih partnerskih skupnosti, kar je v povprečju ena registracija na dan. Potem ko je bila v začetku lanskega leta ta možnost uvedena v celotni Avstriji, se je za registracijo v prvi polovici leta odločilo kar 224 homoseksualnih parov. Od vseh 365 parov, ki so svojo istospolno skupnost registrirali na Dunaju, je bilo 70 odstotkov moških. Skoraj 60 odstotkov parov je bilo starih med 31 in 50 let, 90 oseb je bilo celo starejših od 61 let, 139 oseb pa mlajših od 31 let. In čeprav nimajo vsi stalnega bivališča na Dunaju, so se zaradi različnih možnosti, ki jih ponuja prestolnica, odločili za matične urade, poročne dvorane ali druge priljubljene lokacije na Dunaju, so še sporočili iz ljubljanske podružnice agencije za stike z mestom Dunaj Compress. (STA)