Poglejte Ha številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Dsl glo^nalah /delavčevi Ameriki. Telephone: CHclsen 3-1242 VKČ SOV KA DAR DOBIVATI C "GLAS NAROD A" PO POŠTI NARAVNOST ICA SVOJ DOM (ItTi—*1 mM, _ »«deU bi mnikn). :: Citajte, kar Vat zansA 91, ^ ^ ^ ^ MaUcr September tsth. 1MB *t the Port Office m» New York. N. Y„ under Act of CwtgrcM of March 3rd, 1879. No. 137 — Stev. 137 NEW YORK, TUESDAY, JULY 15, 1941 — TOREK, 15. JULIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. RUSI POTOPILI NEMŠKE LADJE RUSKE BOJNE LADJE IN OBREŽNA STRAŽA JE NAPADLA NEMŠKE TRANSPORTE V BALTIKU.— 13 TRANSPORTOV POTOPLJENIH. — RUSKA ČRTA SE NI DOSTI VPOGNI-LA. — STO NEMŠKIH TANKOV UNIČENIH Rusko vojaško poveljstvo naznanja- da so včeraj bojne ladje Ln aeropkwii v Baltiku potopili 13 nemških pam likov z vojaštvom, dva ruši lea. in eno ladjo naloženo s tanki. Poleg tega io Rusi pi*itUii goreti še 13 transportnih parnikov in en ru-Mlec. Na bojišču ruske armade zadržujejo nentško ofenzivo prati Leningradu, Moskvi in' Kijevu. S protinapadi povzročajo Rusi Nemcem velike izgube. Nemško vrhovno poveljstvo zopet objavlja kratka poročila, ki pravijo, da operacije na vzhodni fronti potekajo po načrtu. Nemško poročilo tudi pravi, da Finci skupno z Nemci prodirajo na obeh straneh Ladoma jezera proti Leningradu in da bo že 37 milj čez rusko mejo. Kot pravi rusko poročilo, Rnsi pri napadu na nemški konvoj v BaJrtiku niso izgubili nobene bojne ladje in nobenega aeroplana. Najljutejši boji se bijejo okoli Pekova- Vftebskega in Novo-grada Volvnakega, kjer je včeraj padlo 3000 Nemcev in je padlo Rusom v roke mnogo orožja. Na osrednji fronti, zapadno od Moskve je bilo uničenih 100 nemških tankov in oklopnih avtomobilov. Ruski aeroplani so bombardirali nemška letališča, vojaštvo in tanke. Zadnje poročilo pa naznanja, da ni bilo večjih bojev in da je položaj nekspremenjen. Iz tega se more sklepati, da se Nemci zopet pripravljajo na kak večji na- Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da ko včeraj Rusi izgubili 167 aeropflanov. Nemški aeroplani so bombardirali in obstreljevali rulske postojanke ves dan in na celi 1800 milj dolgi fronti. Nemci so posebno napadali pokrajino pri Vitefosku in ŽFtomiru. Aeroplani so bombardirali železnico Leningrad-Smolensk na mnogih krajih in je skoro neporabna. Zadnje čase se pemški letalci nočejo spustiti v dvoboj t, ruskimi letalcu Rusom se je to čudno zdelo. Izvedeli so pa od h t a leev^u jetnikov, da nemško poveljstvo je svojim letalcem izrecno povdarjala, da se ne smejo spustžti v 'boje, ki bi postavili letiaila in pilote v nevarnost uničenja^ Vedno ko so Nemci dosegli svoje ofojektive in spustili bombe ali z strojnimi puškami obstreljevali mesta, so hitro odleteli, ne da bi se zoperstavili Rusom. To kaže, da so nemški piloti novinci ali pa da Nemcem primanjkuje letal. Močno bombardiranje je tudi doživel Kijev; vodovod je bil pokvarjen, mnogo skltedišc je pogorelo. Rusi so obdolžili Nemce, da se v sedanjih bojih poslužujejo strupenih plinov; nemško vrhovno, poveljstvo pa to odločno zanikuje in pravi, da Nemci ^toIUccs časa ne bodo vporabljali strupenih plinov, dokler se jih ne poslužuje tudi sovražnik. Bullitt svari pred Riisijo Bivši ameriški poslanik v Moskvi in pozneje v Parizu William C. Bullitt je včera j oib priliki frtatocoskega praznilka Bastilje v Montrealu v Kanadi prejel čarftni naslov doktorja prava ter je olb tej priliki tudi govoril ter je rekel, da sta si nacizem in boljševizem pe-t klen-ska brata. Njegovi poslušalci so ibi-li večinoma kanadski Francozi, ki -io mu burno ploskali, ko je re-keil, da 90 odstotkov Francozov moli za angleško zmago in aa zopetno osvoboditev Francije. Poslušalce pa je svaril pred Rusijo, ko je rekel: "Za sedaj Staljp zadržuje Hitlerjevo silo. Navzlic vsemm pa pomfaga silami civilizacije. Po vsej pravici sinemo upati, da bo še dolgo zadttzeval Hitlerjevo silo. Veseli pa moramo bit1, da se bojujeta Satan in Lucifer. Pri vsetn tem pa »e ie smemo udfc*jati nespamtne-mu upanju, da bo Satan kdaj pomagal postaviti mir krščanske svobode." NEMŠKI TISK O RAZMERAH V HRVAŠKI Dopisništvo centralnega tiskovnega urada pri jugoslovanskemu poskmištvu v Washington u je prejel iz Berna v Švici sledeče poročilo: Poveljniki ruskih armad Na poglavitnih ruskih frontah poveljujejo trije najodlič-nejši maršali, čijih armade •branijo prodiranje nemških armad proti Leningradu, Kijevu in Moskvi. Na severu« kjer skušajo Nemci priti do Leningrada, poveljuje »bivši vojni komisar maršal Klementi E. Vorošiiov, na osrednji fronti, kjer Nemci prodirajo proti Moskvi, poveljuje vojni komisar Simeon Timošenko, na jugu, kjer pritiskajo Nemci proti Kijevu, glavnemu mestu Ukrajine, pa zapoveduje maršal Simeon Bu-denny. 4 Poglavnikove' * izjave , , "Deutsche Allgemeine Zei-tung" objavlja izjavo drja. Anleja Paveliča med hrvaškim in nemškim na rodom. Dr. Ante Pavelič pravi, da so odnošaji hrvatskega naroda do nemškega naroda posledica čustev trajnega bratstva v vzajemnih borbah na bojnem polju. Hrvaška pripada definitivno in brez vsakršne izjeme k osišču, s katerim je danes hrvaški narod zvezan na življenje in smrt. Hrvaška sprejema v polni meri nemško tezo o ntejnih narodih, t. j., da je hrvaški narod le ena manjšina in kot tak sestavina velikega nemškega naroda. Hrvaška je dfatoes povezala vso svojo usodo z velikim nemškim raj-hom. Med narodno-socijalistic-nim programom in onim Vsta-šev obstaja povsem j at, no sorodstvo in velika vez. Nemški vojaški guverner Srbije Jugoslovanski tiskovni urad v Washingtonu poroča: — Po prejetem poročilu je bil imenovan za vojaškega poveljnika preostalih srbskih krajev general von Schroeder, bivši poveljnik protiletalske o-b ram be v Nemčiji, ter je že nastopil avojo službo. Jugoslovanska vlada v Londonu Jugoslovanski tiskovni urad v Washington dostavlja sledeče: — Jugoslovanska vlada v Londonu je začela svoje delovanje. , — Jugofcrl. kralj Peter je u-radno obiskal angleškega kralja ter f^e pomudil pri njem v dolgi in iprisrčni wvdijenci. — Predsednik vlade general Dušan T. Simovič in zunanji piinister dr. Momčiki Ninčič sta obiskala službeno predsednika vlade VeL Britanije Win-stona „ Churchilla in ministra zunanjih ajadev Anthony Ede-na. Nemške in laike Udje v Mehiki Mehiško mornariško in o-brambno ministrštvo je poslalo v Taimpico nadaljnih 1200 vojakov 2fcv ojačenje tamkajšnje garntzije. V pri&tanišču je namreč zasidranih deset nemških in italijanskih trgovskih ladij. „ Mehiška vlada je te ladje zasegla meseca aprila. Kakšna nevarnost jim preti, vlada ni pojasnila. .."Hrvaška" je dejal hrvaški 'pogliavnik', "se ima razdeliti v enaindvajset žup ali okrajev, ki ustrezajo nemškim okrožjem ali 4 Ga tt-om*.-Hrvaška označba župe je popolnoma gotskega in nemškega porekJa-. Zato je ta porazdelitev novega hrv. ozemlja na župe, oziroma * Gau-e\ v popolnem soglasju z na-rodno-socijalifcticno in nemško ustanovitvijo nove države. V Hrvaški ne bo več brezposelnih delavcev, ker je bilo pet tisoč deilavoev že poslanih na Nem- ško* a te dni pa jih bomo podali še nekaj tisočev.'' RUSKA BOJNA FRONTA Volitev vojvode di Srpo- le 11 o za hrvaškega kralja "Muenchener Neueste N'aeh-richten" objavljajo dopis iz Zagreba, v katerein je rečeno, da je nefjvečja namiga notranje hrv. politike stvoritev narodne- predstavništvo, ki bi se domnevno moralo popolnoma svobodno izvoliti, bo moralo s svobodnim glasovanje izvoliti Vojvodo di Spoletto za kraljbi Hrvaške. — Kraljevi dvorec bo v okolici prestolnice. Kar je najnujnejše, je vzpostavitev sodelovanja Vstašev s političnimi nasprotniki v Hrvaški in pa s srbsko pravoslavno manjšino v Bosni in Slavoniji. Novemu režimu na Hrvaškem se pojavljajo največje težave pri ustvarjanju hrviaške narodne sloge, zlasti pa v krajih, kjer je večina prebivalstva še vedno zvesta Hrvaški kmečki stranki kakor tudi drju. Mačku. Hrvaška krneča strtanka Ln dr. Maček sta še vedno v sporu z Vstaši. Vsi Židje, ki bivajo v Hrvaški, morajo v določenem roku prijaviti we, kar lastujejo. Za vse kršitve.te vrste so določene zelo stroge kazni. Državni uradniki in osebe, ki pripadajo k svobodnim poklicom, morajo v roku štirinajstih - dni prijaviti raaeno z zakonci svoje rasno in plemensko pripadni-štvo. Židje so popolnoma izključeni iz vsakršnega kulturnega in športnega- življenja tako- da ne morejo delovati niti za film, niti za radio, niti v ti--'ku in niti ne na odru. Slika nam predstavlja rusko bojno fronto, ki se razteza od Finskega zaliva do Črnega morja. Orna proga kaže Stalinovo utrjeno črto. Št. 1 kaze otok Hangue, ki so ga lansko leto dobili Rusi od Finske "v najem" in so ga utrdili; št. 2 kaze kraj, kjer skušajo Nemci prodreti do Smolenska; št 3 kaiže prostor pri Orši, ki se nahaja tik pred StWlinovo črto; št. 5*6, 7 in 8 pa, kažejo kraje, kjer nemške oklopne divizije skušajo prebiti"Stalinovo čr-ito. Rusi so v teh bojih pripade li Nemcem velikanske izgube in so jih povsod vstavili. Bolgarija pozdravlja Hrvaško Boligarsika lista "Slovo" in "Novto Večer" izražata veliko veselje ter 4 'bratsko' 'čestitata Hrvaški k temu, da si je izbrala člana favojske dinastije za kralja. V Smerderevu je bilo ubitih 4,000 ljudi > Madžarska brzojavna • agencija sclužbeno potrjuje vest, da je bilo ofo priliki eksplozije v smodnišniei v Smederevu na Donavi ubitih 4,000 ljudi. Pri tej priliki je bilo ranjenih nekaj tisoč Tj udi, porušenih nekoliko tovarn in železniških vagonov. Nova vstaska ubojstvi • Iz Londona poročajo: Po zanesljivih poročilih, ki jih je prejela jugoslovanska vlada, ubijajo Paveličevi pan-durji na sto in sto Srbov v Heregovini in Dubrovniku. Javljat se o ubojstvih v Gac-kem, B čl ecu in drugih krajih. V Trebinju je bila usmnčena neka ženska, med tem ko so njeuegtat otroka ubili s tem, da so ga butali z glavo ob zid. To zverinstivo je izzvalo splošno ogorčenje v Dubrovniku. Obenem se zaznava, dia- se narod v Dubrovniku obnaša zelo rezervirano do Vatašev in da ne more Pavelic najti potrebnih oseb za sodelovanje v svoji akciji. "'J. K." LORD HALIFAX TAJI ANGLEŠKE OBLJUBE Angleški poslanik v Wash-ingtonu lord Halifax je odklonil vsako odgovornost angleške vlade za trditev jugoslovanskega ministrskega predsednika generala Dušana Simoviča, da je Anglija Jugoslaviji obljubila, da bo dobila, ako Angiija zmaga v sedanji vojni, Trst in vse slovenske in hrvatske kraje, ki jih je dobila Italija po svetovni vojni. Tozadevna izja'va gen. Simoviča je bila naisledu ja : " v. . In ravno iz tega razloga so vsi Jugoslovani trdno prepričan, da pomeni zmaga za padnih demokracij obenem dan vstajenja njihne svobodne in nerazdeljive države. Da, še več. Ta zmaga bo pomenila* tudi svobodo za koroške Slovence, gradiščanske Hrvate pa Srbe in Hrvate na '.Madžarskem. Z zmago velikih demokracij bodo pripojeni materi Očetnjb-vi vsi kraji, kjer živijo Jugoslovani, Mra, Trst, Gorica, Zadar in vsa druga j ugaslo* vanska narodna ozemlja." UNSER HERMANN" IN HITLER SPRTA Newyorška Columbia Broadcasting System radio postaja je vjela poročilo iz Stock holma ki pravi, da je feldmaršal Hermann Goering pri Hitlerju padel v nemilost, ker je nasprotoval vojni z Rusijo in je bil a-r^tiran. Poročilo pravi, da sta ^e na predvečer nemškega vpada v Rusijo Hitler in Goering zelo ostro sprla in Hitler je baje nad Goeringom zakričal, da je strahopetec. Po tem poročilu je Goering Hitlerju rekel, da zračna« sila ne more pričeti novega napada brez velikega ojačenja po tako kraitkem času bojev z Anglijo, v Jugoslaviji. Grčiji in na Kreti. Goering je rekel, da ne more prevzeti odgovornosti zla izid vojne na vzhodu, nakar mu je Hitler odgovoril, da bo sam prevzel . poveljstvo nad zračno silo. Nato je Hitler takoj poklical k sebi nadzornika zračne sile feldmaršala Ergarcka/ Mil-cha. Od tedaj je Goeringovo i- me izginilo iz dnevnih povelj. Poročite tudi pravi, da je načelnik nemške tajne policije Heinrioh Himmler od Hitlerja zahteval, da pusti Georingta> a-retirati in ga poslati v koncentracijsko taborišče. Goering je zelo priljubljen pri ljudstvu in Nemci ga radi imenujejo "unser Hermann Goering, ki tehta okoli 250 funtov, je vedno dobre volje in nemškemu narodu se je ravno aaTaditega priljubil. Ce je resnično, da je bil Goering poslan v koncentracijski tabor, je gotova stvar, da Nemcem splošno ni to znano. Adolf Hitler je feldmaršala Goeringa imenoval slučaj svoje smrti za svojega naslednika. Goering je bi*l'že v prvi svetovni vojni drzen leltalec ter je po puču v Monakovem ostal najzvestejši Hitlerjev tovariš in pristaš. Njemu gre tu~ di zasluga, da je zgradil tako silno močno zračno silo, ki je ves čas dosed a j pripomogla Nemcem k vsem njiho . hn zmagam. t A • * i a O D i" - JTeir T*A -I Tuesday, July 15, 1941 VSTINOVEJIN L. 1898 GLAS NARODA ' - (to«v or ths ndn«) 99 i Ownrt and PiklUM by Wwmak 8«kaer. PreaMeot; berpowtloB ud add (A Corporation). J. Lap*b&, Sec. — Place o t bnsineei at the of above officer*: 216 WB8T 18tb BTXUUT, NEW YORK. H. J. 48th Year "Ola* Naroda" la leaned every day except Batmidaya, Sunday* and BoUdaya Subscription Yearly fO.—. Advertisement on Ea celo leto velja Llat aa Ameriko ta Kanado *«.—; aa pol leta U__; aa «etrt leta »1.50. j—.JBa New Tork aa eelo leto 17.— ; ca pol lei Ea lnoeematvo aa eelo lato $7.— ; aa pol laU fSJIO. -Glaa Naroda" lakaja raakl dan laraenil sobot, nedelj in »raanlkoT. "GLAS NARODA." tli WEST 18th STREET, NEW YORK. N. V. -ISO SE NEKAJ O ISLANDIJI 7. j lilija je bil zgodovinski dan. Onega dne so namreč ameriške mornariške čete na/ prošnjo ista miške republike formalno okupirale o'tok Islandijo- kateri leži v onem delu Atlantika, ki so ga inaeiji proglasili za svojo vojno cono. To je bila zares velika in duzn^ii Roosevelltova potefca, ki uokaKiije, da Roosevelt bolj jasno razume Hitlerjev generalni napor kot so ga razumel* naprimer Chamberlain, Stalin in PetUiri. Hitler se predvsem zanaša na kopensko silo. kar dokazuje tudi napad na Rusijo, dočim posvečata Anglija in Amerika največjo pozornost sili na morju. V traijn» vojni, ki do skrajnosti izčrpava vsa sredstva— in sedanja vojna je v tem pogledu dosti izrazitejša oa prejšnje, — je zajamčena končna zmaga le gospodarjem morja. Iz Si oveni je (Pričujoče novice so i« časov, ko še nista Italija in Nemčija zasedli jugoslovansko ozemlje.) V varjftvu pomorske bile se zamorejo veibati armade, vojna industrija se more nemoteno razvijati ter je mogoče po- tožnica našteva pet takih pri- PREBRISAN GOIJUT PRED SODIŠČEM. (Prod sodiščem, v Mariboru se je zagovarjal 57 letni trgovski zastopnik Gabriel Majcen is Maribora zaradi prevar, ki jih izvrši!-. Državni tožilec je pred razpravo prečital proti Majconu dve obtožnici, ki sta bili vloženi meseca novein-bi "a lanskega leta in januarja letošnjega leta. V prsvi obtožnici ga je državnik pravdni k Obtožil, da je od lahkovernih ljudi izvabil denar s tem, da jim je natvezal, tla jim bo iz skladišča vojaške intendature cNkrbel po nizki ceni drva. Da bi pri temi poslu raogtl bolj sigurno nastojpati, je strankam izročal tudi neke priznanice. ki so bile po obliki ulične oninv ki jih vojaška oblast izdaja pri prodaji drv. -S takimi prizna-nicami je prevaral 6 oseb za 2 300 dinarjev. Obtoženec je v se te grehe priznal, izgovarjal pa se, da si ni vedel drugače pomagat? iz stiske, v katero je s svojo družino prišel zaradi brezposelnosti. Tudi druga obtožnica mu je očitala prevare z drvmi. Ob- šiljati armade na odločilna bojišča. Ker že zdaj manjka sovrtažniiku najmanj dvajset odstotkov sirovin- bo od leta do leta v večji zagati. Z ok upa** i jo Islandije so segle Združene države daleč proti vzhodu. Ce posedate na aemljevm, se prepričate, da lea* otok rta 17. širi risk i stopinji ter je nekakšen ključ za vlado na morju in v zraku v severnem Atlantiku. Vojaška pozicija Amerike je potemtakem v Evropi, kajti Islandija pripada Evropi. In kar je v vojaškem pogledu najvažnejše, je Isl&ndija idealno središča zračne 8% Zaenkrat ibo Amerika kontrolirala z Islandije pardbrodne proge- pozneje še kiaj več. V tem slučaju Amerika ni prišla prepozno, kot so naprimer prišle dosti pretpozno evropske zaipadne sile v slučaju Norveške. • - Obenem z okupacijo Islandije je podal predsednik lud1 izjavo, ki je istotako velik^ vtaižnosti. Vbodoče bo namreč naloga ameriške mornarice zajamfčiiti varno port, med Ameriko in Islandijo. ~~ To je izredno velike ^važnosti, ker pomeni vojno proti podmornicam. Amerikanci ne bodo prvi streljali, toda če Hitler hoč«' naj on odda prvi strel. Na prvi Hitlerjev strel bodo pa Amerikanci odgovorili s topovi in bombami. Tudi v tem slučaju je Hitler v vedno močnejših kleščah. Kakšen bo prihodnji korak Amerike v veliki borbi za Atlantik? En sam pogled na zemljevid nas prepriča, da je portugalsko, Azorsko-in Cap Verde otočje istotako velikega pomena za srednji del Atlantika kot je Islandija za severni del. Roosevelt je že v svojem predzadnjem govoru omenil, da pridejo za Hitlerja vpoštev kot oporiišča na zapadni atlantski obali ti dve <#oški skupini in Dakar. Ameriško vojaštvo obrave. Baletinger je pri «asli§a«ju prišel v protislovje in pri anal, da je -v noči ukradel 5 komadov svinca, katerega je v bližini Najbolj« prijatelj ▼ nesreči ram je: SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JE i BRATSKA, DELAVSKA I PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od J 6. do 50. in otroke do 16. leta starosti. CLAffSTTO: 52,000 PRgMOŽEN^g: $6,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajteglokakiega tajnika društva SNPJ CU&vai stan: 2657-59 S. Lawn dale Ave., Chicago, 111. LJUDSKA KUHARICA NojnorejSa zbirka navodil z« rrihinjo ir» 3om. Cena "We. Naročite pri: knjigarni sloyenic publishing COMPANY Peter " r. t i» — POGOVOR X železniške postaje v gozdičku v listju zakopal, dočim Kokol vse zanika. Pri nadaljnjih pote-ved'bahipa so vrli orožniki ugotovili, da .ie kupovala svinec od talov Marija ^varc iz Bohove, ki je uslužna pri nekem trgovcu z staro železnino. *Švar-cova aariznava, da je kup?la 4 komade svinca v ttži 200 fcg za 600 din, dasi so bili vredni celih 4000 din. Pravi, da ji je svinec prodal Jožef Kokol. Sumi -t^e- da je še -več kupila, vendar trenutno to zanika. Sale-tinger je zaradi tatvin že dvakrat predkaznovan. Oba tatova so orožniki aretirali in oddali .sodišču. KRIŽI IN T&ZAVE S SKRITIMI ZALOGAMI ŽIVIL so se pojavile tudi v Ljufbljarii na vseh koncih in krajih od kleti pa do podstrešij nad naj-vvšjiimi palačami. Čita4i smo tudi že, kako sta spoštovanje uredb in predpisov ter .«trah| pred hudimi kaznimi, vrnila I Najbolj popularen ameriški Slovenec y Ctevelandu, Frank J. Lamche, se je po temeljitem premisleku edIočH kandidirati aa> elevelandskega župana. Na njegpvem dosedanjem službovanju (vršil jo viaoke in in odgovorne službe) ni najmanjšega madeža. Radi ga imajo ne «anio eleveiandfeki Slovenci, pač pa tudi ljudje vseh drugih narodnosti. In teh narodnosti je v Cleveiandn več nego .v kozmopoUtskem New Yorku. Prank J. Lansehe bo torej kandidiral, in v«e kaie, da bo izvoljen. • Jaa niu iz dna srca želim, da bi bil. On je namreč res človek v najširšem in najbolj plemenitem pomenu te be-*ede. Ker pozna' življenje bolj kot mar&ikdo drugi, mi menda ne bo zameril, ce pogledam nekoliko v bodočnost in opišem naslednji prizor rz časa njegovega županovanja. Lepega ponrlaosiega dopol-' dne se mudi EVanku v urad^ Sinočna seja občinskega sveta je bila šele prati jutru končana. Važne zadeve so bile na programu. Opozicija precej močna, toda župaprarvi, —4iako-bi vas ne po-«nal . . . čakajte, kdo -ste že .—na jezika mi je.... — I, Tomaž is Rakitne, če »i me že res pozabi*. .Pač boš pa ?edel, saj sem te volil. Ce si mene zgrešil, otftiarr si župan, pa mojo Jero poznaš, — le poglej, tam z porča »pega, no, zdaj se je pa »e skrila—^firbec babji — mojo Jero gotovo ..poznaš, saj te je pestvala, ko je, kmalu bo tega petdeset let, služita- -pri ^as. zdaj ne more prehvaliti, kako priden otrok si bil. — Tako je pa brih-tan, da bo enkrat gvisno za župana, — je večkrat rekla in ^e ni zmotila. Moja Jera, veš, Frank, se nikdar ne zmoti. Enkrat samkrat se je, pravi, kadar je huda, in to . je bilo takrat, ko je mene vzela. Ta špas btajsajt- v hišo stopi, F^ank, da ti bom povedal.. — Bee ne utegnem stric, — ae izgovarja župan iafne»t*pno gleda na uro. — Ob desetih bi moral biti že v me«tu, zdaj je njegovi kari postaren možak, pa (]0set minut čez. Kar tu- ki ga po domače pozdravi: kaj povejte, strie, Jcar imate na srcu. — Nia1 cesti pa vendar ne bo-va glihala. Če ti ne veš mani- gu, drugi se spet izgovarjajo re, jo pa jaz vem. Mudi se ti na nevarno tveganje, saj je pa tudi nikamor ne, saj si ven- ■skrivanje zalog pod hudima dar župan. Ti ši župan- ti ko- L^vni™; tr.rfi; pa razočarane tnandiraš, tebi mora biti vse kaznimi, tretji lastnike pošiljajo kar na policijo in sodišče, naj se prijavijo •zaradi -prepovedanega prikrivanja živil. V vseh ,pokv»r-ienfh časih so ljudje zares postali od sile nesramni, toda na svetu je bilo vedno teko, da so se oškodovanemu še.smejali. In zato je v mestnem oskrbovalnem uradu vsak dan večji kup vrnjenih krušnih kart. S SVOJIM JtTVLJEFJra JT5 HOTELA KONČATI. 21-letna Alojzija Kruz br€«z stalnlga bivališča ih zaslužka. "bila aretiraria od stražnika, ko se je QprAajala pod železniškim mestom ob Dravi. Stražniku se je zdela sumljiva in jo je opozoril, -tiarj se odstrani. Ker ga ni ubrala, je edvedel na stražnico, ^jer je izjavila, da je hotela'v smrt. Da si pomiri Kvce, so jo oddali v policijske zapore. KUHARSKA KNJIGA; . Recipes gf Ali | \\ | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa «*' ' \\ tudi v jerika naroda, 13 imi je kaka jed posebno v navadil Ta knjiga je nekaj posAno^a fci.ee zanimajo aaf kabanlr m ae Iwkjo v njem dimboy aeveabaii 3 h • laeopXatoL - » A Naročite pri | KNJIGARM SLOVENIC PUBLISHING GO. 216 West 18th .Street JTew tfotfc, K. Y. pokorno. — Ni vse fefeo, stric, kot si mislite. Tadi župan ima svoje dolžnosti. Pred vsem mora skrbeti za dobrobit mesta in mestnega prebivalstva. — In v ta namen ima občinsko kaso, kaj ne? — nm-h lastne Tomaž -v besedo. — No, vidiš, ztfaj sva rajtal> da boan vse skupaj z -ba jto vtred prodal, pa sem se kresnii. Z& dvesto sva 'bite. s kupcem naskriž. Jaz .bi mu naaafckuje puatil "tistih dvesto, pa se je skesal in danes ne de za vwe skuipaj niti centa'. Tako, vidiš, je ta reč, m zdaj sva z Jero nla1 'kahii. Zupan ve da se mu ne bo mogel tako zlepa izmuzniti, zato se vda v božjo voljo, *e nasloni nazaj in raztreseno pobuda, želec, da bi bilo čimprej konec te muke. Kot boste jutri brali, se je TorrtaJŽ z Rakitne izkazal za velikega finančnega strokovnja-!ka. "8L&S H S1D D I'1 — Weir Torf Tuesday, July 15/1941 BITUDVEJ«S H M AlJ^ONZ DATiOET: Po bitki avcčer. Narava se se tr«se od udaroa armad. j©d topoviazpai jcn dih plava v te-- žkih rdečih oblakih nad pokrajino. Zrak je poln vrtincev kakor rmorje po viharju. Ou-tiš, da se trepečejo >traini potresi dneva; v zasneženo zemlji«, zbujeno smli spanja, orjejo težka kolesa in koplje topot padajočih rtko-z in konj. Da, zionosma setev. Po snežnih braizdiah je sejale am rt. Sivi plašči se gubajo kakor v smrtnih knčiih. Jarki so polni roke se dvigajo in noge togo iztezajo, odrivajoč pod sabo zemljo. Z odkritim obrazom, bled leži mlad vojak poti svinčenim nobom. Roke ima črne od smodnika, obleko vso preluknjano. Bil je v najhujšem me-težu sredi ognja. Pad p' je, tovariši mislili, da je ntrtaV. Vendar živi in zipreostalo močjo kliče.ivpije; toda odigovarja-jo naneaza, ki leži tani-kajle pred nami. Bil je to ponosen vojak, ves prežet silnega pogroma, a brez pameti in pre* misleka. Poglejte predrti plaSč in štejte, koliko svinca je Tnlo tr«iba, da ga je pod«rlo. — Bratranci, to je kra« n plen in če hočete, -si ga raizddimo; vendar potrpi«*) nekoliko, proden so 'ot into. f)rožje ima sirlo vendar bati se ne mtiramb, dasi je gologfcav in ima mrtve roke; kaj če bi oživel...." Ta, ki govori, i* najbolj za t lit; ostala dva se držita v spoštljivi razdalji od njegovega k^tlkestega kljuna in ga napeto poslušata. Oni zopet "začne; "Hhira! Takoj si ga razdeli^ mo" Blitšiš, kaj govore, ribcgi mla-tti vojak! — AH ti res ne utrip-i Ije vse >ree? Oovori, ftovevi- vendar; za-ltrvči krepko, da imaš kljub ra-iinm še kri v žilah. Dejallbi, da je res mrtev; Ln po končani seji so se trije ptiči y -srepimi očmi, požrešnima kljuni bližali spuščenih poroti. Nejgovo telo ni niti zadr-getalo. iw»ogr,Tffi«n'vu3kkr Saj-te bodo vsega raztrgali. Odnesli bodo vse do zadnjega gunrlba. T? ropaVski ptiči ugračbijo fvse, karkoli se sveti; pa naj si bo v krvi. — Počasi se toližajo trije krokarji, nefirammeži ga [predrzno zbode v prei,- Tedaj se mfladi vojak prebudi in ves za-drhti. . "Ni še mrtev —ni še mrtev Govor kralja Petra IL Prvi veliki uspehi Jugoslovanske h. Dopisnik centralnega tiskov- čairk, 'ki >o dale svojo pomoč nec se euti per rojenega. Z obema rokama oprt na rodno zemljo, sku&a vzravnati. Iz daljave preže nanj trije krokarji pripravljeni na beg. Ko ga u gledajo pOkoneu, iskajoeega o-korg sebe s negotovimi kretnjami zapuščeno orožje, se skupaj dvigneta in izginejo proti severu. ki je že poln temle. Še ai išiš udarce strašnih peruti in krakanje. To je divji let preganjanih; v njem se zrcalijo strah in jeza. Beg roparskih ptic, ki so, zgrešile svojo žrtev in se btžeč topo med esboj. nega urada pri ju pošlo*, poslaništvu v Washington* prejema iz Londona sledeče besedilo gt* vora, ki ga je kralj Peter IL po Tondo«pk«ni radiu dne 29. junija t. 1. ^.Po prijateljstvu, ki je dolgo obstajalo nted angleško in mojo deželo Jugoslavijo, sem prised danes med vas, to pa ne morda kakor tujec v izgnanstvu, nego kot prijatelj in celo sorodnik, ker je moja mati v sorodetvru z vašo ljubljeno kraljevo rodbino. našim ranjencem na razpolago. V prejšnji vojni si je rm>j srbski narod pridobil vaše spoštovanje, ker si je izbral pot časti za ceno življenja ali smrti. In zopet leta 1941 so se moji miroljubni Srbi,. Hrvatje in Slovenci iznova odločili slediti resnici: ne pogodbe, ne podlož-nosti tiranu. Meje naše dežele so dolge, čas za priprave je bil kratek, borba neenaka. Pa ni mogla dolgo trajati pomožne Po vseh doslej Zbranih podatkih je Jgibanje " Jugoslov. narodne obrambe" in Jugoslovanskega Rdečega Križa v Južni Ameriki obrodil« dosedaj nelpričaikovan usjpeh. "Jugo-sofvartska narodna obramba" je začela gibanje s polno paro. ' * Jugoslov.' Glasnik * * je postal " Jugoslovanska narodna obramba" je obenem začela gibanje za nabiranje dofcrovolj-oev, ki že v svojem prvefn začetku kaže uspeh. Stališče naš"h izseljencev na Pacifiku in njihovo gibanje, to ol>oje je izpolnilo vs>e pričakovanje vselh /poštenih in narodnih Srbov, Hrvatov tnfSoven- uradno glasilo '"Jugoslav, narodne dfbmrrfbe'' medtem ko je [ cev širom po svetu, ki prisrč-Toda pri- združenje samo že organiziralo no pozdravljajo požrtvovalnost mer jugoslovanske morale, hra-12ft>orovan}a, na -katerih je naš!in uspešno delo svojih bratov 'brtfsti in zmešanje osiščnih na-inarod nav>duišt«no manifestiral na južnem delu zapadne pol-jčrtov, vse to že donaša sadove svo^jo ljubezen do kralja in do-4'.Kot deček sem bil vzgajan Iter zavzema mesto v zgodovi- jmovine. Poleg moralnega je na Angleškem. Poznani vašo | ni. Moj narod se je boril z ne-, bi' do>ežen v t A prvih deželo ter jo imam rad. »a sem ponosen, da so nmogi izmed tistih, ki pcaiušajo nocoj te moje narod ima tako hrabrost iz šte-jbi'o na en večerOruru, 'Bolivia. vilnih razlogov. Stoletje za nabranih 320,000 bol i vi janoo-e t - i.. ^ ., , r Jz Paiiiza poročajo, da se je v francoskem obmorskem mie- Zrak zimskega sonca, rožnati bled, se vileče po opustošenj ^ ^Hbeville v severni Franov noci od ponedeljka 24. in zeirtlji; iai medtem ko opazuje Ci-1[ žaloetnega vOjtika, glej, se je pod njegovo roko stopil sneg in na dan je priklilo zeleno žitno stebelce v travi. O, čudo življenja! Ranjo- Lcps knjlsa Je kattarnm poslanka; odprlmo jI vrata j naie Ji tre« . . . (Finigar) ; . ' marca podnlo 12 hiš, v katerih pa ljudje niao več prebivali. Hiše oo stale blizu reke Som-me. Ker »v hišah ni nihče prebival, zato smrtnih žrtev ni bilo. Oud&o pa je le, da se je 12 hiš naenknat zmislilo. da se sesedejo. ŽIVI VIKI Spisal IVAN MATIČIČ DED—- - i > -Mt otrebil, soral OCE — J* J« peljal in fledflk bojne njeno je evofovretea pojav v aioreuki knjUeTnosti. kajti T nji. je t trinajstih dolgih poglavjih optoahth trine Jet rodov alorenakega naroda «d davnih početkov v starem do danaftojgg« 11 muvu — 4 iS STR 'V -PLA.THU VT635ANO dne. KnJtg* Je Vferno srcalo nafcaa »vljenja ln trpljenja. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih Teč kot mu more nuditi katerokoli ■fihnlimUi gleto. Avtor knjige je IVAM MATlClC, kl^ Je eplaal aplofino znano knjigo — NA KRVAVIH POLJAKIH KNJIGARNA "Glas Naroda^ lttt 8TBEKT <■* IMUL H. VTIfiOTAMOTKO BfCSO HI J5BRAV0. Ts,Prage poročajo listi: Kontrolni odd&lek kmetijskega ministrstva, vso javnost opozarja na to, da razni predmeti, zlasti pa nfeso in mesnina vi jo v Novem svetu svobode. tTsdda je hotela, da vam govorim na dan, ki je najpomembnejši vsakega Jugoslovana. Današnji dan je obletnica velikega boja na Kosovom, ko so >e moji predniki postavili na branik svobode, ideatov, ki jiii mora podpirati vse svtffcodno človeštvo in ki jih tudi podpira Skozi stoletja so si vero v končno svofoodo obdržali živo. Za iste ideale so se borili ponovno leta 1914 in leta 1M8. Imeli-so vašo-pomoč. Vedno se sponrrinjajo junaštva vaših zdravnikov in škotskih bolni- žili moftni prijatelji ter izjavili, da ne bomo uklonili glave;pred zlom tja do popolnega osvdbo-jenja Evrope. Za časa nedavnih tožkih dni v Reoifradiu in kasneje v Jeruzalemu, sent našel uteho v veri svojih očetov, v junaških kosovskih pesmih, ki jih znam na pamet, in pred vsem v zavesti, da ni moj oče, kralj Ateksandar nikdar krenil s teliti p otov priredne dola nos t i. Dane>. ko slavimo spomin vseh naših nručenikov in junakov, padlih v borbi, in tistih, ki bodo p«dli, bomo jaz in moji ministri našli oporo v znanju, da niso na£i junaki pogrnili -zaman in v zavesti, da bodo preživeli vsi isti svobodni lj^Kije, ki eo se vzajemno vzdignili za "bogoirtilo svobodo in resnieo.** "J. K." I ^ T^Z; * jugoslov. poslanik dr. Potič i-inov- V Santiagu Čile 120,600.^ggj tudi bli- pesov, v Punta Arenasu, CHe nad 100,000 pesov, v Antofaga tli um-1 „ , . . uuL'nai aii< .tli m , . !pesov, v Punta Arenasu, CHe,'. , ^ clli. Toda naun so *e pridm- ^ , ______ . ^ ' - Q',fcrniskega guvernerja. Ta mu (ibt-kal dne 2. junija tudi kali ferniskega guvernerja. ta mi sti- Čile 100,000pesov. Te V ^ te so bile nabrane v Prvih'Pl^t j -t_ • i • j i • i m« narodu odrediti dan, ki se dneh gibanja, ki se nadaJju-!^ v ^uif orni ji obhajal je v jugoslov. poslaništvu v, j j lEtentiagn in ob tej priliki je bilo nabranih čistih 23.000 pesov. Kakor «e vidi, je začetek pomožnega gibanja na5e«?a izseljenega sveta na Pacifiku nad vse pričakovanje dobro uspel. Ob -ustanovitvi tako krtt dan Jugoslavije. ZOPER ŽIDE XA < IN Iz Prage poročajo, da je pozvane licijsko ravnateljstvo do\*oiiio f'Neodvisne hrvaške države" , Židom, da smejo denarne zavoje odpravnik jugoslov. posalni-; de, banke, hranilnice itd., ob-stva v Santiagu, dr. 61. KoU>m-|iskovati vsak dan le od"8. do 9. batovič v imenu jtigoslov. via- dopoldne. Denarni «&vodi -so »le vložil protest pri čilskem dobili ukaz, naj razobesijo le-zunanjeim ministru Luisu Ala-, pake, ki naj na to določilo opo-mosu Barrosu. Oileka vlada je j ri vse Žide, kateri so dolžni ee 'vzela poslane proteste na zna-j po tem Tervnati. Lepaki mora-nje. 'Obpnem so se vršHa "veli-[jo'Jbiti tipkani v neirfikem in častna protestna zborovanja (češkem jeziku. Kdor se pO tem naših izseljencev, s katerih so|.ne bo ravnal, bo kaznovan od bile poslane protestne brzo-'io do 5000 kron ali pa z zapo- Rojake prosimo, k 0 pošlpjo za naročnino, da ae .posluiQ)ejo — UNIT3BD 6TATIS - odroma CANADIAN POSTAL MONEY 0R DIS, «ko je vara Je priročno javke -predsedniku Čilske re-ptkcrv; *ia se zgofli v Aaner3ri vsakih deset Trtimit rOp ,vsaltih 44 minut umor, vsakih 35 sekund •pa tact vina. SEEfiO JE IMXL. V New Yorku se je nagftil neki |0 letni ■deček čet ograjo drranaijstmadsttwpne hiše. Iflgu-bil je ravnotežje in pakiei bočino, a Je sreči ni priletel- na kamnito ulioo, temveč na av-toraobil, ki je dirjal mimo ter bil obložen z volnenimi odejami in tekstilnimi balami. Vozač avtobusa je usta z jemo zaripktn olbrazom, besen, ker je bil našd •narsikaj v neredu, prehitel na stolp, s katerega se je Fnanka visokost, lepo je tu. A lahko bi bilo še nnogt 1 pše. Vse jc zapuščeno in zanemarjeno. Nikjer nobenega r«da." ' A'ias me, da bi zasalHi tukaj lep, velik par, Janaczek." 4'Dobra m^el, o^arsk.i visokost. Zentfja je tod imenitna." "A >MTOvavna ram kvnri »ve« kraj. In ta nemarna sladkorna tovarna rak ino. Tn tistole tam spodaj, kjer je takšen^ hrup.'' 4 Gostilna cesarska visokost Pa onele stare barake tam zraven. Grdo je vse to. Fej te bodi, kako grdo, cesarska visokost. ' kega jutra začele začudeno ko-kodakati ter gledati na vrh hrasta, ki raste na dvorišču. Na kurjo razfourjenost so po-tsali pozorni tudi ljudje ter gledali, kaj neki takega bi biio na hraetu. In so na vrhnji veji na hrastu zagledali domačega petelina, ki je stopica? po veji sem te rtja, stegoval vrat, krilil s perotmi te rda^al od sebe čudne glasove, ki v ničemer niso podobni petelinjemtu petju. To je petelin delal dolgo časa, nato pfi je z'etel s hrasta na dvorišče med kure. Drago jutro in še več dni je potelin vsako jutro ponavljal *vojo igro. Kmet je nazadnje obžalovaje dejal, da mora tega petelina odstraniti. Dejal: "Ta petelin si domišlja, da je divji petelin ter hoče venomer vsako jutro kle-pati in brusiti kakor divji petelin." ' Kaj moerva zoper to, Janaczzek?" Janaczek je zvito pogledal gospoda, pokazal zobe in za-- jov»l: 4 Podreti, ^esar^ira vbokost!" "Pivovarno?" ' "Poareii!' 4 Slidkorno tovarno!'' "PiidretiP *' Ir »osti 'ni in sosednje hriše t" - * * Podreti! Vse podreti, cesarska visokost!'' Franc Ferc''nand se je zasmejal. "Te bi bila dra^a zabava, Janaczek. Koncvpište skoraj nič ne ^natš* Pivovarna in sladkorna tovarna donašata ve&j nekaj." * Pivovarno in sladkorno tovarno lahko agradirrw na novo. Ondukaile, cesarska visokost. V Beoe&ovii. Tam je dovolj prostora." Franc Ferdinand je potrepljal komornega slugo po ramenu. 4 Kes t je ./anaewk. fekienil sem, da naselim. Park z-mdim, ki mo-a biti lepši od slavnega parka v Pruhonicah, in la ^rd-i navlaka pred gradim, ki kvari okolico, bo izginila." . "Bc izginile," je ponevn Janaczek kakor odmev. 'Pokličite mi pivovarja! In ravnatelj sladkorne tovarne naj tudi tnkoj pride. Pa gospodarski ravnatelj." Janaczek j« skočil po gospodarskega ravnatelja, ravnatelj sladkorne tovarne in višjejga pivovarja. Franc Ferdinand jih je sjprejel na stolpu. "Gospodj.%" jim je za klical, * Oklenil sem vse izpremeniti. Pivovarno podremo. Tovarno za sladkor podremo. Gostilno takisto, rj vso naselbino vred. S podiranjem začnemo prihodnji t"den. Z Boj*om, gospodje!" Sopror, ne Odenburg. t Kai ljauife poiraifli, je bila gostilna v Konopištu ne-acjjsKo veselje * enešovske^a prebivalstva. Ljudje iz mesteca so vsi k? nedelio popoldne hocftl-i čez položni grič v Konopište ua ispr^od. i>Ja vrtu go-tnne je bila godba, od štirih naprej so piesah, ponoei so od pha okajeni m^cani kolovratili nazaj v svoje mestece, zaljubljene dvojice so pa hodile v gozd za gradom. Mah >ma sa je raznese! po mestecu glas, da bodo gostilno zaprl:m.ratu so uardniki tovarne za stadkor in privovarniški usJuMbtnc prihr: eli k svojl i^ženam, roditeljem In otrokom ter povedali, da hcčeio tov an o za sladkor m pivovarno podreti Delavci se msr- sedeli. Slišali so govorite in se smejali: ; M l,n tako neumen, da bi podrl sladkorno tovarno, ki donasa visok dobieekt In pivovarno ki zalaga ves okraj fako dobrim, da ga pijo tudi v sosednjih o- - i- - {Nadaljevanj® prihodajaj NOVA LETEČA TRDNJAVO. Kakor poročajo- je izdelala mana ameriška letalska tvor-nica Douglas Aircraft Co. v Kaliforniji nov tip leteča trdnjave Douglas B-19. Novo leta^ preka&a po svoji ogromnosti, konstrukciji, oborožitvi, števitu ibotnib in akcijskem ra-d"ju vse dosedanje leteče trdnjave. Novo letalo ie vse iz kovine in je opremljeno s štirimi 18 ci-lindrskimi motorji tipa "Wright Duplex, od katerih vsak razvija po 2000 konjskih sil. Dolžina letala znaša 40 metrov, raz-petina kril 64 metrov, višina 12 metrov. Skunna teža letala med poletom znaša preko 80 ten. Od tega pade na tovor 28 ton, in sicer 18 ton na bomibe, ostalih 10 ton pa na gorivo in drug material. Akcijski radij er.aša okoli 610 milj. Oborožitev v detajlih sicer ni znana, predvideva pa te, da bo to novo 'letalo opremBjeno s topovi kalibra 3.7 ram. Po potrebi se lahko letalo spremeni v transportno letalo, ki more nositi pole? de-etih članov posadke še 125 vojakov v polni bojni opremi, torej skupaj 135 ljudi. (Koliko tmda, nth najertov, sodelovalo pa je pri konstruiranju 500 ljudi, inženirjev ,tehnikov in mehani- preiizkušnje in raziskava nje 42 tii se namreč porazgovori! z nem--kam in italyan^kim državnim šefom o ustvaritvi 'Hakko Išu-ja* ali Svetovnega bratstva. VLOMI V MOSKOVSKO CERKEV. Bimsko-katoliška občina ima v Moskvi svojo cerkev, katero upravlja neki duhovnik z ameriškim državljanstvom. V to cerkev je bilo lani izvršenih 5 vlomov, toda storilcev niso mogli takoj izslediti. Zdaj so ta- Črn^ora razgWla. neodvisnost V soboto se je v Cetinju, glavnem mestu Crnegore, sestala narodna skuščina, ter je razglasila svojo neodvisnost in svežo z državami osišča. Ornagora bo prosila italjan-skega kralja, da imenuje regenta in dežela bo zopet postala kraljevina. Kot poroča italijanska časnikarska agentura Štefani, so se narodna zastopniki aeetaii v gledališču, ki je bilo okrašeno z italjanskimi in črnogorskimi zastavami ter sflikami italjan-ske kraljice Elene, ki je bila črnogorska kneginja, Mu»soii-nija in pokojnega kralja Niki-te. V &Tedo bo v Rim dospela črnogorska delegacija, da kralja Vičtorja Emanuela prosi za regenta. Švedska, pošilja Finski živila ■Švedska vBada je naznanila, da je dovolila poslati Finski 5 tisoč ton moke, poldrugi tisoč ton konzerviranega mesa, poldrugi tisoč ton masla in "400 tisoč porcij raznih konser-viranih živil. Ruski poslanik pri bolnem Matsuoki Dasi je japonski vnanji minister Matsuoka bolan ter mora po naročilu zdravnikov ležati v postelji, ga je obiskal ruski poslanik Smettnin ter ž njim več kot eno uro konferi-ral. tove odkrili. Bili so to poklic-prizadevanja ni vlomilci, po številu pet oseb. in naporov je bilo treba za to Vse ukradene predmete so na-veleddo, nam najbolje priča to- šli ter jih vrnili cerkvi, ki ne le: Izdelanih je bilo 9000 raz- trpi nobene škode. . O 9 * T • 1 v*v opisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. IL ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — t.rad Ro-jinje. — Golida. JU. ZVEZEK: Deseti braV — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in aad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VEL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« blatoma. * ' V1LL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim ®e te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost«. — Bpommi starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad«- — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika DeseniSka. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 r Naročite pri: i KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. • "GLAS NARODA" NEW YORK, N. T. 11« WEST 18th STREET Winant obljublja boj do biiitkega konca V mestu Abertillery v južnem delu Anglije je govoril meriški poslanik John G. Winant ter rekel med drugim: — Mi smo že prej znali ceniti moč skupne akcije ter bomo izvoje-vali to vojno do britkega konca. Mir. ki ga bomo deležni, bo temeljil na socialni pravično sti. Cirkuška leva pobegnila Iz Rmgl%ig Brotbres Bar-nnrn & Bailey cirkusa, ki ima svoje preefetave v Albany, New-York, sta ušla dva leva in se začela mirno sprehajati po bližnjem polju, še p redno stia mogla povzročiti kakšno škodo, ju je trainer Joseph Walsh, spravil na varno. SPOPAD MED POLICIJO IN RAZBOJNIKI. " i V predmieatju portugalskega, pristaniškega mesteca Porto, je p rišlo do ostrega spopada med policijskimi stražniki in tremi inozemci, ki so se preživljala s tihotapstvom in cestnimi napadi na mimoidoče. Ko je policija, ojačena s finančnimi organi in legionarji hotela prrrjeti trojico, >se ti sprejeli s točo krogel Policije je začela o«tro streljati in razvila se je pravcata poulična bitka, v kateri sta paldia en policist in en legionair. več stražnikov in civilistov pa je bilo ranjenih. Dva razbojnika sta se ud al a, ko sta videla, da se ne moreta drugače reišiti, tretji pa je pobegnil ,toda že naslednji dan so ga našil skritega v neki drvarnici. Ko ga je policaj iztaknil, je nameril proti njemu svojo pištolo ter oddal več strelov. Šele ko je bil sam ranjen z dvema kroglama, je opustil odpor. Ncšli iso pri njem več sto patron in večjo vsoto denarja. SMRT KIPARJA, KI JE KLESAL T.nne v GORE. Sloviti ameriški kipar Gu-tzom Borglum ki je v Juž. Da-fcoti izklesal orjaške lfke iz a-meriške zgodovine naravnost v kamen gora, je pred kratkim u-mrl, zadet od srčne kapi. Njegova hči, ki je kiparka kakor oče, pravkar dovršuje orjaške spomenike ameriških državnikov: Wa^hingtona Lincolna in Boosevelta. . NAZNANILO in ZAHVALA Naznanjam žaloatno vent v>«em swrodnLkooi, prijateljem ln znan-pem po Blrnl Ameriki, da Je 13. junija ob 9,46 dopoldne preminul ln nrečno v Ocwpodu ta.-flial moj m cA in o^e Stirib otrok— ALOIS RUPNIK Doma je bU Iz Kanomlja 'pri Idriji. Xa dan nrojega pogreba je bil Ktar 60 let. Za njegoro 60-letnlco aem mu hotela pripraviti surprise In večkrat nem rekla mojim otrokom: '*Ob 60-letnlci mora papa jokati," pa ni bila božja volja. Papa ni jokal, pač pa nno jokali mi. Zadnje dve leti je bil rabiega zdravja; hodil je k zdravniku in tudi k specijalistu in tako *e je bolezen zavlekla do VeUke noči, ko je re«*no zbolel in ga je bolezen prikletftla na bolniSko posteljo. Bil je operiran In 6 dni zatem ga je Bog poklical lz doline solza v boljSo domovino. Angel miru ga je odjieljal v kraj. kjer se bo odpočilo njegovo truplo in njegova du5a bo vživala sadove njegovega poštenega življenja. Ni se odlikoval v bogastvu, nI gradil »tavb v dobre namene, toda je bil poAten mož, dober in ljubezniv moi, — oče in prijatelj, kar je tudi pokazal njegov pogreb in ohilnl obiski, ko je ležal na mrtvaškem odru. 13. junija smo bili poklicani v bolni&nleo. pa smo zamudili, samo najstarejši rfn Louis je Se pri Sel ob pravem času. Ko ga je zagledal, je rekel: "Louis, nič več ne čutim bolečin; samo truden sem. Pozdravi mamo, Tončko, Tinco in Siavčka in vse ostale." — Ko je t« izpregovoril, je zaspal za — vedno. Ko smo priSU. nU RUrje ostali, so bile njegove roke že hladne. Na tem mestu se prav i8krepo zahvaljujem vsem, kar ate nam do. brega storili in kar ml bo neizbrisno ostalo v spominu in ieUm vsakemu povrniti izkaa&no nam dobroto. Najprej ae zahvaljujem za obiske doma in v bolnišnici. Zahvaljujem se onim, ki ste mu dali ltrl. Se.celo Rev. Pins J. Petrie, župnik na Osmi. so bili na razpolago. Zahvaljujem se tudi tistim, ki ste bili pripravljeni dati kri. ako bi jo bil pokojnik rabil, g« tako rad bi bil živel v upanju, da bočno imeli Se boljše Case. toda ni bila božja volja. Računi so Sli v drugo smer. Zadnje Jutro, ko je ležal na mrtvaškem odru, smo položili na nje. gov truplo, predno je bila zaprta krsta, listek, na katerem smo mu voščili rojstni dan, da je voščila odnesel s seboj v grob. Vrt smo ga pronili za njegov blauoslov, kakor tudi. da naj na nas gleda z nebeških viSav. naj pazi na nas naraščaj in naj nam pripravi prostor poleg sebe v nebesih . 16. junija, UMI smo ga pokopali. Prav prisrčno se zahvaljujem vsem za krasne vence ln onim, ki so plačali za svete mafie. Zahvaljujem se druStvu sv. Jožefa, čegar člani so prišli zadnji večer molit in so se od njega goslovili. Hvala pevskemu društvu "Domovina", ki mu je zapelo pesem "Blagor mu. ki se spočije^-Bahvalim se vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, zahvalim se KSKJ. za izplačano bolnlfiko pod. poro In za operacijo dn powmrtnino. Prav poeebno se zahvalim časti t emu Rev. Silvestru Marsbu, ki je na dom prinesel sv. zakramente. Zahvalim se velečastitemu 80 let staremu msgn. Kiegelacku za mrtvaška opravila. Zahvalim se našemu velečasJJtemu župniku na Osmi Rev. Piju Petricu, ki so mu po-kropili grob in ga izročili materi zemlji- Pripomniti moram, da so nas na pokopališču t Rev. Petricem počakali tudi Rev. Joseph gram, s katerim sva si izrekla soialje, kajti ob istem času je bila tudi pokopana njegova mati. Bili smo si dobri prijatelji, le žal, da moj pokojni mož ni. vedel, da bo dobil Čagramovo mamo za prvo dražbo r hladni ameriški zemlji. Se enkrat se zahvaljujem vsem orfm, ki so pokojnemu poslali vence in to so: dr. rt. Jožefa, KSKJ. Društvo Domovina American Slovenian Auditorium DmjSna John Rupnik Miss Anne Rupnik Družina Anton Kerch Družina Jack Cerar Družina Fri Gennelli M r«k Johanna Piellch Mr. Michael Pielieh Mr. in Mrs. Gregory Kostick Mr. in Mrs. Rndolph Michel Mrs. Johanna Abrams Druž. Metod Koncban Drui. Valentin PavlK1 Družina John Xtrnad Druž. Will te m Weber Central Savings Bank Druž. Frank Zaie Za sv. maSe so darovali: Mrs. Mary Balantič Mr. In Mrs. Andrew Ferenchak Mrs. Fannie Ferenchak Mr. in Mrs. Joseph Ferenchak Mr. in Mrs. F. Peterka Mr. in Mrs. Velepec Za telegrame: Father Aleksandru Uran kar Mr. in Mrs. Franklin McClain Mr. in Mrs. John Cash Mr. in Mrs. Wilfred Hoelacher Mr. In Mrs. Leo Zakrajšek Družina Vincent Ovca Druž. j. Gofwar Mr. In Mrs. J. Lenarčič Druž. Rehbergar r>ruž. G. Vaupotič Družina Ig. Strukel Mr. in Mrs. Bert ok Mr. in Mrs. Cyril Joboson Rchneeweiss Hat Co. Mr. In Mrs. J. Fettin- ger Družina Ignac Zale Miss Fannie Blazin Miss Angela Čolnar Mr. in Mrs. Andrej Kecelj Druž. Val. Orehek Druž. O'Brian Mr. Ignac Hude Mr. in Mrs. Andrew Ferenchak Jr. Truden si zapnstU zemljo, „ počitnic nikdar nisi poznal; tam pa vživaš večno srečo, od koder prišel ae bofi več nazaj. Tam so naši dragi, ljubi očetje, zlate mamice, — bratje nafii in sestrice, tam bo sladko snidenje. •t, Kdaj bo srečna ura bila, da popeljeS me seboj, ' tam gostijo ml pripravil, . % in bom združeno s Teboj. Tam. kjer sreča večna traja, in veselje žalosti ne pozna, Tam bom večno uživala bres konca radost in Boga. Glej z nebes na otroke naSe in na-mladl naraščaj ' Tam veselo Alelujo, ' . bomo peU vekomaj. Ne pozabi Be prijateljev naših, prosi zanje vsaM Am. da srečno ladja njih življenja prijadra v pristan—sveti raj. Žalujoči ostal!: ANTONIJA RUPNIK, soproga; LOUIS in -SLAVKO RUPNIK. sinova; TONČKA, aanožena MICHEL in TINCA omoiena PETERKA, Wert: MARY ANTONETTE PETERKA, vnukinja; MARY ANNA in MARY LOU, dvojčici, vnukinji, ANA RUPNIK. nečakinja in JOHN RUPNIK, brat v PtalnfleM, N. J. Ridgewood, L. I„ 9. julija, 1941 ClTATELJI! — Ostalo nam je še nekaj Blazniikovili Pratik za leto 1941. Ker je že sredi let a in bi sle v popolno izgubo, smo pripravljeni jih čitateljem poslati, ako pošljejo nam deset centov v znamkah za pokritje poštnine in pošiljalnih stroškov. — Knjigama "Glasa Naroda"