7. številka.
Ljubljana v torek 10. jannvarija
XXVI. leto, 1893
SLOVENSKI MRI
aja traak dan ave4er« iaim&i nedelje in praanike, ter velja po polti prejemat' »a avatro-ogerske dežele «.• vae leto 15 gld., aa pol leta H gld., aa četrt leta 4 gld., za jedec ^eeer ' gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 80 kr , aa jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
db mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znala. ''«»")»! h«i a pladnje ee od i'otiristopne patit vrste po 6 kr., če ce oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu st. 12. TJpravniStvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j  vse administrativne stvari.
Meja cerkvene pokorščine.
Najhujši greh, kateri očitajo naši domači raz-kolniki, ali kakor se sami nazivljajo, „konservativci", nam naprednjakom, je ta, da ue priznavamo politične avtoritete in nezmotljivosti našemu episkopatu in da zahtevamo celo za duhovščino (horribile dictu!) svobodo v političnih in zlasti narodnih zadevah. Kadarkoli se drznemo kriti kovati politično postopanje tega ali onega v Slovencih stolujočega škofa, kadarkoli protestup'ino zoper prodiranje internacijo-nalne verske propagande v narod slovenski, vselej nam zagrme" od desne in leve, v »Rimskem Katoliku" in „Slovencu" svoj: Anathema sis! Naše škofe blatite; a kjer so Škofje, tam smo tudi mi, tam je ves verni narod slovenski itd. itd. itd. — Vse naše ape-lovanje na zdravi Človeški razum, vsi protesti, da Skota*pastirja treba ločiti od škofa-politika, bili so dosihdob bob v steno. Dotično izjavo g. knezoškofa Ljubljanskega na starega leta dan smo že dostojno ocenili a baš te dni Se dokazuje na potrpežljivem papirji Stovenčevem neka ligaška duševna reva, da je uprav tt» naš odpor zoper politično avtoriteto episkopata najjasnejši dokaz — našega hlapčevanja v službi framazonstva 1 Mi ucer na svojo sramoto moramo priznati, da de danes ne vemo, v čem pravo za pravo obBtoja tisto strašno in peklensko frama-zonstvo, („Slovence" nam je namreč veodar-le nekoliko prekalen vir, v oBtalem pa smo se za to družbo brigali dosibdob toliko, kakor za lanski sneg), a toliko pač vemo, da take zmesi najpodlej-Šega obrekovanja in skrajne bedaatoče še nismo čitali v slovenskem jeziku, kakor v zadnjih Člankih BkatoliŠkega" našega dnevnika. Đog jim odpusti greh, toda tem ljudem na ljubo danes nismo vzeli v roko peresa.
Naš namen je danes le ta, dokazati, da tista pregrešna ločitev škofa-duhovnika od škofa-politika ni iznajdba tega peklenskega slovenskega liberalizma, kakor bi sodil kak neinformovan čitatelj najpikant-nejšega slovenskega dnevnika. Tudi drugje se je že izprožila ista misel in tudi drugje našla je isti odpor! Mi nečemo spominjati na francoske klerikalce, duhovnike in lajike, ki so v svoji deželi pravi granitstebri katolicizma in so vendar odpovedali svojo  pokorščino  ne  morda   kakemu  dru. Missii,
LISTEK.
Nemška kultura na Kranjskem.
(Dnlie.) IX
Svitli zvezdi kranjskega nemštva.   A. Lajba-heričin tročrtnik ( ).
Toda v svoji zagrizenosti, hoteč dokazati, da nemštvo na Kranjskem umira, prezrli smo Bkoro dve svitli zvezdi, ki ste se pojavili v zadnjem času na nemško-kranjskem obzorju in ki utegniti temeljito omajati moje optimistične nazore. In vender ste bili baš ti zvezdi ne uzrok, pač pa neposredni povod, da sem zgrabil za pero. Jedna izmej omenjenih zvezd hm z bliščečim Bijajem svetlika po lokalnem delu kranjskega uradnega lista, a nje ima-jitelj se skriva iz zgolj pohlevnoBti pod skromnimi tremi Črticami ("•). A plodovit je ta tročrtec, in njega prispevki so skoro stalna rubrika mej domačimi novicami Lajbaheričnimi. In kaj obsegajo ti drobni beležki (demantnim praškom bi jih smeli primerjati radi njih dragocenosti)?   Odgovor jo težak,
temveč sv. Očetu samemu, ko jim je svetoval in ve leval, naj priznajo republiko. Škofi, Živi in ka toliški škofi, postavili so se po robu političnemu nasvetu papeža samega in vender se nihče ni drznil, blatiti zategadelj njih katoliške vere in prepričanja. Tu i na nemške centraliste, Rimski kuriji vsikdar mile in drage, nečemo spominjati, ki in politici« vedno svojo pot hodijo pod vodstvom laj i kov in cesto proti volji svojih „od Boga poklicanih dušnih pastirjev". Imamo pač danes za svoje nazore bližjih dokazov.
Tudi nemško-avstrijski vrhovni dušni pastirji jeli so v tem pogledu previdno, veliko previdneje, nego o. pr. preuzvišeni gospod dr. Jakob Missia, sondirati mnenje svojih ovčic O tem poskusu smo na kratko Že pretekli teden poročali. Danes pa naj v najpoglavitnejših točkah doslovno navedemo ad informandum slovenskih brezvercev odgovor, ki ga je dalo tistemu trkanju Dunajsko glasilo združenih kristijanov, list, kateremu sotrudnik je mimo odličnih katolških duhovnikov tudi tisti dr. Scheieher, katerega je še nedavno kot uzornega katoličana uprav v zvezde koval naš „Slovenee".
„Deutscue.s Volksblatf torej piše sledeči odgovor škofovskemu glasilu: ,Vaterland" se šteje za katolišk list. Pot, na katero je sedaj krenil, pa bi morala postati u s o -depolna za cerkev, Če bodo list v tem p od p i r a 1 i t u d i o d visoke cerkvene strani. Najraje očitajo katoliški cerkvi njeni nasprotniki to, da je gospodstva željna in da želi ohraniti ljudstvo, hoteč mu vladati, neumno. Ako hote* imeti škofje v vsem prvo in odločilno besedo, in ako se jim mora uklanjati vsakdo, kdor se hoče imenovati kristijana, potem je to cerkveni absolutizem sans pbraBe, potem se jenja vsako politično delovanje duhovščine ter katoliških lajikov in potem so upravičena predbacivanja nasprotnikov cerkve. Kje pa je zapisano, da morajo kleriki in lajiki uklanjati se v vseh političnih rečeh škofovskim ukazom? Na dan s tem cerkvenim pravom! Škofje morejo v političnih rečeh izreči kako željo, katera se bo po o k o 1
dragi čitatelj, kajti ta tročrtec ti je originalen genij on ti piše „de omni re scibili et quibusdam aliis." „Pro primo" spada v njegov vseobsežni repertorij vsa neskončna narava, organska in neorganska, favna in tlom, firmament in kontinent in vse kar je vmes; tročrtec je naravoslovec, fizik, meteorolog, geograf i. t d. A tudi vesoljno ČloveStvo po Kranjskem in po sosedu/.h pokrajinah je predmet njegovim eks-kurzom, preteklost in sedanjost, kakor Goetheju: „Greift nur hinein ins volle Menschenleben! Und wo ihr's packt, da jst es interessant". In res, s krepko roko večkrat poseže zlasti po Ljubljauskih ulicah, sedaj po lenih mestnih pometačih, sedaj po sleparskih premogotržc h, sedaj po porednih Sent-peterskih in Krakovskih paglavcih. Tu opazuje, kako hlapci skrivaj iz vreč vzamejo par kepic pre-mogovih, tam zopet, kako j> bulini po cesti proti „lim-fabrikiu nalašč nastavljajo kamene, da se vozovi s kostmi o njih prttresejo ter nekaj smrdljivih koščic poizgube; a potem pridejo premeteni dečki, jib pobero ter si s tem služijo vsakdanji kruhek. Sedaj se zopet lasa gosp — s historiki in filologi strokovnjaki o pravilnem imenovanju te ali one gore itd. itd. in iulinitum. Je torej tudi antropolog, lilo
no stih uvaževala, zakona takega pa ni, ker ne more in ne sme biti, sicer je kaos v cerkvi in v državi neizogiben. — V praksi je duhovščina v vseh parlamentarnih državah v vseh političnih vprašanjih prosta, tedaj vsak duhovnik polnopraven državnik. Disciplina in pokorščina (cerkvena) pa obstoja v prvi vrsti v ljubezni do poklica, v spoznavanji potrebne jedinosti cerkve, ne pa v pisanih zakonih in tirjanih prisegah. Da bo moči prav presoditi cerkveno disciplino, treba uvaževati najprej, da ima redoma in p r a v i I o m h zadnji kapelan isto teolog i ( d o znanje ter je dovršil iste studij h, kakor prvi škof in kardinal in da je v s 1 e d tega tudi kos samostojni sodbi v vseh političnih in ce 16 verskih vprašanjih. Iz soglasne ljubezni do poklica, iz jednakopravno-81 i izobrazbe in mišljenja izvira edinost in cerkvena pokorščina, glede katere pa ne sme zahtevati noben škof, da bi se izvrgla v ponižanje duhovščine in opustitev človeške dostojnosti, kakor to zahteva „Vaterland*.
Tako tedaj mislijo v Nemcih priznano goreči iu verni katoličani o politični supremaciji epiakopata. Iz tega blagovolijo naj razvideti uu5i čitatelji, da nt vse evangelij, kar se piSe in tiska pod pokroviteljstvom gospoda dra. Jakoba Missie in da zategadelj tudi ni vse greh, kar se piše proti političnim nazorom tega iu nekaterih druzih cerkvenih gospodov, katere je neskončna Božja previdnost poslala v Slovence.
Politični razgled.
(lofrjtiije il*»£«*le.
V L i ubijan i, 10. januvarija. JBodoča večinti. Včeraj popoludnć bili so načelniki levičarskega kluba drugič pri grofu Taaffeu, kateri jim je naznanil, kaj sta Jawuraki in Hohenvvart rekla o novem vladnem programu in kakšne premembe sta nasvetovala. Oticijozoi listi naznanjajo, da so sploh vsi trije klubevi ntičelniki nasvetovali premembe, a
log, historik, vse v jedni osebi. Starodavni univerzalni učenjaki, katerih zadnji je bil menda Leibnitz, so proti njemu — muha. Toda — sedaj prid© še le glavna stvar — vse to ni morda pisano v suhoparni strokovni prozi, ampak vse, brez ozira na predmet, v najbolj izbranem žlahtnovonjavem krasnocvetnem, pnetiškem jeziku: prava poezija v prozi. Kako bujne, debelolične, visokoleteče, nebo klateče fraze! Da, ta jezik je tako blagovonjav, da se nam po njem celo Trnovski kompost in kanali Ljubljanski, o katerih gospod tročrtec včasih kaj traduje („orane tulit punetam, qui miscuit utile dulci") zde tako rekoč parfumovani. Toda gospodu tročrtuiku ni samo do sladkega in lepega, amjiak tudi do krepkega jezika, in dobro vedoč, da se krepke oblike nemščini bolj in bolj gube po neukih pisačih, porabi vsako priliko, da privleče za uho kako zastarelo obliko; a če ne pride prilika sama ob sebi, gre jo iskat. Samo jeden primer! Gospoda — bistremu očesu ni bilo ušlo, da mej pogubljajoče se kreposti nemSčine spada tudi glagol „schliefe, sehloft, geschloften", katerega že navadno nadomešča Šibki v8chiilpfea. Toda dasi je goBpoda repertoir obsežen dovolj, vender prilika  za krepostni   „schliefeM   ui  hotela sama pred
če se uvažuje, kar piše „Montags-Revue" moglo bi se reči, da hoče morda grof Taaffe veoderle nekoliko ozreti se na konservativne želje Imenovani list pravi namreč, da liberalizem sam ne more ločiti Taaftea in levičarje. Sedanja ddba ni ugodna za liberalizem. Ne samo Avstrijo, ves svet pretresajo neka gibanja, ki bo v prvi vrsti obrnena zoper libe ralizem, zato se mora ta za Bedaj odpovedati pozitivnim pridobitvam; dovolj je, če obrani svoie posestno stanje. Ali morejo Nenui od grofa Taafiea misliti, da jim bo kratil sedanje njih posestno stanje?
— Iz tega dalo bi se sklepati, da namerja grof Taaffe popolniti svoj program s kako koncesijo konservativcem, kar pa ne more uplivati na slovenske poslance, ki so najprej narodni poslanci.
Državni zbor. Prihodnja heja poslanske zbornice je določena na dan 17. t. m, torej za danes teden. Dnevni red: 1. Nadaljevani«! specijalne debate o proračunu mini-sterstva notranjih reči]; 2 drugo čitanje zakona o prometu z živili.
Češke razmere. Staroče&ki poslanec dr. Zucker obsedel je mej dvema stoloma in se je moral odpovedati mandatu. Voljen od ataročeške stranke, približeval se je dr. Zucker v državnem zboru vedno bolj in bolj Mladočehnm, ulusoval ž njimi o raznih prilikah, kadar so Stamčehi zavzemali nasprotno stališče in naposled hotel celo ustopiti v mladočeški klub. S tem se je pač zameril Staročehom, ni se pa prikupil Mladočehom, kateri ga niso hoteli vzprejeti v svo) klub in kn na seio trgovinske zbornice Praške, v kateri je imel dr. Zucker poročati o svojem dr-žavno/Dorskem delovanju, ni nihče prišel, moral ae je odpovedati mandatu. — Tudi princ Schwarzen berg, morda jedini narodni zastopnik češkega vele-poseatva, ae misli baje umakniti h političnega prizorišča m se posvetiti diplomatični kanieri, baje zato, ker je on jedna glavnih ovir bodoči parlamen tarni večini. Avtentičnost fe vesti še ni potrjena. V O lomucu vršil se je v nedeljo ljudski shod, na katerem je poslanec dr. H e r ol d govoril o politični Situvaciji in o aedaj vrAečih se pogajanjih glede trdne parlamentarne vefdue. Herold misli, da poli-tičnih iu narodnih vprašanj nikakor ni moči odstaviti z dnevnega reda, zlasti ker bo sn to skrbel narod češki. Ako upajo izvestni krogi, da bo narod češki odnehal, se grdo motijo in spoznali bodo kmalu, da je v interesu monarhije, rešiti principijelno češko vprašanje in to na podlogi čeAkega državnega prava. Dokler ni rešeno češko vprašanje, ne sme noben Ceh niti jirnta smakniti, da pomaga urediti razmere v državi Mir nikakor ni v interesu Čebov, dokler se ne reši češko vpraSunje. Prememba je neizogibna. Bratje, ki se danes še objemajo, ue bodo kmalu pre piraii Nov« večina, tudi če se s< stavi, bo kmalu razpadla — V Prag; govoril je v nedeljo zvečer na nekem shodu dr. Maruš, Btaročefikl vodja, o političnem potožaju. Glede" vnanje politike je rekel, da bo staročeŠki poslanci tromo zvezo le kot začasno alijanco odobrili, giede notranje politike pa, da je jedino stremljenje naroda češkega — državno pravo. Prizadevanja za ustanovitev trdne večine so jalova; če se tudi sestavi taka večina, ne bo dolgo trajala, kvečiemu do prihodnjega zanedania državnega zbora. S časoma {»ostanejo Mladočehi sposobni za vladno stranko; niihovega ustojia v bivšo desnico ne ovira niti njih državnopravno prizadevanje, niti njih svobodomiselnost, uzroki so vse drugi. Državni zbor ne bo nič dobrega stori in mira in reda ne bo v Avstriji vae dotlej, dokler se ne reši češko vpra-Šauje, dokler Avstrija ne postane zaščitnica narodnosti! in prave svobode.
Ogerttka zbornica, V zadnji seji ogerske zbornice vprašal je poslanec Helfy  ministerskega predsednika,   kaj   je z ustanovitvijo  samostalnega ogerskpga dvora in jeli
njegov prag. Kai stori? Sam si jo poišče; gre v okolico Ljubljansko, v kateri ž»« itak dolgo pridno ■tika po kraških sf-dovib, naide dolino ali votlino
— „Schlupf" iu gospod „sohlofl hinein" in potem ko je „hineingescbloften", moral je seveda zopet gheranaachlkefien41, a krepjsna „schliefeu, schloff, gesehlofien" je bila reSena.*) — Da je gos|iod tro-Črtanec pri takih in tolikih vi linah hubljeuec Lai-baheričiuega čitateljstva, utiieje se samo ob sebi, Blesti ženskega, ker piše, kakor bi vedno „rožee sadil". Da, ueka gospa mi je zatrjevala, da ko dobi Še Bvežo, po črnilu še dišeč.. La l m ta-i c i v roke in jo razgane, naj|>reje pogl. da v 1..kalni del, ali je kaj s pomenljivimi trojnimi črticami iiudbdeženega, in če ni nič, je vselej žalnstua. Gola zavist in zlo-voljnost pa je zategadelj očividno, če nekaterniki trdijo, da nanje učinjajo ->vi člunčiči, kakor kak vomitiv
(Daljo orih.)
•J Kako že pravi Stritar v „Drobižu" (102). Ce kako novo naj do kdo Pri nas besedo, brž jo zgrabi, Ter Bedo, primu za pero, Iu spite spis, da jo porabi.
res, da je cesar začetkom meseca novembra zapustil G6 Idilo, ker se je čutil razžaljenega. Ministerski predsednik Wekerle odgovarjal je jako obširno, dokazujoč, da vlada zbira potrebno gradivo in da ae odkrito trudi doseči ustanovitev samostalnega dvora. Ni pa vedel povedati, ali je kaj upanja, da krona privoli v to namero. Tudi glede druzega vprašanja ni vedel Wekerle nič povedati iu prav to potrja govorico, da je ceaar zapustil Godollti, ker je bil užaljen po tedanjih dogodbah v parlamentu in zunaj njega.
\eniski rudarji. Okolu Essena, Gelsenkirchena in Bochuma začeli so premogarji štrajkati in ta štrajk se razširja vse bolj in bolj tako da se je resno bati. Štrajkujoči rudarji dobivajo od drugod podporo in postopajo zategadelj kaj odločno. Ne daleč od prizorišča tega štrajka, v Ranzelu, razpočila je v soboto zvečer na železniškem tiru dinamitoa bomba, katera je razdejala tir in tudi vlak nekoliko po-škudila. Splošuo se sodi, da so s tem atentatom v zvezi štrajkujoči rudarji ali vsaj njih anarhistični prijatelji.
Francoska kriza* Današnji dan bo znamenit v novejši zgodovini francoske republike. Danes se začne novo zasedanje parlamenta, danes se začne sodna obravnava pred apelniin sodiščem zoper upravitelje panamske družbe in za daneg so bile uapovedane velikanske demonstracije združenih socijalistov. Vlada je storila vse, kar treba, da ohrani mir iu red in ker ima na raz-jiolaganje vojsko oboroženo z groznimi Lebelovimi jiuškami, ni misliti, da pride do večje praske, zlasti ker revolucije, če so bile uapovedane, navadno niso nevarne. Če se bo tu ali tam sprožila kaka puška zato še ne bo misliti, da se podirajo stebri rejiubiike. — Prva seja jiarlamenta bo nekakov preiudii dogodbam v prihodnjih sejah. Glavno pozornost vzbuja volitev predsednika. Bivši predsednik Floquet je jedini kandidat in ni dvoma, da bo izvoljen, aitopraru zmatrajo to zmen i repu-bličani za veliko politično hibo. V tej seji interpe-liral bo posl. Cboiseul o restituciji tistih deuariev, katere je vzela vlada iz blagajnice panamske družbe za časa, ko je bil Flnquet ministerski predsednik, to je leta 1888, in katere je porabila v volilske svrbe. — Najbolj komjiromitiraui poslanec, bivši mi nister Baibaut, ie bil že večkrat zaslišan, ker pa nedostaje materijalnih dokazov za njegovo krivdo, ga sodnik ni dal zapreti na veliko žalost njegovih to-žiteljev.
Socijalisti v Švediji ho ■/." dolgo nezadovoljni ■ volilskim redom ter ga hočejo duma j»rememt> Kit se vlada ne ozira na Bucijalistične želje, dogovorili so se socijalisti in liberalci, da skličejo na svojo roko nekakov ljudski državni zbor, kateri se bo imel izreči o zahtevanih premembah ustave. Za ta ljudski državni zbor volili so se posebni odposlanci in je bila udeležba velikanska. V Stokholmu nddauih je bilo 21.000 glasovnic; vsi socijnl'Btični kandidati, mej njimi tudi jedna ženska, so bili izvoljeni, dobivši no 12 000 glasov. Izid te volitve vzbuja veliko senzacijo.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 5. januvarija.
(Konec.)
Dalje naglasa, da bo se mestni i datki že za pomnoženo redarstvo zelo zvekšali in danes zopet se votuje nad 10.000 gld. za boljše plače uradnikov. Ako se ne dovoli mestni občini novo posojilu 500 000 gld., katero j« že dovolil deželni zbor, ni mogoče brez povišania davkov ustvariti nobene toliko potrebnih izreduih naprav. Da se pa omogočijo v interesu mesta, kakor tudi vlade, treba je, da stolno mesto dobi zaželjeuo posojilo 500000 gld. Ko leži dot.Čni akt, ali pri ministerstvu ali v arhivu deželne vlade kiauuke, tovornik ne ve, zatorej nasvetuje, naj se g. župau z dvema občinskima svetovalcema potrudi k vod|i c. kr. deželne vlade kraniske, in ukini, da se stvar mestnega posojila kolikor mo-guČe naglo reši. Mestnim uradnikom pa priporoča govornik in to tudi pričakuje, da, ko se dane uslišjo njih želje in se jim z boljša gmotno stanje, da bodo svoje posle točno izvrševali, da ue bode pritožb, ne od strani občinstva, ne iz občinskega sveta.
Po nekateri • opazkah obč. svetnikov Petri čie-a, Gogo le in S ve t k a, na katere je odgo var jal poročevalec dr. Stare, se sprejmejo predlogi glede obciuskih uradov. Pri predlogih, kdaj Btopi nova organizacija mestnih uradov v »eljavo, nasvetuje obč. svetnik Sve tek, naj bi ae to mesto 1. julija 1893, že zgodilo 1. aprila 1893, ker mestni uradnik; že težko čakajo na uredbo plač, da bi se torej ravnalo po pregovoru: „BiR dat, qui cito dattt. Ako jednega ali drugega uradnika ne bi utegnili dobiti do tega časa, vsejelno se bode poslovalo po novem uradniškem redu.
Poročevalec dr. Stare se protivi temu nasvetu, češ da je za razpis služeb potreben najmanj rok šestih tednov, za to naj ostane pri 1. juliju. Predlog občinskega svetovalca S ve tka se odkloni in sprejme se odsekov predlog, da se pričue orgauizacija mestnih
uradov z dnem 1. julija 1893. 1. Vzprejrae se tudi predlog obč. svetnika Hribarja, da se odpošlje deputacija, kateri na čelu bodi župan, k vodji deželne vlade uradi potrdila novega mestnega posojila 500 000 gld.
Obč. svetnik Hribar predlaga konečno, naj bi se vodovodni mestni inženir Han u S uvrstil v II. plačilni čin in to v sporazumljenji z vodovodnim odsekom, • ker g. Hanuš deluje jako izvrstno za ta važen urad, ki dooaša mestni blagajnici na leto nad 5000 gld.
Po ugovoru obč. svetnika M u r n i k a, ki nasvetuje, da se ta predlog izroči odseku za organizacijo mestnih uradov, in ko se obč. svetnik Hribar strinja s tem nasvetom, vzprejme se predlog obč. svetnika Murni k a in se potem seja sklene. Mestni proračun za I. 1893 obravnaval se bode v posebni seji.
Domače stvari.
— (Občni zbor „Ljubljanskoga Sokola") bode — kakor smo že naznanili — jutri sredo zvečer ob 7. uri v vrtnem salonu g. Ferlin-čeve restavracije „P r i Zvezdi". Odbor prosi vse člane, da se mnogobrojno udeleže. Po končanem zborovanji bode prosta zabava.
— (Slovensko gledališče) Kakor smo že naznanili, predstavljala se bode jutri v sredo prvikrat v letošnji sezoni na slovenskem odru klasična igra in sicer Schillerjeva žaloigra „ K o varstvo in ljubezen". Odrekati se ne more odboru ^Dramatičnega društva" priznanje, da mu je na skrbi raznovrstnost repertoarja in do cela odobravamo, da se slovensko gledališče ne uklanja spačenemu modernemu ukusu, težečemu zgol le za lahkokrilato Dunajsko opereto, temveč da goji resno umetnost in da je vsled tega uvrstilo v avoj repertoar tudi klasično igro. Saj slovensko gledališče ne sme biti le zabavišče, temveč tudi nekako narodno odgajališče! Ker so vsaj prve moči našega igraluega osobja svoji nalogi v klasični igri brez-dvomno popolnoma koB, pričakovati nam je jutri zares umetniškega užitka. Karakteristična in težavna uloga intriganta Wurraa je v rokah g. Borštnika, Luji/.o igrala bo gospa Borštnik-Zvonarjeva, u ogo Ferdinanda pa je prevzel g. Dauilo. Gospo Danilovo, katero smo morali dlje časa ueradi pogrešati, pozdravili bodeino v ulogi Lady Milford — Želimo in upamo, da se bo naše občinstvo radovoljuo in častno odzvalo apelu na njegov umetuiški ukus.
— (Dobrutnica šolake mladine.) Iz Šiške se nam piše: Naj Vam na kratko poročam o lepi slavnosti, ki se je priredila minulo soboto dne 7. t. m. v tukajšnjem šolskem poslopji. Popolnoma iznenadit je v soboto dopoludne predsednik krajnega šolskega sveta, znani rodoljub in vinski trgovec g. J. C. Juvaučič tukajšnje učiteljstvo in učence, nazuanivši, da bode isti dan ob 6. uri zvečer vsled inicijative njegove gospe soproge božično drevo za šolske otroke prirejeno. Bilo je to nekaj čisto novega za tukajšnjo mladino. Ob 6. uri zvečer bila je prostorna soba tretjega razreda polna občiustva in šolskih otrok. Po presrčnem pozdravu g. Juvančiča zapela se je „Božična pesem" in potem razdelila je blaga gospa Ana JuvanČič-eva darilo otrokom. Do 160 otrok bilo je pogoščenih z kruhom, mesom, klobasami, vinom ter obdarjenih z raznimi šolskimi potrebščinami in slednjič z obleko in obutjem. Kaka radost Bijala je v očeb nedolžni mladini! In res, kdor je bil priča temu, moral se je čuditi, da ju mogoče toliko nabrati! Kaj stori železna volja iu vztrajnost, pokazala je gospa Ana J u v a n č i t-eva, ki je neumorno budila okoli dobrotnikov ter nabirala raznih darov. V imenu obdarjene mladine, kateri je priredila toliko veselja, in kateri bode ta dan oBtal v ved nem spominu, naj bode izrečena blagi gospe Javančičevi najpriarčnejša zahvala. Dal Bog narodu mnogo takih, ?a vse lepo in dobro unetih
gOHJlfl !
— (Glasizmej občinstva.) Piše se nam: Brezbrižnost nekaterih hišnih gospodarjev glede po-treaauja trotoarjev pred svojimi poslopji, je ponekod zares velika. Pri nekaterih hišah preti pešcu največja nevarnost, ako bi hotel korakati po takih trotoarjih, kajti niti posuti niso niti s čim potreseni, temuč kar gladko osnaženi in sprani, tako da vsled njih spolzkosti ne kaže druzega nego is previdnosti ogniti se jih in iti po sredi ceste. — Čemu so neki  lotični magistratski ukazi?
— (Zima.) Zadnji dnevi bili so najmrzleji te zime. Imeli smo včeraj 15° C mraza. Sicer pa so dnevi lepi in Bolnčni. Danes je mraz nekoliko ponehal.
— (Umrl je) v Stariloki pri Škofjiloki pretekli petek posestnik in lesni trgovec Josip Do lene c, poznan vsled nekdanjih velikih svojih kupčij tudi v širših krogih, zapustivši udovo in štiri dorasle otroke. V soboto zvečer, ko je tedaj mož ležal še na mrtvaškem odru. pa mu je sledila v smrt soproga Jerica Dolenec. To je izvestno redek slučaj rodbinske nesreče. R. i. p.
— (Včerajšnji mesečni živinski semenj) je bil le srednje dobro obiskan, komur so pač kriva slaba pota. Prignalo se je 540 konj in volov, 206 krav in 30 telet, skupaj 776 glav. Kupčija bila je splošno srednja, največ prodajali so se voli, katerih je nek češki kupec za neko grajščino piecej nakupil. Konj je bilo malo.
— (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Logatci) ae uprav izvrstno razevita, kakor se nam poroča. V teku jednega meseca pri redila je dve tomboli na korist ubožne šolske mladine. Prvo v prostorih gostilne g. Rihar ja v Gorenjem Logatci dne 18. decembra I. 1., drugo v prostorih gostilne g. Arko-ta v Dolenjem Logatci dne 6. t. m. Tombola je bila obakrat prav mnogobrojno obiskana, tako da ho bili prostori premaihni. Dobitke za obe so darovali blagi prijatelji mladioe. Iz čistega dohodka dobilo je obleke 70 otrok. Po končani tomboli bila je proBta zabava b petjem itd. Pohvalno moramo omenjati odbor podružnice, zlasti pa gospo predsednico, ki ie to podjetje zasnovala in svojo nalogo tako častno rešila. Bog živi vrle na rodnjakinje!
— (Davica) se širi v nekaterih vaseh ob čine Medvodske   Zbolelo je šest otrok in jedrni 15 letno dekle.   Jeden   otrok in  umi -nji-no dekle sta umrla za davico.
— (Stekel pes.) Iz Krškega se poroča, da se je pokazala te dni pri psu tamošnjega gostilničarja J. Vaniča steklina. Psa, ki je bil veduo na verigi priklenjen, ogrizel je dne 3. decembra I. I. neki pen ki je bil stekel. Stekiiua se je pokazala torej sto-prav čez m*-see dni.
— (Priprežne cene za Kranjsko.) Celotna odškodniiiska cena za jednega priprežnega konja in za jeden kilometer od ločila m- je za 1. 1893. z devetimi krajcarji za vojvodino Kranjsko. Ta c^na veja brez ozira na to, ali se rabi priprega za uradniške, vojaške, žhudarmerijske, ' azuenške ali pa odgouske zadeve. Pr> poslednjih velja pa samo za one postaje, kjer ni v navadi po minuendo-dražbi kaka druga cena za odgousk- priprege. Isto tako se ni ozirati na to, kdo |emlje pr>prego (uradniki, častniki, moštvo itd )
— (Veliki koncert,) ki so ga priredila združena pevska društva Tržaška in okoličanska s sodelovanjem tamburaških zborov in drainatičuega odseka aTrža5kega Sokola" rainolo soboto v gleda, lišči „Fenice", bil je dobro obiskau in se je vršil koncert in ples po koucertu v vsakem oziru sijajno za prireditelje. Obširneje poročamo v jedni bodočih Številk.
— (Pijancev konec.) V Trstu našli so te dni na ulici kakih 35 let starega človeka delavskega stanu, popolnoma pijanega. Preuesli so ga v bolnico, kjer pa je umrl kmalu. Našli so pri ujem nakaznico za juho, katero bi dobil v sirotišnici. Bržkone se pa te dobrote ni hotel poslužiti in raje pil naprej, dokler ga ni doletei žalosten konec.
— (A kad. društvo „Slovenija* uaDu naj i) priredi Hijajen koucert a plesom, sprijaznim sodelovanjem slavnega mešanega zbora slovanskega pevakt;ga društva pod osebnim vodstvom prvega pevovodje gosp. A. A. Bucbte. ženskega in moškega tambuuiškega zbora slavnega akad. društva .Zvonimir11 v ponedeljek, d ne 6. februvarja 1893 v prostorih Rouacherjeve plesne dvorane (1. Schelliuggasse Nr. 4). Začetek točno ob 8 uri zvečer.
Pri jdesu svira vojaška godba pešpolka Aleksauder I.,
car ruski, št. 2.
— (V Zagrebški stol ni cer k v i,) katera ne bode vsa prenovila in se bodeta vzdignila tudi zvonika, pokazale so se zadnji čas nekatere raz-pokline nad glavnim ubodom. Ker so se razširjali vsled tega vznemirjajoči glasovi, dala je vlada takoj natanko preiskati po strokovni komisiji te.razpokline in se je dognalo, da ni nikakeršne nevarnosti za agradbo. Vender pa se je odredilo, da ue stori vse potrebno, da se prepreči vse, Jkar bi utegnilo biti opusno in da se podkrepi zveza mej obema stolpoma ter nadomesti nekatero staro kamenje z novim.
Razne vesti.
* (Zanimiva pravda.) Galtški metropolit Sembratovič očital je v neki okrožnici un grško-katoliško duhovščino nekaterim maloruskun listom, da razširjajo brez verstvo, rudi jo cerkveno avtoriteto ter podkopavajo patrijotično mišljene naroda. Ta okrožnica ie povod tožbi. Staroruski list „Halickaja Rus" in vsi radikalni listi uložili so zoper nadškofa SembratoviČa tožbo radi razžaljenia časti, storjenega v tiskovini. Nadškof se bo moral torej zagovarjati pred porotniki. — Morda bo tudi pri nas potreba še tako nanesla.
* (Drzna tatvina.) Minuli teden ulumili so tatovi v cerkev sv. Trojice v Pragi in odnesli v ko zlato in srebro, kar ga je bilo v cerkvi. Razbili so tri kelhe, dve monstranci, tri posode, v katerih so bile hostije in blagoslovljeno olje, ter vzeli saboj le one dele, ki so bili od zlata ali Brtbra. Drzna tatvina vzbudila je v prebivalstvu veliko nevoljo.
* (Srednje šole v tostranski državni polovici.) V tekočem šolskem letu je v naši državni polovici 178 gimnazij in 79 realk. Gimnazij je: na Dolenjem Avstrijskem 26, na Gorenjem Avstrijskem 4, na Solnograskera 2, v Tirolih 8, na Predarlskem 2, na Štajarskem 8, na Ko- | roškem 3, na Kranjskem 4, na Goriškem 1, v Trstu 2, v Istri 2, v Dalmaciji 4, na Češkem 54, na Moravi 21, v Šleziji 5, na Gališkem 29, v Bukovini 3. — Realk je: na Dolenjem Avstrijskem 16, na Gorenjem Avstrijskem 2, na Solnograškem 1, v Tirolih 3, na Predarlskem 1, na Štajerskem 3, na Koroškem 1, na Kranjskem 1, na Goriškem 1, v Trstu 2, v Istri 1, v Dalmaciji 2, na Češkem 21, na Moravi 15, v Šleziji 4, v Gališki 4, v Bukovini 1. Kombinirane srednje šole so oštete tako pri realkah, kakor pri gimnazijah- Faktično je vseh srednjih šol 255.
* (Panamska afera in Pnriški listi.) Upravitelji panamske družbe žrtvovali bo velike svote, da si pridobe naklonjenost velikih časnikov in so razdelili v večjih in manjših rokih več milijonov v to svrho. „Libre Parole" trdi, da so dobili: „Eatafette" 21.000 frankov, „Gaulom" 18!>.000, „Ju-sticeu 111 500, „ Voltaire" 88.667. „Universa 24.450, „Republiqu« francaise" 106 100. „Petite Republique francaise" 69 000, „Revue des deux Moudes" 57.381, „Rappel" 98.750, „Radical" 77.800, „Petit Pari-si-.n" 88.000, „Petit Journal" 504.8*7, „Par.s" 81 450, „Paix" 40900, rSoleilu 31.000, „Soiru 107.700, „X1X. Siecle" 92.000, „Sieele" 84.000, „Echo de Pnris" 40.000, „Le Droitu 36 000, „Lanterne" 206.000, „Figarou 847 000. Tudi posamni ugledni žurnalisti so bili podkupljeni in sicer so mej drugimi dobili: P. Laurent („Jour") 19 000, Edwarda („M;it.inJ) 6.O00, Veir-Picard („Purti National") 31000, Velon („Charivari") 20.000, A. Si-mond („Radicnl") 75.000, Viktor Simond („Radical") 100.000, Crispin („France") 92.300, Millard („Fi-garo") 120.300, Maver („Gaulois") 82.300, A. Vitu (gledališki kritik „Figarov") 50.000, Petivier („Figuro") 60 000, Papnchon (Parti Ouvriei) 50.000, Lagrange (zaku|>nik inseratnega dela nekaterih listov) 1^98.800 franko . Največ je ut;tknil v svoj žep Jožef Reinach, namreč 3,045.000 frankov.
	1			
				
		r "S Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!		
				
				
1 Hlegrami  ,SM^irH«Briiu Narodu"
Dunaj 10. januvarja. Včeraj bili Pieoer Chlumeckv in Heilsberg zopet pri Taaffeu. Pogajanja gotovo ne bodo končana predno se snide državni zbor. Ugovori Jaworskega in Hoheirvvnrta se levičarjem niso naznanili. Konservativci naglasa j o, da se Hohemvart za konservativni klub glede vladnega programa ni vezal.
Dunai, 10. januvarija. Dividenda avstrijsko-ogrske banke za leto 1892. znaša 42 gld. 40 kr. za delnico.
Bell grad 10. januvarja. Govori se, da je v Črni gori nastala v nekaterih občinah revolucija. Mnogi uporniki in vojaki ranjeni, nekateri ubiti. Vojaki naredili red.
Pariz 10. januvarja. Včeraj dal preiskovalni sodnik zapreti bivšega ministra Baihauta.
Pariz 10. januvarja. „Eclair" javlja, da je preiskovalni sodnik našel beležnico Charlesa Lessepsa, v kateri je našel zapisana imena doslej nekompromitiranih sokrivcev. Splošno se pričakuje, da jih bo policija v kratkem zaprla.
Pariz, 10. januvarija. Vsi listi soglašajo v tem, da danes ne bo nikakih izgredov.
Pariz, 10. januvarija. Ministerstvo odstopilo. Carnot naročil Ribotu da sestavi novi kabinet.
Narodno-gospodarske stvari.
Zavarovalne zadeve: II.
Že v seji dne 17. junija 1892 vprašali so po-Blanci Gessman in tovariši c. kr. vlado:
1. Ce je voljna vso upravo pri zavarovalni družbi »Avstrijski Feniks" natančno preiskati?
2. Kako misli težko oškodovani intereB Btrank, ki so pri tej družbi zavarovane, kakor tudi interes službeneev tega zavoda varovati, odnosno, kako misli pozvati na strogo odgovornost one, ki so krivi navedenih, deloma škandaloznih nedoutatkov.
Utemeljevaje to avoje vprašanje, naveli so po-vpraševalci fakta, katera so v resnici gorostasna in katerih nekatera tu navajamo, ker bi predalječ segalo, ko bi hoteli navesti ves obseg interpelačnega utemeljevanja.
Znano je, da je vlada prisilila zavarovalnico „Aziendo", katere slabo stan|e bilo je obče znano, da se združi a tudi ne posebno ugodno situiranim „FeuikBotn." Uzrok tej fuziji bila je skrb za ozdrav-Ijeuje obeh t«h bolehajoČih zavodov. Naravno je, da je glavni pogo: za dosego tega uumena: varčnejše gospodarstvo. Mesto tega pa je „Feniks* po fuziji puBtal Se zapravljivejši, kajti v tem, ko je prej ravnateljstvo Moskovficzevo stalo za letnih 6OOO0gld., btaue ga nov«. ravuateJjstvo 100.000 gld , upravni odbor 70 000 gld. in pa takoiraenovana „pavšalija za molčečnost", katere .Feniks* plačuje vsako leto raznim časnikom, 72 000 gld P »leg vsega tega pa je £e ravnatelj „Feniksov" dr. James Klang takoj po provedbi fuzije dal aebi in dvema tovarišema izplačati upiavumo 120 000 gld.
Po drugi strani je uotoričuo, da je BF6nikatf po agentih, ki so delovali gotovo z njegovo vednostjo, dal odkupovati za uezuatue svote živlpjnske zavarovalne potice bivše „Aziende" pod pretvezo, da je ta zavod propal in da je le blagohotnosti upravnega odbora „Fćmksovega0 prepisovati, da jim • j-l •»» kuj da za n|egove police.
Ta i u pa druga ue manje težka oftitallja navajali so povpraševalci v državnem zboru. Ker je padla tudi maisikaka grenka o državnem zavarovalnem uiiidu, kateremu je močeno nadzorovanje zavnrovalnic, tiaravno je, da je vlado ta interpelaciia spravila v čudno zadrego. To je bil tudi povod, da na ujo ni odgovorila.
Povpiaševalcem pa 8e ie atvar — in to po vsej j pravici — /.d^la tako važna, da bo jo v seji dne j 5 decemnra 1892 spravili zopet na tak naftin v t razgovor, da vlada ni mogla iu Brnela več molčati. Poslanec Gesmnann ponovil |fi namreč vsu v inter-!>eiaci|i obsežena očitanja; tem pa dodal še celo vrsto fakt, &t so v vse| zbornici zbudila začudenje in nevoljo M^d ostal m opozoril je na okolnost, da ne rezervni fondi „Fćuikso i" manjšajo, preceujena njegova zemljisčua posestva preobremeniujejo, bilančne številke svoievoljuo spreminjajo in škode tako blalo plačujeio, da ste dve predarelški hranilnici fulenili na niši, ki so pri „Fćn'ksu" zavarovane, uikaeih posojil več dovolievati. Poleg tega opozarjal je na nevarnost, katera vslfd takega gospodarstva preti stotisočein zavarovancev.
Na taka očitauja — kakor rečeno — vlada ni mogla več molčati. Vstal ie tedaj v aej) dne 9. decembra 1892 ministerski p;el8edn>k grof Taafte, da /ugovori na interpelacijo, katere smo prej omenili; a odgovoril je taKo, da se v meritum ni spuščal Zagovarjal je le načela ka r.avarov.iinotehniškega urada v ministarstvu notranjih /ade dvoinega svet-niica Kaaua, č*.š. da je uiegovo ravnanje v vaaketn obziru uzorno Naravno ;e, da povprašovulci s tem odgovorom niao mogli biti zadovoljni ; v njihovem imenu prediagnl je torej dr. Gessinaun, da se v bo-dočej začne debati o n|em. Ker je drživni zbur spr«|el ta predlog, vršila je debata v se|i dne 12 decembra 1892
Prvi posegel je vaujo dr. Gessraann sam. V obfiirnem govoru, ki razodeva, da je proučil temeljito ves materijal, dokazoval je, da delovanje dvornega svetu.ka Kaaua vsaj glede" „Avatnjskega Feniksa" m uzorno iu tudi ne vestno. Da oodpre to svojo zar s težko obsodb), dokazal |e h številkami, kako slabo so naloženi rezervni londi „Feuiksovi" in kako neprimerno veliki zneski iež6 „Fćniksu* v uerentujočih zemljiščih. Primera z drugimi zavarovalnicami, ki imajo veBtno upravo, je zares prav drastična. Povedal je dalje, kako upravni odbor rtFeuiksovtt, kateri sebi samemu daje izplačevati tako ogromue nagrade, odŠČipava avojim večletnim uraduikom brez tega ne posebno sijajne plafn; navel nekoliko slučajev, v katerih sta „FemkBova" agenta Bulwa iu Amster izvabila z nepoštenimi sredstvi od zavarovancev „Feuiksovih" njihove police za neznatno zneske in konštatovat zanimivi faktum, da t« bivši ravnatelj „Feniksov" Hrim prodal svojo službo Moskowiczu za 250.000 gld.
S avojim govorom izzval je dr. Gessmann vladnega zastopnika oddelnega predstojnika barona Plapparta k odgovoru. Najzanimivejše iz njegovega odgovora je priznanje, da je ž< leta 1889 stanje zavarovulnic „Az.enda" in „Avstrijski Feniks" bilo tako, da je bilo voliti izmej dvojega namreč misliti kako bi se zavoda ozdravila in preskrbeti sredstva in pota za ozdravljenje ali pa |U tirati v nagli razpad in pa daljnje priznanje, da „Feniksa" kljubu temu, da se glede* njega niso strogo