Ameriška Domovi ima

imra ?a
AM6RICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 136
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 14, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
Pregled važnih novic preteklega tedna
★	MEEKER, Colo. — Elliot Roosevelt, sin pokojnega predsednika F. D. Roosevelta, je izjavil, da bo ob jesenskih volitvah oddal svoj glas generalu Eisenho-werju. Elliot je dejal: “Letos v jeseni bom oddal Eisenhower ju svoj glas, čeprav sem registriran kot demokrat. Po mojem mnenju bo še mnogo drugih registriranih demokratov volila tako kakor jaz.”
★	BEOGRAD. — Dne 6. julija so bili v Leskovicu v Jugoslaviji štirje možje in ena ženska obsojeni na smrt z ustrelitvijo, ker so bili obtoženi vohunjenja za Bolgarijo. Obsojenci so baje fotografirali vojaške objekte v bližini meje, razpečavali protiju-goslov. propagando, snovali zaroto za umorstvo vodilnih osebnosti v Jugoslaviji ter nagovarjali Jugoslovane, naj beže v Bolgarijo.
★	LONDON. — Dne 7. julija se; je pričel v Beogradu proces proti osmim obtožencem, med katerimi je pet duhovnikov. Vsi so: obtoženi, da so ponarejali ukaze za osvoboditev katoliških duhovnikov iz ječ. Beograjski radio pravi, da so obtoženi duhovniki “vojni zločinci”.
★	PARIZ. — Francoska vlada je posvarila vohune in saboterje, da bo njihova akcija napram kateri koli državi, ki je članica Atlantske zveze in kot taka zaveznica Francije, kaznovana prav tako, kakor če bi bila podvzeta in izvršena proti Franciji.
★	LONDON. — Johnson, dekan Canterburški, to je znani “rdeči dekan”, ki se je pravkar vrnil s svojega obiska v Moskvi in Pei-P’n§u> je izjavil, da so dokazi ob-dolžb, da vodijo Zdr. države bakteriološko vojno proti Sever-'nokorejcem in Kitajcem v Koreji, “absolutni in neovrgljivi”. Angleški parlament bo zdaj najbrž podvzel legalno akcijo proti 78 let staremu dekanu, ki že več let ne dela drugega kot vandra po državah komunističnega občestva ter pridiguje njihov rdeči evangelij.
★	WASHINGTON. — Sovjetsko časopisje je objavilo novico o Eisenhower j evi nominaciji v poročilu, ki je obstojalo iz štirinajstih vrstic. Poročilo je bilo objavljeno brez komentarja. — Zapadna Evropa pa je radostna nad Eisenhowerjevo nominacijo. Časopisje kakor tudi ljudstvo je mnenja, da njegova zmaga nad Taftom pomeni, da bo Amerika “izpolnila svoje obveznosti napram inozemstvu”.
★	BONN, Nemčija. — Nemške oblasti so izjavile, da so Sovjeti izselili iz treh baltskih držav Estonije, Latve in Litvinske —• okoli 300,000 domačinov.
★	TOKIO. — V mestu Nagano na Japonskem postavljajo spomenik generalu Hideki Toju (Tožu), ki so ga zavezniki obesili kot vojnega hujskača. ★
★	ZDR. NARODI, N. Y. — Jakob Malik, ki je pred štirimi leti nasledil Andreju Gromiku kot sovjetski reprezentant pri Varndst nem svetu Združenih narodov bo odpotoval v prihodnjih dveh tednih na počitnice v Sovjetijo odkoder se ne bo več vrnil Zdr. države. Tako je sam izjavil.
Eisenhower, preds. kandidat republikancev
Na gornji sliki je v štirih različnih pozah general Eisenhower, ki je bil na republikanski konvenciji v Chicagu nominirani kot predsedniški kandidat stranke. Kot Eisenhowerjev partner na glasovnici in podpredsedniški kandidat je bil imenovan 39-let-ni Richard M. Nixon iz Whittierja, Cal. Mladi Nixon zastopa, zdaj kot senator državo Kalifornijo v zveznem senatu v Wasbing-ionu, prej pa jo je predstavljal štiri leta kot član zbornice poslancev (kongresnik). V drugi svetovni vojni je bil pomorski oficir.
Ker je gen. Eisenhower vsem našim čitateljem dobro znan po svojem odličnem vodstvu zavezniških čet v drugi svetovni vojni v Afriki in Evropi, zato bomo šli za zdaj mimo njega in se malce pomudili pri senatorju Nixonu, podpredsedniškem kandidatu, ker je on naši javnosti manje znan.	/ '
Mladi senator Nixon je postal splošno znan kot član Kongresnega odbora za preiskavo neameriških aktivnosti in je v glavnem njegova zasluga, da je bil Alger Hiss razkrinkan kot izdala j ec domovine.
Nixonovo nominacijo za podpredsedniškega kandidata je smatrati kot jamstvo ameriškemu ljudstvu, — pravijo republikanci, da administracija, v kateri bo on sodeloval, če bo, seveda, izvoljen, ne bo pestovala komunistov in jim dajala zatočišča v važnih, vladnih položajih. Oh bo poosebljenost važnih tez, da Trumanova administracija ni bila samo brezbrižna z ozirom na obtožbe komunistične infiltracije vlade, katere obtožbe je z zasmehom in zamahom roke zavračala, temveč da je bila tudi naravnost sovražno razpoložena napram onim, ki so razkrinkali komuniste. Ni še pozabljeno dejstvo, pravijo republikanci, da je Mr. Truman označil Hissovo zadevo za “rdečega slanika”, katerega da so privlekli na dan, da odvrnejo pozornost ljudstva od volitev leta 1948 in dal je po svoji izvolitvi Mr. Truman zahteval, da se odpravi in razpusti Odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti. To so rekordi-rana dejstva, ki jih ni mogoče zanikati ali spremeniti.
v
igri
Mati obstreljena v z otroci
RANDOLPH, Vt. — Mrs. E-verett Morse, stara 27 let, leži nevarno ranjena v bolnišnici. Ko se je igrala s svojimi otroci Indijance, je bila z 22-kalibersko puško obstreljana pod srce.
Gen. Collins v Toki ju
TOKIO. — Gen. J. Lawton: Collins, ameriški načelnik generalnega štaba, je dospel v Tokio na svoji tretji inšpekciji korejske vojne.
Vremenski

prerok
pravi:
Danes deloma oblačno, popoldne in zvečer dežni prši med grmenjem, jutri bolj hladno in konec neznosne vročine.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Stari socialisti so obupali nad stranko
članstvo stranke naj se pridruži liberalni delavski koaliciji v demokratski stranki.
LOS ANGELES. — Maynard Krueger iz Chicaga, dolgoletni voditelj v socialistični stranki, je naznanil svoj izstop iz stranke, češ da se bo poslej drugod politično udejstvoval, član stranke je bil nad 25 let.
Norman Thomas, stari državnik stranke in mnogokrat njen predsedniški kandidat, je več ali manj enakih nazorov, je rekel Krueger. Nihče izmed njiju se ni udeležil strankine konvencije v Clevelandu, ko je bil imenovan za njenega predsedniškega kandidata Darlington Hoopes iz Readinga, Pa.
Mr. Krueger odklanja celotno idejo glasovnice soc. stranke in pravi, da je bolje, da se demokratski elementi stranke pridružijo “liberalni koaliciji v demokratski stranki.”
Novi grobovi
Mary Bukovec
V	soboto ponoči je umrla Mrs. Mary Bukovec, stanujoča na 1095 E. 72 St. Umrla je nenadoma, najbrž za oslabelostjo srca. — Bila je stara 60 let in rojena v Latrobe, Pa. Njeno dekliško ime je bilo Pilot. Zapušča moža Petra in 11 otrok: Peter; Marie Krause, Joseph. Vincent, Louis, Annie Gonser, Helen Hody, Wil liam, Bertha Radencic, Francis in Rudolph. Zapušča tudi 22 vnukov, sestro Ano Bielly in polu sestre, Catherine Nagrenc, Helen Pilot in Marie Modrie. — Pogreb bo v sredo iz Grdinove-ga zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 10 in od tam na Kalvarijo.
Michael šega
Po daljši bolezni je umrl Michael šega, star 83 let, stanujoč na 1206 Norwood Rd. Doma je bil iz Grahovega pri Rakeku, odkoder je prišel v Cleveland pred 50 leti. 35 let je bil zaposlen pri Atlas Car Co., dokler ni šel v pokoj pred več leti. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 C. K. of O, Carniola Tent 1288 T. M. — Tukaj zapušča 4 hčere, Mrs. Frank Martinčič, Ann Ca-ssesa, Julia Sega, Stana Sega in vnuke, dva sinova, Josepha in Franka Repar. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Zakraj-škovega pogretnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 uri in potem na Kalvarijo v družinsko grobnico poleg soproge Mary, ki je umrla pred 13 leti.
Rich;,- d Kapec
Po kratki in mučni bolezni je umrl v Doctors bolnišnici Richard Kapec, stir 17 let, stanujoč na 1340 Russell Rd., poprej pa na 1149 Addison Rd. Tukaj zapušča -starše, očeta James st., in mater Mary, roj. Kuzmič, oba doma na Hrv;tskem, dva brata, James ml. in Charles ter sestro Mary Schillinj, 4 nečake in več drugih corodiikov. Brat Rudolf je umrl cec. 1950. Rojen je bil v Clevelandu in je pohajal v East High Sciool. Bil je član gnezda 55 HEZ. Pogreb bo danes popoldne »b 1 iz Jos. Žele in sinovi pogretnega zavoda na 6502 St. Claii Ave. in nato na Lakeview pok>pališče.
Ni<k Shay
V	soboto zrečer je umrl na svojem domu na 7219 Hecker Ave., Nick Shay, star 39 let. — Tukaj zaoušČE soprogo Frances, roj. Bizi, 4 hčere, Patricijo, Judith, Rit), Lindo, brata Eli in sestre M;ry Lasič in Ann Slanina ter V(č sorodnikov. Zaposlen je bil priGas Machinery Co. kot welder. Bil je član društva Cl. Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10:15 iz Jos. Žele in inovi pogrebnega zavoda na 692 St. Clair Ave. v cerkev sv. Uda ob 11 uri in od tam na Calviry pokopališče.
•-----o------
Če bodo komunisti zaceli ofenzivo, jo bodo kmalu, ali je pa sploh ne bodo, menijo v Tokiu
V Koreji bo vsak čas nastopila deževna doba, ki traja od treh do šestih tednov. — V gotovih ozirih bi bilo deževje komunistom v korist.

Dne 14. julija praznujejo v Franciji Dan razdejanja basti-Ije, kar se je zgodilo 14. julija 1789.	•
Mesto pomaga alkoholikom
SPOKANE, Wash — Mesto je sklenilo, da bo dalo vsak mesec na stran $25 za rehabilitacijo alkoholikov.
TOKIO. — Visoki častniki čet Zdr. narodov smatrajo prihodnji teden korejske vojne za kritičen. Mnenja so namreč, da čg nameravajo komunisti pričeti o-fenzivo, jo bodo pričeli prihodnji teden, ali je pa sploh ne bodo. — Svoje domneve delajo na osnovi dejstva, da nastopi zdaj v Koreji deževna doba in da komunisti niso tako nespametni, da bi pričeli ofenzivo brez močne podpore letalstva.
Deževna sezona, ki se je že. zakasnlia, bo dosegla svoj vrhu nec ta mesec. Deževje traja od treh do še šestih tednov. V tem času pade okoli 40 odstotkov vsega dežja v Koreji. Osem palcev dežja v 24 urah ni nič nenavadnega.
“Seveda, če pa sovražnik nima v načrtih, da bi se poslužil svoje letalske sile, tedaj mu bo deževje v korist’1, je dejal neki-general. “Naša lastna letalska sila bi bila po deževju ovirana, in ker ima sovražnik manj motornih vozil kot jih imamo mi, bo tudi manj odvisen od dobrih cest. Toda ta sovražnik je ne-1
preračunljiv, zato utegne udariti brez podpore letalstva. V tem slučaju bodo njegove izgube strašne.”
Naj Kitajci napadejo ali ne, tukaj vlada občutje, da se mora v prihodnjih tednih nekaj zgoditi v Koreji. Tajinstvena odsotnost sovražnikove letalske si le povzroča več komentarjev kot njena prisotnost. Zadnja dva meseca je v zraku vedno rftanj sovjetskih jet letal. Kjer so prej komunisti poslali v zrak 200 teh letal, pošljejo zdaj dve.
Ko so zavezniška letala udarila na elektrarne ob reki Jalu, so udarila s tako silo, da je bila neka turbina izrvana s svojega1 temelja ter vržena v sredino reke Jalu. Takrat so letalci opazili na tleh sovjetska jet letala, in to na kraju, ki je bil oddaljen komaj 30 milj od mesta napada,
To čudno postopanje je povzročilo mnenje, da komunisti hranijo svojo zračno silo za kak poseben podvig, ali pa Sovjetija ni več tako radodarna s svojimi letali, zato hočejo Kitajci oču-vati ta, ki jih imajo.
NAPAD LETALCEV
V SCOREJ!
Napad je po svoji sili in obsegu prekosil nedavni napad na hidro-elektrarne ob lavstva in za reprezentacijo črn-
Zaključki konvencije preeresivne stranke
CHICAGO. — Progres. stranka je zaključila svojo tridnevna konvencijo z odlokom, da bo delovala za raztegnitev državljanskih pravic, za pravično prakso v najemanju in zaposlovanju de-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Ne pozabite—
Kdor še ni plačal davkov na posestvo, naj to na vsak način1 ta teden stori, če noče imeti sitnosti. Urad je odprt od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, v soboto pa samo do 12. ure. Rok za plačilo poteče v soboto 19. t. m.
17. obletnica —
V	torek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Jennies Škerl v spomin 17. obletnice njene smrti.
70-letnica—
Mrs. Mary Barle, Phillips St. Maple Hts., O., je nedavno obhajala 70 letnico rojstva. Prej je živela v Newburghu. Na mnoga leta!
V Lemont—
Podružnica št. 25 Sžž ima danes sejo, na kateri bodo članice razpravljale o romanju v Lemont v nedeljo 20. julija. Katera bi se hotela tega romanja u-deležiti, naj pokliče Mrs. Josephine Trunk, tel. EN 1-7625 ali Mrs. Mary Otoničar, tel. HEi 1-6933 ali Mrs. Ella Starin, tel. IV 1-6248.
Prva obletnica—
V	torek bo 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Ferkulj, ob prvi obletnici njegove smrti.
cev v zvezni in državnih zakonodajah.
Konvencija je zahtevala takojšnje končanje korejske vojne ter poravnavo in spravo med Zdr. državami in Sovjetijo.
Stranka je imenovala za svojega predsedniškega kanciidata Vincenta Hallinana, odvetnika na zapadni obali, ki odsedeva zdaj šestmesečno ječo, v katero je bil obsojen zaradi svdjih aktivnosti pri obrambi znanega komunista Harry Bridgesa, de-na zapadni
reki Jalu.
SEOUL, Koreja. — Dne 11. julija je 850 letal zavezniških narodov napadlo Pyongyang, glavno mesto Severne Koreje, in vitalno važno Sariwon-Hwanghju cesto. To je bil po vsej priliki-najsilnejši letalski napad v Koreji in je daleko prekašal nedavni napad na hidroelektrarne ob reki Jalu.
Napad se je pričel ob desetih zjutraj ter se z rastočo f uri j o nadaljeval do poznega večera.
Kraje, ki so si jih bili letalci/Mvskega voditelja izbrali za tarčo, je napadalo vi'obali, jatah stotine in stotine letal, ki so izvedla nad 1800 napadov.
Združene letalske sile so razbile protiletalske topove, tovarne za kavčuk in municijo, velike popravljalnice trukov in tankov ter glavne stane severnokorejskih in kiatjskih armad v Pyon-gyangu.
Zavezniki so čakali, da so komunisti nakupičili ogromne vojne zaloge v Pyongyangu, nakar so udarili brez predhodnega svarila.
že pred poldnevom je bilo vrženih na Pyongyang in okolico 250 ton bomb in nad 600 raket.
HAJNOVEJžEVESTI
Gabriflson odstavljen kot pndsednik repub. stranke
GeneralEisenhower je pričel pomeati s staro gardo, da liberaizira stranko in jo poživiš progresivnimi idejami.
CHICAJO. — General Eisenhower in njegovi pomočniki so splošno smatran kot Taftov pri-že pričeliz reorganizacijo stran- -stas in reprezentant stare garde, kine mašierije. Predvsem so zvišali Svilo članov svojega narodneg odbora ter imenovali za njegovga predsednika Arthurja E. fimmerfielda iz Michigana.
Summrfield, ki je star 53 let, je politiai govornik za znaten
del avtomobilske industrije in on je tudi tisti, ki ima največje' zasluge, da je michiganska delegacija podprla gen. Eisenhower-ja na čikaški konvenciji.
Summerfield bo nasledil kot narodni predsednik stranke Guy George Gabrielsonu, ki je bil na
o kateri nočejo republikanci o-koli Eisenhowerja hičesar več slišati, ker namerava Eisenhower poživiti stranko z novimi, liberalnimi in progresivnimi idejami, pri čemer mu bo zlasti pomagal podpredsedniški kandidat, 39 let stari senator Nixon.
ZDR. NARODI, N. Y. — Zavezniško poveljstvo v Koreji je povedalo Združenim narodom, da je nad sto tisoč komunističnih ujetnikov izjavilo, da bodo izvršili samomor, če bi se jih hotelo nasilno vrniti nazaj v komunstično območje.
CLEVELAND. — Joseph Taylor, star 36 let, stanujoč na Wade Park Ave., oče devetih otrok, je včeraj utonil v Hinckley jezeru v Medina okraju, ko je skočil z deske v vodo.
TEHERAN. — • Premier Mossadegh je vprašal parlament, naj mu da za šest mesecev diktatorsko oblast, da bo lahko po svojem rešil vprašanje finančne krize dežele.
BUENOS AIRES, Argentina. — Bolezen Eve Peron, žene argentinskega diktatorja Perona, se je obrnila na slabše in ljudstvo domneva, da umira.
BLED. — Visoki ameriški častniki so obvestili Tita, da bo dobil tekom prihodnjih 12 mesecev več vojaške pomoči, vključno letala, tanke in topove.
SKORAJŠNJI
X0NEC
STAVKE
Vlada dovolila jeklarski industriji zvišanje cen jeklu za 5 dolarjev pri toni. — Konec stavke na vidiku.
WASHINGTON. — Vlada je pristala, da smejo jeklarske družbe zvišati ceno jeklu najmanj 5 dolarjev pri toni, da se odškodujejo za višje mezde, ki jih u-tegnejo plačati stavkujočim jeklarjem.
S tem naznanilom je zelo okrepljeno upanje po poravnavi 42 dni trajajočega štrajka jeklarjev. V Pittsburghu se že tri dni vršijo seje in pogajanja med zastopniki jeklarske industrije in | jeklarske unilje.
Zaradi stavke jeklarjev, ki gre zdaj že v svoj sedmi teden, je brezposelnih skoraj poldrugi milijon delavcev. Pomanjkanja jekla je zmerom bolj občutno v vseh ameriških industrijah.
Iz avtoritativnih virov se je doznalo, da bo najbrž vlada dovolila industrijam še višje zviša-je cen jeklu kot $5 pri toni.
Iz raznih naselbin
SAN FRANCISCO, Cal. — Pri družini Mr. in Mrs. John Arthur Alich so dobili deklico, četrtega otroka v družini. Rodila se je na rojstni dan starega očeta 24. junija. Stari oče in stara mati Mr. in Mrs. John Alich, živita na 6722 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. čestitamo!
Stevenson pravi, da ne bo kandidat
SPRINGFIELD, 111. — A. E. Stevenson, governor države Illinois, še vedno pravi, da ne bo kandidiral na demokratski konvenciji za nominacijo predsednika Zdr. držav na demokratski listi.
Ameriška Domovina
*1 i a FTraciTff-?!11 f It**1 g
•117 St. Clair Are.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
. United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
~~}	No. 136 Mon., July 14, 1952
Letališča v Maroku
Pred nekaj tedni je završalo po vseh ameriškhi časopisih o raznih nerodnostih in o zapravljanju denarja pri gra ditvi ameriških letališč v francoskem Maroku, pa je naenkrat prenehalo vse to pisanje in vsi očitki, dasi je zadeva zelo zanimiva. Kaj je na vsej stvari?
Izbruh vojne v Koreji je ameriške politične in vojaške kroge prepričal, da Sovjetska Rusija ne bo mirovala in da se bližamo tretji svetovni vojni. Da bi nas ta ne našla nepripravljene, je bilo nujno treba misliti na ureditev modernih letališč, s katerih bi naša letala lahko dosegla vsa važna središča v Sovjetski Rusiji. Ameriški merodajni krogi so prišli do spoznanja, da more ustaviti komunistično svetovno prodiranje le močna roka. S Turčijo je bil dogovor že sklenjen. Amerika je pričela tej državi dobavljati orožje za samoobrambo in tam graditi tudi letališča. Za obrambo Evrope, oziroma Zapada so predvsem potrebna moderna letališča za najnovejše vrste bojnih letal. Taka letališča ni mogoče zgraditi hitro. Če bi svetovni komunizem prešel iz mrzle, vojne v vročo in v napad, bi bilo lahko to usodno, če bi ne bilo na Zapadu primernih letališč pripravljenih za takojšno uporabo.
Gotovo je pri merodajnih krogih nastalo vprašanje: Kje zgraditi letališča, kjer bi bila ameriška letala, bombniki in lovci pripravljeni, da vsak trenotek lahko posežejo v borbo in zavrnejo sovražni napad ali pa da poneso atomske bombe na sovjetska industrijska središča. Francija iz vojaških ozirov ne pride v poštev, tako tudi Anglija ne, ker sta obe deželi preblizu in v dosegu sovjetskih bombnikov. Nenaden napad od strani Sovjetov bi lahko povzročil podobno katastrofo kot jo je japonski napad na Pearl Harbor v drugi svetovni vojni. Za zgraditev takih letališč je prišla v poštev le Španija ali Portugalska v Evropi in pa severna Afrika. Kot je splošno znano Trumanova vlada ne goji kake posebne ljubezni in naklonjenosti do Portugalske in še manj do Španije. Tako so se naši voditelji odločili, da pripravijo primerna letališča v Afriki in sicer v Francoskem Maroku. Decembra 1950 je bil v Parizu dosežen s francosko vlado sporazum in sklenjen dogovor, da smejo Združene države v Francoskem Maroku ustanoviti nekaj vojaških postojank in razširiti in modernizirati tam štiri obstoječa francoska letališča, ki bi jih nato rabilo ameršiko letalstvo v slučaju potrebe. Seveda je bilo določeno, da vse stroške za ta dela nosijo same Združene države. V tem dogovoru pa je bilo tudi predvideno, da se tehnična stran dogovora določi na mestu samem.
Pričele so se težave . V Francoskem Maroku je skoro neomejen diktator vojaški poveljnik, ki tam zastopa Francijo. Takrat je bil tam komandant francoski general Juin. Ta se je štiri mesece ustavljal, da bi prišli Amerikanci v Maroko. V dolgih pogajanjih s tem generalom se je prvotni dogovor s francosko vlado zelo spremenil. Mesto 20,000 vojakov, ki naj bi jih nastanili v Maroku, je končno dovolil francoski komandant, da se tam nastani le 750amož, mesto da bi se obstoječa francoska letališča razširila in modernizirala, je Juin zahteval, da Amerikanci zgrade 5 popolnoma novih letališč. Prej je bilo določeno, da bodo letališča, ki jih prevzamejo Amerikanci, v bližini mest ali vsaj večjih obljudenih krajev, zdaj so se morali ameriški vojaški krogi zadovoljiti, da jim je francoski general dovolil zgraditi letališča oaleč proč od mest, v divji puščavi, kamor je bilo treba napeljati vodo, speljati ceste in zgraditi na novo vsa poslopja.
Ko sa se po dolgih pogajanjih končno odločili, kje naj grade nova letališča, so pripeljali Amerikanci ogromno množino raznih strojev in materiala. Toda francoski general Juin ni dovolil, da bi se izkrcalo dovolj moštva za stražo in tudi ne, da^bi se ves ta material primerno shranil in zavaroval, vsled česar je bilo izgubljenega in poškodovanega mnogo materiala.
Končno so le pričeli z delom in sicer z veliko naglico.
Bilo bi predolgo, če bi hoteli navajati vse težave, ki jih je delalo francosko vojaško vodstvo ameriškemu. Naj navedemo le to, kar je že splošno znano, da je nastala velika afera radi tega, ker je francoska oblast zahtevala, da ameriško vodsto ne sme plačevati Marokancem takih dnin kot evropejskim ali ameriškim delavcem.
Jedro vseh težav je namreč izviralo iz strahu, ki so ga imeli Francozi, da bi Amerikanci nekako razvadili Maro-kance s prevelikimi plačami in da bi njih navzočnost spodbujala marokansko prebivalstvo v stremljenju za samostojnost in osvoboditev izpod francoske oblasti. Francozi namreč; dobro vedo, da je ameriško javno mnenje splošno proti vsaki kolonijalni politiki.
Vse te francoske ovire so povzročile, da so prej preračunani stroški za zgraditev teh letališč poskočili vsaj za kake sto procentov. Prvotni proračun je namreč znašal 300 milijonov dolarjev, zdaj pa računajo, da bo vse to stalo najmanj 600 milijonov, drugi pa cenijo, da bo morala naša država plačati celo 800 milijonov dolarjev, če bo hotela dovršiti vsa letališča, ki so jih pričeli graditi.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Naša okolica in naše mesto samo je zavito letošnje poletje v eno samo slavnostno ozračje. Zadnji mesec so proslavljali naši sosedje na bližnjem Oglesbyu petdesetletnico ustanovitve mesta in obstoja. Naše mesto La Salle pa bot proslavljalo 1. 2. in 3. avgusta: stoletnico ustanovitve in obstanka mesta. To so pač važne ob letnice, vredne, da se jih primerno in častno proslavi. Pa ne samo to, to so tudi dnevi, ki zaslužijo, da prinesemo iz svojega! “špajza” ta velike in ta lepe žlice in z njimi jemo. Tristo rac, da je res tako!
V četrtek 12. junija je bila o-tvorjena slavnost petdesetletnice na Oglesby. Občinstvo se jej zbralo na prostorih v Dickinson House in na vrtu, ki obdaja to poslopje. Rev. Carl Mayes, katoliški župnik tukajšnje mešane fare je nastopil in otvoril slavnost z lepo primerno molitvijo. Nato je povdarjal, da je to obletnica tistih časov,,v katerih so naši pionirji začeli ustanavljati! tukajšnjo naselbino, ki zdaj nosi ime Oglesby. “To je obletnica! velikih žrtev, potu in težkega dela, ki je ustvarilo naše mesto, na katerega smo danes vsi ponosni.” — tako je povdaril mestni župnik tukajšnje cerkve Presv, Srca.
Tako so V teh dnevih stopili v ozadje vsi drugi dogodki, ki niso izredne važnosti v naši okolici. Slavimo pa dan in noč našet slavne obletnice in se jih spominjamo s tem, da se lepo gostimo, veselimo in ob veselju delamo načrte, da bomo krepko in navdušeno hodili naprej po potih vsestranskega napredka, po stopinjah naših vrlih prednikov, kil so toliko dosegli v svoji dobi za napredek naše okolice in njenih mest in vasi.
Naše slavnosti se je udeležilo tudi vreme. Tudi to je hotelo biti vključeno v delavnosti za naše slavnosti. Ko so na Oglesby v petek 13. junija imeli na programu še celo vrsto točk, je došla nevihta in marsikaj pokvarila. Med silnim viharjem je nastal; naliv, ki nam je dal 1.42 palca, dežja, kar je že precej. V bližnji Wenoni je strela uničila farmarju hlev, ki je do tal pogorel. V okolici mesta Ladd se je baje! utrgal oblak in lilo je kakor iz: škafa. Na Oglesbyu je podrl vihar šotore, ki so krili stojnice! na razstavnih prostorih. Treskalo in udarjalo je, kakor da se! je približal sodnji dan. Škoda je| velika.
Dne 16. junija je objavil tukajšnji list “News-Tribune” sliko tistih, ki so ob proslavi 50-letnice mesta Oglesby zmagali V kontestu naj lepših brad in brk, ki so jih pustili rasti v ta namen. Da pa pri tem ne bi Slovenci' ostali predaleč zadaj, je dobil drugo nagrado naš rojak Louis) Višnikar in četrti zmagovalec je; bil tudi Slovenec Frank Šimenc. Zdaj je tista stroga “postava” glede britja brad in brk razveljavljena, in fantje in možje sel zopet lahko brijejo po mili volji, kakor hočejo.
Povorke, ki so jih priredili oh slavnostnih dnevih na Oglesbyu, so bile nekaj posebnega. Vse tvrdke, vsi trgovci in organizacije so pripravile za parade posebne flotile, ki so bile nadvse lejo okrašene. Bilo je res nekaj posebnega, kar v tej okolici javnost še ni videla. Katoličani soi imeli posebno lepo okinčan truk, na katerem je bil lepo okrašen oltar, na drugi strani pa napis: “Sacred Heart”.
V tukajšnji urarski tovarni West Clox v Peru je nastala stavka med strojniki še 26. maja letos. Ko pišem te vrstice, še ni sporazuma med družbo in, stavkarji. Tukajšnji strojniki spadajo k Mednarod. zvezi strojnikov, podružnica št. 1629. Druž-
odstotno povišanje plač, kar so| pa strojniki odklonili. Za zdaj še ni na vidiku nobenega sporazuma.
Publiciteta je zelo zaželjiva stvar pri marsikomu. Tako beremo te dni, da je neki lasallski alderman, ko je opazoval slavnostno povorko na Oglesby, postal tako navdušen, da se je pri hudovanju radi nekaterih zadev v La Salle odločil, da bo, ko bo slavnost stoletnice v La Salle, jezdil konja tako, da bo gledal nazaj. Well, Ribničan bi rekel: vsaka glava po svoje! In zadel bi.	.
Tehnika in njen razvoj gresta) hitrih korakov naprej. Včasih premišljujem, kako je to, da V Ameriki delavec desetkrat in več zasluži na dan, kakor pa v najboljših deželah drugje na svetu. Pa so razlogi ravno v razviti tehniki. Berem, da so rudarski raziskovalci dognali, da imamo nai svetu dovolj premoga še za najmanj 1600 let. Well, kar se tiče torej glede gretja in kuriva! za nas, bo še trava rastla. Po šestnajstih stoletjih naj pa gledajo, da bodo kaj drugega odkrili, da jih ne bo zeblo in da bo gomilo njihove tedanje stroje ini drugo. Poročilo omenja, da današnji ameriški premogar nakoplje okrog sedem ton premoga na dan. Na Poljskem medi tem nakoplje tamkajšnji premo-
gar komaj dve toni premoga na dan. Na Japonskem pa vzame premogar ju skoraj ves mesec ča sa, da ga nakoplje toliko, kolikor ga ameriški premogar v e-nem samem dnevu. Razlika, kaj me? In še kakšna! Razlika pa je v tem, da vse težko delo opravi) zdaj v ameriških premogoko pih stroj, med tem, ko po drud gih deželah še vedno pojeta svo^ jo pesem kramp in lopata v deT lavčevi roki. Tehnika, ki izboljšuje stroje, to povzroča. Temu primerno je tudi zaslužek ameriškega premogar j a desetkrat boljši od zaslužka pri nekem delu drugod po svetu.
V tukajšnji bližnji Utici staj prekupila Mr. in Mrs. William Potočnik znano trgovino “General Farm Store”, želimo jima mnogo uspeha v novem podvzet-ju!	)
Poročila sta se te dni nevesta Miss Doroteja Kotar iz Jones-ville', ali po naše z “Ajnzerja”, ini ženin Raymond Kinczewski, rodom iz La Salle. Poročila sta se v cerkvi sv. Roka. Svatba se je: vršila v Slov. Domu, nakar staj novoporočenca odpotovala na medeno potovanje v Wisconsin, kjer so, kakor pravijo, medeni: tedni najbolj sladki. Obilo sreče in veselja v novem stanu!
Vroče je in čas, da to moje* poročanje zaključim. Sosed me že čaka pri plotu, da bova šla na pivo, ki se v teh poletnih dneh; tako prileže, da bi ga človek kan naprej srkal. Zato le vsi pridni bodite in zraven lepo pozdravljeni!
činstva je bilo: Kaj tako lepega in vzpodbudnega še v svojem 'življenju nismo videli. Niti najbolj resna misijonska pridiga ne more človeka tako pretresti kot; zgodba odpadlega duhovnika1 Theophila, ki se je na priprošnjo Matere božje spreobrnil. Vsel uloge niso mogle biti bolje raz-' deljene, kot so bile. Theophilov sluga in glasnik je umestno uvajal gledalce v posamezne dele igre, da so vedeli, zakaj gre. Zelo častno je rešil svojo ulogo
stvo komaj upalo dihati. Kakšno moč ima Marija! Kakšen, strah je hudobnemu duhu! Kako: je zvijala hudobca, da mu je kar pokalo v kosteh! Kako se je' vse oddahnilo, ko je Jezušček Mariji, svoji Materi uslišal prošnjo in je odpadlega duhovnika zopet sprejel in mu vse zablode odpustil. Igra je bila tako dovršeno podana, da ne moremo: niti ene stvari zapisati, kar bi ne bilo prav narejeno. Ko bi bil Joliet vedel, ko bi bila Chicago:
“pridigar”. Mirno bi ga pustili) slutila, kaj se godi tačas v Le-
Lemontske slovesnosti
Cleveland, O. — Za nami soijstosti in prisrčnosti, Kot najbolj svetle sanje se nam svoji pretresljivosti:
ba je ponudila strojnikom osem
zdijo. Da je kaj takega mogo^ če v tuji deželi?! Romarji so začeli prihajati že v četrtek popoldne, ker je bil v petek državni praznik. Zvečer Emo imeli že1 pobožnost pri votlini, V petek, ki je bil prvi v mesecu, smo imeli zjutraj prisrčno pobožnost na čast presv. Srcu. Celo dopoldne' in vse popoldne v petek so pri ha j ali avtomobili, da je bila zvečer pri roženvensli pobožnosti cerkev že polna. Ifa karah smoi brali imena raznih držav: California, North Dak*ta, Minnesota, Ohio, Michigar, Pennsylvania, Kansas. Mnogi romarji pa so prišli po vlakih in busih: iz) vse države Illinois, iz North Caroline, celo iz Camde. Nad polovico romarjev je prispelo že v petek in so torej :koraj tri dni preživljali lepe treiotke pri Materi Mariji. Posebra skupina je) prišla iz Cleveland: z vlakom do Chicage, do cilja p z busom. S! posebnim veseljen in hrepenenjem so v soboto proti večeru Sprejeli vsi romarji bus, ki je dospel naravnost iz Clevelanda. Z romarji se je pripeljal prevzvi-šeni g. dr. Gregorij Roman, — škof ljubljanski. Kako milo so mu zazvonili v pozdrw Marijini zvonovi! V nedelj< zjutraj so prihajali bližnji ronarji: —‘ predvsem iz Chicage, izJolieta, iz Waukegana, iz Milw.ukee-ja in bližnjih naselbin.
V soboto popoldne so Hli mnogi zaposleni s pripravo oltarjev za Telovo procesijo. Dlo so i-meli lepo razdeljeno:	Oltar za,
prvi blagoslov so priprjkile pri osmi postaji sv. križevega potal naše sosede slovenske šoske sestre. Drugi oltar je bil Pripravljen pri mogočnem prekrurskem križu ob Baragovem paku. Okrasili so ga prekmurski Slovenci, predvsem članice Dnštva sv. Ane KSKJ. — Tretji olar je bil postavljen na verandi Romarskega Doma. Vporabil smo lepi novi oltar, ki nam a je napravil in pripeljal Mr Medved iz Detroita, Mich. Oltaiso okrasili romarji iz Chicage,— Zadnji, četrti, oltar pa je stana stopnišču pred samostanor. Oltar in vse pročelje samostna so o-kinčali romarji iz Jolita. Vsak oltar je bil umetnost zse in vsi so se razlikovali med sooj. Prvi se je odlikoval po svoj prepro-
drugi po! pred veli-
kim križem, tretji po svoji nežni ljubeznivosti, četrti pa po svoji mogočnosti.
V soboto zvečer ob osmi uri se! je pričela večerna romarska pobožnost v cerkvi: blagoslov romarjev, pozdravna pesem “Veselimo se kristjani”, molitev Mariji Pomagaj. Nato je bila pozdravna romarska pridiga, ki jo je imel p. Odilo. Sledil je slovesni blagoslov z Najsvetej šim. Nato so prišli pred oltab vsi pričujoči duhovniki in samostanska družina in prevzvišeni in pričela se je ljubka procesija z milostno podobo Marije Pomagaj. Sladko breme so si nadeli na rame slovenski fantje iz Clevelanda, ki so bili vsi v narodni noši. Dekleta v narodnih! nošah so delala špalir ob podobi. Ko smo prišli skozi vrata ter smo pogledali po trgu pred samostanom, je vse migljalo v lučkah, celo jezero luči. Kar vse jet bilo prevzeto pozornosti, ko so: pričeli mladi patri in pevci moliti po zvočnikih “Verujem v Bogo Očeta” — sv. rožni venec. —, Cela dolga procesija je lahko! slišala molitev in vsi so na glasi odgovarjali. Roženvenske skrivnosti smo peli. Ojačevalna naprava je bila inštalirana na avto, v katerem so sedeli patri in, pevci in so lahko petju pritegni-celo množico. Vsi smo strme-nad to velikansko pridobitvijo. Ognjena vijuga se je zvijala) po cesti mimo Baragovega Doma, ob Baragovem parku, okrog jezera pred lurško votlino in zopet po drugi strani jezera nazaj proti samostanhu. Nepopisen je bil prizor, ko se je procesija z lučkami strnila in je bilo vse jezero obkroženo z lučmi. Na otoku in okrog in okrog jezera so bile razstavljene baklje z bengaličnim ognjem, Marija v votlini je bila razsvetljena z močnimi žarometi in vsaka lučka in’ tudi razsvetljena Marijina podoba je odsevala v vodi. Vse ljudstvo pa navdušeno poje, poje, poje. Nazaj grede smo namreč peli litanije Matere božje.
Ko se je procesija vrnila pred samostan, je bila uprizorjena obi samostanskem stopnišču na prostem pretresljiva verska igra' “Theophilus”. Igrali so člani dra-matskega društva “Lilija” iz Clevelanda. Splošno mnenje ob-
na vsako prižnico in bi ji delal čast. Glavno ulogo je imel Theophilus. Videlo se mu je, da nil prvič na odru, ker se je sukal po/ njem kot bi bil na odru rojen. Prekrasno je pokazal vse boje, ki jih je imel v svoji duši, potem svoj obup, ko je zavrgel Boga in! vero v njega in je celo preklel; Mater božjo. Vsaka njegova) kretnja je bila na mestu in vsaka spremeba njegovega glasu premišljena in umerjena. Moj-/stersko je pokazal svoj obup, paj tudi svojo milo prošnjo do Matere božje, naj mu pomaga. The-ophil je imel glavno in najdaljšo1 ulogo, toda najtežjo je pa imel gotovo oni igralec, ki je predstavljal satana. V satana uživati se, mora biti za dobrega fant£$ res težko. Ali boljšega “hudiča” bi res ne mogli najti nikjer, koti je bil v soboto 5. julija na le-montskem mogočnem odru.Prav dovršeno ga je igralec podal, -morda je hudiča celo prekosil.
Največjo pozornost sta seveda pri zadnjem dejanju vzbujala' Jezušček in Marija. Ali sta živa? so se ljudje spraševali. Ne, ne„ kipa sta, ko sta tako pri miru. In potem je Jezuščka pičil komar in se je malo zganil , in so poslušalci začeli šepetati: “Jezušček je živ, poglej, zganil se je. Marija pa ni živa!” In ko je Marija začela govoriti in preganjati satana, ko je dvignila roko ter satana pognala v pekel po pismo: na katerem je bila napisana pogodba prodaje Theophilove duše hudiču, takrat je vse občin-
montu, niti enega Slovenca bi ne bilo manjkalo na igri. No, pa je igro z užitkom gledalo kakih 600 do 700 ljudi.
V nedeljo zjutraj ob 7. uri je/ bila obhajilna sv. maša s pridigo. Oboje je opravil g. Anton; Kovačič iz North Caroline. Vsa .cerkev je pristopila k sv. obhajilu. Sv. spoved so romarji opravili že v petek in soboto, pa tudi v zgodnjih urah v nedeljo. — Med mašo je bilo mogočno in prisrčno ljudsko petje. — Ob osmi uri je opravil sv. mašo prevzvišeni. Med njegovo mašo jej prepeval mogočni mešani zbor pod vodstvom g. Vilka Kuntara. iz Eveletha, Minn. Peli so pevci in pevke, romarji iz vseh mogočih krajev, ki so pa seveda navajeni peti v zboru. Ob deseti uri se je pričel zopet razvijati sprevod od samostana do votline, kjer je bila slovesna sv. maša, ki jo je opravil g. Karel Vol-benk ob asistenci g. Janeza Dolžina in Antona Kovačiča. Maša) je bil v navzočnosti prevzv. g. škofa Rožmana, ki je imel slavnostni govor o pomenu Marijinih besedi “Kar vam Jezus poreče, vse storite!” Med to mašo) je zopet prepeval isti mešani; zbor kot pri škofovi maši. Ubranosti in kakovosti zbora se je vse čudilo in vse je kipelo navdušenja od prelepega petja.
Takoj po slovesni maši se je pričela procesija s presv. Reš-njim Telesom po načinu, ki smo ga bili navajeni v domovini: s
(Dalje na 5. strani)
Posojilnica Sf. Glair Savings & Loan napredovala za iri milijone dolarjev v enem letu
Slovenska posojilnica St. Clair Savings and Loan Association, ki je letos v svojem 35. letu obstoja, zaznamuje v zadnjih 12 mesecih napredek za več kot tri milijone v imetju. Od te vsote je bilo vloženih na novo nad dva milijona dolarjev v hranilne vloge. To dejstvo samo na sebi potrjuje upravičenost in potrebo; novega bančnega urada, ki ga je posojilnica otvorila s 1. januarjem na 813 E. 185. St.
Tajnik-blagajnik slovenske posojilnice Mr. Paul J. Schneller je ob priliki objave finančnega poročila 30. junija opozoril na porast v vseh skladih. St. Clair Savings and Loan Co. ima danes imetje, ki znaša skupno $11,-230,274.52, v primeri z imetjem pred enim letom, ki je bilo $8,-235,071.67. Hranilne vloge same znašajo okrog devet milijonov dolarjev v primeri z lanskim letom, ko je bilo v tem skladu okrog sedem milijonov dolarjev; posojila na vknjižbe so se zvišale za okrog dva milijona dolarjev, da danes znašajo okrog osem in pol milijona dolarjev.
Posojilnica je tudi zvišala svojo rezervo na $400,000, da kaže! sklad kapitala in preostanka $900,000. Poleg tega posojilnica' lastuje vladnih bondov za $1,150,-000 in ima delnice Federal Home Loan banke za $123,900. To je
mujemo, da se sedaj nad 5,000; oseb tega okrožja poslužuje našega novega bančnega urada.”
Vešče vodstvo posojilnice nalaga denar svojih vlagateljev V najbolj varne investicije, ki obenem prinašajo vlagateljem čim več obresti.
Hranilne vloge so zavarovane) do vsote $10,000. Poleg ugodnosti, ki jih uživajo vlagatelji, nudi St. Clair Savings and Loan posojilnica razne druge usluge v bančnem oziru. Tako se tu dobi posojila na zemljišča, posojila za' gradnjo novih domov in poslopij ali za izboljšavo domov, G. I. posojila, poslugo pri prepisu prodanega in kupljenega posestva; (escrow), imajo božične klubej in sprejemajo plačila za račune za plin, elektriko in telefon. Podružnica na E. 185. St. lahko postreže tudi z takozvanimi “travelers” čeki in ima na razpolago varnostne shrambe.
Zasluga posojilnice je, da danes lastuje svoje domove mnogo bivših vojakov, kateri so dobili v skupnem nad en in pol milijona dolarjev posojila.
Z zaključku je Mr. Schneller ob tej priliki izjavil: “Mi pri St. Clair Savings, uradniki, direktorji in uposlenci si štejemo v čast, da imamo priliko biti mnogoštevilnim našim odjemalcem
bila zelo dobičkanosna investici- na uslugo. Zagotavljamo vam ja v prid 6,000 vlagateljev, ki so j vsem, da cenimo vaše zaupanje tekom minulega leta prejeli nad; v nas in da bomo tudi v bodoče)
$140,000 v obrestih Mr. Schneller je dalje dejal: “Otvoritev našega urada na E.. 185. St. je bila posledica našega nenehnega prizadevanja, da postrežemo našim odjemalcem, bivajočim na severovzhodnem delu okraja Cuyahoga, kakor tudi, da smo na uslugo vsem prebivalcem tega okrožja v raznih bančnih zadevah. Z veseljem zazna-
stremeli za tem, da bomo v vsakem oziru vsem nudili najboljšo postrežbo.”
Drugi uradniki posojilnice so: Joseph Plevnik, predsednik nad; 30 let; Frank J. Kern, M. D., podpredsednik, in Joseph T. Bergeron, pravdnik. Direktorij tvorijo:	Math Braidech, Leopold
Kushlan, Frank Oglar in Joseph Smrekar.
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 12
Leto IIL
‘. •. (
1	'• &	v-7
•»M, Si
.'f, ; ' y \
■
m- Mm
f-fe.rxb*

GLASILO SI.OVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
“Vse staro za nič,
Nedavno smo brali, da je Edvard Kocbek dokončal svojo politično pot. Ima lep pisateljski slog in po “osvoboditvi”, v kateri je on z vso silo sodeloval, je začel pisati knjige, v katerih je opisoval svoje življenje pri partizanih in skušal po svoje doprinesti k popolni izgraditvi komunizma v naši deželi. Pa svojega dela ni o-pravil tako, da bi bilo vladajočim komunistom všeč. Ko je izdal svojo poslednjo knjigo “Strah in pogum,” se je vse, kar je rdečega, dvignilo proti njemu. Napadali so ga, da potvarja dejstva, da prikazuje partizanske borbe v napačni luči in da ne razume, kaj je svoboda, ki jo je prinesla našemu narodu osvobodilna borba.
Tako organizirana gonja pomeni v rdečih deželah že obsodbo, ki je res prišla. Že prej so ga odstranili z ministrskega mesta v centralni vladi, sedaj pa je moral odložiti še brezpomembno mesto podpredsednika v brezpomembni pokrajinski skupščini Slovenije. Prav po starem pravilu: Zamorec je storil svojo dolžnost, zato naj gre!
Kocbek je naročil komunističnemu gibanju velike usluge. Izšel je iz tiste skupine slovenske katoliške dijaške mladine, ki je v letih po prvi svetovni vojni dvignila velik hrup v Sloveniji, še več: bil je najvidnejši v tem gibanju. Imel je mnogo lastnosti za vodilno mesto; bil je inteligenten, prikupnega vedenja, delaven in povrhu še literat. Koliko dobrega bi bil lahko storil narodu, če bi ne bil naslonil svojega javnega delovanja na napačno podlago. Ko so on in njegova skupina videli ranei, ki jih je zasekala prva svetovna vojna in še bolj razrvana povojna doba, so prišli do zmotnega sklepa: vse, kar je slabega, je posledica napak v preteklosti. Vsi, ki so kakorkoli delali za narod, so bili v zmoti ali pa nezmožni, če ne naravnost namerni zločinci, ki so narod zavajali v zmoto. Politika je bila v osnovi zgrešena, socialno vprašanje se je neresno in neuspešno reševalo, kultura brez vsebine, gospodarstvo kapitalistično in versko življenje daleč od pravega verskega pojmovanja in “doživetja.” Papeške enciklike so se jim zdele udarec v pravno. Cerkvene avtoritete so komaj še priznali na dogmatičnem območju. V glasilih te skupine: Križ na gori. Ogenj in Dejanje, je Kocbek v neštetih oblikah ponavljal gornje trditve in se trudil za ustvaritev modernega kristjana, ki bo kos nalogam nove dobe.
Gotovo je, da so bile napake vsepovsod, toda Kocbekova trditev, da je bilo prav vse za nič in zgrešeno, je bila pa zmota, na podlagi katere se je neizogibno znašel v najbolj kritični dobi naše zgodovine ob strani komunistov, ki so skrivajoč svoje prave namene ponavljali v bistvu to, kar je trdil Kocbek.
Komunisti so ga navdušeno sprejeli v Osvobodilno fronto in ga porabili kot vabnika, ki bo pomagal ustvarjati videz, da komunisti niso tak bav-bav, kakor se trdi. Kocbek se je svoje žalostne vloge zavedal. Saj piše sam o sebi v “Tovari-
J. B.:
Spominu žrtev komunizma
V New Yorku je že navada, da leto za letom, pod Liginim patronatom, priredimo žalno svečanost v spomin žrtvam komunizma. Letos smo žalno svečanost napravili že v nedeljo 25. maja. To je prelomna črta, ko se je začel križev pot naših domobrancev, ko so Angleži začeli s prvimi transporti domobrancev v Jugoslavijo pod lažno krinko, da gredo transporti v Italijo, v Palma Nuova.
Junij je prav posebno posvečen spominu naših domobranskih mučencev, mesec rdečih rož, polnih bolečega trnja, mesec Srca Jezusovega, ki je izkrvavelo do zadnje kapljice kot žrtev za druge, za rešitev, za zadoščenje'. Z majem je nehala pot herojskih; bojev, z junijem je začela pot herojskega trljenja. In letos je bilo že sedmo leto, odkar so umirali: “V nočeh se trga blazni krik, izmučeni, tuleči vik
in smeh žena znorelih.
In pravijo potem drdra vso noč do zore strojnica, da po gorah odmeva.”
Ne bomo popisovali programa, žalne svečanosti. Saj je vedno precej podobno. Moški zbor smo celo mogli spraviti skupaj v tej razkropljenosti New Yorka, da je zapel pod vodstvom Miss Marice Šifrerjeve dve tako lepi; “Vigred se povrne” in “Gozdič je že zelen.” Jaka Okoren nam je podal Erika Kovačiča pesem: “Mrtvim junakom.” Potem sta pa sledila dva govora: v spomin junakom Jakoba Planinšeka in v spomin vsem žrtvam komunizma dr. Lojze Kuharja. Govor Jakoba Planinška prinašamo v celoti. Govoril je s potlačeno bolečino; sam ves čas udeleženec iz teh domobranskih bojev sam sedaj izgnanec tu. G. dr. L. Kuhar se je posebno spominjal ene izmed prvih žrtev komunizma, ki je padel sredi ljubljanske ceste, prihajajoč od svete maše v spremstvu svojega ministranta-akademika, To je bil profesor Ehrlich, človek velikega idealizma in prir avl j en na vse žrtve za verske in narodne ideale, h katerim je vneto vodil akademsko mladino.
Pretresljiva je bila recitacija ing. arhitekta S. Kregarja iz Jeremija Kalinove: Velike .Črne Maše. Recitiral je “Requiescant in pace,” v katerem pesnik slika, kako je narava použila vso kri in vsa telesa žrtev, ali kljub temu ne najdejo mrtvi miru in kličejo na tisoče načinov:
“O, pokopljite
nas, razbite,
v grob blagoslovljen;
Zdaj smo plen
divjih živali;
pod trhlimi obrazi
se nam gad plazi,
iz votlih oči
se nam črv reži,
skozi piščali
nam rije miš —
o kdaj boste dali
na naše gnitje — križ?!”
In pesnik sprašuje Slo veni jo-
Tudi oči moških smo videli solzne, tako je presunila recitacija obeh gospodov navzoče. Eden starejših gospodov je ginjen dejal:” “Na take svečanosti bomo vedno radi prišli v še večjem številu..” In ta gospod vemo, da je tak poštenjak, da bo tudi mož-beseda.
Strahotno nas zaposljuje in izčrpava amerikanski tempo dela in lov za dolarji. Toda enega v
kri svojih sinov pobitih od tuj- _ “Na cesti Svetec, poveljnik ca. Velike so bile že žrtve ( straže,— najmanjšega evropskega naro-1 Petelin na zvoniku, kažoč veda, položeno na žrtvenik za j ter, ki laže,
Goro mrtvaških lobanj: “Kaj ni-1 tem tempu, v tem lovu ne smerna Slovenija za nas grobov?” j mo nikoli pozabiti, na naše dra-Pesniku “iz gozdov jokajo ko-! ge, ki so dali za vero in dom vse, sti kot vekanje sov . . .” Zona je j kar človek more dati, ono, kar
šla preko ledij mnogih poslušalcev ob tej recitaciji in velika prošnja do Boga, da bi že kmalu, kmalu bilo mogoče te deset-tisoče žrtev zbrati in v blagoslovljeni zemlji pokopati.
V isto je izzvenela recitacija g. Rudi Večerin-a, ki je z mojstrsko presunljivostjo podal pesem: “Mrtvi živim.”
Preroško gleda tu pesnik konec trohnenja in dodaja prošnjo za pokop na blagoslovljeno zemljo:
“Ko bomo v prst se spremenili in tla zgnojili naše hoste, ko bomo z zemljo kakor eno, takrat nas morda našli boste.
Z ljubeznijo nas vse zberite, požegmujte in pokopljite, tako bi radi počivali	J
med vami in pri cerkvi spali.”
je naš Odrešenik dal za našo rešitev: svoje življenje. Vsako leto se jih spominjajmo, dokler ne pride čas, da bomo mogli izpolniti njihovo prošnjo ter jih pokopati v Hram slave.
Tam jih bo Kristus Kralj prevzel v svoje varstvo:”
“Jaz varujem, njih kosti in ne sklep ne bo strt . . .”
Tedaj bo po videnju pesnika sklenjena nova zaveza med Bogom in -č trpljenju'prečiščenim ljudstvom, ko bo Gospod govoril:
“Svoj prst
polagam na te lobanje, oprane od vade in krvi: ganile so moj sluh iii odmaknil sem svojo jezo, z ljubezni moje novo zavezo nagnjen nad vas.”
Slovenskim junakom v spomin Govor J. Planinška
šiji,’ da se je zazdel kakor ponižen oslič s črnim križem na hrbtu poleg divjega žrebca Kidriča. Res, tovorna žival, ki je pomagala komunistom kot vaba in delila z njimi odgvor-nost za, neštevilne zločine, ki so jih storili. Ta odgovornost je grozna!
Zaključna bilanca Kocbekova dela je negativna za narod, ki je trpel veliko pohujšanje zaradi njegovega slabega vzgleda in zanj samega, ki so ga gospodarji, katerim je služil, sedaj, ko ga ne potrebujejo več, odvrgli kot nepotrebno breme. To dvoje bo vedela o njem povedati zgodovina. — (Po “Svob. Sloveniji.)	,
so živeli slovenski jec dobro opravljal svoje ma-zelenih vasicah; le ščevanje nad njega bivšimi stoletnimi podložniki, smo priča-kovli v polni zavesti resnosti. . . . Dobro je vihtel bič še nepozabni valpet in ni skoparil pri uničevanju pridobitev dvajsetletne -svobode. Vendar nismo več upognili hrbtov, kot skozi prejšnja stoletja. Preveč se je vrasla v nas komaj zaživeta svoboda. ■ Z mrkimi pogledi, z glavami pokoncu in razparanimi srci smo prisostvovali razsulu države treh narodov ter prav tako prenašali: požiganje, pobijanje, uničevanje, preseljevanje in izseljevanje po tujcih. Z vero v zmago zopetnega vstajenja smo v trumah korakali v zapore in koncentracijska taborišča . . . Ra-
V miru kmetje po z Bogom in zemljo svojo so se pogovarjali ob svojem truda-polnem delu in prav tako v miru so živeli slovenski meščani po belih in prijaznih mestih. Veselja ni manjkalo in pesem zvočna je odmevala po zemlji paradiža. Ko je človek hodil po tej zemlji, je imel občutek, da je bil tudi Bog zadovoljen s tem, da je ustvaril nebesg pod Triglavom in jih podaril slovenskemu narodu. Imeli smo toliko miru in lepote združene na tem majhnem koščku Evrope, da tujec mejaš ni mogel več vzdržati svoje nevoščljivosti.
Da . . . bilo je na Cvetno nedeljo, pred enajstimi leti, ko so služabniki Gospodovi po številnih slovenskih cerkvah blagoslavljali oljko — znamenje miru — tedaj so tišine ozračja nad domovino pretrgala piska joča sovražna letala, prinašajoč v svojih truplih in krilih smrt. Ob istem času so vdrle preko slovenskih meja mogočne armade tujcev, obdane v jq-klo in svinec — zaznamenova-ne s kljukastim križem od severa — in s fašistično butaro in sekiro od zahoda . . . Onemelo je ljudstvo . . . Mir se je u-maknil vihri . . . Vriskanje in pesem sta prevzela krik in jok . . . Bog je menda zamižal z obemi očesi ... in satan je napregel vajeti v svoje roke, naznanjujoč narodu konec komaj dvajsetletne svobode in začetek novega suženjstva. Začetek nove in strašne Kalvarije, da si je niti v sanjah zamisliti ni mogel. — Da bo tu-
zmago Svobode in Pravice. Toda z nastopom lastnega brata zapeljanca, zaznamenovanega z rdečo zvezdo, s srpom in kladivom, začetnika tragedije tragedij, se je zemlja Domovine stresla pred grozo do temeljev. Kri bratomora se je razlila po njej . . . Najn je ubil Abela ... Prva žrtev novega gorja se je zgrudila v presto-lici Slovenije, pred cerkvijo! mučenca Sv. Jerneja; in njej so se pridruževale nove. Padel je ponosni kmečki župan, padali so fantje in dekleta, padale so žene, padla je mati še z nerojenim otrokom, padali so oti-oci, padale so družine, padali so hromci, padali so bratje in očetje, padali so študentje in izobraženci, padali so duhovniki, podel je (citat iz črne maše — Jeremija Kalin) :
da s svojim budnim krikom smer napada pokaže; razklenil roke je v najširšo razprostritev,
kot da moli za Narod, njega moč in razširitev, miren, ker je dobro opravil svojo daritev.
In pali so še in še — tisoči in tisoči — revni — bogati,
Z izpuljenimi očmi, strtimi kostmi, onečaščeni v pohoti, Z odtrganimi nogami, razrezanimi udi, v razmesarjeni nagoti, —
z razparanimi trebuhi, nagnani v smrt kot črede, darovani v počasnem rezanju , v najogabnejše obrede; o muke, muke — ki jih ne poj-mijo slovenske besede, — pero jih ne zapiše in njih zlobe ne posname.”
(Dalje na 4. atranl)
Chambersova razlaga komunizma
Whittaker Chambers, ki je bil glavna priča na procesu proti Algeru Hissu, je v reviji “The Saturday Evening Post” napisal vrsto člankov, pod naslovom: Nastopil sem kot priča. Izvleček njegovih misli najdemo tudi v majski številki Reader’s Digest. Njegova izvajanja so jasna in tehtna in bodo bralce “Slovenije” zanimala, čeprav so o tem že dosti brali in razmišljali.
Whittaker Chambers pravi med drugim:
“Na procesu proti Algeru Hissu sta bila v dveh nasprotujočih si osebah zastopana dva različna nazora, oziroma verovanji. Pri razpravi je šlo za vprašanje, če je mogoče v to bolno družbo, ki jo imenujemo zapadna civilizacija, še pritegniti človeka, ki bi vanjo veroval, da bi prostovoljno stavil na kocko vse in celo življenje, da bi. jo branil, šlo je za to, ali bo verovanje tega mo-ždf obvladalo nasprotnika, ki je bil prepričan, da je ta družba tako bolna, da se je ne da več rešiti in da ji je treba čimpreje zadati le še milostni udarec ter jo nadomestiti z drugo družbo. Naključje je hotelo, da sem jaz zastopal eno izmed teh dveh nespravljivih verovanj naše dobe, namreč komunizma in svobode.
na na telesu slovenskega naro-! da je bila velika ih se z dneva !Ta večna borba med komunl' v dan večala; vendar je bil na-| zmom in svobodo se na tem rod po trpljenju stoletij še to-!	ut sP°P«dla v osebah dveh
liko odporen, da je vzdrževal, i ?dlocnjh mož’ ki sta bila oba iz' Tr,	,	.	..	, i šolana v marksistični ideologiji
Ker nas satan v vsej.svoj! glo-j in isti	tiji Nm	jaz
TO. sile m mogel umc.t. s tu,- nlsTa	,a po titi da ne bi
eevm, barbarstvom od severa; iztMa svoje2a verovanja ln Te. m zapada, je pritegnil novo | dela moč •
.	, —. sva vnaprej, da bo eden iz-
ideci omumzem od j mecj naju na raZpravj moraj pro_
vZ _oc a- Novo ic ejo kiezbošt-j pas|-j učili so naju namreč, da va in nasilja — nam samo po j skupaj. V prihodnjih desetletjih
I bo naš čas doživel prav tak ko-
opisovanju poznano in še nikdar doživeto — je nasejal v srca zapeljanih bratov, jo o-zaljšal z tedaj najbolj mikavnimi gesli ter pognal te nesrečne zapeljance na pobijanje svojega lastnega naroda, že itak ležečega na smrtni postelji ter na ropanje in uničevanje preostale narodne imovine. Tako so pričeli ti nesrečni zapeljanci revolucijo na slovenski zemlji v času, ko se je narod nahajal v najhujših stiskah.
Slovenska gruda je že pila
nec — da bo propadel komunizem ali demokracija, ali pa oba se bo odločilo, ali bo ves svet komunističen, ali svoboden, ali pa ob civilizacija, kot jo mi poznamo, v tej borbi izginila. Svet je prišel do tega križišča s postopnimi krizami, ki se pojavljajo že več generacij. Vzrok za te krize leži delno v dejstvu, da sta v istem razdobju znanost in tehnologija bolj napredovali, kot je napredovalo človeštvo v socialnem in moralnem pogledu, čas
pa ni rešil problemov, ki so izhajali iz tega. Svetovne vojne so vojaški izraz teh kriz. Svetovne depresije so gospodarski izraz. Splošen obup je duhovno ozračje tega stanja in vse to gre v račun komunizma.
Kako je sploh mogoče, da je gibanje, ki mu je nekdaj pripadalo nekaj političnih izvržencev, dobilo tako moč, da se zdaj poteguje za oblast nad celim svetom? Ne more biti drugega odgovora kot ta, da komunizem zelo privlačuje človeško mišljenje. Težko si razlagamo, kako more komunizem. danesfc ko so njegove grozote javno znane in nimajo primere v zgodovini, še vedno pritegniti tisoče novih pristašev in vplivati na milijone ljudi, med njimi na nekatere največje svetovne učenjake. Ogovor na to ni enostaven. Začnimo s tem, kaj komunizem ni. Komunizem ne moremo definirati kot pregrešno zaroto, ki bi jo kovali hudobneži v temni kleti. Komunizem ni le pisanje Lenina, Marxa, Politbirojev, ni le Rdeča armada, tajna policija, neštevilna taborišča za prisilno delo, podtalno zarotniško delovanje in diktatura proletariata. In komunisti niso le množice, ki od časa do časa kot neorganizirane armade vpijejo po glavnih mestih. Komunisti tudi niso le tisti, ki skrivaj živijo dvojno življenje pod tujimi imeni, potujejo z lažnimi dokumenti, zavračajo tradicionalno vero, svetost prisege, prepovedujejo uporabo sile in vrše izdajstva. Vse to, kar smo našteli o komunistih, je res, ampak to ni vse.
Kaj je torej? Vez, ki veže komuniste preko pregrad in meja narodnosti, jezika, razredov, kožne barve, izobrazke, morale, zakonitosti, resnice, časti, slabosti telesa in neodločnosti duha — in jih veže celo v smrt —, je kratki stavek Karla Marxa: “SVET JE TREBA SPREMENITI.”
Moč komunistov in komunizma zaprepašča ostali svet pač zato, ker je ta ostali svet to moč zgubil. Ta moč pa je: Imeti prepričanje in se po tem prepričanju ravnati. Komunisti so danes tisti, ki za svoje nazore živijo in so za to verovanje pripravljeni
tudi umreti. Kot pri vseh mogočnih verovanjih, tako tudi pri komunizmu izhaja njegova moč iz enostavne vizije. Minula sto” let j a so tudi imele vizije, a vse te različne inačice so izhajale iž" iste osnove: Vizija Boga in človekov odnos do njega. Komuni^ stična vizija pa je vizija človeka brez Boga. To je vizija človeškega razuma, ki je odstavil Boga kot ustvarjalno silo sveta. 'to. je izredno praktična vizija in orodje za njeno uresničitev sta moderna materialistična znanost in tehnologija, katerih tradicionalna metoda pri reševanju problemov izključuje vse nadnaravne faktorje. Prav to je ustvarilo intelektualno podnebje in krizo v kateri komunizem uspeva. To vizijo imajo namreč tudi milijoni, ki niso komunisti in ti so del komunistične skrite moči.
V	takem okolju je komunistična partija lahko zastavila najbolj revol. vprašanje v najbolj praktični obliki: Bog ali Človek?
V	komunizem zaidemo takrat, ko se ljudje v imenu razuma znebijo Boga. In zgodovina je polna držav, ki so postale indiferentne do Boga in so nato propadle! Vendar tudi komunizem še preživlja krizo in to v toliko, v kolikor ni uspel, da podložna ljudstva odvrne od Boga. Kriza za-padnega sveta pa je v premem sorazmerju z njegovo mlačnostjo do Boga in to v toliko, v kolikor ima Zapad s komunizmom isto materialistično vizijo.
Zakaj ljudje nehajo biti komunisti? En odgovor je — malo jih to stori. Trideset let po ruski revoluciji, potem ko poznamo vsa grozodejstva, vetrenja-štvo komunistične politike — je na vsem svetu le peščica bivših komunistov. Pri tem ne mislim tistih, ki prelomijo s komunizmom radi razlik v strategiji in taktiki (Trocki), ali v organizaciji, kot je to storil Tito. Taki prelomi so samo prepiri med osebami, ki se sklanjajo nad karto in se sporečejo v vprašanju, kako bi vsi čimpreje prišli na isti končni cilj. Med te štejem tudi tiste neštete, ki enkrat izstopajo, drugič pa vstopajo v partijo. To, so duhovni klateži današnje dobe, katerih verovanje jev slabem vremenu racionalizma obledelo. Takim je samo za enonočno intelektualno prenočišče. Pod por jem eks-komunist jemljem človeka, ki je jasno vedel, zakaj se je vdal komunizmu, ki je komunizmu vdano služil, a je s komunizmom brezpogojno prelomil in ve, zakaj je prelomil. Takih pa je zelo malo. To je znak komur nistične moči in tudi odsev današnje krize.
Hčerka bivšega nemškega konzula v Moskvi mi je nekoč razložila, zakaj je njen oče postal nespravljiv protikomunist. “Strašno je bil navdušen za komunizem,” mi je rekla, “toda neke noči je v Moskvi zaslišal krike.”
Kateri komunist pa še ni slišal takih krikov? Ječanje mož, ki so jih iztrgali ženam v nočnih aretacijah, stokanje iz nebrojnih mučilnih kleti tajne policije, krike ogromnih ljudskih množic, ki smrtno ponižani in razžaljeni stradajo, kot to načrtno veleva politika komunistične države. Te krike tudi komunisti slišijo. Prh dejo v njihove možgane, a tu zastanejo. Včasih pa prebodejo tudi dušo komunista. Duša ali vsaj majhen delček duše je namreč v vsakem človeku, pa naj jo še tako zanikuje. In če komunist nemudoma ne zatre utripanja tistega malega dela njegove duše, je za komunistično stvar izgubljen.
H. L.
Slovenskim junakom v spomin
(Nadaljevanje z 3. strani)
V teh groze polnih dneh pa ljudstvo ni več; vzdržalo v ponosnem kljubovanju. Narod in njega- zemlja sta zajokala z glasom, da bi ga moralo čuti samo nebo. Groza in opustošenje sta obiskala brezpravno, v verige tujca in komunistične revolucije vklenjeno ljudstvo. . . . Peklo se je rodilo v Cankarjevih nebesih pod Triglavom. Vse nas je zapustilo, samo Bog je še ostal nad nami. Narod sam sebi prepuščen, brez vojske, brez pravic, je trepetal v strahu pričakujoč, da mu zapojo še bile pred pokopom. V tej najtežji uri slovenske zgodovine je pričela vstajati iz slovenskih vasi vojska kralja Matjaža. Nihče jih ni klical k orožju. Preprosti kmečki fantje so v tem usodnem času najbolj spoznali klic dolžnosti do naroda in domovine. Izgrebli so orožje in se združevali v edinice kot čuvarji slovenskih domačij in njih prebivalcev. Njih geslo: Mati, Domovina, Bog ... in slovenska trobojnica sta spremljali v obrambi domovine z dneva v dan rastočo vojsko slovenskih domobrancev. Bila je to vojska — lahko bi dejal — največ jih herojev dvajsetega stoletja; saj se je porodila sama od sebes, mimo političnih strank, ob najusodnejšem trenutku narodove zgodovine in za najsvetejše ideale osnovnih človečanskih pravic. Vojska od zaveznikov izzigravana in od nasprotnikov najbolj osovražena. Bila je to vojska menda edina v obdobju časa, ki ni vodila seznama svojih ujetnikov . . . ker jih ni imela . . . JUNAKI SE NE PREDAJAJO!! ZMAGAJO ALI PADEJO!! Slovensko zastavo so nosili iz zmage v zmago. Njihovi koraki nikdar toliko utrujeni, da bi ne bili sposobni za novi boj . . . Z zanimanjem so spremljali borbe zapadnih zaveznikov, saj so se čutili del njih. Boreč se za isto Pravico, za isto Svobodo. Herojske tragedije Grčaric in Turjaka jih niso zmedle. Iz trupel poklanih tovarišev-junakov so zrastli novi bataljoni. Sramota Yaltske konference, kjer so prodajali narode, jim ni vzela poguma. Borili so se naprej, vedoč da stoje nasproti sovražniku, kjer sta samo dvei poti: ŽIVLJENJE ALI SMRT! Vojsko domačega bratomorilca so pritisnili ob zid, zadajujoč mu že skoro poslednji udarec. Gledali so že zarji Svobode nasproti, prihajajoči od zapada. že skoro smo jo grabili z rokami, kot žejni v puščavi vrč vode. Toda .. . Zmaga? Svoboda?!
. . . Ustavili sta se na slovenski meji ... V božjih načrtih je bilo, da se je moralo tako zgoditi. Namesto Zmage in Svobode pa je nam satan privedel od rdečega vzhoda nove trume svojih vojščakov z modernim orožjem opremljenih.
. . . Vsaka nadaljna borba bi pomenila le samomor. Po božjem privoljenju se je moralo zgoditi najstrašnejše, da je narod pretreslo skoro do obupa . . . Neporažena, z zmagami ovenčana vojska se je morala ob spoznanju strašne prevare umakniti iz domovine in z njo so se pomikale množice naroda. Tja preko Karavank se je vil križev pot na Vetrinjsko polje, k zapadnim zaveznikom iskat zavetja. — Novi prevari nasproti. Vojska slovenskih junakov je bila z orožjem nepremagljiva! Zato jo je zaveznik, s svojo stoletno kulturo in demokracijo, v katerega smo zaupali celo dolgo dobo vojne, kljub dani častni besedi, ogoljufal in prodal nazaj v roke n a j v e č j i m sovražnikom, brezbožnim komunistom.
Ker je bil nastanek slovenskih herojev svojstven samo
Nemčija in Evropa
Pred nekaj tedni je zapadni svet sklenil z Nemčijo neke vrste mirovno pogodbo in jo sprejel v svojo obrambno zvezo. To se je zgodilo z velikim hruščem, ki je precej zameglil sliko dejanskih odnosov Zapadne Nemčije do Evrope. Dobro je, da se človek osvobodi trenutnih vtisov, ki mu vsiljujejo mnenje o teh važnih dogodkih, in vidi stvari take, kakršne so.
Predvsem je treba opozoriti na dejstvo, da povezanost Zapadne Nemčije z zapadom koristi najbolj Francozom, ako-ravno so ti najbloj skeptični do nje. Dokler bo Nemčija povezana z zapadom, se Francozom ni treba bati kakih presenečenj od nemške strani. S tem, da so Nemci stopili v vojaško zvezo z zapadom, so prirodno omejili tudi samostalnost svoje zunanje politike. Prilagoditi jo bodo morali v vsakem konkretnem slučaju splošnim smernicam politike zapadnih velesil, predvsem Amerike. Dokler bo Nemčija povezana z zapadom tako, kot je danes, se svetu in predvsem Francozom ni treba bati kakih nemških zunanjepolitičnih avantur, ki bi lahko pripeljale do nove svetovne vojne, kakor se je v tem stoletju dogodilo že par-krat.
Nič manjšo korist od zveze Nemčije z zapadom pa imajo tudi Rusi, dasiravno najbolj vpijejo proti njej. Dokler bodo Nemci v tej obrambni zvezi, se Rusom ni treba bati, da bi Nemčija mogla zanetiti kako novo vojno; Amerika je v tej zvezi najmočnejša in ona ne bo hotela žrtvovati niti enega ameriškega vojaka za katerokoli agresijo v Evropi, ki bi imela še tako lep namen, kakor na primer združitev obeh Nem-čij, Vzhodne in Zapadne. Ako bi sedanji Kremlj res hotel mir, bi bil lahko samo zadovoljen, da je zapad prevzel nalogo, da kroti Nemce. Dejstvo, da ravno Kremlj tako kriči proti takemu zunanjepolitičnemu razvoju v Evropi, je samo dokaz, da mu za mir ni nič.
Za bodočnost Evrope je se-
njim, njih hrabrost svojstvena samo njim, je bil tudi njih konec svojstven samo njim. Božje privoljenje še ni prišlo, da bi svet mogel spoznati po tisoč prevarah in zablodah pravo pot, ki vodi k Resnici in Pravici. Boj slovenskih junakov pa se je bojeval za čisto Pravico in Resnico! Bojeval se je za: Mater svojo, za Domovino, za Boga!! Bila je to vojska kremenitih značajev, najčistejših idealov. Pokvarjeni svet bi jo pokvaril, če bi ostala med njim. Zato je popeljal Vsemogočni te Svoje izvoljene bataljone skozi najslavnejšo smrt pravega mučeništva, k sebi v svoje večne dvore . . . Slovensko zemljo pa je spremenil v pokopališče mučencev.
Sklonimo se ob veličinah teh mučeniških žrtev v poslednji pozdrav in počastimo pomen njihove velike pridobitve za slovenski narod z Jeremijem Kalinom:
“S hisopom jih pokropi, z vejico roženkravta in rožmarina,
z blagoslovljeno vodo večnega spomina,
to slovensko vojsko in njih muko herojsko! Zagrinja jih zemlje plast, leže ob Matjažu v pričakujočem'krogu, da vstanejo z njim, ko odpre jih čas veka— v Ponos in čast Sloveniji!
Evropi!
Svetu!
Bogu!”
daj najvažnejše vprašanje, kakšne zunanjepolitične cilje si bo postavila Zapadna Nemčija. Zaenkrat želi Nemčija samo združenje obeh delov nemškega naroda v eno državo; istočasno pa želi odstraniti še tiste omejitve svoje suverenosti, ki jih je morala sprejeti s sedanjimi pogodbami. Da bi mogla zasledovati oba cilja istočasno, bo morala svoj boj za združenje vseh Nemcev v eno državo voditi v taki obliki, da ne povzroči nobene vojne nevarnosti. Ta taktika ji bo nalagala veliko premagovanje same sebe, pomagala ji pa bo, da se počasi znebi še tistih omejitev svoje suverenosti, ki jo danes tarejo. Ta zunanjepolitični cilj bo pa dosegla kljub temu, da današnja zapadna politika noče slišati o kaki odstranitvi teh omejitev. Kako hitro se v tem pogledu položaj Nemčije lahko spremeni, nam kaže zgodovina zadnjih dveh let. še pred dvema letoma so si na zapadu belili glave, ali naj Nemčiji dajo pravico do bataljonov ali polkov. Takrat smo rekli, da bodo Nemci dobili — ne bataljone in polke — ampak cele divizije in sicer toliko, kolikor jih bodo hoteli. In zgodilo se je tako. Vedno bolj očitno je, da se obramba zapadne Evrope proti komunistom naslanja v vojaškem oziru vedno bolj na ideje nemških generalov. Ti generali trenutno tudi niso zahtevali visokega števila nemških divizij, ker še ne vidijo praktične možnosti, kako naj se te divizije oborožijo. Zato so jih zahtevali zaenkrat samo 12, akorav-no bi Nemčija po misli teh generalov morala imeti 30 divizij za obrambo proti vzhodu. Dobili jih pa bodo v par letih, ko bo vprašanje oborožitve dobilo bolj jasno sliko, pa naj se danes zapad še tako repenči proti takemu razvoju. Dejstva narekujejo tak razvoj, ne pa pobožne želje in cilji posameznih zapadnih držav. Že sedanjih 12 nemških divizij bo odtehtalo vse ostale v obrambni zvezi; najboljše francoske divizije krvavijo v francoskih kolonijah in še bodo, za to bodo poskrbeli v Moskvi; da bi se vrednost enakoštevilnih laških divizij dala primerjati z nemškimi, tega nihče ne verjame razven laških nacionalistov. Poleg tega sta Italija in Francija prepojeni s komunizmom in “nevtralizmom” in nihče ne ve, kako bi se njihove divizije obnašale v pravi vojni. Anfe-riške in* angleške divizije na kontinentu, ki gledajo prirodno predvsem na svoj interes, se v dosedanji družbi ne počutijo preveč sigurne in bi rade videle v nemških divizijah silo, ki ni načeta od komunizma in ki bi vedela, zakaj se bori, ako bi prišlo do vojne. Zato bodo jedro prave evropske obrambne vojske tvorile kmalu ameru kanske, angleške in nemške divizije; nemške pa bodo med njimi najmočnejše.
Ko bodo prišli tisti dnevi, bo Nemčija na razpotju: ali naj ostane še v zapadni zvezi, ali naj gre iz nje in riskira na vzhodu novo vojno, ki bi se po vsej verjetnosti razvila v novo svetovno vojno.
Ali naj Nemčija zapusti sedanje zaveznike? Tega se Francozi najbolj bojijo in so zahtevali od Amerike in Anglije jamstva za svojo varnost, ako bi do tega prišlo. Ta jamstva pa stvarno niso veliko vredna, kajti ne pomenijo “casus belli” t.j. zapad bi Nemcem ne napovedal vojske, ako bi ti šli svojo pot. Zato se Nemci teh jamstev v prid Francije niso ustrašili. Dalje bi Nemci s svojim izstopom izgubili raz-
ne prednosti na gospodarskem polju; pa tudi te prednosti niso za Nemce tako usodno važne, da bi radi njih za vsako ceno morali ostani v zvezi z zapad-njaki. Ako bi Nemci takrat zapustili zvezo z zapadom, bi dobili s tem popolno akcijsko svobodo, izgubili bi vse prednosti sedanjih pogodb; neposredne vojne nevarnosti bi pa ne bilo, kajti niti Amerika niti Anglija bi radi tega ne napovedali vojne Nemčiji.
Za Nemce težje in za svet usodepolnejše pa bi bilo vprašanje, kaj naj Nemčija naredi s svojo akcijsko svobodo. Gotovo bi rada dosegla združitev vseh Nemcev v eno državo po mirni poti; toda ta taktika zahteva mnogo potrpežljivosti in ravno te bi vtegnilo Nemcem primanjkovati:	18 milijonov
Nemcev pod komunisti bo zahtevalo vedno odločnejše osvoboditev za vsako ceno; 9 milijonov nemških beguncev bo sililo domov, pa “naj se zgodi, kar hoče.’” Ostanki nacizma, ki že sedaj stremijo po obvladanju javnega mnenja, bodo takrat že formirani in v družbi sorodnih nacijonalističnih gibanj vedno močnejši. Kje se bo takrat našla tako nemška vlada, da bo krotila vse te razumljive toda nepo-čakane težnje nemškega naroda? Kdo bo mogel ubraniti Nemcem, da si ne izberejo vlade, ki bo s silo hotela združiti nemški narod?
Morebitni nemško-ruski spopad pa bi ne mogel ostati lo^ kaliziran. Ako bi Rusi pregazili Nemčijo, bi ji zapad mo-
ral priti na pomoč, ker bi sicer komunisti postali premočni. Ako bi Nemci gonili komuniste po ruskih stepah, bi se pa z vsako zmago nemških generalov spremenili nemški politični načrti : od osvoboditve in združenja nemškega naroda bi prešli na osvoboditev sedanjih satelitov, potem na osvoboditev ruskih narodov in končno na uničenje komunizma kot takega. Zapadni svet proti takim spremembam v nemških vojno-političnih načrtih ne bi imel ničesar, ako ne bi uresničenje teh načrtov dalo ravno nemški državi preveliko moč v roke. In ravno ta nevarnost bi pognala zapadni svet v konflikt z Nemčijo. Ako bi pa Nemci ne postali pijani od zmage in z Ameriko sklenili kompromis, ki bo uvaževal legitimne interese USA po svetu, bi Berlin postal naslednik Moskve z vsemi posledicami za Evropo in ves svet.
Kdaj bo Nemčija prišla do tega usodnega razpotja, tega nihče ne ve. Verjetno preje, kot si kdo misli ali želi. Svet se hitro vrti: samo nekaj obupanih beguncev je pred sedmimi leti napovedovalo razcep sveta v dva tabora, ki zagovarjata in branita nezdružljive ideje. Danes ga že imamo pred seboj v vsej njegovi grozni pošastnosti. Tak razvoj bomo doživeli tudi v Nemčiji. Že močna 1 sedaj kalijo tam politične tendence, ki vodijo v ekstremnost. Manjka pa tam politične umerjenosti in tradicije v širokih narodnih plasteh, ki bi take tendence znale v kali zatreti. Zato ne smemo izgubiti izpred oči tudi možnosti, da se bo os-vobojevanje srednje Evrope začelo na pruski zemlji in brez sodelovanja svobodnega zapada.	I. A.
Volitve v Trstu
S slovenskega stališča so volitve na Tržaškem letos dale izid kakršnega je bilo pričakovati v sedanjih razmerah.
Glasovi strank, ki zagovarjajo neodvisnost STO, brez ko-minformistov, so letos poskočili napram izidu v letu 1940 od 23,297 glasov na 35,385. Če prištejemo 30,976 kominformi-stičnih glasov, ker ta stranka vsaj v volilni kampanji tudi nastopa za neodvisnost STO, dobimo številko 66,361 glasov za neodvisnost. V okoliških občinah je bilo za stranke, ki zagovarjajo neodvisnost ozemlja, oddanih 11,268 glasov. Skupno je torej na celem volilnem področju glasovalo 77,529 ljudi za neodvisnost Tržaškega ozemlja.
Proti STO in praktično za priključitev STO k Italiji je bilo oddanih 106,373 glasov.
Za Italijo je glasovalo vsaj 43,000 glasov ljudi, ki nimajo s praktično usodo Trsta nika-kega življenjskega opravka. To so ljudje, ki so pod raznimi pretvezami bili vpisani v volilne imenike in so prišli volit iz Milana, Rima in celo iz Argentine. Treba je tudi podčrtati dejstvo, da je bilo precejšnje število slovenskih volilcev neopravičeno brisanih iz volilnih imenikov.
Objektivni cenilci in opazovalci v Trstu trdijo, da je treba računati, da je za ohranitev neodvisnosti STO glasovalo 77,-777 ljudi, za priključitev k Italiji pa okoli 63,000.
Dejstvo je, da so italijanske stranke dobile leta 1949 109,-263 glasov, letos pa 106,376, kljub temu, da je bilo letos vpisanih preko 10,000 volilcev več kot leta 1949 in skoro vsi novi vpisani so bili skoro izključno Italijani.
Okoliške občine so glasovale za samostojnost STO od 76 do 100%.
Volitve so se izvajale po italijanskem volilnem zakonu. Po teh določbah dobe italijanske
stranke, ki so bile vezane v blok 40 sedežev v mestnem svetu, vse druge pa 20 sedežev.
Značilno je, da je letos dobila italijanska Fronte del In-dependenza 11,000 več glasov kot v letu 1949. Ta stranka je v volilnih proglasih izjavljala, da je za neodvisnost Trsta in za enakopravnost Slovencev z Italijani. Lista slovenske Demokratske zveze je letos dobila 550 glasov več kot leta 1949. Slovenci bodo imeli v mestnem svetu dva člana.
Kakšno vzdušje vzdržujejo italijanski iredentisti v Trstu kaže prav značilno tale dogodek najnovejšega časa. Zavezniška vojaška uprava je postavila v avli justične palače, kjer ima policija svoj štab, marmorno tablo z imeni policistov, ki so izgubili življenja med izvrševanjem svoje težke službe tekom zadnjih let. Med osmimi padlimi sta tudi dva Slovenca. Napis na tabli je v italijanskem in slovenskem jeziku. Vse laško časopisje je zagnalo huronski krik proti napisu v slovenščini.
Sedaj Trst z napetostjo pričakuje kako bo vplivalo na razmere dejstvo, da bodo nekatere odseke uprave prevzeli Lahi v smislu londonskega dogovora. Slovenci se najbolj boje za šole, ki so Italijanom trn v peti, dasi so slovenske šole zelo skromne in sijajno izvršujejo svojo vzgojno nalogo.
Tržaški Italijani so tipičen primer kakšni bi Evropejci ne smeli biti, če hočejo, da bo kdaj mogoče uvesti trajnejši mir med evropejskimi narodi.
INDEKS
Indeks imenujemo seznam prepovedanih knjig. Nekateri meni, da že sam ve, kaj naj bere. Seveda je to njegovo načelo zmotno. Komunisti pa v avstrijskem, od Rusov zasedenem pasu, potrjujejo upravičenost Cerkve. Tudi oni so prav zadnji čas prepovedali 22 časnikov in
EVROPSKE POLITIČNE SILE
(Nadaljevanje)
II. Evropski nevtralci
Tabor evropskih nevtralcev je zadnje čase narasel, oziroma je postal glasnejši. Prist^ ši tega tabora se v Veliki Britaniji zbirajo okrog Aneurin Bevan-a, vodje levega krila Labor Party, znanega dnevnika “Le Monde” v Franciji ter okrog protestantovskega pastorja Niemoellerja in socialističnega vodje Kurta Schuh-macherja v Zapadni Nemčiji.
Čeprav somišljenikov nevtralnosti ni mogoče obtoževati kakega komunističnega sopot-ništva, je treba priznati, da je njihova kritika ameriške politike in načrtov, neopravičeno ostra. Medtem ko so takoj pripravljeni tolmačiti vsak najmanjši propagandni podvig Rusije, preračunan na zavajanje javnega mnenja, kot dokaz njenih miroljubnih namenov, istočasno takoj sumijo v vsako izjavo Združenih držav sever-no-ameriških, ki opravičujejo svoje oboroževanje z dejstvom, da tako samo branijo mir. Do-broznani francoski pisatelj Ramond Aron je očigledno kazal na nevtraliste, ko je izjavil, da nekateri kulturniki tekmujejo kako bi narodom vzeli njihovo vero in upanje.
Medtem ko opazujemo hinavsko samoljubje zapadnoev-ropskih nevtralcev, prav radi pritrdimo odprtemu pismu Salvadorja de Mariaga, ki ga je pisal g. Bevanu. Visoko cenjen španski znanstvenik in u-čenjak, ki živi v begunstvu, očita vodji levega krila Labor Party, da je zaradi upanja na moskovski blagoslov g. Bevan pripravljen pustiti Srednjo in Vzhodno Evropo za zmeraj Sovjetski Rusiji in kritizirati ameriški načrt oboroževanja, brez katerega bi Zapadna Evropa že bila žrtev komunističnega vdora, ter bi tako sedanji voditelji Zapadne Evrope, vključno g. Bevan sam, že bili likvidirani.
III. Za Združeno Evropo
skupaj z Veliko Britanijo
K tretji teoriji za Združeno Evropo v kombinaciji sil Zapadne Evrope skupaj s silami Velike Britanije, je zanimivo, če omenimo besede bistrega francoskega novinarja, ki je dejal “Velika Britanija ima tri obraze. Eden je obrnjen proti njenemu imperiju, drugi proti Ameriki, tretji proti Evropi.” Ti trije obrazi so naravna posledica zemljepisnega, političnega in gospodarskega položaja Velike Britanije. Ta
revij. Med tem cielo socialistične! Pa se pritožujejo nekateri Avstrijci, da je ta naredba pro-tipostavna. Okupacijski statut namreč določa, da je sprememba glede časopisja veljavna le, če jo podpišejo vse štiri okupacijske oblasti: amerikanska, angleška, francoska in ruska. Zastonj se pritožujejo. Ali še sedaj ne vedo, da komunizem ne pozna pravice ne dane besede, ampak le laž in nasilje?
NISMO PROTI VERI,
lažejo komumsti naivnežem. V Bolgariji so katoliško cerkveno življenje popolnoma zatrli: prepovedali so vsako zvezo s katoliškimi duhovniki. — Demokrati v svobodnih državah ne razumejo, kako morejo demokratične oblasti biti tako demokratsko slepe, da puščajo v svojih državah na svobodo komuniste-agitatarje, ko vidijo, da v komunističnih državah ne gledajo nič na demokratična načela. Roparji, tatovi in goljufi spadajo v ječo! Zanje velja' svoboda po njihovem receptu — zapor, obsodba, prisilno delo.
poseben položaj Velike Britanije razloži sam od sebe, zakaj je g. Churchill, ki je bil tedaj vodja opozicije, 11. avgusta 1950 v Strassbourgu brez vsakega oklevanja priporočil ustanovitev Evropske vojske, in zakaj je 15 mesecev kasneje, notranji minister istega g. Churchilla, ki je medtem prišel na oblast, odločno izjavil, da medtem, ko je Velika Britanija z vsem srcem za Evropo, ne more sodelovati v Evropski vojski ali pri Schumanovem planu. Izjavo angleškega notranjega ministra je še dopolnil uvodnik “Times-a”, ki je pisal, da Velika Britanija ne more podpirati nobenega načrta, ki stremi po združitvi Evrope ali ustvaritvi kakršne koli naddržavne oblasti, katere priznanje bi imelo za posledico žrtvovanje dela (britanske) narodne suverenosti.
Posledica tega odklonilnega britanskega stališča je, da so končno tudi skandinavske države zavzele rezervirano stališče do načrtov za Združeno Evropo, ter da je istočasno tudi popustilo navdušenje držav BENELUX-a in kontinentalnih socialističnih strank. Francoska vladna koalicija in posebno g. Robert Schuman, ki je izdelal osnovne načrte za Združeno Evropo, je zaradi britanskega stališča zašel v tragično dilemo ali se odpovedati svoji prejšnji zunanji politiki, ali pa sprejeti na sebe riziko, da bo Nemčija prevzela vodstvo, ko bo Združena Evropa dosežena. G. Schuman, ki je prominenten katoliški demokrat, je izbral drugo možnost. Posledica te izbire je bila trditev desničarskega krila nacionalistične stranke generala DeGaulla, da je s tem izdal Francijo. Za zapletenost evropske politike je značilno dejstvo, da je v sosednji Nemčiji pretirani nacionalizem pod vodstvom voditelja socialistične stranke, g. K. Schumacherja. Dr. Schumacher obmetava s sličnimi očitki o izdaji kanclerja Adenauerja, ki je tudi katoliški demokrat in enako navdušen in marljiv graditelj evropske enotnosti.
Psihološki in politični oziri so bili vzrok, da je britanska vlada omilila svoje odklonilno stališče. Izjava zunanjega ministra Anthony Edena, da “je mogoče izvesti tesno zvezo Britanije v evropsko celinsko skupnostjo” kakor tudi britansko jamstvo *za evropsko obrambno skupnost — ki jo britanski časopisi označujejo kot nov Locarno — sta v zvezi s tem omiljenim britanskim stališčem. To omiljeno britansko stališče je londonski časopis “Economist” razložil takole: “Britanija ima pač prav, da odkloni popolno udeležbo pri Schumanovem in Plevenovem načrtu in pri drugih takih načrtih, ki še pridejo. Toda ni nobene dežele na svetu, ki bi imela več interesa na tem, da ti načrti uspejo. Dokler oba ta dva načrta, in tisti, ki še pridejo, ne bodo trdno zasidrani, bo Britanija na kontinentu v večji negotovosti, kot kadai'koli popre-je . . . So ljudje, ki razglašajo svoje verovanje, da so ta jamstva dejansko šele prvi korak ter da je več izrecnih britanskih ukrepov o pridružitvi v aktivni pripravi. Tega se moramo nadejati. Saj dejstvo je, da previdna politika o odklanjanju vsake nove obveznosti, viša obstoječi in neizbežni riziko do bolečega viška. Edina pot, da se zniža največja nevarnost je, da smo dosti manj previdni pri dajanju britanske pomoči, da bo pravo skupnost med zapadno evropskimi državami res mogoče zgraditi.”
(Dalje.)

Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Veljava rodbine se je zelo povečala, ko so dobili zavetništvo nad mogočnim gornjegrajskim samostanom. Dali so si obrambo samostana dobro plačati ini dobivali za izvrševanje sodne oblasti nad samostanskimi podložniki lepe dohodke. Kakšno razmerje je včasih vladalo med opatijo in njenimi zavetniki, nam dobro osvetljuje neki dogodek iz leta 1255. — Pičenski škof Oton je takrat (21. feb.) v braslovški cerkvi sodil o tožbi, ki jo je naperil gornjegrajski opat Henrik proti Gebhardu III. Sovneškemu. Očital mu je, da je gornjegrajska posestva oropal in opustošb, poslopja razdejal, tako da zemljišča več let niso dajala nikakih dohodkov. Dva podložnika je celo umoril, drugim pa odsekal noge5 ušesa ali jih pa trpinčil na drugačen način. Gebhard je priznal svojo krivdo, se le s kratkim besedami hotel opravičiti, bil pripravljen popraviti škodo in se s samostanom poravnati. Tako je bil mir za nekaj časa zopet napravljen.
K pomnožitvi rodbinske posesti je mnogo pripomogla dedin-ska pogodba, ki so jo sovneški bratje:	Gothard, Konrad, Leo-
pold in Ulrik leta 1262. med seboj sklenili. Po tej pogodbi je imela v slučaju, da bi kdo izmed njih umrl brez potomcev, dediščina preiti na onega brata, ki bi še ostal pri življenju ali pa 'na njegove potomce. S tem modrim- sklepom se je preprečilo razcepljevanje rodbinskega premoženja.
Sovoeška posest se je zelo pomnožila, ko so leta 1322. izumrli vovbrški grofi (Heunbur-žani). Po njin je podedoval Friderik Sovneški mnogo posestvo v Savinjski in šaleški dolini in tudi polovico celjskega gradu, drugo polovico so podedovali grofi Pfanberški, ki so jo pa takoj zastavili Konradu Au-fenštainskemu. Med dvema gospodarjema je prišlo do krvave, dolgotrajne vojske, v kateri so največ trpeli meščani in kmetje.
Slednjič je habsburški vojvoda Alberht II. napravil mir med nasprotnikoma z določbo, da naj grof FrideriK odkupi celjsko posestvo za 250 mark srebra. Tako so sovneški gospodje po dolgi borbi dobili v last grad in mesto, po katerem so se odslej nazivali in ki je postalo zibel njihove slave in moči. Leta 1341. je cesar Ludovik v- Mona-kovem na priporočilo deželnega vojvoda Albrehta II., Friderika s Sovneka povzdignili v grofovski stan in mu pridel ime grofa Celjskega. Grb je povzel novi grof po svojih vovbrških prednikih: tri zlate zvezde na modrem polju.
* * *
Starodavno Celje, ki je bilo že za časa Rimljanov cvetoča naselbina, ^i je postalo celo glavno mesto noriške provincije, pa je zamrlo v valovih ljudskega preseljevanja, je z celjskimi grofi zopet vstalo k novemu življenju.
Srednjeveško Celje se prvič imenuje leta 824., ko je Ludovik Pobožni potrdil akvilejski cerkvi nekatera podrejena posestva v Celju. Kraj je bil takrat le še mala vas. Ko je cesar Oton I leta 955. ustvaril Veliko Karantanijo in so bile združene pokrajine ob Savinji in Savi v ‘Savinjsko marko”, je postal Celjski grad sedež, mejnih grofov. Grof Gunther (1123—1140) ga je utrdil in s tem je dobil tudi kraj pod gradom pravo oporo in zavetje. V Celju še takrat ni bilo cerkve, pripadalo je župniji sv. Nikolaja v bližnjem Žalcu. — Pod vovbrškimi grofi se je Uelje razvilo v trg, imelo je sodnika in bilo že tudi deloma zavarovano. Vitez Grasel je o-
koli leta 1200. sezidal na kraju, kjer je stala nekdaj rimska trdnjava m stoji sedaj vojašnica, močan stolp z rovom in okopom, trg sam pa je bil še brez obrambe. V trgu je bila tudi že lastna župnija pri cerkvi sv. Danijela, pri kateri so imeli vovbrški grofi patronske pravice. Isti so ustanovili 1. 1241. v Celju tudi minoritski samostan.
V takem stanu je prišlo Celje v posest novih lastnikov celj-
1952 JULY 1952
irliffli]®1!!
SMSlllil
Z7W29130 l3ln
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
skih grofov. Friderik se je izkazal naklonjenega, veledušnega vladarja. Obdal je trg z okopom in rovom, prestavil je svoj sedež v stari Celjski grad in v urtjeno poslopje, ki se je držalo Graslovega stolpa (Spodnji grad). Grofovi urdaniki, dvor-niki, vojaki se se nastanili v mestu ki je sedaj postalo sre-diče celjske grofije, in prebivalstvo se je vidno pomnoževalo. Novo življenje je pričelo kliti na starodavnem kraju.
Kakor za Celje je skrbel grof Friderik tudi za pomnožitev svojega gospodstva. Celjska grofija se je takrat raztezala od Šaleka nad Vojnikom do Gabr-nika pri Poljčanah, od Podčetrtka blizu do Slovenske Bistrice. Friderix je kupil še grad Prežin pri Teharjih, Pogred pri Vranskem, Vrbovec nad Mozirjem, Gornji grad in Krško na Kranjskem. Razen tega je mnogo posestev od akvilejskega patriarha in krškega škofa ter av-trijskih vojvodov dobil v zastavo ali v fevd. Grof Friderik je umrl leta 1360. in bil pokopan v Celju v minoritski cerkvi, kateri je bil velik dobrotnik.
Pod Friderikovimi nasledniki se je množila oblast in veljava celjskega rodu. Deset Sovne-ških je nosilo ime celjski grofov in šest jih je bilo vladarjev v svoji grofiji. Zgodovinski pomen njihove vlade pa je v tem, da niso le spajali pod svojo o-blastjo razne slovenske dežele, ampak so jo razširili tudi po drugih jugoslovanskih pokra ji-j nah. Pripravljala se je neka jugoslovanska država pod okriljem celjskih grofov. Hitri propad njihovega rodu je razrušil velike načrte.
Preko domače zemlje se je pričel razširjati celjski vpliv, ko je grof Herman I. (1369— 1835) vzel za ženo Katarino, hčer bosenskega kralja Štefana I. Tvrdka. Tvrdku se je posrečilo spraviti pod svojo oblast vse hrvaške zemlje, Bosno, Banovine in Dalmacijo. Postal je torej bližnji sosed mogočnim celjskim grofom, katere si je želel pridobiti za svoje zaveznike. Zato je sklenit z njimi rodbinsko zvezo. Celjani pa so od tega obračali svojo pozornost na slovanski jug in se pričeli vmešavati v hrvaške in ogrske zadeve.
Višek slave in oblasti pome-nja vlada grofa Hermana II. (1385—1434).
Bil je sin preje imenovanega Hermana in se je rodil okoli leta 1350. Prvikrat se pojavi v zgodovini, ko je leta 1377. s svojim očetom spremljal križarsko vojsko vojvoda Albrehta III. proti Prusom. Takrat je prišel v svojo četo daleč proti severu do Niemena. Pot je bila težavna, ker je vodila skozi puščave, čez vode in močvirja. Pa tudi prebivalci so se upirali krščanski vojski. Celjani so se v teh bojih tako odlikovali, da je sam vojvoda Albreht prosil grofa Hermana I. za podelitev vi-teštva in s tem javno proslavil njegovo junaštvo. Na povratku je potem Herman II. na Ruskem pripravil vojvodu in 82 vitezom veliko gostijo, pri kateri ni manjkalo zlatorumenega “Iju-tomerca”.
(Dalje prihodnjič)
JULIJ
20. — Pevski zbor “Slovan” priredi piknik na Kaliopovi farmi na Eddy Rd.
27.—-Zveza društev Najsvetejšega Imena priredi na “Močilni-karjevi farmi” ‘Slovenski katoliški dan.’
31. ter 1., 2. in 3. avg. — Katoliški vojni veterani štev. 1655,
priredijo karnival in bazar na dvorišču šole sv. Vida.
AVGUST
3. — Dan KSKJ Jednota priredi
piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarjeva farma).
OKTOBER
18. — Podružnica št. 10 Slov.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
26. — Skupna oltarna društva
ni so pripovedovali tujcem, da| je ta pošast zelo velika. Odrasle' pošasti žro meso himalajskih bivolov, ki jih tam imenujejo “Yake,” mladiči pa najrajši žro človeško meso. Zver je včasih bela, včasih pa rjava, včasih pa j celo črna. Kdor to bitje vidi, je zapisan smrti, ker ga zver prav gotovo požre. Samica tega pošastnega bitja je prav tako divja kakor samec, samo da je bolj počasna, ker ne more tako naglo teči za svojo žrtvijo.
Sledovi, ki so jih ljudje v snegu opazili, pa nikdar niso bili docela sveži. Zver je pač hodila
praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes tamkaJ nekoliko prej, da so za-
Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
NOVEMBER
15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
LEMONTSKE SLOVESNOSTI litanije Matere božje. Peli so
jih duhovniki in kakih dva-
(Nadaljevanjo a 2. strani)
in s štirimi
najst moških je pokleknilo k obhajilni mizi in so vsi v mo-
štirimi evangeliji — ~	.
blagoslovi. Procesijo je vodil'gočnem moškem zboru vodih prevzvišeni sam. Naprej so šli j litanije, nabito polna cerkev možje in fantje, za njimi ča-'Pa je navdušeno odpevala. Po stite sestre, ki jih je bilo okrog pobožnosti je g. Anton Kova-40 iz obeh samostanov: sloven-1 Čič romarjem podelil papežev skega in poljskega, sledile so; blagoslov, ki ga je sprosil od male deklice, ki so trosile cve- sv. očeta v Rimu, od koder je
meti ali pa solnce sledove že nekoliko pokvarili. Te sledove so znanstveniki večkrat pregledo-
Trinerjevo
GRENKO VINO
pomaga proti zaprtju!
MALI OGLASI
Ženske dobijo delo
Naprodaj grocerija in mesnica
Vse za $4,000. Trgovina je “self-serve” in popolnoma op-iremljena. Register nedavno S kupljen za $850. Garantira-_____	mo, da je zaloge za $3,000.
Ženska dobi delo	' Dobra najemninska pogodba.
Luccioni’s Restaurant na 4213 V vzhodni, slovenski naselbini. Euclid Ave. išče žensko, ki bi bi-; Ta trgovina je vredna zlata, če la pripravljena vršiti splošna se spremeni v delikatesen in za dela v kuhinji in čistiti. V po- pivo. Se mora prodati, štev pridejo samo one, ki name- i CHARDON ROAD REALTY ravajo delo opravljati stalno.1	IV 1-6630	(137)
Šest dni na teden od 8. ure zjU' traj do 4. popoldne. Nedelja pro-
tje Jezusu na pot, potem mi-nistrantje, ki so svetili, nato duhovščina s prevzvišenim, ki je nosil Najsvetejše. Nebo so nosili fantje v narodnih nošah, dekleta v narodnih nošah pa so delale špalir na vsaki strani neba. Pri posameznih oltarjih so se dekleta v narodnih nošah postavile v enakem številu na vsako stran oltarja in so izgledale kot najlepši slovenski šopki. Tudi nekaj malih otrok: dečkov in deklic je bilo v narodnih nošah. Vsi evangeliji in vse molitve pri blagoslovih so pi^enašali in oja-čevali zvočniki, da je vsak lahko vse razumel. Posebno ganljivo je bilo pri zadnjem, četrtem evangeliju oz. oltarju
I
pred kratkim prišel. Potem so se vsi romarji posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu ter so zapeli slovo od Marije. Takrat so tekle obilne solze, saj se jih res ni mogoče zdržati, ko je treba peti: “Z Bogom, Mati!” Tolažila nas je edino misel in trdni sklep: “Saj se bomo prihodnje leto zopet videli, ker vsak katoliški ameriški Slovenec mora vsaj enkrat na leto poromati k Mariji Pomagaj, ki je mogočna Kraljica Slovencev.
Lemontski romar.
vali, ne da bi se mogli prepričati, 0P0 ne~ kakšna zver je to. Sedaj pa je menda skrivnostno uganko rešil Anglež F. S. Smythe, ki je raziskoval gore v himalajskem gorovju ter je pri tem naletel na docela svežo sled te zverine ter jo tudi fotografiral.
Znanstvenik je to svojo najdbo popisal v londonskem “Timesu!’ ter priobčil tudi fotografije sledov, katere je našel za to zverjo. V svojem poročilu pravi Smythe, da je sledove takoj imel za človeške sledove. Stopala so bila obrnjena na zunaj. V sledovih je bilo jasno videti, da ima bitje na nogah pet prstov.
To se dobro pozna tudi na fotografiji. Ko je znanstvenik te svoje fotografije priobčil v “Timesu,” je priobčena fotografija jasno kazala, kako je bitje hodilo po zasneženem gorskem obronku.
Te slike sledov “pošastnega človeka” so si ogledali tudi londonski naravoslovci. Po temeljitem pregledu vseh okolnosti so sedaj znanstveniki dognali, da po sledovih sodeč pošastno bitje ne more biti nič drugega kakor himalajski medved, ki se mu po latinsko pravi “Ursus aretos pru-inosus.” Ta zver je v resnici zelo nevarna človeku in je večkrat skoraj prav tolikšna kakor ameriški medved “grizzly,” ki je silno divji in človeku tudi zelo nevaren. Lastnost himalajskega
247 E. 211
, v .	, Lastnik prodaja blizu Lake
sta! Hrana m, plača po dogovo-, ^ ^ in H ^ cer_
ru. Oglasite se osebno po 11. uri
j ij „	1 kve» veliko zidano hišo, dovolj
___I poceni, da jo lahko kupi dela-
STREŽNICA
Delo dobi strežnica, da delala od 7 zj. do 2:30 pop
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
Pomagajte Ameriki, kupujte Vidom honde in znamke.
iALI OGLASI
Hiša naprodaj
Krasna, skoro nova hiša je naprodaj, 3 spalne sobe, 5 in pol sob, zidan “veneer bungalow”, lot 50x425, garaža, 14x20 lep vrt z sadnjimi drevesi in vrt za zelenjavo, blizu vsega. Ga morate videti. Nizka cena za' hitrega kupca. Lastnik gre ven iz mesta. Cena $23,500.	761
Babbitt Rd., Euclid, O.
July 14, 16, 18.
Stanovanje iščejo
Štiri članska družina s odraslimi otroci išče tri ali več sobno stanovanje. Naslov naj se pusti v našem uradu.	—(138)
Stanovanje iščejo
Mlad zakonski par išče 4 do 6 sob. Kdor ima kaj naj sporoči našem uredništvu. —(140)
I vec. Pridite, si oglejte in dajte ponudbo. Pokličite RE 1-6989.	(137)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KR 1-0034
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
i samostana. Kcse je procesija jn na himalajskem gorovju živi v bližala stopnišču, je Prišla Je-|Ve^nem snegU pošastno bitje, ki zusu Marija naproti. Fantje v ga domačini nazivljejo Mirka ali narodnih nošah so prinesli iz |Mig0j nekak “pošastni snežni cerkve milostno podobo Marije človek,” pred katerim ima tam-
SKRIVNOSTI HIMA-LEJSKE POŠASTI
že večkrat so časopisi pisarili, da v tibetskih snežnih puščavah medveda je tudi ta, da svojo barvo spreminja in da je včasih bel, včasih črn, včasih pa rjav. Reši-
Pomagaj in zadnji blagoslov je bil pred Marijino milostno po-
kaj šnj e prebivalstvo silen strah. Kakor poročajo, so evropski
dobo. Ob tem prizoru se je znanstveni raziskovalci, ki so bilo težko zdržati solz. Vsi so plezali na te gore, kakor tudi domači hribolazci večkrat v snegu našli sledove človeku podobnih
rekli, da je bil to majhen žarek ljubljanskega evharističnega kongresa, na katerega je prišla Brezjanska Marija. Vtisov teh lepih prizorov procesije in ubranega petja med potjo, ko smo spremljali Jezusa, ne bo mogoče izbrisati. Pri procesiji je bilo kakih tisoč ljudi.
Sklep romarskih pobožnosti je bil popoldne ob pol treh v
stopinj. Bitje, ki je za seboj puščalo take sledove, je bilo brez dvoma dvonožno bitje ali pa vsaj bitje, ki je hodilo po zadnjih nogah. Kadar so nosači, ki so spremljali evropske hribolazce, videli take stopinje, so preplašeni pobegnili vstran, ker so takoj vedeli, da so na Mirkovi sledi, o
ti je bilo treba še vprašanje, kako to, da žival hodi po dveh nogah, ker je na sledovih bilo jasno razvidno, da so sledovi vedno istih nog. To vprašanje so znanstveniki razložili tako, da himalajski medved navadno hodi sicer po štirih nogah, da pa tace zadnjih nog pri hoji vedno postavlja v stopinje prvih dveh nog. Tako ljudje nikdar niso vedeli, da so sledovi od štirinožne zveri, kar je njihovo grozo seveda še povečalo.
Sedaj je menda konec bajkam, da v himalajskem gorovju živi divji človek, kakor bi bili nekateri — tudi znanstveniki radi vi-
katerem je znano, da je divji, deli.
cerkvi. Bile so slovesne pete močan in da žre meso. Domači-
$14,700
Ta cena kupi hišo z 4 spalnimi sobami v Euclidu na lepi cesti. Stranišče na prvem, kopalnica na drugem, polna klet, avtomatični plin, dvojna garaža, kompletna s zimskimi ok-nami, mrežami in preprogami. Res dober kup. Pokličite RE-1-1070.	(140)
Romarji
Kdor hoče v Carey, Ohio, na 17. avgusta, naj se že sedaj priglasi. Bus odhaja na omenjeni dan ob 6. uri zjutraj. Kličite Dl 1-0123, da si rezervirate sedež.	(136)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi
veste, da dobrih lotov resnično primanjkuje ! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU!
Ustavite se v našem uradu za podrobnosti!
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street	KEnmore 1-5030

PARIŽANI SE ZABAVAJO PO SVOJE — Francoski olimpijski smučarski prvak, znani pevec in skladatelj Henri Oreiller je nedavno vozil na tale način “slalom” po Champs Elysee.
Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevar-... .	.. . * • nost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio



St.
nil za to pripombo radi njegove | poldne v JSN Domu na 4533 W. 130 dečje starosti in je rekel:
“Puljana peko na ognju .
“Psi bodo imeli pečenko!” je prekinil Zagloba.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 .	. ter za bolniško podporo $1.00 ali
.In priznava. Pogodbe $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška pod-
Nastal je pogrom, a najstraš-reši na groblji. Vsi oddelki, ki so jo prešli, so bili pobiti v tem polkrogu, ki ga je naredila kne-ževa vojska. Ti, kateri je še niso prešli, so padali pod neprestanim ognjem Vurclovih topov in pod salvami nemške pehote. Niso mogli ne naprej ne nazaj, ker je Krzivonos poganjal neprestano nove polke, kateri so pehali in porivali pred seboj idoče m zapirali edino pot do bega.
Rekel bi, Krzivonos je prisegel pogubiti lastne ljudi, ki so se gnetli, dušil!, bili se med seboj, padali, poskakovali v vodo na obeh straneh — in tonili. Z enega konca so se črnele mase bežečih, z druge mase gredočih naprej, v sredi: gore in grmade trupel, jeki, klik brez človeških glasov, blazen strah, zmešnjava, kaos. Ves ribnik se je napolnil s trupi ljudi in konj. Voda je stopila črez bregove.
Včasih so topovi obmolknili. Vtem pa je groblja, nalik topovska žrela, bruhala trume Zapo-rošcev in črni, ki so se razbe-gle po polkrogu in šle pod meč na nje čakajoče konjiče; Vurcel pa je začel zopet igrati. Z dežjem železa in svinca je zakrival grobljo in zadrževal priliv pomožnih čet.
V teh krvavih bojih so gine-vale po cele ure.
Krzivonos, vstekel, spenjen, ni še smatral bitke za izgubljeno in je metal še vedno tisoče molojcev v žrelo smrti.
Na drugi strani je stal Jeremija, v srebrnem oklepu, na konju na visoki mogili, ki se je v onih časih imenovala Kružja mogila — in gledal.
Obličje je imel mirno, njegov pogled je obvladal vso grobljo, ribnik, bregove Slučeve in je begal do mesta, na katerem je stal zavit v modrikasto meglo daljave ogromni tabor Krzivo-r.osa. Oči kneževe se niso mogle ločiti s tega zbirališča voz, naposled se je obrnil k debelemu kijevskemu vojvodi in rekel:	'	*1^
“Danes ne dobimo več tabora.”
“Kako, vaša milost bi to hote la . . .?”
“Čas hitro beži. Prepozno! Glej, gospod, saj je že večer.”
In res, odkar so nastopili izzi vači, je trajala bitka, podpiho-vana od Krzivonosa, že tako dolgo, da je imelo solnce čas preteči svojo vsakdanjo pot in se je že nagibalo k zahodu. Lahki, visoki oblački, napovedujoči lepo vreme, a razpršeni po nebu kakor črt da belorunih ovčic, so se pričeli rdečiti in se trumoma umikati z nebesne g 1 a di n e. Dolivanje kožaštva do groblje je polagoma pojemalo, a ti polki, ki so že stopili nanjo, so se umikali v strahu in neredu.
Bitka Se je skončala, a skon-čala radi tega, ker so razgrete trume naposled napadle Krzivonosa ter obupno in vsteklo kričale:
“Izdajica! Pogubiš! Pes krvavi! Sami te zvežemo in predamo Jaremi in si tako odkupimo življenje. Na pogibel tebi, ne nam!”
“Jutri vam predam kneza in vso vojsko, ali pa sam poginem,” je odgovarjal Krzivonos.
Toda to pričakovano “jutri” je imelo šele nastopiti, a sedanje “danes” je bil dan pogroma in poraza. Nekoliko tisoč najboljših niževskih molojcev, ne vštevši črni, je padlo na bojnem polju ali se pa potopilo v ribni-
padlo v robsrvo. Padlo je štirinajst polkovnikov, ne vštevši stotnike, esaule in raznovrstne starešine. Drugi poveljnik po Krzivonosu, Puljan, je prišel, četudi s strtimi rebri, živ v sovražnikove roke.
“Jutri podavim vse!” je ponavljal Krzivonos. “Ni žganja ni jedi ne vzamem prej v usta!” “Pomislite torej, gospodje,” je govori gospod Zagloba, nejevoljen, da mu je bilo pretrgano pripovedovanje, “kako sem si ta prapor pridobil . .”
“Torej Vieršul ni ranjen?” je vprašal zopet Karvič.
“. . . Nisem prvega pridobil z življenju, a noben me ni stal toliko truda . . .”
“Ni ranjen, samo potolčen je,” je odgovoril Azulevič, Tatar, “in vode se je napil, ker je padel z glavo v ribnik.”
“To se čudim, da ribe niso pocrkale,” je rekel jezno gospod Zagloba, “ker od tako ognjene glave je morala voda zavreti.” “Vsekako je velik kavalir!” “Ni tako posebno velik, sko-ro bi bilo dosti zanj pol Jana. Tfu, z gospodi se ni mogoče pogovarjati! Mogli bi se tudi od mene naučili, kako treba jemati prapore sovražniku . . .” Daljni razgovor je prekinil mladi gospod Aksak, ki se je v tem hipu približal ognju.
“Novice prinašam gospodom!” je rekel z zvenečim, napol otročjim glasom.
“Perica ni oprala peric, mačka je snedla mleko in skledica se je ubila,” je zamrmral gospod Zagloba.
Toda gospod Aksak se ni zme-
so pretrgane. Gospod z Brusilova malone blazni. Hmiel gre z vso močjo Krzivonosu na pomoč.”
“Hmiel? Kaj je s Hmielom?
pora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez
navzo-
Kdo Se tu boji Hmiela? Hmiel | zdravniške preiskave do 25 leta gre, bo piva. sodček po orti!
Mar nam je Hmiel?” je rentačil gospod Zagloba ter grozno in resno švigal z očmi po čih.”
“Hmiel torej prihaja, a Krzi vonos ni čakal nanj in radi tega jo je zaigral . .
“Igral tepec, igral — dokler ni zaigral ...”
“Šest tisoč molojcev je že Mahnuvki. Vodi jih Bohun.’
“Kdo? Kdo?” šal Zagloba, a glasom.
“Bohun.”
“Ni mogoče.”
“Tako je priznal Puljan.”
“Zdaj jo pa imam!” je zaklical žalosno gospod Zagloba. “Ali bodo kmalu tu?”
“V Ireh dneh. Ker gredo v voj, ne bodo tako spešili, da ne zdelajo konj.”
“Ah jaz bodem spešil!” je zamrmral šlahčič “Angeli božji,
rešite me tega razbojnika Dal | S,ovenska ženska zveza bi radevolje svoj pridobljeni prapor, da bi si le ta norec vrat zlomil, preden pride sem. Spe-ro, da ne bomo tu dolgo čakali. Pokazali smo Krzivonosu, kaj zmoremo, a sedaj bi bil že čas, da se spočijemo. Tega Bo-huna črtim tako, da se ne mo-1 rem spomniti njegovega hudičevega imena, ne da bi se jezil.
O, to sem si pravo izbral! Ali j nisem mogel sedeti v Baru?
Vrag me je prinesel sem “Ne tarnaj, gospod,” je zaše-1
starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu taj-| nika.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863; blag. Alfonse Sajovic, zapisn. Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Mary Strukel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A, je zopet vpra-I J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zve-
s čisto drugim ' žer‘
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B.J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary 'Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrich Lube. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
predsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek._ Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Koporc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik John Sušnik, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81. St. Nadzorni odbor: William Stark Jennie Lavrič, Josephine Hrvat; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub S.N.D. Mike Vidmar. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave., blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zalar in Josephine Šuštaršič. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri -zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary Štrukel, podpredsednica Antonia Šuštar, taj , , c-,	,	. .	.	I niča Frances Kog, 20357 Goller
■peta! Skrzetuski, ker je sramo- Ave i teL Iv i-3486; blagajničarka
tno. Med nami ti nič ne grozi.” Mary Mersnik, zapisnikarica Stef-(Dalje prihodnjič)	he Smolič; nadzornice:	Frances
- Amerika izdela eno tretji-1 Globokar’ Frances Gerčman in
no vsega cementa na svetu.
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.: blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowski: banderonošinja Antonia Debelak: zastonnlci za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko in Rose Urbanic. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v
,	.	, . -p,,.	, ,. v .., J mesecu ob eni popoldne v SND na
ku in v reki. Blizu dvatisoc jih gg. cesti.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA, ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, piedsednik Frank A. Turek, podpredsednik William Gliha, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., tel. HE 1-7341; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vd slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-nent se začne pobirati ob 7:00 pred do in 25. v mesecu v dvorani zve-v ob 6:00. Od 26. pa do konca me-eca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden V društvo se sprejemalo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik lavi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto 'n ravna naj se po pravilih Jednote.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALE NE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najuovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duh. vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel.
IV	1-0728; blagajn. Frances Mače rol. Zapisnikarica Julia Brezovar, nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club: Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nem anich. Zdravniki:
V	s i slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak privi p o n d e-Ijek v mesecu v šoli Svetega Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer.
Amalia Legat. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zig-man. Nadzorni odbor. Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamp-fel. Seje se vrše vsaki drugi pon-deljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4._________________________
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, podpredsednica Mrs. Fannie Kramar, finanč.' tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Stefi Koncilija. Zastavonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-nica-blagajničarka Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; redi tel j ica Paula Zigman, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema y društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek, fe.ie so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407; , blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpreds, Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Vsi slovenski ždfavnkii. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markalia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Agnes Zobetz, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Sec’y Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 1-4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Frances Tavčar. Meeting every first Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH at 5 p.m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Frances Baraga, 1105 E. 71. St., tel HE 1-5724, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzornice- Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene in dekleta v Oltarno društvo.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajn. Mary Ižanec. 799 E. 157 St., tel. LI 6056; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, , tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristo-nite v društvo sv. Lovrenca.
oddelek takoj od rojstva, v odrasli Asesment se pobira vsak tretji pon-1 oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
delj ek in vsakega 25. v mesecu v---------------------------
ravno istem prostoru.	PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. Bombach,
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 j predsednica Terezija Potokar, pod-KSKJ	predsednica Frances Perme, tel. KE
Predsednik John Pezdirtz; pod- 1-3633; tajnica Hattie Kraus, 911 E. predsednik Felix Korošec; fin. taj- 232 St., tel. RE 1-5523; blagajničar-nik Joseph Ferra, 444 E. 152 St, tel. ka Helen Kovačevič, zapisnikarica KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Ana Godlar, rediteljica Anna Voje Oven, 1219 E. 169. t., tel. IV 1-5283; Jr. Nadzorni odbor: Barbara Ba-zapisnikarica Anna Grajzar; blagaj- ron, Karolina Peck in Frances So-ničarka Frances Leskovec; nadzor- kač. Seje se vršijo vsak prvi toniki: Stanley Kokotec, Mildred Na-1 rek v mesecu v dvorani sv. Kristine, iniger in Anna Skolar. Vratar Ralph Skolar. Zdravniki: dr. Skur,
dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme., nrpriqpr!nica Franf.eq jamnik m dr. Raymond Stasny. Duhovni |	F	^
vodja Rev. Aloysius Rupar. Seje še
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hri-
podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka in
vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Sloenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo. ..	„	. , e	.	,
nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Mar>’ Coprich. Seje se vršijo vsak Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure do- prv* t°re^ v mesecu v Slovenskem de-poldne ter 24. in 25. v mesecu v Slo- *avs^em domu na Waterloo Rd. soba venskem domu. Društvo sprejema ot- | roke od rojstva do 16. leta za zavaro-
valnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $25o do $5,000 | in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E.
__________________ 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, taj-
Predsednik Joseph Vrtačnik, pod-| n*ca jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. predsednica Mary Hosta, tajnik Jo- FN 8104 blagajničarka Josephine Ora
__c,, „ c* A. • a žem-Ambrožič, zapisnikanca Angela
®ePh	®ll3^1St' . C airT Ave’’ Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
iel. EK 1-1390, blagajnik Josephi Rose L ^tg m Frances Okorn. Redi-Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic, dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 po-
tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravnik_____________________________
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, pod-
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Jos. Hočevar, zapis. James Stopar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Feru-šek in Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpreds. Frand Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Fr. Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25 . v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Brancel, Louis Erste in Frank Petkovšek.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida.
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv '"''da; nad-borštnar Fred Sterniša, podboršt-nar Ludwig Marolt, bivši borštnar John Persin, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1179; blagajnik Frank J. Godič, Jr., tajnik-za. pisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Frank Žnidaršič Frank Bogovič, Jr. in Daniel postotnik, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ONtario 1-3777.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, blagajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: June Price, Felix Turel, Molly Frank. Posvetovalni odbor Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Anne Safred, Josephine Petrovčič, Josephine Bradach. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 z. soba št. v SND.
chevar, 14805 Darwin Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Fr. Stefančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Mary Dodič, F. Zgonik, Fr. Julylia in Gusti Zupančič. Seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob os-mis zvečer. KE 1-9852.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 Št., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Ludvik John, John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu.
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Tony Vrh, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., tel. KE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, Leo Boštjančič, John Barkovich, gospodarski odbor: Frank Derdich, Frank Tegel, Frank Rupert; publi-cijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič, Andrew Ogrin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic, Frances Gorjanc. Seje se vršijo vsako 3. sredo ob 7:30 zvečer. Poslovodja je John Žigman, oskrbnik Louis Mohar.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Gaspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 meseč-"io. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Andrew Ogrin, podpredsednik Joseph Vičič, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller ve., IV 1-3822, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odkor: Louis Mohar, John Korošec, Frances Gorjanc; ar-hivarica Mary Medvešek; oskrbnik odra Louis Mohar. Seje se vsak pr-vi petek v mesecu v American Yugoslav centru na Recher Ave., KE 1-9852.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik William K. Gabrenja, 19711 Mohawk Ave., tel. KE 1-6829; zapisnikar Ciril Ozbich. Nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo 2. torek, vsakega drugega meseca, kot jan. more, maj itd.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija škerbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1 - 6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor:	Mary Stanonik,
Mary Pristov, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinjwood)
Častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž Leskovec, tajnik-za-pisnikar, tel. LI 1-0966; Joseph Ho-
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Josephine Trunk, podpredsednica Anne Winter, tajnica Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Marge Syzmanski, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Pauline Farrell, odbornica za objave Anne Winter; nadzornice:	Julia
Giambetro, Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Commander James E. Černilogar, Adjutant Matthew F. Nousak Jr., 1133 E. 67. St., Treasurer Frank S. Zobec Jr. Purpose: To afford Catholic Veterans an opportunity of associating with other war veterans of the Catholic Faith. To give visual demonstration of their faith and the patriotic loyalty to its members. All veterans in good standing in the Roman Catholic Church are eligible to join the Catholic War Veterans. Meetings are held every 3rd Tuesday of the month at 8 p.m. in the Post Club Room.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Andy Gerl, podpredsednik John Novak, blagajnik A. Peterca, zapisnikar Fred Kočevar.
Seje se vrše vsak prvi petek v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik Joseph Lekšan, podpredsednik Anton Baraga, tajnik Fred Krečič, 3514 E. 82 St., VU 3-0639.
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. Anton Grdina, president John F. Kovacic, 1st vice president Felix Danton, 2nd vice president Joseph Fifolt, 3rd vice president Emil Trunk, treasurer Mrs. Emil Irunk, membership secretary Miss Josephine Prince, recording secretary Miss Frances Kompare.
Meetings are held the last Thursday of the month at St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave.