-C-rtrgp -p - VtjTtljl Velja BfNkt«......nt- 2® POl lCtA ••••••••• »m^JTmrn 8 00 Za New York eelo leto .... 7.00 Z» iaonmtTe celo leto..., 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: S87t OOBTLANDT. Entsrsd as Sseond 01 Isss Matter, Ssptsnbsr 21, 1908, si the Post Office st New York, N. Y, under the Act of Oongi ess of Ma rch 9, 1879. TELEFON: 4687 OOBTLANDT. NO. 17S. — 6TEV. 178. NEW YORK, FRIDAY, JULY 30, 1920. — PETEK,* 30. JULIJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVOL NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV HAJLDINO HOČE POTOVATI PO DEŽELI. — NOČEJO NIKAKE VOLILNE PRAVICE. — MORGENTHAU PROTI HARDINOU. -BIVftI POSLANIK V TURČIJI JE ODLOČEN ZAGOVORNIK LIGE NARODOV. Marion, Ohio, 29. julija. — Senator Harding, kj je izprva hotel voditi svojo predsedniško kampanjo i* svojega doma tukaj, je na nasvet (tvojih političnih prijateljev izpremenil svoj načrt ter sklenil nastopiti v vteli velikih mestih dexele ter govoriti. Pri tem bodo prav posebno prišle v pošte v države, v katerih je uspeh republikancev Se dvomljiv. Senator bo prinel tudi,v New York ter govoril v Bostonu, < lucago, Minnrapoli.iu ter nadalje v Denverju in Memphisu. Predsednik Hayes republikanskega narodnega komiteja je odločno nastopil za tako kampanjsko potovanje in senator Harding je uvidel, da je v resnici potrebno Senator Harding pravi, da ni noben človek dosti velik, da bi vladal /Jruženim država:«!. To je popolnoma resnično in pravilno s stališča Hardinga. Mogoče se je prvikrat zgodilo v zgodovini amerišk? politike, da je kak kandidat izjavil, da iw bo mojuter svojega urada. Z drugimi besedami je hotel reči, da se ho pustil voditi in bosati od drugih. Mogo/-e spoznava Harding svojo ne-konipetenco v primeri s predsednikom Wilsouciu. / Tekom vojne in preje izza prve inavguraoije, je predsednik w iUon popolnoma ziiiožno vodil Zditižene države. Res je, 4a ga niso obvladovali politični bosi ali kaki posebni interesi, a raditega ni Se mkak avtokrat Predsednik Wilson je dobil tekom vojne velike pol-nomoči, a ni teh zlorabljal. 1'prabil jih je v najboljše interese vse.* prizadetih. Nashville Tenn., 2?». julija. — Governer Cox je dobil brzojavko, i kateri se ga pro*i, naj dovoli ženskam juga, ki so organizrane v odpora proti ženski volilni praviei. zaslišanje o vprašanju glede državnih pravic ter strankarske časti. V tej brzojavki se izjavlja, da hoeejo biti zaslišane j»v.ne ženske, ki ljubijo svoje domove ter nočejo ničesar vedeti o nadlt žnosti kandidatov ter grdih politični^bojih. Bar Harbor, Me. julija. — Na oster način je kritiziral včeraj iukaj Henry Moigenthal senatoije, ki so preprečili sprejem do govora glede Lige narodov ter izjavil, da bodo stale Združene drža-\e zopet pod nevidno viado špeeijalnih interesov, če bodo zmagali republikanci pri prihodnjih novemberskih volitvah. Morgenthau je podal to izjavo potem ko je malo poprej obiskal Franklin Roosevelta t a Campbell otoku ter mu zasigural svojo odločno podporo v boju za sprejem Lige narodov. POLJAKI SE UMIRAJO LEROY SE NAHAJA NA CELI FRONTI BAJE V MEHIKI V kratkem se bodo začele v Ant-verpnu v Belgiji olimpijske igre. Zastopani bodo vsi narodi s svojimi najboljšimi telovadci, veslači, plavalci, rokoborci itd. Amezi-kanci se z vsemi s lami priprav, ljajo, da bodo odnesli prvenstvo. ALI JE PEARY RAZKRIL SEVERNI TEČAJ? Istotako delajo Francozi, Angle, ži, Belgijci, Italjani itd. Slika nam kaže šest ameriških deklet_pla- vačlc. Najmlajša med njimi je stara štirinajst, a plava kot riba. Slika v krogu nam kale Pat McDo. nalda, metalca uteži. Kapitan Amundsen hoče s posebno ckspedicijo izvedeti, če je Peary res razkril severni tečaj. Čeho-Slovaki nočejo pod nobenim Mož ženske, katero so našli v kov. pogojem dovoliti, da bi se skozi čegu v New Yorku, se nahaja ba- nj ih ozemlje prevažalo čete. Varšava, Poljska, 29. julija. — Poljaki se umikajo še nadalje na celi fronti, soglasno z najnovejšimi poročili, ki so dospela semkaj glede operacij na fronti. Poročila i; boljševiških virov pa izjavljajo, »ia nameravajo boljševiki zasesti Suvulki, ki leži petdeset milj seve-ro-zapadno oti Orodna ter Bjelo-slok, 120 milj severno od Varšave, predno bodo pričeli z mirovnimi pogajanji, ki se bodo pričela v petek. Boljševiki se nahajajo se- je v Saltillo, Mehika. Kot poročajo bo Wayne County razpisal nagrado $3000. do $5000. za aretacijo morilca Katarine Jackson, ki je bila znana tudi kot gospa Eugene Leroy. Dose-daj še niso dol<$ri!i natančnega zneska. ("eprav je izprva izgledalo, da bo dejanski morilec kmalu prišel v roke pravici, je sedaj jasno, da se sledovi vedno bolj izgubljajo. Trdi se, da so našli Eugena Le- rov, alias Ferdanez in "Wood, ka- , : . ii-i ... . jterega išče policija cele dežele, v d.j v r.Ki.lj. o vzbudila v izobraženih krogih veliko pozornost že r.iditega, ker upa Norvežan pri tej priliki ugotoviti, če je znani ameriški admiral Peary v resnici razkril severni tečaj. NOČE SE POKORITI BOUŠEVIKOM Nemški poročevalec pravi, da ob-staja spor med boljševiškimi ar-madnimi uradniki ter vlado. ZDRUZENE DRŽAVE IN JAPONSKE ASPIRACIJE Združene države bodo s paznim o-česom zasledovale japonska giba. nja v Sibiriji BOUŠEVIŠKA NEVARNOST V NEMČIJI NEKI POTNIK, KI SE JE VRNIL IZ NEMČIJE, PKAVI, DA 80 NEMŠKI DELAVCI MNENJA, DA NE MORE PRITI SLABŠE TU DI ČE BI PRI&LI BOLJŠEVIKI. — RESOLUCIJ SO NAPSROTO-VALI SAMO SOCIJALISTI. Berlin, Nemčija. 29. julija. — V svojem poročilu iz Markgrabo-vp. pravi Jožef Roth, vojni poročevalec nekega berlinskega ii>ta, naslednje: — Soglasno s poročili, ki so dospela senika j. ni ruska armada voljna pokoriti se poveljem vlade v Moskvi, ki je odredila, da mora ostati armada pasivna in da ne sme nadaljevati svoje ofenzive. jOčividno je, da obstaja med vlado in armado razkol in nesoglasje, kajti armadi poveljujejo številni prejšnji caristični častniki. Poročila izjavljajo, da ni bilo še sklenjeno premirje in da se še vedno više boji krog G rodna. London, Anglija, 29. julija. — Times pravi, da je izdalo pet članov delavske delegacije, ki je obiskala sov/"tsko Rusijo, poziv na strokovne unije, v katerem se glasi, da morajo te unije sprejeti direktno akcijo kot edino sredstvo, ki je delavcem še na razpolago in da ne smejo dopustiti, da bi se zadušilo sovjetski režim kot hočejo tc razni Churchilli, Curzoni, Go-lovini in Pilsudskiji. DENARNE POSUJATVE V ISTRO. NA 00RISK0 IH NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja tve italjans^ih lir po sledečih eenah: 00 lir 100 lir 900 lit 000 lir 1.000 lir $ 3.70 % 6.60 ¥19.50 $31.25 $02.50 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam nI mo goče podati natančne cene vna prej. Ki računamo po eeni istega'dne ko nam poslani denar dospe v roke. J« podati najbolj po Order, alf Vri! k flakier, MR.! S parnikom White Star Line, "Olympic", se je vrnil pred par dnevi iz Evrope Mr Lee Kediek, ki je odredil predavanja po Združenih državah. Zelo zanimivo je pometlo z vsemi smetmi, brez vsakega obzira na prizadete. Po njegovem mnenju bo vprašanje Lige narodov zmagalo v kampanji. Rekel je konečno, da ni Cox ravno moker kandidat in da ni njegovo stališče napram prohibiciji vzbudilo nikakega ogorčenja. DOBRA LETINA V MIHHEgOTI Fairmont, Minn., 29. julija. — Okrajni komisar Musser je rekel danes, da bodo v tukajšnji okolici pridelali farmarji po 45 bofc-Ijev pšenice na aker. Jako dobro se bo obnesel tudi ovea. ZAVEZNIKI SE NOČEJO IZPA-METOVATI. Pariz, Francija, 29. julija. — Bivši ruski ministrski predsednik Aleksander Kerenski je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu : — Zavezniki sedaj žanjejo, kar so sejali. Prijateljem demokrati- čne Rusije je sedaj čisto vseeno, če sprejmejo boljševiki ponudbo londonske konference ali ne. — Zavezniki so padli iz ene zmote v drugo, pa kljub temu šo sedaj mislijo, da je njihovo delovanje pravilno. S tem da so zanesli svojo vojno na ruska tla, so dali boljševikom izbomo orožje- Premisliti dobro, komo loosto vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listki. i ■ j Sedaj živimo ▼ času negotovosti in zlorabe, vsak aknia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakot-cu bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane sa* preko starim izkuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malutf neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn. be, je veliko vprašanja. Naše denarne poiUjatva se zadnji Sac po novi zvezi in na novi nažin primerno sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zane* (jivo izplačujejo. VSeraj smo računali za pošfljatve jugoslovanskih kron po si«« iečih eenah: 300 kron......$ 4.95 1000 kron......$ 16.00 400 kron......$ 6.60 6000 kron......$ 80.00 1 500 kron------- $ 8.25 10000 kron...... $158.00 " 1 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja as večkrat nepriča« kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna-prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar-dotpS v roke. jo ptosJati najbolj po Donsstlo Mooej Order, aH p* V K ■ i - Frank Sakser, BL, ffew York, N. lsiJuin*' "GLAS NAHODA" % IILOVINIAN DAILY! Owm4 Mtf Published by * _ ' r BLOVKHIO PUBU SHIN O COMPAHT „ (I corporation) FRANK IAKIIR, >»T—«0»nt LOU I« BCNEDIK. Tmnmr of thm Corporation and AMnim of Abowo Offleloro: m Cortlondt tttroot, Borouo* of Manhattan, Now York City. N. V. 4J In prunlkov. Ca 00*0 lato volja Hat In Canotfo Mm pmt lota €m tout tot« ' la Now York za celo loto Mil xa pol Iota H.tO Za Inozomatvo za colo Iota za pol lota 97.90 (7JD0 M-BO O L A 8 NARODA CVolca *f t ho Poo ola) Cay oxceot Sunday« and Holiday« Subscription yearly |tJO Adwortiaoment «n igrMmint Doplal broa podplat In ooobnoatl ao 110 prtoWuJeJo. Denar naj ae blagoToH pottljatl H Momf Or dir. Prt apremenab« kra)a Mro^Dlko* prosimo, da mo nam tudi preji- nje btvaliiO naznani, da hitreje najdemo naslovnika. OLAI NARODA m Cortlondt Stroct. Borouoh of Manhattan. Now York. N. Telephone: Cortlandt 287» V. "Bogatite se, sinci moji!" je bil neko? izrekel stari Pasi«*. Izrekel jih je bil kot ruto iti ti damo kredit, ker je svoj svojemu nabližji. it kaže, pa Paši-"* tudi kot Jugoslovan trdovratno vstraja na nr T« b iti Kot 11 arbskem stališču. (V r-lovek malo da;je brska, pride do prepričanja da je lepa peri o enakopravnem t »~o imenskem edinem narodu le prazna fraza. Včeraj smo obiskali v New Yorku jugoslovanske prostovoljce /um* rimo t»-m ljudem, ker v strelnem jarku iiiso bili ue*ežni bog-k.ike i/obrazi^*, kljub tenui je pr. značilna pripomba, ki nam jo zabrusil eden meti njimi v liee: Pošto ste doilif Vi ste Jugoslaveni, vi ni jeste Srbi! Resnično je to in znaeiitio povrh tega. !>a uživajo Srlii protekeijo, se pa najboljše vidi, če ima človek j opravka s kakim jugoslovanskim uraden. Ve«'-1 noma \ >a poslaništva in vsi konzulati iniifjo same srbske idnike. Posi©\arije se vrši izključno le v srbščini, daslravno je bilo domovini na najvišjem mestu rečeno, podpirano in potrjeno, da dobil Slovenec na ^terensko vprašanje slovenski odgovor. Za jugoslovanska konzulat, za poslaništvo ter za jugoslovanski ormativni urad v »Vashingtonu pa menda to ne velja. In »f nekaj smo slisali. cesar skoraj ne moremo vrjeTl. ?")a nam- ne dobi pri konzulatih in poslaništvih službe Jugoslovan, ki ni pravoslavne vere. * i Ce je to resnica, je dosežen vištk fanatizma. « .. - , "svobode" ni nic manj tlačen kot nas. Pač pa zahtevano, ca jug. vlada stopi iz rezerve in da se odločno zavzame za bedne nase brate onostran demarkacij&ke črte, ki imajo vsaj pravico do varnega življenja. Dosedanje prepuščanje našega ljudstva usodi je zelo nevaren način reševanja jadranskega vprašanja. Samo z mirno odločnostjo, ki jo-£ahtevaico od jug. vlade, se bomo izognili nepotrebnemu razburjenju našega ljudstva in večnim sporom, ki bi utegnili postati usodepolni za ves svet. Skrajen čas je in prelita kri resen opomin.... Slovenske novice. Cleveland, Ohio. Irol Mag era iz 993 vzhodna 63. ce-Poročno dovoljenje je dobil ro- sta. Padel je iz rok njegove strež-jak Ijouis Šimenc in Mary Šte»bir. nice, ki ga je nesla po stopnicah. Iz Jugoslavije se je vrnil dobro j Mr> Andrej Kraiševec iz Collin-1 »oznani iSlovenee rodoljub Frank vvooda poroča: Ker se je »poročalo, Laurie, ki je bil edeu izmed prvih,da odideva z ženo v staro domo-prostovoljeev, ki so odpotovali vino, naznanjam, da mi je zaen-15. julija 1917 iz Amerike na srb- krat nemogoče radi bolezni moje sko bojišče. Mr. Laurie je bil pri žene, ki se je močno prestrašila vojakih za polno dobo, dokler sej 11. julija ob 30. zvečer, ko so sto-ni izvršila demobilizaeija, kar se pili v mojo hišo brez vsakega do-je zgodilo meseca maja letos. Po voljenja pijani rojaki, katere na-prestani vojaški službi se je vrnil m era v am v kratkem izročiti v ro-v krog svojih dragih v Cleveland ke pravice. in tu misli sedaj stalno ostati. | 8Vojega "podengarja" je Gospodična Anica Žužek iz Go- delala Marv Sverin na zapadni rejijih Ketij pri Velikih Lrf*ščah -2 eesti rejznŽ€>k toda s(*]nik jo je prinesla iz domovine več pi-j je vseeno kaznoval s $100 globe, sem in želi, da jih pridejo iskat{"podengarja*' pa, ki je pil izde-sledeči: Marija Kanšek, Ana Te-( lek lepe Mary je dubii saino ^q kavčič. Mat. Klun, Frank Hudo- jiaznj vernik. Frank Škulj, Tone Škra-! v .. .. , .. . „ .. . . Najtežjo kazen radi kršenja bee, Eva Ponikvar 111 Anton Mr-' 1 var. Miss "Annie žužek biva pri r svojeui bratu A. Žužeku, Holmes Ave.. Ooliiiiwood. 15508 Najtežjo kazen radi . prohibicije je dobil Jos. Zverina. 5207 Clark Ave., kar se tiče policijske sodnije. Sodnik Beebe ga je obsodil 11a $200 globe, ker je Izkušnja uči. m p 'ovelje te ur» je, zopet vrniti narodu pravice ter mu vrniti 1 je. Mi se hočemo vrniti na mirovno podlago, ker je to ame-llaga. mi besedami t>e je governer Coolidge iz Mass. dotaknil v p reje m ne m govora točke katere bi državljani ne smeli pre- ja v oje zreti. Vsled vojnega -.t^iija so bile narodu omejene pravice. Predsedniku j«- bila dana oblast kakoršne ni imel Se noben predsednik te republike. In kakor kažejo »namenja, ne bo imel take oblasti noben pred-hednik več. Podeljena mu je pa bila ta oblast samo vsledtega, da se doseže j ^otov cilj kot sredstvo, da družene države hitro stopijo v vojno in «;.t hitro zmagajo. Daije naj bi ne šle re oblasti. Ne smele bi služiti za bičanj koj |»o k«»n«-ii sovražnosti narodu vrnjene pravice. To se pa ni zgodili*. Mi smo si' prostovoljno podvrgli avtokraciji za čas vojne Oni, ki si žele te uv tokratične moči, dobe vedno pretevezo, da jo obdrže. O tem se ameiiški narod že veckrat_ dodobra prepričal. Nekateri vladni uradnik! mislijo, da je vojna še vedno v teku. Naša vlada ni bila /ato vstanovljena, da se oborožuje za vojno, j-ač pa da ostane v miru. Zii blugobit dežele je potreben takojšen po\ ratek mirovne baze. Narod s«- mora vrniti ua mirovno bazo ter zadobiti ustavno upravo. Zadobiti mora nnruj svoje pravice, katere bo v bodočnosti veliko bolj cenil kot jih je v preteklosti. Ce ga ta izkušnja in bo izučila ga nič ne bo. Frank Sraje. star 16 let. iz ^4608 , .. , _____, , J , ze drugič bil pred sodnikom radi vzlmdna 80. cesta v Newburghu, . . » . „ . . „ , .. ' . , prodaje zganja. Tepec je nekemu je bil v nedeljo 2.». julija na pik- .. . j » - • 1 J,, ,,.». . , 1 , policistu prodal žganje, nakar ga niku. \ bližini tece voda, kamor - . . . . . - 13 di'fcMirill. so se sli fantje kopat. Frank je . zašel v vodni vrtine; pomagati si' X West Parku imajo ponoei od- ni mogel, prijatelji niso mogli P^ o sodni jo da takoj kaznujejo rešiti - in vrtine*- je požrl mla- ^ ^l* d°[HJ0 pri krS1,t.Vl Pr°" dega fanta pred oemi prijateljev. hlbiC1Je- Y 24. julija po- Truplo so pozneje potegnili iz vo- ^ pripeljali dva, A. J Kode ter prepeljali v mrtvašnico. usa ,in N" °nica- ta" Frank Zadar, devet let star, je koJ kaznovana, vsak po $o00. v St. Marks bolnišnici. Povozil ga PolicLs-t Lawrence je opazil ne-je avtomobil, ki mu je prizadjal kega prodajalca, ki je vozil po večje notranje poškodbe, zlomil eesti krompir in ga prodajal. Ne-eno nogo in zadal precejšnje po- ke posebne muhe so prijele poli-škodbe na glavo. Policija je are-'cista, da je šel krompir raz metati ral a K. A. Bursalino iz 5301^ Em- vat. In glej ga spaka! Na dnu so-pire ceste, ker pravijo, da je on da. ki je bil napolnjen s krompir-povozil prezomenjenega. F*. Zadar jem, je dobil deset galon žganja, stanuje na 19010 Chikasaw cesti. Zaplenil je nato žganje krompir, Od poškodb je umrl otrok Ka- voz in konja. Znižanje železniških cen v Nemčiji 0 vprašanju V seji poslanske zbornice je podal ministrski predsednik Tusar sc je, kakor so švicarski listi na-,vladno izjavo o tešinskem vpraša-povedovali že pre dnekaj časom, 11 ju. Češka javnost smatra tešin-111 zatiranje ljudstva. Vsakdo je pričakoval, da bodo ta- dejansko izvršilo. Znižanje cen se sko ozemlje za upravni del češke- je izvedlo po skupnih posvet ova- 'ga ozemlja. Lojalni napram zavezuj ill intereusentov z državnim go-'nikom in prepričani o prijatelj-spodarskim uradom. Povprečno skem mišljenju tešinskega prebi-znaša znižanje 500 M za tono. —Jvalstva se podvržemo predlagane-Stvar je zanimiva, ke rse je k on- mu razsodišču, je konstatiral pred ceni aprila letošnjega leta dvigni- sednik Tusar. Minister za zunanje lo cene za 1000 M pri toni. Držav- stvari gospod dr. Beneš bo upo-ni gospodarski urad v Nemčiji | rabil svoje pariško potovanje v sam je pokrenil vprašanje seda-^svrho informiranja merodajnih ci-njega znižanja. Utemeljeval je po-^niteljev. Z namenom, vzdržati doti ebo znižanja z dejstvom, da so govore, hoče češko slovaška vlada padle cene za staro železo in da je j vztrajati na stališču, da se mora nemškim tovarnam mogoče kupo-,vsaka izprememba kontrolirati in vati surovine cenejše, odkar so revidirati po avtoriteti ljudskega * i i Kri Y Prvačini so karabinerji napadli cerkveno procesijo in prelila se je kri naših nesrečnih bratov ki že dve leti z občudovanja vrednim sa možat a je vanjam prenašajo vse grozote in muke tujega nasiT-stva. Kakor sirom celega jugoslovanskega sveta, proslavil se je tudi \ zasedenem ozemlju praznik sv. Cirila in Metoda na svečani način. Tudi v najčmejših dneh bivše Avstrije se ni našlo javnega organa, ki bi smatral nedolžne procesijo pobožnega ljudstva v čast blago-vestnikom našega naroda za izzivanje — le v "svobodoljubni" in "kulturni" Italiji, ki obstaja, zdi se, samo le vsled gorečnosti svojih nahujskanih biričev, mo«rla je tradicljoualna narodna svečanost, mirna in dostojna, razburiti rahločutne karabinerje. Ves svet se čudi, s kako lahkomišljenostjo se v domovini dvatisočletne kulture preliva človeška kri. Danes se temu ne moremo več čuditi, če pomislimo, da je usoda našega ljudslva prepuščena samovolji arditov in karabiner-jev, ki smejo po svoji slepi pameti streljati na nedolžne ljudi, ko proslavljajo dan svojih blagovestnikov, kakor so to delali skozi stoletja. Država, ki je internirala na tisoče nedolžnih ljudi, ki je zakrivila smrt tisočih in tisočih junaških srbskih bratov na tragičnem prehodu skozi Albanijo, ki je na Asinari in drugod obsodila na grozno, počasno' izumiranje cole tabore naših ujetnikov, samo za to, ker so Jugoalovani in so se hoteli boriti na strani svojih bratov na solunski fronti — si upa nastopati, v ornatu veleduhovna kulture in napredka in izreči nad našo domovino svoj anaiema bal kaznima! V interesu mira med narodi smo bili pripravljeni na žrtve; odgovarjali smo na besno blatenje našega narodna imena in naše narodne časti a besedami ljubezni in prošnjami, naj ne sejejo nov razdor in nove vojne — odgovor na to je bilo novo spletkarjenje s pomočjo habsburških agentov in streljanje na neoboroženo procesijo. Vprašamo jug. vlado, ali bo še vedno gledala križem rok na teptanje ljudskih pravic v zasedenem ozemlju, ali bo še dalje dovoljevala, da a« jug. inteligenca deportira, in jug. narod ubijat Ne zahtevamo »čer vojne in novega krvoprelitja, ker nimamo iskrenejae želje kot prijateljski sponama s italjanskim narodom, ki v zemlji ptdle znatno eene tujih valut. — Vrednost marke se je hitro dvignila od 5.50 švie. franka na 15 do 17 fres. Tujo rudo je moč nemškim podjetjem po izboljšanju valute cenejše nabavljati. Napravili stroški se zategadelj občutno zmanjšajo. Nemški gospodarski urad je seveda najprej natank« proučil kalkulacijo produkcijskih stroškov pri podjetjih. Tovarne so ugovarjale, da bi bilo upravičeno že sedaj znižati cene. Ali gospo darski urad v Nemčiji je imel svojo glavo. Kakor se v Nemčiji že dela take stvari s pametjo in vpo-Števajoč državne in splošne interese, državni gospodarski urad ni odnehal navzlic podjetniškim ugo vorom. Podjetja trde, da se jim gc-di krivica. Odporu podjetnikov je prišla v dobro okolnost, da se je vrednost marke zopet znižala za kake tri enote. Zanimivo je, da je konsum železa le majhen. Kupci so previdni, ker vidijo, da se pripravlja preobrat cen. Vrhunec cen je dosežen. Blazne cene se morajo zlomiti. Na trg prihaja v Nem čiji, kakor v dragi stroki, tudi v železarni zelo veliko zadrževanega zr-stopstva. Minister za zunanje stvari dr. Beneš bo po svojem po-vratku poročal, kaj se je odločilo glede tešinskega vprašanja v Parizu in kakšne namene goji glede te zadeve poljska vlada. Poslanec dr. Kramar je obžaloval v svojem govoru, da se ni sestavila vlad na koalicija, iz vseh češko-slova-ških strank ter je razpravljal o razmerju med Nemci in Cehi, pri čemer je povdarjal, da bo čeho-siovaška država v svoji notranjosti napram vsakomur pravična, na zunaj pa bo samo češko-slovaška država. pešala, odkar se je izboljšala marka, Eksportna premija, ki leži v razliki med dobro in slabo valuto, se je znatno zmanjšala. V" poučenih krogih trdijo, da se ne izplača eksportna kupčija pri sedanjih cenah niti na Holandsko, niti v Švico. Ker se je izboljšal kurz francoskega franka, se pričenja np vrtanjih trgih občutevati tudi že draga konkurenca, zlasti ona belgijskih podjetij. Belgijska že h zna industrija si je namreč pre ■ Peter Zgaga i * - ' -f' Republikanci, ki so zboroVali v Seratogi, so izjavljali z veliko žalostjo, da je postal kraj tako suh, da bo treba njegovo ime izpreme-niti v Saharatoga. Ženska se podari moškemu, a možki si izposodi žensko. * * • Edina trajna posest, katero imamo, so oči vidno naši sovražniki. • . • Zvezna rezervna banka v Cleve-Ir.du išče sedaj najbolj poštenega človeka na svetu. Našel je namreč $20,000 v državnih obveznicah, jih izročil blagajničarju v banki ter izginil, ne da bi čakal na zahvalo. * o • Na Philipp, "W. Va., sanja peč-lar. .Sanja in sanja in sline se mu cede. Cette se mu po thomaških peč larieah. Kislo grozdje, kislo vino, kot Rozinov Jakob, če ne deneš dovolj cukra vanj. * • * V Ljubljani je bil Aleksander. Kešitelj Jugoslavije. Če bi sodili po ljubljanskem časopisju, rešitelj najmanj celega sveta. Štirinajst dni ni objavil urednik Glas Naroda nobenih staro-krajskih novic. Ni mogel, ker ni bilo v starokrajskih časopisih tekom štirinajstih dni ničesar drugega kot Aleksander gori, Aleksander doli. Aleksander sem, Alek sander tam. ' * * Slavnostni sprevod se je pomikal po kraljeviča Aleksandra ulici (prej Šelenburgovi ulici), pogia vitna stvar je bila, pa na Kralja Petra Trgu (prej cesarja Franca Jožefa Trgu.) * s • Na stotisoče in stotisoče kron je morala žrtvovati Slovenija, da se regenta dostojno sprejme. Odkod ta denar, zakaj ta denar.' * O • Lepo je, da se počasti junaka, ki se je boiyl v strelnih jarkih za osvobojenje svoje domovine. In če je ta junak kraljevič, je bila borba njegova sveta dolžnost. * o * Ce je kaj prida hodil kraljevič po strelnih jarkih pri Solunu, je morda opazil par sto ljudi, katere je .prosta volja, ne pa sila prignala iz Amerike, da so stopili prostovoljno v jugoslovansko armado. * * * V Ameriki so imeli najmanj po pet ali šest dolarjev na dan, lep dom ter vsak dan trikrat jesti in piti. # • # Ker jim je pa bil blagobit domovine nad vse, so pustili vse to ter šli stradat, uši past in svoje življenje vagat v strelne jarke. V prve jarke, v "najnevarnejše. * . * 29. oktobra let$ 1918 je bila Jugoslavija osvobojena. * O • Šele sedaj, skoraj po dveh letih, sc vračajo ti prostovoljci, edini nseebičnr člani jugoslovanske armade v Ameriko. Večinoma vsi brez srajc, v capah in pošvedranih škerpetih. L'palih lic, z boleznijo, bodisi v pljučah, bodisi v kosteh. * o * Ko so bivši avstrijski podrep-niki, oportunisti in švige-švage sedeli z Aleksandrom pri bogato obloženih mizah po Ljubljani in Zagrebu, se je ta uboga para vozila v Ameriko v slabših luknjah kot se vozijo Kitajci iz San Francisca v domovino. * * # Stopi k prvemu in ga vprašaj, čc bi se še šel borit za svobodo. Vprašaj ga, kakšno sodbo ima o kraljevem veličanstvu in visočan-stvu. Vorašaj ga in Boga zahvali, če ti bo dal samo klofuto. cej naglo opomogla. Domače ka-ia skritega blaga po zmerni ceni. k or eksportne kupčije v železu Tudi podjetja, ki podelujejo železo, rada odrivajo svoje zaloge. Računajo s tem, da si bo moč eenej-ie blago nakupiti. Eksportna kap-čija pa je ▼ Nemčiji za želez« o- zidržujejo tudi obstoječa splošna negotovost glede cen na svetov nem trgu. Sigurne kalkulacije o-nemogočajo konečno v veliki meri neurejen valutni trg. ittgoBlmmttsktt Ustanovljena 1. 1898 IV ICatnL Irhturfa Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. RMMdBlk: MTOib[. ROVANBJMK, 8KBGOB 7. POMNTA, Box 261, Conemaagti, Pa. Diamond, Waab. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box lOt, Flu Areno«, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLBB, Wtj. im Blagajnik: G BO. L BttOZICH, Minnesota. Blagajni* neizplačan in ro rtu In: LOUIS OOSTELLO. Salida, Colo. Trtwml Zdravnik. Dr. JOS. T. GRAHEK, 843 B. OUt N. 8-, Plttaburgti, Pa. LEONARD SLABODtriK, Ely, Minnesota. JOHN BUPNIK, B. B. Bos H Pa. JOHN PLAUTZ Jr- 4B2-7th AtL Obi lame t, lfldL JOHN MOVERN, pozdravi občinstvo v imenu Victor godbe v slovenskem jeziku, 7) Mr. Frank Justin iz loraina govori v imenu Ix>rainčan0r-8 THE STAR SPANGLED BANNER — Himna — Samuel Arnold — Mladeniška Godba (POL TRE ODMORA.) A NIGHT IN JUNE — Serenade — K. L. King — Victor Godbr. 101 ALDA — Overture — W. Dwight MrCsughey — Virtor Godba 11> MAGNOLIA SERENADE ^ Serenade — J. Mi»sud — SL B. Godba 121 NEW HARTFORD — Koračnica — Francis Myers — SI. p. Godba 13) Mr. Rozman govori o pomenu Mladeni&ke Godbe. 14 y Tajnik Ml. Godbe. Mr. F. Poje govori o pomenu današnjega konreria, 15) THE RED. WHITE AND BLUE — Narodna — Mladeniška Godba (POL URE ODMORA.) 17) LAND OF DREAMS — Cornet Duet — Gustave Schumann in Victor Godba 181 THE BRIDAL ROSE — Overture — C. lavalle — Victor Godba 1!» NATIONAL EMBLEM — Koračnica -- E. E. Bagiey — Victor Godba in 8U BARB GODBA 20) WASHINGTON POST — Koračnica — Fr. fcmeeb — Victor In SL __- Barberton Godba 21 • THE FEDERAL — Koračnica — John P. Sousa — Victor Godba 22) THE ROSARY — Serenade — EtLeibert Nevin — SL Barb. Godba 23> MAGNETA — Overture — William Huff — SI. Barberton Godba in Victor 24) RUSTLING LEAVES — Overture — Mladctiiiba 25) GOVOR Mr. Ma UJčič. 20» HEJ SLOVANI Victor 27) Rami govorniki. 28> STAR SPANGLED BANNER - Mladeniška. Victor ia SL Barber- Zakljafefc Nadalje slede dirke, licitacije in " 'i.:*....... '.-A:-.. • •• . . - ^ ...... '30.'JUL. 1920 Visoka življenski sfrosla« 1 W SaJ jih povvoča tn kako bi m jih dalo znižati. Piše dr. Josip GoriČar, 82 Cortlandt fit. S. Poglavje. OBLEKA IN OBUTEV. Ce j« odaotnoat slovanskega žita in drugih živil na svetovnem trjru tako uplivala na een«* živil v Ameriki, kako je bilo pa z našo obleko in obutvijo? Tukajšnje visok;* eene za platno, volno in revije je treba pripi-Hivati istim vzrokom. To je posebno jrieile platna resniea. Platno, katerepa nosijo Evropejci, Amerikanei, Kanadei. Avstralci itd., je v veliki množini iz-deUuo i* lanu, katerega je produeiral slovanski farmer. Leta 1913 so prixlujali na belfaškem trjru ir-ki lan po L ">4 tono. M area. Seta »e je prodajal kontinentalni lan po 1*1,300 tona. '/.hkaj" Zato, ker je prišel na evropski trp od vsepa lanu, le lati iz i 'eho-dovaške Wtike .lupo»Javije (Vključno Boiparske) in Poljske. T»tra lanu pa iti bilo dovolj, da bi napolnil vrzel, ki je nastala vsled lege, ker Rusija ni bila zastopana na svetovnem trgu. Pred vojno je slovanski vzhod produeiral več kot 85 odstotkov > ^e pa svetovnega lanu. Slovanska Rusija je vsako leto eksportirala m $4 1,000.000 lanu v Belgijo, Veliko Britanijo. Nemčijo in Francijo. Med temi lun proizvajajoči m i deželami je bila slovanska Rusija m Veliko Britanijo in Francijo, tretja v vrsti. slovanidte države -o zavzemale prvo mesto na svetu, kar se tiče števila ovac. Iz naulednjepa je razvidno, da so imele: Avstralija Hf>,l miljon ovac; Argentina 83,5 miljonov ovac; Slovanska Kusija 78.7 railjonov ovac; Ztlruieite države miijona ovac. K temu je jwt št- ?r«>ha prišteti proizvajalce \ olne v Veliki Jugoslaviji, ( ehoslovaški iu Poljaki, ki so danes na vazpolago. Toda ta rntioiina sama ne moie zadostiti vsem zahtevam, ker je rzprt slovanski vzhod s trgov z j padne Evrope. Odsotnost slovanske volne na svetovnem trgu pev«n-ča visoke cene v predilnicah. To je vsakemu »«sno na prvi pogled. Ker ne prihaja ničesar iz slovenske Rusije, je tudi vzrok, da lo cene čevljem in usnjenim predmetom v Ameriki tako narasle. Hovanski Vzhod je m.jvečji preskrbo valeč sveta s telečjimi kožami. Ker ta najbolj potrebna surovina faktično pnije v ruskih skla-diščih, je ameriška industrija v velikem pomanjkanju. Temu se ne bo toliko easa odpori oplo, dokler ne bo Rusija odprta ostalemu Kje je bolje - v Avstriji ali Jugoslaviji? Avstr milodare < prihajajo Ostanek ti atrija, je 1 niti micen tout, kater Pr ja je •* mora pomilovalno nasmehniti, če količkaj pozna razme-jati »"-rvivi k^lavcr z mlado, življenja polno državo, pre ! dopustne meje. bi K um« na ne ;.terih ugodnosti te republike Avstrije, ki va- podjetje, morala prenehati z delom v edino preostalem plavžu, ker manjka koksa. "Ker je prenehalo izdelovanje surovega železa, so v obnpnem p.o-Iozaju vse one železne tovarne, ki so navezane na surovo železo. aV-strijanci se širokoustijo tndi s svojo produkcijo sladkorja. Resnica pa je, da ljudje celo zimo niso imeli sladkorja. Dejstvo je, da že mesece tožijo Avstrijanci Čehe pri ententi, češ, da jim nočejo dati najpotrebnejšega sladkorja. Tndi če bi njih eukrarne zadostovale, jim manjka sladkorne pese in pa premoga, saj je znana stvar, da so v Zadregi za premog lansko leto opustošili najlepše svoje nasade in gozdove v bližini velikih mest. Avstrijci tudi hvalijo svoje gospodarstvo. Nfutajljiva resnica pa je, da je danes njihov denar izgubil že skoro vsako vrednost. Za 100 avstrijskih kron se dobi komaj še 35 jugoslovanskih. Avstrijci sami vedo, da pre vrednost njihovega denarja v nič. Kdor le more, kupuje v Avstriji jup. denar, o katerem so prepričani, da b« se mopočno pridobil na vrednosti. Ljudje, ki imajo vpopled v gospodarske prilike in finance na Avstrijskem, vedo, kako žalostna in obupna prihodnjost jlii čaka. Avstrijci, ki prihajo k nam. ne morejo prehvaliti naših življenjskih prilik in si samo žele, d* bi mogli živeti pri nas. Kakor podgane zapuščajo ladjo, ki je zapisana potopu. Nacijpnaluo uredništvo pa po Koroškem v svoji lačni zagrizenosti agitira z vso silo in z vsemi sredstvi proti Jugoslaviji. Prepričani smo, da brez uspeha pri vseh razumnih ljudeh. ■y Nov izbruh D'Annuflzijeve abnormalnosti Dolna Lendava v veliki nevarnosti? ca ki zaj }Hid svoje raztrgano krilo. Sodimo, da ho samo po it vsak zadostno ozdravljen, če bi se tnu tožilo naraj v Avstrijo. Avstrija ima nekako (» milijonov prebivalstva. Od teh je po zad-m ljudskem štetju ekropin 400.000 javnih nameščencev. Na 15
  • ne je, da morajo ti mnogoštevilni lu/.heiiei ltnieiti v itak o, tudi hopato državo. Komaj dobro leto je. r so pričeli na svoj. pospodarit, pa že imajo 16 milijard papirnata denarja. To je trikrat več kakor na primer juff. država, ki ima in pol k rut toliko prebivalcev. Državo Hi dolgov in obvez, starih in vili imajo pa /e v toliki meri, da gapajo. Mesto Dunaj ima po «lnjem proračunu eno miljardo deficita. Ta že itak prezadolžena /ava stoji sedaj prr.l dolžnostjo, da plača predvojne dolgove, ki plase na franke, funte in druge take tuje denarje, ki predstavljajo set- do tridesetkratuo predvojno vrednost. Varnosti Je v državi no malo. Njih vojaštvo se sove Volk*wehr'\ ki v resnici ni dm-po poročilih Avstrijaneev samih, kakor uniformirano nasilstvo. leirji so sužnji soMasifih svetov, ki terorizirajo prebivalsto. Dne junija je bilo citati v avstrijskih listih, da je državna zakladnici lauptmuenzamt i nujno prosila pomoči pred svojimi stražniki, ho seveda ** Volkswehrovei". Njihovo kmetijstvo in živinoreja je neznatno v primeri s prebivalstvom. Kar se pridela v lastnem kmetijstvu, more služiti le dva meseca za živež in hrano prebivalstvu. Vse drugo morajo uvažati s težavami in zaveltkamke cene. Samo krompirja potrebujejo letno 20 tisoč vagonov iz inozemstva Mesa imajo zelo malo. Prodaja se po vnebovpijočih cenah. Povprečen državljan ga pozna samo še po imenu. Za mesa imajo še marke, ki dajejo pravico do 150 gramov mesa *ao sebo na teden. Tudi moko imapo še na karte, pa še danes ne mo rejo deliti ljudem niti one minimalne množine, ki je določena po postavnih kartah. Za kruh in moko je tako trda, da je zelo razširjeno sleparstvo pri izdaji kart. Žnpan Muchitsch v Gradcu je 20. junija uradno razglasil, da jc izdanih pol miijona kar preko onega števila prebivalstva, ki ga je ugotovila ljudska štetev. To sleparstvo stane državo 700 milijonov kron na leto. Država namreč še vedno gospodari z moko in kruhom Povprečno stane državo moka 30.50 K za en kilogram. Vsled pritiska pa oddaja razpadajoča država moko po 3 K in po 10 K negleue na to, ali je kdo bogat ali je reven. Tako dr žavno gospodarstvo mora spraviti državo na boben. Tako gospodari samo obupen kridatar, H mu je vseeno, kako naraščajo dolgovi. Kmetijstvo sjlno drajro proizvaja. *'Neue Freie Presse" je izračunala, da je kmetovalstvo pasTvno. tudi če plača država rekvirirano žito po 10 K en kilogram Kmečki delavci in posli so namreč v svojih zahtevah tako dragi, da racionalno kmetijstvo ni več mogoče. Po Koroškem baliajo Avstrijci s svojimi fsbrikami. Iz njihovih listov pospodarske strok* je pa razvideti, da velika večina fabrlk stoji, ker ne more dohiti najpotrebnejših surovin in tudi ne premoga. Mnogo teh industrij je prešlo sploh v tuje roke, vrhutega so pa številne industrijalec stroke izven možnosti racionalnega dela, ker)misija smatrala poželjno". zvezo z indflsfrijami v Čehoslovaški. Največ se šopirijo s železno industrijo Prav &daj pa gre po vseh avstrijskih listih Pariz, 15." junija 1920. Pod gornjim naslovom v slovenskih listih objavljena vest, da za-more mejna komisija odtrgati poljubno kose od ene države in jih prideliti drupi ter da obstoji vsled tepa nevarnost za Dolnjo Lendavo, sloni 11 »i razlagi dotičnih določb, k t jo M.:džarl razširjajo, ki pr. gre nedvomno predaleč. t I. 29. madžarske mirovne pogodbe, katerega ima gornja vest brezdvomno v mislih, daje sicer res mejni komisiji polno moč (tout poitvoir) ne samo v slučajih, kjer se ima meja določiti šele na lieu mesta, temveč tudi v slučaju, da bi ena interesiranih držav zahtevala revizijo delov, določenih po upravnih mejah; no kakor dostavlja takoj rečeni članek, tudi v teh dveh slučajih ima komisija slediti čim bližje (suivre au plus pre) v pogodbi dani meji, vpošte-vaje kolikor le mogoče upravne meje in krajevne gospodarske interese (torej le gospodarske, ne tudi narodopisne!). Gre torej le za čisto neznatne spremembe, na pr. za priklopitev kakega studenca., kakega mostu, kake poti, kakega "kompleksa njih itd., ki jih je določena meja odtepala od naselja, kateremu so v plavnem služili. * Tako odstopanje od meje. določene v mirovni pogodbi, kakor je prikazuje možnim gornja vest, je torej nedopustno in to tem bolj. ker so v mirovni pogodbi natančno navedeni kraji, ki imajo ostati ni. zapadu oziroma na vzhodu državne meje. Meja ima iti vzhodno krajev Kebeleszentmarton, Zsit-kocz, Gonterhaza Ilidveg, Csente, Pineze in zapadno krajev Lendva-jakabfa, Bodehaza, Gaborjanhaza, Dedes, Lendva-Ujfalu. Med temi kraji se torej lahko giblje meja, ne more pa niti enega odtrgati in dodeliti drugi državi. Dolnja Lendava pa leži južno oziroma zapadno od naših vasi Hidveg, oziroma Csente in Pineze. Da konferenca z navedenim členom res ni mislila na znatne spremembe v pogodbi določenih meja, sledi jasno iz odgovora, ki ga je dala madžarski delegaciji na njene pripombe. V spremljevalnem pismu od 6. maja t, 1. pravi namreč. da bi morda na licu mesta izvršena preiskava res pokazala po-tdebo, da se na nekih krajih meja iz narodopisnih ali gospodarskih ozirov premakne. Taka preiskava pa bi neizmerno zavlekla zaželje-ni sklep miru; in dostavlja potem doslovno: "No, čim začnejo mejne komisije svoje delo in Se bodo smatrale, da mirovne določbe ustvarjajo na kakem kraju, kakor se je zgoraj reklo, krivico, ki jo je treba v splošnem interesu odstraniti, za m ore (pa ne mora!) ona o tem predložiti poročilo svetu Ligi narodov. V tem slučaju dovoljujejo zavezne in pridružene države, da zamore (zopet ne mora!) svet Lige narodov ,če to hleva ena prizadetih držav, ponuditi svoje posredovanje (s^s bans offices), da se prijateljskim potom (a 1' amiable) popravi prvet na črta, v istih razmerah, na onih mestih, kjer je to kaka mejna ko- le občine in morda tudi okraje in pokrajine (saj po razlagi lendavskega dopisnika bi tudi to bilo dopustno), potem se res ne bi razumelo, prvič, zakaj je bilo treba na konferenci se toliko mučiti za posamezne kraje (na pr. Radgono, Biaško jezero, Tešin itd.) in drugič, v čem bi za Madžare obstajala koncesija, kot kako treba po namenu konference smatrati gornjo določbo dopisa od 6. maja t. t., čista daje mejnim komisijam stokrat manjšo pravico, nego bi po dopisnikovi razlapi bila ona iz čl 29. mirovne pogodbe. Po čl. 29. nemreč bi imela komisija pravico take spore brezprizivno sama reševati, sedaj pa bi le smela staviti svetu Lige narodov predloge in svet bi imel le pravico, da ponudi svoje posredovanje za prijateljsko rešitev. Ako bi veljala dopisniko-v* razlapa, potem bi mi prav mirno lahko opustili ves boj za mejo proti Italiji in prepustili določitev te meje mejn ikomisiji. ako bi nam ista smela na pr. tudi proti volji Italije dodeliti ves vipavski ali voloski okraj. Kakor ni žalibop nikakepa upanja, da mi na ta način dobimo Vipavo ali Radpono, tako je tudi izključeno, da bi Madžari dobili Dolnjo Lendavo. Pa recimo za hip, da bi razlaga res bila dvomljiva. Ali je potem oportuno, da se nam neugodno razlago tako apodiktično zastopa javno v naših časopisih, kakor to dela1 dopisnik, ki že obirpava, da bi sploh mopli rešiti Lendavo ? Kako naj delegacija brani nam u-godno tezo, če se doma priznava in trdli, da je baš nasprotna prava T Ravno tako neprevidno in naravnost nezmiselno je, če se trdi. de v mejni komisiji prevladuje nam sovražni element, ko članovi mejnih komisij niso niti še imenovani. Ali se res misli, da se z žaljenjem pridobi komisijo na našo stran? D'Anunzio je izdal reškim lepi-jonarjem dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: Mi smo pripravljeni. Moramo biti pripravljeni vedno, vsako uro in v vsakem slučaju. Mi smo na Reki. ostanemo na Reki, branimo Reko. držimo Reko proti vsemu in proti vsem. ne samo tu proti ngotovlje-nemn "hrvatarstvu*' (eroataplia) ampak tudi proti neke vrste "hr-vatarstvu** v službenem kroju. Po devetih mesecih neprestanih naporov se pričenja nova doba. Danes kakor še nikoli, kdor ni z nami, je proti nam. Sobojevniki, va-šu usoda je danes usoda Reke. Ce je za Reko lahko meja na vzhodu, nc- more biti nikdar na zapadu. Tn mejo na vzhodu črtamo mi. Bodite pripravljeni. Čuječe, molčeče, neusmiljene, odločene za vse, vas hočem imeti: puške očiščene, bodala nabrušena, ročne granate. Poveljstvo na Reki ni ono v Valo-ni. Mi smo mojstri v presenečenju. M: smo najmočnejši. Ključ Kvar-nerja. kijuč Adrije je v naši pesti in nihče pa nam ne iztrpa. Nasprotnik, pa najsibo iz Rima, Pariza, Londona, iz Bele hiše ali kateregakoli balkanskega svinjaka, mora sprejeti naše pogoje. Naj zume, kdor mora razumeti. Ni več časa za čenče in laži. Železo nf govori. Če govori, je kratkobe-sedno. Kratko orožje ima samo eno besedo, raje od besede en kratek mahljaj. In ostalo je molk. Ostalo je volja : moja. Bistveno znanje. Žena : — Kaj vedo možki o ženskih oblekah ? Mož: — Ceno. Želim izvedeti za svojega brata JOŽEFA ZRIMŠEK, doma iz Velike Pristave pri Št. Petru na Krasu. Pred enim letom je bil v Peoria, 111., sedaj pa ne vem zanj. Povedati mu imam več važnega iz starega kraja. Zato prosim cenjene rojake, ako kateri ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Franku Zrimšek, 1144 Norwood Road, Cleveland, Ohio. (30-7—3-8) Električne* hišne potrebščine/ Veliko je danes domov, v katerih pralni stroj, električni likalnik in vacuum cleaner opravjjajo težko iz-črpovalno delo, dočim hladi prostor električ. pihalo. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, kjer vam bomo 7. veseljem pokazali te potrebščine. The New \ork Edison Company Ytur Service Genera! Offices: Irving Piaee and 15th Street District Offices where Electrical Appliances of all Winds are on displav \ to Norfolk St corntr Hester St Ear: both Sr bet Lexington " jrd A«f* 424 BrM(»jy near Canal S: I i East 12;th St near cth Ave 10 Irving Place corner i ;rh,Sr 362 East 149th St near Ceurtlandt Ave 1x4 West 4.2^ St bet B'wav 6th Ave 555 Tremont Ave corner Monterey Ave Rada bi izvedela, kje sta .MARTIN in FRANK Z A LOK AR doma iz Relecerkve na Dolenjskem. Prosim, ako kateri roja-J kov ve za njih bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se vnaprej zahval ju jeni. Ako j»a! sama citata ta ^iglas, naj mi pišeta, ali pa domov sestri Ani Turk. Moj naslov je: Mrs. An-i nie Hočevar ^rojena Turk t, Water St.T Roekwood, Pa. (30-31—7) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW YORK A. Želim izvedeti, kje se nahaja moj stric JOSIP LJUBIC, doma iz Volavlje pri Litiji. C*e kdo ve izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga javi. Slišala sem, da se nahaja nekje v Jolie-tu, 111., ali pa v Rockdale pri Jolietu. Ako sami berete ta o-glas. mi pa takoj se javite na naslov: Alarv Ljubich, I>ox 262, Aliquippa, Pa. (2!£-30—7) Oglasi naj se MARTIN BERVAR, doma iz Oemšemika nad Zagorjem ob Savi. Leta 1912. je bil nekje v Micliiganu. Imam mu več važnih revi za povedati rz. starega kraja od njegovega brata sina. Oglasi naj se saui. ali pa če kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani. — Bartol Bervar, 1064 East 66. St., Cleveland, Ohio., (30-7—2-8) Kje je moj mož JANEZ ZABU-KOVEC? Doma je rz Starega trga &t. 35 pri .Ložu. Leta 1916. je bil njegov naslov Northland. Minn., njegova sestra Uršula Zajcv je bila takrat istotain in sta imela Box 26. Pmsiiir, da mi kdo poroča pravi naslov, ali naj se pa sam oglasi njegovi ženi ali pa meni njegovi sestri: Ana Zabukovec, Ribnica. Slovenija. Jugoslavia. (30-31—7) NOORDAM LA SAVOIE PHILADELPHIA N. AMSTERDAM ARGENTINA NEW YORK LA TOURAINE RYNDAM LA LORRAINE ROCHAM8EAU ST. PAUL LAFAYETTE ROTTERDAM LA SAVOIE PHILADELPHIA FRANCE PRES. WILSON BELVEDERE 4 avgusta - 6 avgusta - 7 avg — 1« avg. — 12 avgusta 14 avg. — 14 avgusta 18 avg. — 20 avgusta 21 avgusta 21 avg. — 27 avgusta 28 avg. — 3 MPt. — 4 teot. — 8 sect. — 14 segt. — 21 sept. — - Boulogne - Havre Cherbourg Boulogne — Trst Cherbourg - Havre Boulogne — Havr* — Havre Cherbourg — Havre Bculoans Havre Cherbourg Havre Trst Trst Glede cen za vozne Ttstke in vsa wrugo pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK SAK8ER 82 Cortlandt St. New York Rad bi izvedel za mojega brata JOHNA K LUN, doma i/. Rci-j chenburga na Štajerskem. l*redj dvema letoma se j« nahajal v; Barhert<»nu. Ohio, kjer je imel' maj no. Cenjene rojake -prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi gu blagovoli poslati, ker seni tukaj prodal svoj doni in mislim odpotovati iz mesta Johnstown. Rad bi videl, da mi piše ali nie obišče, predno odidem. ker mu imam več važnih reči sporočiti. Gotovo tudi ne ve, da je Ana Xapotnik umrla pred dvema letonia. — Jacob Puntar, R. F. D. No. 7. Box 54. Johnstown, Pa. (29-30—7) French Line GAMPA6NIE 6EKHULE TRANSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE POZOR, JUGOSLOVANSKE! Podpisana se želiva seznaniti « kako Slovenko ali Hrvatico staro od 17 do 20 let. Na denar se ne ozirava, ampak na poštenost. Oba imava že precej prihranjenega denarja. Pišite in pošljite sliko na: Valentine Tnrk ali Hija Ko-sanovich, M. K., Box 125, Linden, Alabama. Kje sta moj brat JOHN PUCETJ m moj prijatelj JOHN KRA-ŠOVEC? Brat je bival 1. 1918. v Eaat Chieagi, Ind., s pri jate ljem sva bila pa skupaj 1. 1914. v Chieagi, 111., ko je šel v staro domovino. Od onega časa nič ne vem, kje se kateri nahaja. Zato prosim cenjene rojake, kateri kaj vedo o njiju, da mi nazna ni jo naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Pucelj, P. O. Box 224, Niagara, Wis. (30-7—2-8) Nuga-Tone GRADI MOČNE, TRAJNE ŽIVCE. BOGA. TO RDEČO KRI, KREPKE MOŽKE IN ŽENSKE. Vsak ud, vsaka delavnost telesa odvisi od možne živine sile za zdravo življenje in delovanje. Nuga-Tone je močan v fosfata!) za živce in v železu za kri. Sestavljen je iz osmerih. dragocenih, zdravj« povra£ujo£ih zdravit, katera so priporočali in predpisovali slavni zdravniki. Nuga-Tone pomiri in ojači žlvljenako silo ter ^e čudovito zdravilo za slabe, nervozne potrte molke in ženske. V Jetra in črevesje vrača novo Življenje, pomaga le-dicam, izžene strupene snovi, odpomore plinom in izpehavanju. štabi sapi in pokritemu jeziku. Da vam čudoviti tek. dobro prebavo, trpežne živce in zdravo oživljajoče spanje. Nuga-Tone prodajajo sedaj vsi dobri lekarnarji. Absolutna garancija za popolno zadovoljnost ali se vam pa vrne denar. Še danes si preskrbite steklenico. Tzrežite to ter nesite v vafio lekarno. DRUGGISTS: You can get Nuga-Tone from your jobber or direct from National Laboratory, 537 So. Dearborn St., Chicago. Absolutely guaranteed to give entire satisfaction or money refunded. Retail price 91. LEOPOLDINA ........ SAVOIE ......\ NIAGARA ............ LORRAINE .......... 5. avgusta 6. avgusta 17. avousta 20. avgusta Hitri parnikl a ktlrlml In dvema vijakoma. Posebni zaetopnlk jugoslovansko vlade bo pričakal potnike ob prihodu nailh par-nlkov v Havru ter jih točno odprem 11, kamor so namenjeni. Parni ki Francoske trta ao tranaporttrall tekom vojne na tfaoče čehoslovaiklti »©- lakov braz vaa neprtiika. Za ilfkarte In edne vpraiajte v DRUŽBINI PISARNI, 19 State S t, N. Y. C •II pa pri lokalnih agentih. VABILO 3 State Street New Tsrk LLOYD SABAUDO Prihodnje odplutje iz New Torka par-Jik na 2 vijaka S. S. "PESARO" t. septembra Izdajajo se direktni vozni listki do vaeh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. razreda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojak »m naznanjamo, da potuje po državi Wisconsin naš rojak lil princi drnfero "81ovenae" št. m SNPJ. v Littk Falls, V. T. t soboto dne 31. julija t dvorani društvo Sr. Jožefa Tem ptUm vUmfao vabimo One In Članice Mtnr Sv. Jaief* ii B3, dr. Marija Pamgaj kL 121, KSKJ, dr. Zdhrfc«! Storcnri U. 12L 8NTD. fca dr. Sr. Pasla H. 118 KSaJ. te na največje aelenp Ako bi res čl. 29. dajal mejnim komisijam pravico, da poljubno m Isto desno kar ct~ Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gr&vosa) in Trst. ARGENTINA......14. avgusta PRES. WILSON .. 14. septembra Potom llstkcv. Izdanih aa vaa kraje v Jugoslaviji In Srbiji BaskoAne ugodnosti prvega, dragega in tratj eg* razreda Potniki tretjega razroda dobivajo brezplačno vlite. PHELPS BROTHERS & 60. Paeeenoer Department 4 West Street Ne« M Doctor Moy — k! je pooblaščen pobirati iisroč nine se Olaa Naroda in isdsjati pravoveljevne potrdil«. Prosimo rojake, de mo gredo na roke in gu priporočamo. Za naklo is sasprsj seliva Jo napešoo zdravil naduho, boijaat, krajevno otrpnoBt, padavice ter ai fne. Jetrne, In too all pljotoe bolel mi. bolečine v ie lodeu, bolečine v prsih, vnete oči, noge, rake sil krti. otekljaje, kotne hikOTi, fapnftfeje. scree, briaat, aeoike in ienake bolezni, kri. brez operacije v najkrajšem toon po najnižji ceni. Poekciftajte ta te pre-pričajte. DOCTOR JIN FURY MOT 3«8 Grant Street Pttiaborrh. Pa. Uradna ure: ob delavnih, od t. dopoldne Ob nedeljah ln praznikih: od dopol-do C. zvečer, dna do 1. popoldne. KO JAKI, ITASOCAJTZ 88 HA OLAB NA&ODA", KAJV8ČJZ DU7KIKTOfti „ ••-*•"■■ f — ^ i* v V QLA5 NARODA, 30. JUL. 1920 \ Bat AINZH PITOV ALI f Koroške novice * Dre veseli slovenski poroki. I ko ponosni. Ponosno lahko dvig-Iz Komelna nad Pliberkora po- nemo glave ter s trdno in krepko roeajo: Zadnjega maja se je raz-'roko lahko posežemo v hoj. da bo legalo veselje iz Pistotnikove hiše Vnaprej naš slednji brat otet iz po celem hribu Komelna. Pa za-jtujega robstva, ker lahko smo likaj tudi ne! Mladi Pistotnik je .verjeti i, da se nas bo naš zarod ter navdušenim srcem poidrav-1 tWnnmMiMnWMWiiMmV 114 (Nadaljevanje.) — O ne, — je odvrnil Billot naivno, — a ker tožbe nič ne pomagajo, hi horem pomacati sam. — Kaj pomeni to? — To pomeni, Jai mam namen vrniti se na svojo pristavo, gospod Gilbert. — Že zopet? — Gospod Gilbert, tam je glas, ki me kliče. — Pazite se, Billot, ta glas vas pozivlje na begunstvo. — Jaz nisem vojtk, da bi bil begunec, gospod Gilbert, — je rekel Billot. * — Kar boste storil i, Billot, bo že veliko hnjže kot begunstvo vojaka. — Pojasnite mi to, doktor. — Vi ste p rial i v Pariz, da uničujete in ko se poslopje podira, hočete pobegniti? » ^ — Da ne uničim svojih prijateljev, da. — Ne, da bi ne bili uničeni sami. — Ej, — je rekel Billot, ali je prepovedano misliti sam nase? Vi veste, da nisem n-kak strahopetec, gospod doktor. — V tem slučaju baste ostali tukaj, gospod Billot, kajti jaz vas potrebujem. — Moja družina me tudi potrebuje. — Billot Billot, midva sva se dogovorila, da nima človek, ki ljubi svojo domovino, nikake družine. — Rad bi vedel. «*-e bi to, kar ste ravnokar rekli, ponovili v slučaja, da bi bil vas sin tukaj, kot je ta človek. Pri tem je pokazal na mrtveca. — Billot, — je odvrnil Gilbert stoično, — prišel bo dan, ko me bo moj sin Sebastijau a »del kot vidim sedaj tukaj mrtveca. — Slabo za njega, doktor, če bo na ta dan prav tako mrzel kot ste vi dane*. — 1'pant, Billot, da bo vrednejši kot jaz in ravno raditega, ker *em mu dal vzgled trdhosti. — Vi hočete torej, da se otrok privadi videti prelivanje krvi. da se privadi vislie, nočnih napadov in da ostane pri tem mrzel kot meč T ; — Ne, tega nočem in raditega sem ga poslal nazaj v Villers-Cottrets, kar pa danes skoro obžalujem. — Zakaj obžalujete to? Kaj hočete reči s tem, gospod Gilbert ? — Rečem, da je navaden najemnik, ki ne zna niti pisati, ne brati pripomog**! v veliki meri k rešitvi kralja, kraljiee in dveh kraljevih otrok. Bilot se je s presenečenimi očmi ozrl v Gilberta. — O je tako, potem ostanem, — je rekel Billot nato. r» I'ri tem je vrgel zadnji pogled na trplo mladega Charny. ODHOD IN POTOVANJE PITOVA IN 8EBABTLJANA. Videli smn vsprieo kakih okoliščin je bilo Sklenjeno odpotova-nje Pitova in Sebasti)ana Gilberta. Gilbert je naroči! Pitovu naj gre po Sebastij&na in da naj ga privede k njemu. V tem namenu je najel Pitov izvosceka ter se odpeljal v zavod. Gilbert in Billot sta čakala v stanovanju, katerega sta najela v Rue Saint II on o re. Gilbert je nato izjavil svojemu sinu1, da bo še isti večer odpotoval s Pitovom ter ga vprašal, če mu je prijetno videti zopet velike gozdove, katere je tako zelo ljubil. a — Da, oče moj, — je odvrnil otrok, — a pod pogojem, da me obiščete v Villers-Cottrrets ali da jaz obiščem vas v ^Parizu. - I^e tiho, dete moje, — je rekel Gilbert ter poljubil svojega sina na čelo. — Dobro veš, da te od sedaj naprej ne morem pogrešati. Pitov pa je zardel od veselja vspričo misli, da bo odpotoval še i*t i večer. Nato pa j* zopet obledel od sreče, ko mu je stisnil v eno roko obe roki Sehastijana m v drugo deset luidorjev. Sledili so nasveti, katere sta oba pozorno poslnšala. Gilbert je dal nato Pitovu pismo na abeja Fortier. Pitov je nato odšel s Sebastijanom. Gilbert je ostat na mestu s prek risanima rokama ter zri za odhajajočimi kot zre človek za sanjami, ki so pobegnile. Pitov je ohranil kot okrasek svojo veliko sabljo. To je bilo vse, kar je pridobil tekom dogodkov od 13. do 14. julija. Za ljudi, ki so te zanimali za politiko; je imel na eesti dosti t vari ne. Sebastijan je na poti le malo jedel in vsakdo je občudoval ljubezen, s katero je Pitov negoval bolehnega otroka. Ko sta prišla v \Mieo Haramont, je šel Pitov na grob svoje ma* tere ter poljubil zemljo ki je krila ono, ki mu je bila najdražja na ■vetn. Nato pa sta ubrala pot proti Villers-Cotterets. V VillersCotterets sta prišla krog pete ure popoldne. ^ KAKO JE TETA ANOEUKA DRUGIČ SPODILA PITOVA. Pitov je prišel v Villers-Cotterets ter potrkal na zadnja vrata za-noda abeja Fortier. V enem trenutku se je razširila po trgu noviea; da je dospel Pitov s mladim Sebastijanom Gilberfbm in da je Se bast i j an približno tak kot je bil v času, ko je odešl, dočim nosi Pitov veliko sabljo. V sled tega se je zbrala velika množica pri vratih zavoda abeja Fortier, da vidi Pitova in Bebastijana. Pitov se je v resnici mudil pri abeju le toliko časa, da je izročil njegovi sestri pismo doktorja Gilberta ter pet luidorjev, ki so bili namenjeni aa prehrano. Se«tra abeja se j * v prvem trenutku strašno prestrašila, ko je videla prihajati skozi vrata strašnega vojaka. Ko pa je zapazila prijazno hee Pitova, se je pomirila. V trenutku, ko ji je Pitov izročil pet luidorjev, pa je bila popolnoma pomirjena. Strah te stare ženice je bil tem bolj umeven, ker je odšel abej Fortier s svojimi gojen« i na izprehod. ' Pilov se je poslovil od Se bast i jana ter odšel. Ko je zapustil hi V je bilo zbranih nekako dvajset ljudi, ki so čakali nanj. Ker je bii v Parian, so vsi domnevali, da ae Je bil pri-tra novie. v' *"* * S fjfjfly M' BM i je pripovedoval Pitov a svojim običajnim dostojan-> o zavzetju Bastile, o junaštvih BdloU in doktorja Gilberta. pripeljal na dom vrlo mlado žen-1hvaležno spominjal, zavedajoč se. ko Amalijo Cemic pd. Kotnikovo da smo mu mi priborili svobodo, iz Cirkovč. ' Celo staremu Pistot- nikovenm očetu je šlo veselje ^kozi sree ta dan, da so zapeli eno Krasna prireditev. Iz Žit are vesi poročajo: Ponos- ljala govornike. Med presledki je, J pel preljube pesmi pevski zbor ^ ženskega društva "Loče" pod d vodstvom gdč. Ptiilerjeve. Po kon-1 š čauih govorih je priredilo žensko j g Zdravim Dr. Katar Je svojo: **Z nobenim purgarjam pa no je lahko tukajšnje "Žensko jaz ne taksam.,." Obiskalo je društvo" na uspeli, ki ga je donas Komelčane tudi več pliber- seglo v nedeljo 13. junija s svojo ških Slovencev, ki so nas razvese-'veliko in bogato prireditvijo. Silili z lepimi slovenskimi pesmimi, j (.er so želi predstavitelji drama-Iz Pli berk a poročajo: V ponde-jt*;ne umetnosti že pri prireditvi Ije-k 7. junija je stopila s svojim^v polni meri zasluženo pohvalo, ženinom pred oltar v daljni Ko- vendar naj tudi širša javnost iz-privni nekdanja predsednica žen-jVe. kaj zmore dobra volja in pa skega odseka nagega izobraževal-;misel, podati narodu nekaj lepe-uega društva Alojzija Vošank.'ga — narodnega. Na vsporedu je Ob tej priliki je darovala dru- ],iia "Krivoprisežnik". Pred Atvu večjo svoto denarja. predstavo samo je domači župnik ; podal vsebino igre in v krepkih Učitelj nemčur. tej; jedrnatih besedah pozival Iz Šniarjete nad Pliberkom po-(ljudstvo, naj ne priseže na dan ročajo: Zapustil nas je učitelj g. plebiscita po krivem, češ, vsaka Derbueh. Ni se hotel ukloniti ob- druga kriva prisega se more slej lasti ter na^e otroke poučevati v au (prej popraviti, samo ta, če bo-jugoslovanskem duhu. j do slovenski Korošci na dan gla- jsovanja oddali svoje glasove za Visok obisk. j Nemško Avstrijo, je največja kri- Iz Kotmare vesi poročajo: Dne va prisega, katere ne bo mogoče 14. junija sta prišla iz kajfnee nikdar več popraviti in bo vse lludričev sin in Albin Lausegger krivoprlsežnike grizla do konca .z Plajberga. Oba -sta nemčurja, njihovega življenja vest. Za njim folksverovca, lenuha, potepuha in nas je navdušil notar Zamik iz od Avstrije plačana agenta za Dobrle vesi, čigar govor bo ostal našo občino. Pod pretvezo, da ku-rvsakemu izmed nas dobro v spo-pujeta jajca. obiščeta vse naše (min,u.< Drama oziroma žaloigra znane neuiškutarje. Dobili so ju "Krivoprisežnik" se je predstav-j»ri Na rt o veni Juriju. Oslov, ki Ijala dovršeno. Uloge so bile v do-poslušajo take fakine, seveda ni-j brili rokah in izvrstno Jiaštudira-kjer ne manjka. Sploh pa ne rno- ne. Naslovno ulogo je imel donia-rejo nemčurji nič za to, če jim je či nadučitelj Sokol, Tudi ostale Bog namesto pameti en otep sla- uloge so bile dobro igrane. Režija ine porinil v glavo. Kar je pri in scencrija sta bili dobri — na-nas nem rii rje v, nobeden ni nor- raven je bil blesk — vse zasluga malen. naj mu je potem že ime nedučitelja Sokola, ki je vodil Peter, šimen, Juri, Lizka ali Pepi. vso prireditev. Pevske točke pa je pel pevski zbor Narodne Čitalnice iz Dobrle vesi. društvo "Rožek~ pod vodstvom učiteljice Čuček-Kleinmavr igro "Tri sestre", kateri je ljudstvu prav dobro ugajala. Po igri je bila splošna zabava. Pi emeščenj e. Kanci ist Pavel Kleber je na lastno prošnjo od okr. sodišča v Pliberku premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor. Suho Grozdje tanpoatlnao Is starega kraja .. 22 oentov fant. Boksa 60 funtov $11.00 Posebne cen« ha veliko. BALKAN IMPORTING} CO §1-08 OfaffTj Street How York, H. T. 7, naroČilom pošljite $3. ▼ naprej. ■Osavflfk, toacflallat v riymjm ŽaatrnpUenJe mofWm tot, ki «a |e dr. P« ? grla, ska = prVttf ta - \ \ Dr. KOLER 638 PENN AVE , laprKanJe voda adravte pa aa* BoveJM metodi In » aote kratkem ■na ta, da nimata •o Čaka it«, rrnll v KBe tpaadja BoMIM V aar prihajalo Slovenski adravnlk* ta krita, patanja pri ta ostale bolečino ta mM adrmvla • največjo gotovostjo. - ateklSM. UaJ. ikraflja ki šnm ki nt. tarejo 7slad aaSUrta krri, aadravtai v fcrataaa ■aao, da al treba Hhtt. Cradbe an: V ponadaljak, arada ta petek od A. a|at»aj Aa R P#-poldne. V torek, CaCrtak ta toteU ad C. ajatraj de k nikt. t ga do papaldaa. PO pnAtf mm delataL Pridite ammhmn. H« pomMM Ima ta Verjamejo vse, kar jim kdo pravi od Nemcev in si potem še0 K. Obiskalo nas je tudi društvo ".Merkur'' iz Djnbljane. Koroška deca v Ljubljani. Iz Borovci j poročajo: Komu izmed onih, ki so spremili našio de-co tlne 11. junija v belo Ljubljano, se ni orosilo oko ob bratskem sprejemu, katerega so nam priredili nani »-ojuki onkraj Karavank. Nihče si takega sprejema ni predstavljal. Sploh mi Korošci na kaj take-ga dosedaj nismo bili vajeni, ker vedno smo poznali le zanice-valne ter prezirljive poglede, nekdaj tako visoko letajočih, k sedaj tako nizko padlih Celovca nov. A srce Slovenije, bela Ljubljana. nam je pa pokazala čisto drugačno liee. Kar so nam storili ta dan bratje onkraj Karavank, ter posebno Ljubljančani, tega mi Korošei jie bomo nikdar pozabili. Iz Loč ob Baškem jezeru Dne 13. junija se je vršil v Sp. Borovljah (Ledinee) na vrtu pri našem zavednem rojaku Piclilerju pd. Ravšu zelo dobro obiskan shod, na katerem se je zbralo iz cele okolice mnogo ljudi, tudi stari možje in ženice so prihiteli in pokazali zanimanje za našo Jugoslavijo. Pri tem so pokazali, da so tudi oni še pri moči in pripravljeni oprijeti, ramo ob rami z mlajšimi, za zadnji boj za našo domovino, kateri se bo končal za nas častno. Zastopana so bila tudi ženska društva iz Loč, Drave, Ro-žeka, Št. IIja itd. Na shodu je govoril župnik Kandut iz Borovelj, kateri je z lepim govorom razložil moč žene in pomen ženskega društva. Drugi govornik župnik Ogris iz Loč je za svoj natančni in dobri govor o gospodarskih razmerah žel obilo priznanja. Tretji je nastopil naš dr. Stefan-Kaj takega more le storiti brat za čič. Z velikim zanimanjem je ljud- brata. Vsi, ki smo spremili naše '»troke. smo bili gLnjeni do solz. ko smo videli, kako se je naša deca po vseh kolodvorih navdušeno pozdravljala. To nam je ja- stvo sledilo njegovemu govoru o razsulu Avstrije, o preuredit vali v Jugoslaviji in razmerah v Rusiji. A slednjič je nastopila nam priljubljena učiteljica ga. Čuček- sen dokaz, da že v srcih naših: Kleinmavr iz Rožeka. S svojim otrok Kori ogenj, kateri nas ogre-j dobrim humorjem nas je nekaj va v skupni bratski Vrezni. In j časa zabavala, nakar je sledil zelo ra ogenj bratstva npn? ne ugasi.dober govor, kateremu je Ijud-7-1 oba celega pekla, ae manj pa stvo živahno ploskalo. Govori so obupno sikanje onih, ki so nam že trajali do 7. ure zvečer, govorniki nekdaj skušali ta ogenj pogasita.|so bili kakor v tekmi, govorili so Ker naša mladina je naš up in če^dobro, navdušeno in ginljrvo. je ta vzgojena v narodnem duhu. Zbrana množica je z velikim zalitem smo mi na svoj zarod lah- nima njem poslušala in z ginjenim Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! draga vrata, IN MOST, kraja. NajbeUla vrsta IPS funtov $24.* tZLM M tal HUt MOdT, sveiega grasdja 26 fai $4S. Ferra CUm 12 ataHwir flBJt. » vaa «u veljavne le sa kratek Caa. aa paiUa v primiluai piaaM ali pa S. KUCICH _ CaL Grapea Co. m CORTLANDT STREET NEW YORK COT Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse le^o - $6.00 i za pol leta - $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. / - * Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Corttaidt Street. Now York 6itv. J • - tS • - ■ .