Ameriška Domovi ima '3/7e / Mfc M MAem !U— HOiWl g iSHRnr National and International Circulation A'. y v mia©« 11227 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 23, 1970 MOttlwiWW^PAPMi ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Indira Sandhi uspela pri volitvah v Kerali y koaliciji z m o s k ovskim krilom Komunistične partije je uspela zmagati nad ittaoisti, ki so imeli v prejšnjem parlamentu največ poslancev. NEW DELHI, Ind. — Pretekli Petek so v državi Kerala volili Parlament. Volivna borba je bila huda in vsa Indija je bila 'ttočno radovedna, kako se bo Otekla. Predsednica zvezne vla-de Indira Gandhi je osebno posegla v volivni boj in imela v raznih krajih države Kerala votivna zborovanja. Njen nastop uspel, saj je njena Kongresna stranka dobila v novem parlamentu najmočnejše zastop-stvo, med tem ko je mačistično krilo Komunistične partije doživelo precejšen poraz. Od 52 Poslancev v parlamentu je padlo na 27 in prenehala biti najmočnejša skupina. Nova Kongresan stranka pod ''odstvom Indire Gandhi je doda 32 poslancev, njena tekmi-Ca “Stara” Kongresna stranka niti enega. Kongresna stranka I® imela preje le 6 poslancev, ^avezniki Indire Gandhi, med aterimi je tudi moskovsko kri-o Komunistične partije, so do-ili skupno 39 poslancev, tako da ima koalicija 5 glasov večine v 133 članov obsegajoči poslanci zbornici. Kajhujši boj je bil med obema kriloma Komunistične parti-le- Zmaga zmernejšega krila je važna posebno zaradi tega, ker le Indira Gandhi izjavila, da bo v slučaju uspeha koalicije s tem knilom Komunistične partije v Karali, razširila koalicijo tudi Zvezno raven in v druge držav-parlamente. Kerala je edina država v svo-°dnem svetu, ki je izvolila po-d°vno k o munistično-socialistič-da vlado. Obakrat jo je zvezna ada odstavila zaradi nezakoni-asti in izvedla nove volitve, o-Crat ji je uspelo komuniste Imi volitvah poraziti. Novi grobovi Agnes Gruden Včeraj je umrla v County Nursing Home 85 let stara Agnes Gruden s 17816 Brazil Rd., roj. Wilbrandt, vdova po 1. 1938 umrlem možu Aleksandru, mati treh hčera in sina, 7-krat stara mati, 4-krat pramati. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Pavla na Char-cion Rd. ob 9-30, nato na Kalvarijo. Stanley A. Glavic V Marymount bolnišnici je v ponedeljek umrl po kratki bolezni 50 let stari Stanley A. Glavic s 13617 Granger Rd., Garfield Hts., rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot voznik tovornjaka pri Halle Bros. Co. Zapustil je ženo Doris, roj. Pickam, hčer Leono Spinelli, sina Davida, vnuka, 2 brata in 4 sestre. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda na 5386 Lee Rd. v petek zjutraj na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Social Sveisk ni demokrati na em oslabljeni! lilo najavil SFRJ koleklivno vodstvo STOCKHOLM, Šved. — Stran a Predsednika vlade Olofa Pai-^eta, ki je znan po svojem jav-em podpiranju rdečih v Viet-amu, je pri volitvah preteklo edelj0 izgubila večino, pa bo *mili skoraj 5% oddanih glasov in Poslanskih mest v parlamen-’ ki ima 350 poslancev. Tri nerealistične stranke, Center, li-eralci in konservativci, so do-e skupno 46.6%) in 167 poslan-v> enega več kot socialisti. do . redsednik vlade O. Palme je Javil, da bo sestavil novo vla-skupaj s komunisti. iJHOWERS Vremensh prerok pravi: .-^inoma oblačno in deževno, polšja temperatura do 80. -v. e*ie je končano. Danes vi dan jeseni. žim jo je tako onečastil, da tam sveta. Sprožil je misel, ki pa ne pošten človek ne more več ži-jnisti pa tudi ne kambodžanska bo kmalu dozorela. veti. Dodal je, da bo svojo be- I vlada. Verjetno jih nikjer ni. ZDA SE PRIZADEVAJO ZA UMIK SIRIJSKIH TANKOV EZ SEVERNE JORDANIJE Washington se trudi, da bi po diplomatski poti rešil jorda-nijsko krizo, ki se grozi razširiti v večji vojni spopad. Moskva se je izjavila proti zunanjemu vmešavanju v uržavljansko vojno v Jordanjii in pozvala vse, posebno še Sirijo in Irak, naj se držita ob strani. Sirija je kljub temu posegla v boj in ZDA ter ZSSR se prizadevajo, da bi Sirijo pripravili k umiku njenih oklepnih enot, ki so zasedle severni del Jordanije. WASHINGTON, D.C. — Po- tev vojne prepreči, ročila s Srednjega vzhoda govo- j Po zadnjih podatkih izgleda, rijo o nadaljevanju bojev vida so Sirijci svoj pohod ustavili Jordaniji med vojsko in pale- ] in se niso premaknili dalje proti stinskimi gverilci, katerim so v severnem delu Jordanije priskočile na pomoč sirijske oklopne enote pod krinko “Palestinske osvobodilne armade”. Ta poseg je spravil v nevarnost položaj kralja Huseina in njegovih sil ne le v severnem delu Jordanije, ampak tudi drugod. ZDA so že ob samem začetku bojev izjavile, da ne bodo dovolile tujega vmešavanja v te boje, posebno je opozorilo veljalo Siriji in Iraku. V podporo temu svarilu so začele zbirati svoje oborožene sile, da bi jih lahko naglo uporabile. Predno so se odločile za ta korak, iščejo rešitev znova po diplomatski poti. V Washingtonu so skrbno sledili razvoju v Jordaniji posebno v nedeljo in v ponedeljek, ko je . bil položaj skrajno l^očljiv in j kritičen. V nedeljo so'ŽDA pozvale Sovjetsko zvezo, naj pritisne na Sirijo, da bo umaknila svoje oklopne oddelke, ki jih je poslala v Jordanijo, in da se vzdrži vsakega nadaljnjega vmešavanja v Jordanijo. Zastopnik državnega tajništva McClo-skey je včeraj izjavil časnikarjem, da je v ponedeljek zvečer vršilec poslov na poslaništvu ZSSR v Washingtonu Yuly M. Vorontsov sporočil v imenu vlade ZSSR, da je ta v stiku s Sirijo v pogledu umika sirijskih sil iz Jordanije. Koliko je to posredovanje vredno, se bo pokazalo v tem, če bo Sirija svoje sile dejansko umaknila iz Jordanije ali ne, je pripomnil McCloskey. Vsekakor jt pomemben nagel sovjetski odgovor na poziv ZDA. Kaže, da Iz Clevelanda in okolice Žaganje zastonj— Lumpert Wood Products Co., 1550 E. 33 St., oddajo zastonj fino lesno žaganje, pakirano v vrečah, ki je odlično gnojilo za vrtove. Dobite ga lahko od 8. zjutraj do 4. popoldan, vsak lan. Žalostno sporočilo— Mrs. Josephine Jazbec, 7219 Myron Avenue, dobila sporočilo, Ja ji je umrl v Chicagu, 111., 8. septembra 90 let stari stric Martin Novak, doma iz vasi Visejc pri Matevževih. Zapustil je sina, dve hčeri in več drugih orodnikov. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj, v sredo, ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Ano Stefančič. Pokojna je bila zvesta vsakoletna roma-rica k Mariji Pomagaj v Lemont, naj se jo torej spominjo tudi udeleženke teh romanj v molitvi m z udeležbd pri pogrebu. Duhovne vaje za moške— Slovenske duhovne vaje za može in fante bodo letos od 13. lo 15. novembra v jezuitskem domu za duhovne vaje na State Rd., dva tedna preje, kot je bilo prvotno objavljeno. K molitvi— Cteršee ■■ Podr. - št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob 8. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Ano Štefančič. jugu v smeri proti Amanu, česar so se v Washingtonu bali. Jordanijske oklopne enote, kakih 100 tankov, se bore z gverilci pri Irbidu, ki so ga ponovno napadle tudi jordanijske letalske sile. V Irbidu je glavni stan gverilcev. Kriza je nemara prešla svoj vrh, ko se znova zdi, da so kraljeve čete ukrotile večino upornikov v Amanu in se obrnile z večjo silo proti gverilcem, ki so se utrudili v severnem delu Jordanije s podporo dveh sirijskih oklepnih brigad, kot je izjavil danes vrhovni poveljnik kraljevih sil maršal Habes Majali. Vodniki arabskih držav, ki so se zbrali v Kairu v Egiptu na posvet, so tega odložili in poslali delagacijo pod vodstvom predsednika Sudana v Aman na MS**.«*: - r razgovor s kraljem Huseinom in z vodnikom gverilcev Arafatom o končanju vojskovanja. Delegacija se je sestala s Huseinom, uspeh teh razgovorov pa še ni znan. Vsekakor je Arafat včeraj izjavil, da gverilci ne bodo popustili, dokler ne bo sedanji “krvavi režim” v Jordaniji odstranjen. Izrael je po poročilu iz Londona, ki naj bi prišlo iz diplomatskih virov, pozval pod orožje del svojih vojaških rezerv in zbral močne sile na meji Jordanije. Zdi se, da je odločen nastopiti z orožjem proti sirijskim 1967 je naša vlada ustavila do-vojaškim silam, če bi se hotele bavo orožja grški vojaški dikta-utrditi v severnem delu Jorda-^uri. Takratne omejitve so bile nije, ki je za varnost Izraela iz- pozneje le malo olajšane, sedaj friza na Srednjem izhodu koristi Grčiji ZDA so včeraj ukinile omejitve pošiljanja orožja Grčiji, ki so bile v veljavi od prevrata spomladi 1967. WASHINGTON, D.C. — Leta redno pomemben. Položaj je tako še so bile z odločitvijo vlade včeraj zbrisane. Naša vlada je spreme- Zakaj se Nixon ioliko zanima za volitve v državi Ohio CLEVELAND, O. — The Plain Dealer je na podlagi gradiva, ki ga je verjetno dobil naravnost iz Bele hiše, razložil preko dopisnika Zim-mermana razloge, zakaj se predsednik Nixon toliko zanima za novembrske volitve v naši državi, da je poslal svojega zaupnika Limehousa v Columbus, da podpre republikansko propagando za volitve. Nixon je imel pri tem, tako piše Zimmerman, sledeče misli: Republikanci bodo po vsej verjetnosti obdržali večino v državnem senatu, ker ni nobenih izgledov, da bi demo-kratje mogli priti do 17 državnih senatorjev in potisniti 16 republikanskih v manjšino. Republikanci se torej ne bodo mnogo menili za državni senat, kjer jim je večina po vseh političnih računih zagotovljena. Veliko bolj so republikanci zainteresirani na volitvah za državno poslansko zbornico, ki šteje 99 članov, in za gu- vernerja. Najhujši bo boj za guvernerja, kjer za republikance kandidira Cloud, za demokrate pa Gilligan. Cloudova kandidatura je v začetku kazala kar dobro, potem pa je prišla na dan znana republikanska denarna afera v Columbusu, kjer je Cloud tudi igral svojo vlogo, toda ne tako veliko, kot so njegovi nasprotniki in tekmeci v začetku zagnali. Da vloga ne more biti velika, se vidi po tem, da se je za Clou-da izjavil celo bivši guverner in senator F. J. Lausche, ki je v takih stvareh znan kot sila tankovesten politik. Pri vsem tem se bo moral Cloud hudo potiti za zmago. Nixon bi rad videl, da bi zmagal blesteče, kajti blesteča Cloudova zmaga je Nixonu potrebna kot velika politična rezerva, ne morda pri zakonodajnem delu, ampak pri reševanju vprašanja o novi razmejitvi voliv-nih okrajev za Kongres. Tam ima ohajska država sedaj 24 kongresnikov, 18 republikan- cev in 6 demokratov. Ta velika večina je posledica zadnje razmejitve volivnih okrajev. Meje so zadnjič določevali republikanci, pomagal jim je pa republikanski g u v e rner Rhodes. Sicer so dosegli sporazum z demokrati, toda demokrat j e se niso pri tem sporazumu dobro odrezali. Sedaj se lahko zgodi, da zmaga Gilligan. Gilligan lahko vetira zakon o razmejitvi, ki bi ga sklenila od republikancev pričakovana večina v državni skupščini. To bi prisililo republikance na kompromis z demokrati. Kompromis bi lahko izpadel tako, da bi pri poznejših volitvah za Kongres ne bilo več izvoljenih le 6 demokratskih kandidatov med 24, ampak celo do 11 med 23 ohajskimi kongresniki. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja zgubi namreč Ohio enega kongresnika, ne bo jih imel 24, ampak le 23 in to zahteva, da se spremeni razmejitev vseh novih 23 okrajev, i vedno kritičen in še še vedno lahko obrne >ila svoje stališče, ker ji je Gr- je Moskvi res na tem, da razširi-i v res nevarno smer. Washington čija potrebna pri naših načrtih se zaveda, da je ameriška jav-, glede miru v arabskem svetu, nost nasprotna vsakemu voja-! Nasa narodna obramba ima škemu nastopu, ki bi nas lahko tudi svoje lastno ‘državno tajni-zapletel v novo vojno, ko se nis- 'štvo v malem” v obliki oddelka mo izvlekli še niti iz vietnamske. za obrambo mednarodne vamo-Po drugi strani je očitno, da sti. To je na videz majhen od-vlada ZDA ne more kar mirno delek, toda vodi ga kar pomož-kako se dogodki na ni tajnik za narodno obrambo Guvernerjeva veto pravica je torej dragoceno politično orožje v rokah stranke, ki ji pripada guverner, zato tako veliko Nixonovo zanimanje za to mesto v ohajski politiki. Od tega, kako bodo izpadle volitve v naši državi v novembru, bo lahko tudi odvisna zmaga predsednika Nixo-na pri predsedniških volitvah v 1. 1972. Kot rečeno, se Cloud še ni popolnoma opomogel od republikanskih škandalov v Columbusu, zato še ne more zanesljivo računati na zmago za guvernerja. Nixon bi pa rad zanesljivo računal na njegovo zmago, zato je poslal svojega zaupnika in strokovnjaka za volivno propagando ohajskim republikancem na pomoč. Volivni programi obeh kandidatov seveda ne govorijo niti besedice o teh zakulisnih skrbeh, ki so bolj mercjiajne od običajnih političnih ciljev obeh strank. Zato je dobro, da jih vsaj v grobem poznamo. gledati, Srednjem vzhodu škodo ZDA. razvijajo v Nutter. Nutterja je sedaj tajnik Brez Kambodže ne pojde PHONM PENH, Kamb. — Dva prebegla severnovietnam-ska častnika sta izjavila kam-bodžanskim oblastem, da je cilj Hanoia osvojiti Kambodžo, ker je prepričan, da brez nje ne more zmagati v Južnem Vietnamu. Povedala sta tudi, da je boje- šča. vanje v Kambodži težje, kot so pričakovali. Rdeči so imeli težke izgube v boju, pa tudi od malarije, ki je napadla moštvo, podpora domačih rdečih je sorazmerno pičla, veliko manjša, kot so pričakovali. za narodno obrambo M. Laird poslal v Grčijo, da uredi dobavo orožja. Dosežen je bil sporazum, ki bo verjetno objavljen še ta teden. Nanaša se na dobavo tankov, oklopnih voz, topništva in morda tudi jet vojnih letal. Kot protiuslugo je Grčija dovolila rabo grških letališč našemu vojnemu letalstvu. Naša mornarica ima že od preje pravico rabiti v sili grška pristani- Drobna prodaja po hišah TOLEDO, O. — V ZDA je nekako 2500 družb, ki prodajajo svoje izdelke pretežno po zastopnikih od hiše do hiše. V Washingtonu smatrajo, da to pomeni zmago tajništva za narodno obrambo nad državnim tajništvom, ki je ugovarjalo sporazumu in se sklicevalo na to, da bo ta predmet kritike v našem senatnem odboru za zunanjo politiko, pa tudi v nekaterih državah NATO v Evropi. -----o---- Če »e niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes I AMJLKiS&A DvjMUVINA, SEPTEMBER 23. 1970 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 iSational and International Circulation ubUsbed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAJKOCN1NA: • s Združene države: $16.00 na leto; $*J)0 xa pol 1«U; $6.00 m 1 t.» Kanado in dežel3 izven Združenih držav: |li>.00 na leto; C9.00 za pol leta; |5.50 .za S meseca Petkova Izdaja $5.00 na leto StJBSCIUFTION RATES: nJte*! States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months ^>oada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 .. No.-183"WedsT, Sept. 23,T970 Nixon in volitve Nixon ima v volivni borbi iste težave kot obe stranki in njihovi kandidatje: kako se boriti za konec vojskovanja v Indokitajski, kako ubiti inflacijo in draginjo, kako zagotoviti našim cestam, ulicam in trgom več varnosti in miru in kako znižati brezposelnost. Kot vsi drugi politiki, išče jo preteklosti podobne položaje in način, kako se je politika takrat borila z njimi. Pred očmi mu je seveda najpreje Eisenhowerjev režim. Saj je igral v njem vsaj formalno nekaj vloge kot Eisenhowerjev podpredsednik. Eisenhowerjev režim seveda ni poznal vseh sedanjih težav, pa tudi obseg težav je bil manjši, zato mu spomin na Eisenhowerjevo dobo ne more veliko pomagati. Vojskovanja v Vietnamu takrat še ni bilo. Vojskovanje v Severni Koreji je našlo svojo pot iz slepe ulice še pred začetkom Eisenhowerjevega režima. Eisenhower je le izvrševal to, kar je imel v načrtu v svoji glavi, še predno je prišel v Belo hišo. Glavno je bilo to, da je tudi Eisenhowerjev komunistični nasprotnik želel konec vojne. Oviral je sicer pogovore o miru, toda namenoma jih pa ni zavlačeval. Sedaj je drugače. Komunisti v Vietnamu namenoma zavlačujejo razgovore o premirju in ne kažejo volje, da bi svojo taktiko spremenili vsaj v bližnji bodočnosti. Prav narobe: Je nekaj znakov, ki kažejo, da bi Hanoi rad dosegel še pred novembrskimi volitvami par zmag, da bi jih politično izkoristil, na primer zasedbo Phnom Penha v Kambodži. Nixonova sreča je v tem, da mu javnost verjame, da hoče mir, in da je prepričana, da pogajanj za mir nočejo ravno komunisti. Nixonu javnost tudi verjame, da bi rad dosegel več miru in reda ter zakonitosti na naših ulicah, cestah in trgih. Javnost tudi ve, da Nixon ni na tem polju vsemogočen, da je odvisen od raznih javnih uprav in njihovih varnostnih organov, ki obrambo zakonitosti, miru in reda večkrat razumejo po svoje. Sodni procesi, ki običajno nastajajo po nemirih in izgredih, opozarjajo, da tudi varnostni organi ne poznajo zmeraj prave meje. Jih moramo razumeti, saj se jim velikokrat godijo krivice, ki jih pa javnost noče niti opaziti, kaj šele obsojati. Tako Nixonov režim niha med večjo ali manjšo rabo prisile, kar mora roditi debate v javnosti, ki kritizirajo tudi predsednika. Tako stanje mu pri volitvah ne bo moglo koristiti. To levičarska opozicija ve in skuša čim bolj vznemirjati volivce, ki v ogromni večini želijo mir in zakonitost. Ako bodo levičarji stopnjevali svoje nasilne metode, se lahko zgodi, da se bo marsikateri volivec odločil, da gre volit kandidata, ki zagovarja “močno roko”, ali pa sploh ne bo šel volit. V obeh slučajih bo imel Nixon več škode kot dobička. Eisenhowerjev režim teh težav ni poznal v tako ostri obliki, kot jih poznamo danes. Še celo vprašanje šolske integracije ni rodilo tako hudih spopadov, kot smo jim bili priča po Eisenhowerjevi dobi. Nixon se mora boriti tudi proti inflaciji in draginji. Pokazal je večkrat očitno željo, da gre po poti, ki je dose-daj v takih slučajih vodila do uspehov. Pa so od vseh strani nanj pritiski, večinoma od njegovih pristašev, ki jim ne manjka kruha, Nixon pa ni bil dosti odporen, da bi se jim postavil po robu. Še celo to se mu je zgodilo, da je pobijal inflacijo z zmanjšanjem sredstev za socialno politiko, zato pa inflacijo podprl na drugih poljih, kar so mu seveda srednji sloji zamerili. Vsekakor mu morajo volivci priznati, da je s svojim bojem proti draginji nekaj uspeha imel. Je vsaj ustavil naraščanje draginje, Ali je naraščanje draginje zares ustavil, mu pa mnogi, tudi med republikanci, ne verjamejo. Saj so nam odlični ameriški podjetniki še pred kratkim priznali, da mislijo, da je sedanje upadanje naraščanja cen le začasno in da nas čakajo v prihodnjih letih časi, ko se bo raven cen dvignila še za 30%. Takih izjav ne bo Nixon gotovo mogel rabiti kot gradivo za svojo voliv-no propagando. V Eisenhowerjevih časih tega ni bilo. Cene so sicer nihale, toda v primeroma malem razponu. Saj še rabimo povprečje cen 1. 1927-1929 kot stabilno osnovo za primerjavo s sedanjimi cenami. Ostane le še vprašanje brezposelnosti, če ga omenjamo na koncu, ne mislimo s tem podcenjevati njegovega po-mena. Mnogi politični strokovnjaki celo mislijo, da bo brezposelnost igrala največjo vlogo v sedanji volivni kampanji in da bo od njenega stanja odvisno, kdo bo zmagal pri volitvah. Podoben problem je pa obstojal tudi za Eisenhowerjev režim, ki je trajal od 1. 1952 do 1. 1960. V tej dobi je Eisenhower stal trikrat pred gospodarskim zastojem in vprašanjem brezposelnosti; v 1. 1954, 1958 in 1960. Dobe brezposelnosti so bile pa kratke, toda ostre, saj se je povečanje brezposelnosti vrtelo okoli 100%. Sreča za Eisen-howerja je bila v tem, da so bile dobe zastoja kratke — trajale so povprečno nekaj več kot 12 mesecev. Niso torej mogle pustiti za seboj trajnih posledic. Na drugi strani so pa ravno ti kratki gospodarski zastoji onemogočili hitro naraščanje cen. Zato Eisenhowerjeva doba velja kot doba gospodarske stabilizacije. Nixon pa do sedaj še ni tako srečen kot Eisenhower. Sedanja brezposelnost se bo verjetno zavlekla še prihodnje leto. Ne vidimo možnosti, da bi jo Nixon mogel hitro bistveno omejiti. Zaposlenst je namreč bolj odvisna od podjetnikov kot od federalne uprave. Podjetniki pa še niso prepričani, da se bo nova konjunktura začela ravno pred novembrskimi volitvami. Zato ne kažejo tudi nobenega posebnega veselja do novih ali vsaj dodatnih investicij. Dokler pa gospodarstvo ne bo dobilo sunek od strani industrijskih proizvajalcev, ne moremo računati na novo konjunkturo. Kot vidimo, Nixonu ne more mnogo pomagati skušnja, ki si jo je nabral kot podpredsednik v Eisenhowerje-vem režjmu. Eisenhower je bil srečen, da so demokrati pustili na gospodarskem polju začetek nove povojne konsolidacije. Nixon ni tako srečen, mora popravljati posledice pregrete konjunkture; te so težje, kot smo mislili. To mu bo naravno škodovalo tudi pri volitvah. Zato napovedujejo politični preroki, da v novem Kongresu ne bo večjih sprememb ne v predstavniškem domu ne v senatu. Presenečenja seveda niso izključena, saj še ne moremo preceniti, kateri med gornjimi elementi bo igral glavno vlogo pri volivcih. BESEDA IZ NARODA objemajo samo nas na teh naših tleh, kjer sedaj dihamo in živimo. Naša Amerika ima res velike sitnosti. V tem oziru je njene težave in sitnosti nam zelo dobro predočil Jure, ki gleda na svet zelo pametno in previdno. Naj prvo je tole poudaril: “Naša Amerika je del tistega sveta, kamor je zanesla usoda Krištofa Kolumba pred malo manj kakor 500 leti. Vzelo je dolgo, predno se je začelo priseljevanje v te kraje. Dolgo, dolgo so bili južni deli in severni deli ameriškega kontinenta kolonije tedanjih evropskih ve-spomine na nekdanje dni v taki lesil tistih časov. V tistih časili letni sezoni tam doma, v od nas ni Amerika pogrinjala in polni-nikdar pozabljeni Belokrajini.jla miz kolonistom, ne drugim, V goricah je zorelo grozdje, ki kakor jih v sedanjih časih. Tega J wfo »KAVI TOM» I HKIBA Joliet, 111. — V tednu po Malem šmarnu smo se sestali znali znanci pri Juretu. Prijazno popoldne poslavljajočega se letošnjega poletja je budil v nas so ga trgali, nosili v zidanice, tam mleli in stiskali. Dajalo je sladke kapljice, s katerimi so naši starši in drugi polnili kadi in sode, v katerih je potem živahno dihalo in vrelo in postajalo dobro, sladko vince. Kdor ga je okušal in pil, je bil vesel, pel, zatem sladko spal in sanjal, kakor da ga je življenje zaneslo se sedanji rodovi vse premalo zavedajo. Zato ne znajo ceniti in vrednotiti dela in žrtev pionirjev, ki so gradili našo Ameriko, Tistih težav, ki so jih imeli pionirji, ne poznajo, zato se obnašajo kakor se. Dan za dnem slišimo, kako se obnašajo temnobarvni po mestih, kaj vse zahtevajo. Niso jim v ”ta mala nebesa”. Taki smo povolji ne oblasti in vse drugo, veseli Belokranjci. Ali nam radi Pritožujejo se, da jim niso na tega kdo zameri? razpolago stanovanja in to in Slovenci, posebno Dolenjci, in ono. Zahtevati znajo, graditi ne. še bolj pa Belokranjci, smo ve- Demokrati in republikanci, ki seli ljudje. Takih dobrih mehkih vodijo deželo, so jim zadnja leta duš se ne najde vsepovsod. Do-^naklonili marsikaj. Po mestih lenjce in Belokranjce je že zna-'so jim zidali skoro nebotičnike, ni pokojni Janez Trdina dobro ^amor so se naselili in še priha-opisal. Poudaril je, “da včasih j jajo dan za dnem iz južnih kra-med seboj malo zaropotamo, a jev. Mnogo jih je na javnih pod-to nima važnosti in trajnosti. I porah, za vse imajo čas, da bi Srda ne držimo, preden zatone J pa čistili in izboljševali okrog sonce in gre za božjo gnado, sebe in okolice, zato pa ne ka-navadno že potihnemo in pri žejo kakega navdušenja in ne kupici dobrega vinca se čez par zanimanja. Okolico kmalu za~ dni ublažimo in pomirimo.” O Nemcih pa pravi Trdina: ča, je dejal. Zdaj pa že mi po- j žico “Na braniku za sokolske * C stajamo sužnji teh razmer, ki ideale”. Mobiliziran 1. aprila ' QSTI IZ O/OV0/7//0 davke plačujemo. j 1941 kot rev. inž., kapetan I. kla-j ------ Tako, vidite, govorimo ljudje'se, dodeljen Štabu 1. pontonir-o sitnostih j Spet na račun Slovenije: in težavah. Tam, ske grupe pri I. armiji se je u- Ljubljana naj rešuje KOSOVO kjer bi morali ljudska mišljenja upoštevati, imajo pa ušesa zamašena in se zdi, da ne slišijo nič. €e pa slišijo, si pa mislijo, deležil umika naše vojske od! Medtem ko morajo vse jugo-Novega Sada do Zvornika in se slovanske socialistične republi-končno po velikih ovinkih ob ke oddajati določene denarne končnem razsulu vrnil v Ljub- zneske v skupen federalni fond naj le govore, kadar se bodo na-'ljano. Kot zaveden Slovenec, za gospodarski in industrijski veličali, bodo pa nehali. Tako Jugoslovan, Sokol in vojak je razvoj posameznih nerazvitih sem jaz pripomnil. Jure pa je takoj pričel iz ilegalnim delom, državnih področij, pa Titova fe-odgovoril z vprašanjem: jBil je soustanovitelj “Sokolske- deralna vlada praviloma odmer- “Ali so taki ‘gospodje’, ki no- ga vojnega sveta” in njega ja največ financ iz omenjenega čejo slišati in jih ne zanimajo1 predsednik. Vojni svet je orga- federalnega fonda za moderni-Ijudska mnenja, ob volitvah niziral “Sokolsko legijo”, katere zacijo nerazvitih pokrajin iz-vr^dni naših glasov?” svrha je bil boj proti okupator- ključno na vzhodu in jugu dr- Pritrdili smo mu vsak pri se-'ju in ki je bila vključena v se- žave. bi: Niso! Tone s hriba Inž. Lado Bevc osemdesetletnik stav Jugoslovanske vojske v do-1 Tako ostajajo zadevni fondi movini pod komando generala Bosne-Hercegovine, Srbije, Ma-Draže Mihajloviča. V sestavu to cedonije in Črne gore v tem po-vojske je bil jubilant eden iz- gledu praktično nedotaknjeni, med članom Komande mesta medtem ko mora predvsem Slo-Ljubljane in član organizacij- venija, ki je gospodarsko naj-skega odseka te vojske, odsek bolj razvita izmed jugoslovan-MILWAUKEE, Wis. — Dne'za Slovenijo. Bil je sourednik'skih socialističnih republik, ne-8. avgusta 1.1. je dopolnil 80. le- ilegalnega sokolskega lista “Na-prestapo zalagati ta fond. Hr-to svojega življenja v Napi v Prej zastava Slave”, ki so ga u- vatska je v tem oziru tudi pri- Kaliforniji inž. Lado Bevc, vsem ničili komunisti. Aretiran je bil zadeta, vendar v veliko manjši Slovencem, pa tudi ostalim Ju-23. dec. 1944 radi svojega ilegal- meri. goslovanom dobro znani sloven- nega delovanja od Gestapa in Eno področij, ki mu je letos ski javni delavec, predsednik obsojen na prisilno delo v Nem- Titova federalna vlada odmerila Slovenske demokratske stranke skupno z ostalimi člani levji delež, iz federalnega fi-v zdomstvu in član Narodnega vseh treh legij: Sokolske, Slo-nančnega fonda, je avtonomna odbora za Slovenijo. venske in Narodne legije. De- pokrajina Kosovo, kjer živi Jubilant se je rodil v Škocja- portacije ga je rešil zlom nem-|enomilijonska albanska manjši-nu na Dolenjskem, pohajal ljud- ške armade na vzhodnem boji- na. sko šolo v Žireh, Vačah in v šču in 10. aprila je bil na svo- Daši si to pokrajino lasti Srbi-Ljubljani, kjer je tudi maturi- k°ch- ^ ja, je Titova vlada odločila, da ral leta 1908 na realki. Akadem-I Poleg svoje vojaške dolžnosti tej socialistični republiki ne bo ske študije je končal na tehnič- Je jubilant med vojno vršil tudi treba oskrbeti potrebnih denarni visoki šoli na Dunaju, kjer je'dolžnost slovenskega politika nih sredstev za modernizacij'' diplomiral na gradbenem oddel-^0^ oden izmed članov direkto- Kosova. Iz skupnega finančnega ku leta 1913 kot strokovnjak za rBa Jugoslovanske nacionalne fonda je enostavno določila vso-visoke zgradbe, ceste, mostove, js^ran^e °d 29. oktobra 1944 to 240 milijonov dolarjev, ki jo železnice in vodne zgradbe. Vse fudi kot elan Narodnega odbora bodo morale vse jugoslovanske od leta 1914 do 1945 je bil v dr-za Slovenijo, katerega član je še socialistične republike skupaj žavnih službah, ko je moral ra-|Sedaj- 5- maja 1945 se je moral kriti v naslednjih petih letih za di svojega neizprosnega proti- P^od komunisti umakniti na Ko- Kosovo, začenši s 1971. komunističnega stališča zapusti-T0®^0 kasneje v italijanska Kosovo je ena najbolj zaosta- ti domovino. Slavljencu je bilo in je še sedaj vse življenje en sam delovni dan, bodisi kot strokovnjaku, politiku ali narodnemu delavcu. 2e v akademskih letih je leta 1910 na Dunaju ustanovil “Akademsko društvo slovenskih tehnikov na Dunaju”, kateremu je predsedoval do diplome. Predsedoval je tudi akadamski podružnici “Družbe sv. Cirila in Metoda” na Dunaju in je bil soustanovitelj “Jugoslavije” ter “Zveze akademskih društev slovenskih, srbskih, hrvaških in bolgarskih tehnikov” v istem mestu. Kot politik je slavljenec pripadal slovenskim naprednjakom in še danes vodi Slovensko demokratsko stranko v zdomstvu. Kot tak je bil v letih 1927- tik, publicist, kot Sokol pa v O-sredijem odboru za njegovo obnovo in v našem ameriškem Sokolu. Slavljenec je vse svoje življenje zaveden Slovenec in Jugoslovan, dosleden in premočrten, v svojem poklicu pa vesten in 29 in 1930-35 član občinskega točen. Nešteti so oni, ki se mu odbora Mestne občine ljubljan-jmorai° zahvaliti za pomoč, ki ske, predsednik tehničnega od- .iim 1° ie nudil kot mladim, v seka tega odbora in predsednik'žavljenje stopajočim ljudem, gradbenega odbora za mesto'^ikdo, ki je bil podpore in za-Ljubljano. • iščite vreden, ni zastonj potrkal Kaj rad se je in se še udej-vrata-stvuje slavljenec v nepolitičnih I Slavljencu, ki praznuje tako častit jubilej ob svoji družici organizacijah. V domovini je bil tajnik društva inženirjev in ar- mažejo in navlečejo vse vrste hitektov in kasneje tudi njega predsednik, predsednik podod- šaro na vrtove in okrog stano-“V Nemcu spi ljuta zver, ki vanj. Potem se pa pritožujejo in se prebudi ob najmanjši priliki Jnaglašajo, da nihče ne skrbi za in ga tako poživini, da ga ni snago v njihovi okolici. moč poznati.” t Kdo jim pa gradi stanovanja? , ___0_____, V tem dajejo Trdini prav Stavbinske družbe, katerim go-jP r e d s e d n i k “Aero-kluba” v^' grozni dogodki, ki so jih uganja-spodje v Washingtonu dajejo Ljubljani, starosta Sokola I na Ivanki, rojeni Šket, letos tudi sedemdesetletnici, o b kroženem od svojih otrok, Brede, poroče- bora “Združenja rezervnih ofi-ine Geor£e’ in sma dr' Vladisla-cirjev v Ljubljani”, podpred- va'Akota ter številmh vnukov sednik “Udruženja rez. oficirjevlin vnukinJ> zelimo nJeŠovi Pri’ in bojevnikov v Beogradu”, jatelji še mnogo plodonosnih D. S. li Nemci zlasti pod Hitlerjevim vodstvom. Žalostno je, da so hitlerjevci in stalinovci mnogim zmešali glave. Zastrupili srca in pamet. Vzelo bo dolgo, da se bo vse zjasnilo. Skalilo se je vse hitro — da se bodo izčistile vode teh težkih sitnosti, bo vzelo mnogo časa. A upajmo, da se bo in da bo Bog naklonil boljše čase bodočim sinovom in hčeram našega dobrega naroda. Preteklost je preteklost, taka ali taka. Včasih je treba dolgo plačevati njene račune, kar ni prijetno. Ljudje z močno voljo gredo skozi težave kakor junaki. Brez močne in odločne volje se pa ne da preko hribov težav Da pa ne bomo ocenjevali tako in tako naše zadeve, obrnimo poglede na druge zadeve drugih krajev po svetu. * SITNOSTI IN TEŽAVE ne posojila. To je vladni denar, do-|Taboru, prosvetar in kasneje j v ločen za take namene. Izvira iz podstarosta Ljubljanske sokol-! ZdllV&ld Zidl0p0!‘0C6nG8¥ vladnih dohodkov, to so davki,ske župe, član zvezne uprave _____ Sokola kraljevine Jugoslavije, j CLEVELAND, O. — Želiva se predsednik odbora za postavitev zahvaliti najinim hčerkam in si-spomenika kralju Aleksandru v nu, kakor tudi številnim znancem in prijateljem za vse, kar so storili za naju ob proslavi Poleg tolikega d r u š t venega! 50-letniee najinega zakonskega brata avtomatskih telefonskih Ljubljani itd. Res en sam delov-1 ni dan! dela se je in se še udejstvuje življenja. slavljenec kot publicist, tako Bilo je radostno razpoloženje škega podjetja Siemens. Grad- ti takim premehke. Pota oblasti so v takih slučajih čudna. Le kam bomo privozili, če bo šlo tako naprej v takih slučajih in ozirih,” je vprašujoč zaključil besedo o tem Jure. Za Juretom smo še drugi po- tehnične, vzgojne, nacionalne in mogla povrniti. vedali svoja mnenja o tem. Nick ske sokolske župe prikritih ko-je par krepkih pristavil zraven, munističnih agentov, ki so se Privoščil si je Angleže tistih ča-jskušali vriniti v sokolsko orga-sov, v katerih so njihovi pirati inizacijo. O tem svojem boju je patriotične narave. | še enkrat prisrčna hvala z že-Jo zaposlenih povečali na 300. Posebno poglavje njegovega 1 j o, da nama ostanete zdravi.' življenja je doba od leta 1939 Želiva, da bi bila pota vašega naprej, ko je stopil v odkrit in življenja vedno z rožicami po-hraber boj za očiščenje svojega suta! sokolskega društva in Ljubljan- Hvaležna Joseph in Frances Okorn Kava vodi , . „ „ Dva od treh Amerikancev pi- novanji. Skupno je na razpo' sužnje lovili. To se nekako obra-jV zdomstvu napisal znano knji- jeta za zajtrk kavo. lago 50 postelj. begunska taborišča. Leta 1949 lih pokrajin v komunistični Ju-je emigriral v Ameriko in sprva goslavij i. Osebni dohodek v preživljal težke dneve novo- Kosovu dosega komaj tretjino došleca. Njegova visoka stro- zadevnega jugoslovanskega po-kovna izobrazba in znanje sta vprečja. V najbolj revnih kosov-mu pa kmalu odprla pot k nje- skih občinah znaša npr. letni o-govemu strokovnemu delu. U- sebni dohodek komaj 50 ameri-dejstvoval se je kot pooblaščeni ških dolarjev, medtem ko v naj-inženir v Napi v Kaliforniji. j bolj razvitih predelih v Slove- Kot prepričan demokrat in,niji dosega 3,000 ameriških do-narodnjak tudi v zdomstvu ni larjev. prenehal z borbo za osvobojenje svojega naroda in domovine iz-, pod komunističnega jarma. Vi vse ostalo prebivalstvo je brez-tej borbi se udejstvuje kot poli- poselno. Vsled takih razmer in V Kosovu je zaposlenih komaj osem odstotkov prebivalstva, in drugi viri. To uživajo tisti, ki prejemajo te dobrote. Največ takih, ki ne sejejo in ne obdelujejo — žanjejo pa. Hvaležnost je med takimi malo poznana. Zahteve podpirajo z grožnjami. Ustanavljajo teroristične klube. Po več mestih so zadnje čase pobili že več poli-j strokovni, politični in sokolski, [vseskozi, obdarili ste naju tako'nja je stala 2 milijona dinarjev cistov. Oblasti so s kaznimi pro-Pisal je v številne liste članke'obilno, da vam nikoli ne bova [in je bilo tam zaposlenih sprva sosednje mačistične Albanije v Beogradu smatrajo Kosovo za eno najbolj ranljivih pokrajin države. Da bi bila varnost tudi tega področja države kolikor toliko zagotovljena, ko bo po Titovi smrti prišlo do sprememb v državi, je federalna vlada že sedaj sklenila hitro modernizacijo Kosova. V načrtu imajo predviden 14-odstotni letni porast kosovskega pokrajinskega dohodka. Gospodarska politika Titovega komunističnega režima je bila doslej vedno politika izžemanja bolj razvitih republik, predvsem Slovenije. Takšna ostaja še naprej in ni izgledov, da bi se razmere v tem pogledu spremenile za Slovenijo vse dotlej, dokler v Jugoslaviji ne bo konec komunistične diktature, in dokler bodo v Ljubljani imeli na oblasti komunistične kimavce, ki sta jim prvo oblast in reakcionarni m a r k s i zem-leninizeru, medtem ko jim za blaginjo naroda ni mar. S. S. Podružnica Iskre Znano slovensko industrijsko podjetje Iskra iz Kranja je odprlo nov proizvodni oddelek o- central po licenqi zahodnonero' |86 delavk. Upajo, da bodo števi' Hotel v Brežicah Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja je uredilo v bivšeU1 Narodnem domu nov hotel “Tu-rist”. Zgradbo so popolnoma ob' I no vili in preuredili. Novi hotel ima 23 udobnih sob ter dve sta' AMERIŠKA DOMOVINA. r i ZADNJA PRAVDA J« S. BAAR “Morda vas je kdo videl, ko ste šli sem.” “Naj vidi! Lahko tudi vpraša: ‘Poldek, kaj si delal pri Porazi-lovih?’ Tisoč odgovorov imam: laneno seme sem prodajal gospodinji, kupoval sem žito, nesel sem pokazal blago za obleko, Vprašal sem radi platna in podvez! Pa naj si vsak sam izbira iz tega, kar mu drago. Ne bodite torej nespametna, dajte si dopovedati in sedite semkaj na stolček, lepo nizko, tako.” In že je vlekel od peči nizek stolček, na Čudno hrepenenje po denarju se je polastilo Dodle v tem trenutku. “Dajte sedem goldinarjev in lasje so vaši,” je kriknila z nena- ravnim glasom, kakor bi iz nje govoril kdo drugi. Nato je zatisnila oči. V tem je začutila na temenu glave prav pri koži škarje; njih mrzlo jeklo jo je zazeblo, da jo je mraz spreletel po hrbtu, in že je pod njimi zahru-stalo enkrat,• dvakrat, tretjič... “No, vidite, je že končano,” se je nasmehnil Poldek; zamahnil kateri je navadno sedala Dodla, Ije zmagoslavno z lasmi, jih po-kadar je kurila. gledal proti luči, spretno zvezal “Pa mož se bo jezil,” je opore- v vozel kot lan, da se ne bi zme-kala Dodla trdo, skoro ostro, šali, in jih vložil v torbo. A Dod-kakor bi se zavedela iz omame, la je z glavo med rokami obse-“Mož? Smejati se vam mo- dela na stolčku kot odrevenela, ram!” je začenjal zopet Poldek “Hitro, mati, hitro si zavežite potrpežljivo in mehko. “Ali je glavo, glavnik v lase in delajte treba, da mu o tem pravite? se, kot bi se ne bilo zgodilo nič,” Molčite kakor jaz! Ali mislite, je silil Poldek in štel na mizo da ne vem, kako je pri vas na- sedem srebrnih goldinarjev. Vi-vada? Vi spite vendar z zave- del je, kako je kmetica žalostna zano glavo in vaš mož vas sedaj m si briše objokane oči s pred-ftajbrž ne razpleta več, saj nista pašnikom; celo njemu je zadrh-več mlada, in take norosti imata telo srce v prsih, smilila se mu že za seboj. In ko se ob sobotah je; zato je dodal povrh še ruto umivate in češete, izkopljite s cveti in hitro odšel, da ga ne najprej lepo otročičke, oblecite bi morda sočutje zapeljalo k jim čiste srajčke, spletite jim se večji radodarnosti, lase in jih položite v posteljo; “Samo revščina, vsega je rev-šele nazadnje, ko že vsi — tudi sčina kriva,” je jecljala med mož — spe, pokleknite še vi, se zobmi Dodla in sram jo je bilo, umijte in počešite. No, recite kakor bi jo bil kdo ravnokar sama, če ni res?” oskrunil. Kot je bila vajena, si “Da, prav tako je, res,” jej je zavila glavo v ruto, a ni si pritrdila Dodla; a še se je bra- upala pogledati na mizo Gnusil nila. “Pa mož bo spoznal po se ji je ta denar... ruti.” V tem so zaropotale -toklice “Nič ne bo spoznal! Strup na dvorišču, vzamem, da ne bo nič poznal, j “Za Boga, nekdo gre k nam Saj vendar nočem vseh vaših j se je ustrašila, skočila k mizi, las. Spredaj, zadaj in pri ušesih izvlekla miznico, zagrabila ruto vam jih pustim, samo iz srede in pometla z njo goldinarje v jih izstrižem, še poznalo se ne miznico, jih pokrila z ruto in se bo; iz teh, ki ostanelo, si nare- zagledala v vrata. Janezek je dite lep svitek, povrh vam dam pritekel z njive, nov velik glavnik in ta bo napel “Poslali so me, kaj se vam je ruto, da nihče ne opazi.” zgodilo, da vas tako dolgo ni s “Pa zakaj jih tako hočete? kosilom,” je sporočal že med Kaj boste ž njimi?” vrati. “Tudi to vam povem. Zakaj “Prepozno prihajaš; zakaj pa ne bi povedal? Ravnateljica v nisi, ljubo dete, prišlo vsaj četrt mestu, silno visoka gospa, je ure prej?” je rekla mati in vzela imela vročinsko bolezen in lasje sinka v naročje — ter izbruhnila so ji izpadli. Glavo ima kakor v dolg jok, ki jo je pomiril, koleno. Ker nosi klobuček, mora imeti lase. Poklicala me je, pa IX. je rekla: ‘Poldek. Vi ste pripra- Črni gozdovi nad Klenčim so ven človek, tu imate vzorec, raj klenških otrok. Komaj se Preskrbite mi ravno take lase, pripode iz šole, že popade vsak moram si dati narediti lasujo, svoj lonček ali vrček in teče v Pa niti v Pragi nimajo takih las? gozd. Spomladi po jagode in Ko sem videl vzorec, si mislim: borovnice, poleti po maline in •Pa prav take ima Zgornja Pora- robidnice, jeseni po žir in po zilka v Klenči in samo ona; na- jurčke. Iz navade se kličejo z ravnost k njej grem. Menda ne jaskajočimi glaski: “Vojtooooo! boste pustili, da odidem praznih Kam pa greš?” — “V hostooo,” rok!” odgovarja Vojteh že prav pod “Koliko mi torej daste zanje?” gozdom. “Počakaj, gremo s te-“Bog mi je priča, da jih bom j boj!” in v diru se podi otroška drago plačal; vzamem jih samo družinica po pešpoti gori v šu-toliko, kolikor bom zgrabil z mo< Gozd jim nudi tisoč radosti I0ko, in takoj bom dal petak jn presenečenj, tisoč priložnosti, Zanje!” In že je vlekel obrablje- da pokažejo svoj pogum, svojo no denarnico iz žepa. moč in prebrisanost. V borovih Petak! Kako ga je Dodla po- vršičih srče razdrapana vranja trebna! Veliko bi s petakom gnezda; mlade veverice moreš npravila. A vendar se je obota-Jtod izslediti, ptičkam zanjke na-vljala, molčala in premišljevala, j staviti, gada ujameš v precep, “Hitro torej,” je silil Poldek, najkrasnejših pavlinčkov in me-“vsak trenutek lahko kdo pride, tuljev in žuželk naloviš gospodu Kaj bo, to ruto s cveti vam dam učitelju, še povrh!___No, torej! — Sedite Ljubezen do gozda raste z ma- že enkrat!” Odpiral je torbo v Mimi in tudi odrasle vleče in vabi naglici, izvlekel glavnik in škar- gozd. Res je, nikdar ne gredo je in prigovarjal Dodli: “Saj ste tja kar tako za zabavo ali naše mlada, lasje vam bodo še zra- slado; vsaj bičevnik si urežejo, stli, pa še bolj gosti in dolgi, nastržejo smole za rane, nati- Bogastvo slovenskih podvigov po svetu (Nadaljevanje) jazno vrstico v slovenščini. Delal je po raznih tovarnah in| Svoje pismo je začel pisati v ob večerih obiskoval tečaje. Po^Buenos Airesu, nadaljeval ga je tem je odprl delavnico v stari!v Limi, kjer je dirigiral, končal garaži, kjer je garal po rednem in odposlal pa iz Lincoln Centra delu v fabriki. Danes ima svojo'v New Yorku. Med drugim pi-tovarno, ki pošilja proizvode po še: “Vaše publikacije bodo zelo vsem svetu, Zanimalo me je, ko-jdvignile slovenski ugled po sve-liko je stal ogromen stroj, ki mijtu in narodno zavest v naši mla-ga je Stanley razkazoval. “Pred dini. Morda je to nehvaležno leti, ko so bile cene še nižje,'delo, je pa zato tem bolj po-sem zanj plačal okrog četrt mi-jtrebno.” Skoraj isto kot ta med-lijona dolarjev,” mi je odgovo- narodno priznani slovenski di-ril. Veliko je strojev v Stanley- rigent nam je pred odhodom jevi tovarni in pri marsikatere-1 rekla prijazna učiteljica gdč. raziskovali dalje in ugotovili, daj tovarnarje in v e 1 e podjetnike,'kako hitro in prijazno so npr. je Štefan predsednik ameriške prejemnike raznih nagrad, pri-1 odgovorili iz Harvarda, iz Kra- znanj, častnih diplom, vojaških ijevske biblioteke na švedskem, in drugih visokih odlikovanj jz univerze na Dunaju ali v itd. Želeli bi našteti vse sloven- |sydneyju, iz Smithsonian Insti-ske univerzitetne p r o f e sorje tution ali iz Etiopijskega dvora, kjerkoli na svetu, vse naše vo- gie je čas, da se odzovejo. Tudi dilne raziskovalce in znanstve-.ysem drugim se še vedno toplo ne delavce, vse tiste zdravnike J priporočamo za naslove, napot-inženirje, arhitekte, unijske vo-'ke in gradivo. Za vsako pomoč ditelje itd., ki s svojim delom'se bomo vsakemu imenoma za- mu sem srečal tudi Slovenca. Siromašen je prišel v Avstra- Pavli in isto nam je pisal g. ravnatelj Mohorjeve družbe, ko se lijo in se zaril v snovanje in de-!je skupaj z mnogimi drugimi lo. Danes stojijo njegove tovar- kulturniki zavzel tudi za sloven-ne v Avstraliji, na Filipinskem sko izdajo takih publikacij, češ, otočju, v Venezueli in drugje, da baš nekaj takega naša mla- Podjetni tovarnar Dušan tudi večkrat zastopa Avstralijo kot član njenih trgovskih delegacij. vornim vlakom. Danes je ravna-,bolnici z nad 300 posteljami, telj ene največjih tovarn lepen-jblizu katere stoji še velika moče v Argentini, vozi pa se legal- dema šola za bolničarke. Mišino z letali po vsem svetu in do-! j inski zdravnik na Formozi dr. stikrat predava o novih meto-'Janez Janež noče za vse svoje dah v svoji industrjiski stroki, delo sprejeti niti dolarja plači- in rodoljubov vseh mogočih po- Ostal je preprost in zaveden Slovenec. S pridnostjo se je prebijal skozi šole doma in na tujem, postal je profesor in ravnatelj raziskovalnih institutov v Ljubljani, Monakovem in v Ameriki, pa tudi svetovno znani strokovnjak na področju makromoleku-' arne kemije, pisec nad 200 znanstvenih razprav in edenjkaj pomembnega dosegli,” mi je najbolj iskanih predavateljev po pisala slovenska ženica iz Penn-vsem svetu. Vkljub stiski za čas sylvanije. “Prilagam Vam časo- dina nujno potrebuje. Začel je operirati v stari zapuščeni hiši, danes pa ima za se- korporacije in skupaj z bratom vodi tvrdko, ki je v prejšnjem letu dobila ameriško nagrado, kot ena izmed sto ameriških tvrdk, ki so v tem času doprinesle največji delež k znanstvenemu in industrijskemu napredku Amerike. Ali bi kdo sploh kdaj vedel, da je Štefan slovenskega rodu, če bi bili čakali le še nekaj let, ki bo njegova dobra mamica več ne mogla čitati slovenskih listov in napisati tistega nadvse dragocenega pisemca? To so le majhni drobci iz našega bogatega gradiva o podvi gih Slovencev po svetu. Sam sem začel zbirati to gradivo pred osemnajstimi leti, ko sem Ker ni imel denarja za vozni boj že nad 33,000 operacij in de- hvalili tudi v knjigah, najprid-nejše pa uvrstili med “contributors” že na naslovni strani. Toda ali vplivom izstopajo (vodijo oddelke ali ustanove, publicirajo, gradijo nadpovprečne objekte, raziskujejo, so široko znani' čas za prvo izdajo se hitro iz-zaradi svojega dela ali vpliva ^teka, zato prosimo, da POHITI-itd.). Tudi Slovence, ki se udej-jTE. Naslove, napotke in gradivo stvujejo v tujem turizmu kot pošiljajte na naslov: Dr. Edi Gobec Department of Sociology Kent State University Kent, Ohio 44240 U.S.A. ravnatelji večjih potoval nih družb, lastniki večjih hotelov ali motelov, letovišč itd., bi radi v posebnem p o g 1 a v j u vsaj na kratko opisali. Dodati bi želeli tudi vse slovenske posameznike delal kot zidarski strežnik pri in skupine, poklicne ali amater- Kovačevih v Clevelandu, ob večerih pa hodil v šolo. Danes ima istek, Se je na črno vozil s to-[lo se razvija v novi, modemi naše raziskovalno središče po vsem svetu razpredeno omrežje sodelavcev, od visoko kvalificiranih profesorjev in celo enega bivšega rektorja, pa do navdušenih študentov, društvenikov la. Skromni zdravnik, čigar delo najbrž presega uspehe svetovno znan ega zdravnika Schweitzerja, je dobil formoško nagrado “dobrega človeka”, s katero so pozneje počastili tudi misijonarja Rebola iz Clevelanda. “Citala sem, da zbirate gradivo o Slovencih ki so po svetu klicev. Čeprav v člankih zaradi pomanjkanja prostora in časa ske, ki so s svojimi izvajanji dosegli pome mbnejše uspehe pred tujo publiko, npr. v tujih gledališčih, operah, na televiziji itd. V vsakem slučaju rabimo življenjepis osebe ali opis skupine, kako primerno fotografijo in čim več dokumentacije, npr. poročila iz tiska (z navedbo lista in datuma), slike nagrad ali di dr. Peterlin vsakemu angleškemu pismu, ki ga pripravi tajnica, tudi sam doda še kako pri- pisni izrezek o mojem sinu Štefanu, če bi mogoče tudi spadal v Vaše knjige.” Z veseljem smo navadno navajamo le nekatere plom, slike tovarn, izumov ali najbolj izrazite osebnosti, bodo proizvodov, kopije patentov itd. v naših tozadevnih knjigah vsaj Ogromno takega in podobne- na kratko omenjeni tudi vsi drugi znani primeri nadpovprečnega slovenskega uveljavljanja v svetu: v politiki npr. že občinski svetovalci, vsi župani, državni in zvezni zakonodaj avci, vsi višji upravniki, sodniki itd. Vključiti želimo tudi vse naše med tujci priznane umetnike, pisatelje, igralce, športnike, prvake iz najrazličnejših področij, ga gradiva že imamo, zavedamo pa se, da so povsod tudi še vrzeli. Te vrzeli bomo skušali mašiti še do konca tega leta, potem pa se bomo vrgli na rokopis prve obsežne angleške izdaje. Torej, do konca decembra je še čas za prvo izdajo. Tiste zamudnike, ki sem jim že pisal po petkrat ali desetkrat, bi bilo morda malo sram, če bi vedeli, IVfoski dobijo delo Vajenca išče Slovensko podjetje išče mladega vajenca za lesno stroko pri izdelavi pokalov. Kličite 391-4288 po 6. uri zvečer. 23,25 sep) MALI OGLASI V najem Oddamo 4-sobno stanovanje, spodaj, zadaj, porč, privatna klet, furnez, na 7004 Hecker Ave. Kličite za sestanek 481-4659. (185) Naprodaj Maple Heights, hiša za 2 družini, dober dohodek. Kličite podnevi 662-4088, zvečer 663-9580. (183) ODPRTO OD 6.30 — 8.30 VSAK VEČER 18815 Chickasaw pri E. 185 St- bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, kopalnica spodaj, jedilnica. Prazno. (184) V Euclidu Dobro zgrajena veneer zidana Ihiša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogle-I dati. Lastnik RE 1-8937. (185) Naprodaj v Sloveniji Posestvo približno 600 akrov, I vse ena parcela pri postaji in glavni cesti, 30 km od Ljubljane, se proda ali zamenja za tukajšno imovino. Za informacije se obrnite na: Mrs. Marija Yakoš, 3rd St., Louth, R.R. 3, St. Catharines, lOnt. Canada. (185) kakor jih imate sedaj.” Dodla niti sama ni vedela kako in že je sedela na pručici. Doldek ji je odvezal ruto, poteg-nil glavnik iz las in jih razpustil. Kot kačje so zdrsnile kite po hrbtu navzdol skoraj do tal. Lasulj ar je vzel škarje in glav- gajo omel za mušji lep. S praznimi rokami se nihče ne vrača iz gozda. Gozd jih živi vse; če jim gre najbolj trda, sekajo drevje, lupijo, žagajo in izvažajo, na dnino hodijo v gozd, pobirajo dračje, iščejo suhljadi, žanjejo travo in grabijo steljo. nik, razčesal spretno bogate ' Zato vsi ljubimo gozd kot svoje lase, da so pokrivali sedečo Dod- 'skladišče, svojo shrambo, Iju-lo kot svilnat plašč. Nato je vzel ,bimo ga kakor očeta, brata svo-v roko najdaljše, potegnil zanje ljega) kakor svoje dete. kmetico in rekel: bom vzel, kaj?” ‘Torej te-le (Dalje prihodnjič) TO HIGH SCHOOL ATHLETICS To kick-off the 1970 High School Football Season, we are offering a beautiful 50" x 60" PLAID STADIUM BLANKET with vinyl carrying case. Its just the thing for those cool autumn nights at the stadium and its yours for opening a new savings account for $250 or more, or for adding $250 to an existing account. The attractive carrying cases are available with some local High School team insignia. ..... ......................... Tt. „ . „ , 1Q7n mWtlmSSS^ t 5« daily Interest on passbook savings ms offer exP'res 0ctober 311970 - 1 ask about our Savings Certificate limit one (l) blanket per account... plans, paying from 5HK to 7H%. no mail requests, please. Iščemo oskrbnika I za stanovanjsko poslopje, za delni čas. Najraje zakonsko dvojico, ki razumeta angleško. Mala popravila. Damo stanovanje in plačo. Kličite Mr. Bohin: 1771-8144. —(187) Kupim avto Kupim dobro ohranjen manjši avto novejšega izdelka od pošte-I nega lastnika. Ponudbe na tele-| tonsko št.: 431-0628. (185) V najem Oddamo 4 sobe, opremljene | ali neopremljene, v fari sv. Vida. | Kličite HE 1-0160. (184) For rent For rent is a 6-room Duplex, | side by side, in Euclid. Call 431-0160 (184) V najem Odda se 4 sobe, zgoraj, $65.00 na 1205 E. 74 St. Vpraša se na 1207 E. 74 St. (185) f Euclid Colonial North of Lake Shore 3-bedroom brick, 1% bath, 2-car (garage, excellent condition. Very desirable tree-shaded street; in | low 30’s. After 5 call RE 1-6140. VINE REALTY CO. Cor. of 91 & Vine 942-4440 (23,25 sep) 813 EAST 185TH STREET/481.7800 6238 ST. CLAIR AVENUE/431-8870 23000 EUCLID AVENUE/261-1200 26000 LAKE SHORE PLVD./731-1200 *135 WILSON MILLS ROAO/449-2900 T. CLAIR A'V a <3 S ism mrrrmm Jabolka naprodaj Po zmerni ceni so naprodaj fina jabolka, Delicious, Jona-I than, Welty in drugih vrst, na 15202 Chillicothe Rd., Novelty, | O., telefon 338-5783. —(sept. 18,23,25) AMERIŠKA DOMOVINA, Tapon je bil ves iz sebe od veselja, da se mu je stvar'posrečila. Lotil se je dela in črez deset minut je letalo dvanajst muh po učni sobi, ki so vse nosile s seboj hujskajoči napis: “Smrt patru Bonnetu!” Podjetje je takoj našlo navdušenih privržencev, ki so načrt še zboljšali. Eden je napisal: “Živela svoboda!”, drugi: “Proč z jezuiti!” ... Vsi so lovili muhe, plešoče po sobi, in so jim obešali papirnate repke. Le Paco Lujan je mimo slonel ob svojem pultu pri knjigi. Z dobrovoljnim smehljajem je gledal početje tovarišev, sam pa se ni udeleževal lova. Za njegovim hrbtom je imel svoj prostor visokovzrastel fant nizkega čela, tujih, malajskih potez v obrazu, in nevoščljivost mu je gledala iz oči. Že mnogoteri ravs in kavs sta bila imela z Lujanom in večkrat je občutil Lujanove krepke pesti. Prihuljeno je pogledal tja k mirnemu Paquitu; ujel si je veliko muho, napisal nekaj na košček cigaretnega papirja, obložil z njim muho, skrbno pogledal na vse strani in vrgel muho Paquitu črez hrbet. Ali papir je bil pretežak in muha je padla na hrbet dečku, ki je sedel pred Paquitom. Lujan se je nasmejal, ujel muho in prečital napis ... Naenkrat je prebledel, se obrnil, kakor bi ga bil kdo pičil, pogledal Tapona, ki je med tem brezskrbno lovil svoje muhe, in strastna, tiha jeza mu je zablis-nila iz oči... Zadaj pa je opazoval malajec 7, zlobno radovednostjo nemi prizor, ki je imel v sebi nekaj otroškega, pa obenem grozečega. Mladi Lujan se je obrnil nazaj k svojim knjigam in zagrebel glavo med prste, tresoč se od jeze; dve solzi, redka prikazen pri dečku petnajstih let, sta mu pritekli po licu ... Cital je bil na papirju robato šalo: njegova mati in Jakob sta bila imenovana v njej. Podpisan je bil Alfonsito Tellez, Jakobov sin, sin tistega človeka, ki ga je Paco tako zelo sovražil..., Tapon, nedolžni navihanec, kakor ga je imenoval pater rektor zaradi njegovega angelskodobrega srca in neugnane porednosti... Kako strašen udarec za rahločutnega Lujana! Ali življenje ga je bilo že naučilo molčati in trpeti in tudi danes je potlačil svoje solze in svojo jez»... CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — Exceptionally clean. 8 APf3 - a11 1 bdrm- cer- kitchens and baths, new gas heat and elec, service). "Low maintenance. Exc. income. Cragin area. Price $68,000. 453-1502 (184) ..QUEEN OF MARTYRS PARISH Brick ranch, exc. cond., full bsmt, 3 bdrms., IMs baths, 2 car garage. W-dist. to everything. $29,900. By Owner. 445-1557 BROOKFIELD, Hollywood, 3 bdrms., 1% ba., brick duplex, fireplace in crptd. liv. rm., form. din. rm., bsmt., garage. FHA approved. $25,850. Low down pymt Close to train & schools. 442-8598 FOREST PARK — 800 Circle — Brk. ranch. 6 Ige. rms., 3 bdrms., 2 ba. [Utility rm., also apt. 2nd fir. 4 Ige. rms 2 bdrm. Rent $185. Nr. expressway, nr. Schools, St. Berna-dine Church. Home only 13 yrs. old. Value at $50,000. Must see to ap-prec. Will sacrifice due to illness. For appt. FO 6-4296 r ' (187) .» ■ ------------------ Ko je črez uro pozvonilo v šolo, je Lujan še vedno slonel na mizi, glavo med prsti, brez znamenja življenja, le od časa do časa se mu je mrzlično streslo vse telo. Pater Bonnet je mislil, da je ubožec zaspal. Potegnil mu je roke raz obraz... Deček je bil ves zardel in čudno so se mu bleščale oči... “Kaj ti je, sinko? Si bolan? Te trese mrzlica?” “Ne, ne! Nič mi ni, nič!” se je deček prisiljeno nasmehnil. Iztrgal se je patru iz rok in zbežal iz učne sobe. Radostni so se zbudili drugo jutro gojenci, kakor ptičice, ki se o prvih žarkih pomladne zore dvignejo iz gnezda in se polne živahnega, razposajenega veselja razkrope po vejah ... Namesto strogega hišnega zvonca je bila tisto jutro zbudila gojence vesela godba; skupno so šli patru rektorju čestitat in iz sto mladih grl je zadonel ljubljenemu predstojniku ob zvokih godbe prisrčni “Živel!” Pobožno so bili pri sv. maši, skromno so pozajtrkovali — in nastopil je trenutek splošnega pričakovanja, boječe negotovosti... Prišel je pater prefekt, strašni izvršitelj vseh pravičnih obso-deb; resnobno je iz vrste pozval Tapona in še šest tovarišev ... Žalost se je začrtala na licih gojencev, pobiti in bledi so stopili grešniki na levico ... Vrste so se vznemirile, droben fantek se je preril pred patra rektorja; zardelih lic je rekel: “Prosim ..., naj gredo ti-le na izlet... Jaz... senor, jaz ostanem namesto njih doma ...” Navdušeni klici tovarišev so pozdravili velikodušno ponudbo. Mogočno pa je iztegnil pater rektor svojo roko in resno rekel: “Vi, zagovornik izgubljenih obtožencev, odidete takoj na izlet, ti-le gospodje naj se pa nemudoma izgube izpred mojih oči...” In zopet je dvignil pater rektor svojo roko in dostavil z grozečo strogostjo: “... in naj tudi gredo na izlet!” Veselo se je nasmejal pater rektor in brezmejna radost je zaplala v mladih vrstah: čepice so zletele v zrak na perutih navdušenosti, tovariši so v sredino CHICAGO, ILL. HELP WANTED Immediate opportunities for: MEDICAL TECHNOLOGIST A.S.C.P. or eligible. Call: REGISTERED NURSES NURSE ANESTHETIST (C.R.N.A.) INHALATION THERAPIST (R.R.I.T.) for modern, progressive 70 bed hospital near beautiful Red Rock country. Excellent salary. Generous fringe benefits. Contact: Administrator Marcus Lawrence Hospital Cottonwood, Arizona 86326 or call: (602) 634-2251 (183) HOUSEHOLD HELP BABYSITTER — Prefer mature experienced woman. Living vie. Foster & Clark. Care of infant. 5 days M-F, 7-5 P.M. Call 334-6716 LADY who loves and understands children. Child care & lite housework. Pleasant home. Salary + room and board. South sub. 798-2190 (184) vzeli pomiloščene grešnike in velikodušnega priprošnjika in odrinili vun, pod milo nebo, na zelene, cvetoče, vesele travnike, posejane z gostim grmičjem in Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik: Anton Zak, podpredsednik Eddie Kenik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorica so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV A J C NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORlJ SLOVANSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: John Troha, Preds., John Adams, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr.,' Ray Bradač, Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Henry Bokal, blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar Tony Časar Jr., tajnik Al Marn 681-6650, gospodarski odbor Joe Lipovec, Tony Godec, August Dragar, nadzorniki: Edward Kocin, Mary O’-Kicki, Joe Somrak Sr., pomočniki Frank Hren, Frank Kocin, Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, poslovodja John Kolovich 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. mičnimi hišicami... V daljavi, za Biarritzom, pa je grmel veličastni in grozeči ocean in pljuskal ob rjavordeče pečine ... (Dalje prihodnjič) UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE "BARAGOV DOM’’, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAA A Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033 Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki: Frank Cenkar, Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Edi Veider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Skabax-, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St, Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGIMJ Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd„ Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mdsecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: EN 1-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Arna Zalar, Barbara Babnik. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD Samostojna društva SAMOSTOJNO POLH’. HUM* OR*. fiXVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Janez Arko, blagajnik, 1835 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 60608; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. BALINCARSKI KLUB Predsed. Tony Novak, 1. podpred-sed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, J. Habat in A. Božič, ref. L. Barbish, kuharice Johana Perko, Albina Mršnik in Rose Žavbe. poročevalca Mary Božič in. Joseph Ferra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Anton Meglič, podpredsednik Ivan Novak, tajnica Slavica Turjanski, 1266 E. 59 St. tel. 432-2572, blagajnik Ivan Goričan. Odborniki: Karl Gumzey, Karl Valenčak, John Kustec, August Pintarič, Branko Radej, Angela Radej, Frank Kotze, Maria Kotze, Kondrad Peklar, Malika Peklar, Rozika Jaklič, Angela Pintar, Rudi Kristavčnik, Jože Zelenik; gospodarja Tone Zgoznik, August Šepetave, kuharici Lojzka Feguš, Helen Kostajnšek, dopisovalec Marko Antloga. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi: Jožiča Dolenc, Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Imenik raznih društev SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince. Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt. Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Rezin st, Anton Gorenc, Andrew Rezin ml. in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, hlag. in zapis. Mar> Taucher. nadzornice: Anna Kresovič, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik -Tosko Yerkič; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joško Jerkič, Louis Dular, in L. Sajovec.—Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Pr^ds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 465 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center 1 Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo-dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Košir, podpred. Louie Lobe, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik John Ambrožič, odborniki: Josie Kamin, John Vidmar, John Štempihar, Peter Jančar, Ciril Selan, pregledniki: Miro Odar, George Švajger. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo faije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetni- MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Posiovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlx; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsed. Frank Beck, tel. IV 6-5170, podpredsed. John Truden, taj. Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Avenue. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Matija Hočevar, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Štanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Prenavljamo iu popravljasno domove, VSA DELA OD KLETI DO STREHE! UGODNE CENE — BREZPLAČNA OCENITEV — JAMSTVO Za informacije kličite: LANSKY CONSTRUBT^ 30* 442-2512 1905 1970 NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je nenadoma umrl naš dragi brat, stric svak Frank J. Drčar Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnil svoje oči na dan 17. avgusta 1970. leta. Rojen je bil 13. decembra 1905 v Clevelandu. Pogreb se je vršil 20. avgusta 1970 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., kjer je Father Dean L. Fangman daroval za pokoj duše pokojnika sv. mašo zadušnico. Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. S tem se iskreno zahvalimo Father Dean L. Fangman za podelitev zadnjih tolažil sv. vere pokojnemu, za darovano sv. mašo, za molitev 3 očenaše venca v pogrebnem zavodu, za ginljiv poslovilni govor ob pokojniku in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so darovali za dobrodelne namene, posebno še za Dom ostarelih na Neff Rd. Prisrčna zahvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vse, ki so ga spremili na pokopališče. — Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo pogrebcem, nečakom pokojnega in njegovim prijateljem, ki so nosili njegovo krsto. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči; posebno pa Mrs. John Drčar, ki je pripravila hrano in okrepčila za pogrebščino. Prisrčna ji hvala! Brat pokojnega, Edward, je prihitel na bratov pogreb iz Kalifornije. Hvala osebju pogrebnega zavoda A* Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsetransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo tako kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost! Dragi brat, stric in svak, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Bil si dober sin staršem, ki so že pred Teboj umrli. Bil si dragi brat bratom in sestram, ki so vsi pred Teboj že odšli k Gospodu in ki Te bodo tam pričakali, da skupaj ž njimi uživaš plačilo Gospoda. Bil si dober brat tudi nam, ki smo še ostali na tem svetu. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! žalujoči: MARY por. KEPIC — sestra EDWARD — brat FRANK — svak OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 23. septembra 1970 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO