Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka l Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strosgmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. 37. Kranj, 11. septembi a 1937. mmmmk Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.* Din, polletno 20.' četrtletno 10 Din. Din, Katoličanstvo in mi Svojo kulturo smo Slovenci zgradili na temelju katoliškega nuuka, ki so ga predniki sprejeli pred dolgimi stoletji. Krščanstvo je bilo tisto, ki je iztrgale naše ljudstvo iz raznih zmot in praznoverja, kateremu je bilo zelo vdano. Krščanstvo nam je dalo prve knjige. V cerkvah in cerkvicah, katere tako okusno krase naše griče in hribe, so predniki slavili Stvarnika, ki je med drugimi postavil na zemljo tudi slovenski rod. Slavili so ga in v težkih dneh prosili pomoči. Cerkve, katere so obenem naši prvi umetnostni spomeniki, pa so s svojimi slikami in kipi pa drugimi okraski v nas tudi gojile smisel za lepoto. Tc so si predniki zaželeli tudi v svojih domovih, kjer so na vidnem mesta v kotih pričeli zbirati vse, kar je imelo zveze z vsakovrstno umetnostjo. K cerkvam pa se je naše ljudstvo zateklo tudi v gospodarskih potrebah, ne samo v verskih ali kulturnih potrebah. Koliko zaslužka z zidanjem in s poljem dajejo rodu, ki tod biva. Preteklost samostanov v Stični, Velesovem ali Kostanjevici so nam zato najboljši dokaz. Samostani jim niso dali samo prvega pouka, s svojo podjetnostjo so ustvarili napredno obdelovanje zemlje, v čemur so bili našemu človeku tudi dobra šola. Z bolnicami in drugimi socialnimi napravami so mu postregli v bolezui, ko je bil v največji tegobi. Je pa cerkev tudi tista, ki je Slovencem ohranila jezik s slovensko molitvijo in slovensko pridigo. Pozneje mu je dala še slovensko nabožno knjigo in z Mohorjevo družbo književno društvo, katerega pomena ne moremo dovolj povdariti. Ustanovilo se je slovensko narodno časopisje, ustvarila se je naša katoliška prosveta. vse skupaj pa brani in ohranja naš rod in slovenski dom v slovenski miselnosti kulturi in posebnosti. Brez vsega tega katoliškega vpliva si je težko misliti, da bi Slovenci ostali živi v zgodovini do danes. Če je prečrtala milijonske narode, koliko laže bi šele nas! Če bi naši dedje ne spre- jeli krščanstva, bi klonili. In če bi klonili, bi naša slovenska domovina ne bila del naše Jugoslavije. Tako smo se rešili propasti in ko je bila Evropa koncem svetovne vojne na razpotju, smo se svobodno odločili za Jugoslavijo. Združili smo se s Hrvati in Srbi v jugoslovanski dom, tako prostran in lep, z ljubeznijo in navdušenjem. S tem zgodovinskim dejanjem smo izpolnili sen narodnih vodnikov in slovenskih duhov, ki je moral tudi nam zasijati po stoletjih suženjstva, trpljenja in brezvernosti. Zahtevamo le to, da bo naša narodna kultura od vseh spoštovana v pošteni državi, ker zdrava je le tista, ki je poštena. In to je še naša zahteva, da naša kultura svobodno raste dalje in da se ji ne stavijo meje. Zavedamo se, da je naša dota, ki smo jo prinesli v jugoslovanski dom, obilna: poseben jezik, ime, posebna zgodovina in katoliška vera, davčna moč in poleg pridnosti poštenost, pa še edino pravilno pojmovanje o enakopravnosti in pravici. Obenem se pa zavedamo, da k trdnosti države ne pomaga okolnost, če naj bi naša skupnost postala izenačevalnica narodnih osobin in vrednot, najmanj pa z nasiljem in diktatorskimi uredbami. Ali naj pljunemo na svoje stoletne svetinje? Ali je sploh mogoče, da bi pro-svetljeni narod želel in hotel ječati v sužnjik sponah pod svobodnim soncem pa ne živeti? Katoliški Slovenci dobro vemo, da je vse naše nesebično delo za državo na najboljši poti. Na najboljši poti zato, ker delamo za državo in domovino po dolžnosti, ki jo imamo do Boga, ne pa na komando ali iz strahu pred trenutnimi politiki. Saj najboljši zakon ne pomaga nič, če niso ljudje pravi. Na najboljši poti smo zato ker gradimo svoje delo na božjih temeljili, kateri se nikdar ne zamajejo in kateri ne nihajo — po vetru. Zato za žlico kašo ne nosimo naprodaj svoje duše. Iler je to božja dolžnost katoliškega Slovenca, zato z ljubeznijo služimo svoji državi in vladarju, ki je njen simbol. Visoko priznanje našim gasilcem V nedeljo, dne 3. septembra t. 1. je bilo veliko slavje gasilcev v Predosljih. Z najvišjega mesta so prejeli, lahko rečemo, odlikovanje za svoje nesebično delo. Prostovoljna gasilska četa v Predosljih je dogradila svoj novi gasilski dom in ga ta dan blagoslovila. Nj. kralj, viso-čanstv* knez Pavle je svojem velikem razumevanju izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad blagoslovitvijo novega doma. Naši gasilci so lahko ponosni, saj so s tem dobili priznanje z najvišjega mesta. Ponosni pa smo tudi mi Slovenci, saj je naše gasilstvo izniklo iz naroda in je tudi v svojem delovanju v prvi vrsti v službi naroda na način, ki ga ne moremo najti pri nobeni drugi organizaciji. V nedeljo se je zbralo v Predosljih gasilstvo celega kranjskega okraja. Da se gasilska misel (iostojno reprezentira, je kranjska gasilska žu-pa sklicala za ta dan obvezen zlet vseh gasilcev. Ti so se v lepem številu zbrali pred društvenim domom, kjer so se razvrstili za sprejem visokega pokrovitelja. Ker so gasilci hoteli prikazati visokemu pokrovitelju tudi svojo moč in opremo, so pripeljali na slavnost tudi svoje orodje v kolikor je to mogoče z oziroro na varnost od požara. Tuko smo videli razvoj gasilskega orodja, od najstarejših brizgala do najmodernejših motornih brizgala in avtolestve ter reševalnih avtomobilov. Zbralo pa se je tudi veliko število prebivalcev iz vseh okoliških vasi, ki so hoteli prisostvovati slavju predaških gasilcev. Že pred pol 3. uro so se v Predosljih zbrali g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, ki je bil tudi boter pri blagoslovu. Dalje so bili narodni poslanec Semrov, s reški načelnik g. Lipovšek, botrica ga. Milka Zabretova, soproga tovarnurja iz Britofa, občinski odbor občine Predoslje z županom g. Za bretoin na čelu vsi. šolski otroci z učiteljstvom, veliko število ljudstvu in narodnih noš. Ob pol 3. se je pripeljal z Brda Nj. kralj, visočanstvo knez Pavle v spremstvu Nj. kralj. visočanstva kneginje Olge. Pri vaškem znamenju je visokega pokrovitelja pozdravil g. ban in predsednik predaške ga-ilske čete g. Liko-zar. Potem je podal župni star. g. Japel raport in godba pa je zaigrala koračnico. Knez namestnik se je podal mimo gasilcev ter jih pozdravil z gasilskim pozdravom „Na pomoč". Gromki „Na pomoč" naših gasilcev je bil odzdrav visokemu gostu. Množica je navdušeno pozdravljala visoka gosta, ki sta z izrednim zanimanjem in pozornostjo ogledovala razvrstano gasilsko orodje. Mimo evharističnega križa sta šla proti šoli, kjer je bil zbran občinski odbor z županom na čelu, duh. svetnik čg. Zupan z duhovščino in pa učiteljstvo. Šolski otroci so ves čas neutrud-ljivo mahali z malimi državnimi zastavicami in vzklikali knezu namestniku in kneginji Olgi. Tu sta jo pozdravili fara in občina. Po pozdravih so se vsi podali pred gasilski dom na častno tribuno skozi špalir šolskih otrok in navdušenega prebivalstva. Vzklikom knezu Pavlu in kneginji Olgi ni hotelo biti ne konca ne kraja. Vse se je strnilo pred gasilski dom. Nepregledna množica uniformiranih gasilcev, narodne noše in zastave, vse se je razporedilo pred gasilskim domom. Predsednik gasilske čete g. Li-kozar je prvi pozdravil visokega pokrovitelja ter se mu zahvalil za odlikovanje, ko je prevzel pokroviteljstvo nad slovesnostjo ter se iste tudi osebno udeležil. Pozdruvil je tudi botra bana dr. Marku Natlačena in botrico go. Milko Zabretovo in vse ostale, ki so prihiteli, da s preduškimi gasilci proslavijo njihov praznik. Zaprosil je g. župnika Zupanea, da blugoslovi novi dom. Čg. Zupane je v kratkem in sijajno izpeljanem govoru pozdravil visoka gosta ter obenem povdaril globoko vdanost vseh faranov vladajoči hiši. Po končanem obredu blagoslovitve je na mesto obolelegu župana g. Zabretn govoril v imenu občine podžupan g. Ovsenik, ki je v svojem govoru povdarjal, da je novi dom zgradila vzajemnost ne samo gasilcev ampak cele vasi in občine. Ta vzajemnost in skupno delo naj bi bila za vzgled in dokaz, da se samo s skupnim in vzajemnim delom morejo doseči cilji, da se samo na ta način morejo urediti vsa vprašanja v dobro občine, države in naroda. Ban g. dr. Marko Natlačen je v svojem govoru povdaril velik pomen gasilske organizacije za dobro naroda. Povdarjal je nesebično delo gasilcev, ki se vedno ravnajo po besedah Učenika: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Gasilci nikdar ne vprašujejo, kdo je v nevarnosti, za njih je vseeno komu preti nevarnost, oni so vedno svojemu bližnjemu na pomoč. Zato naj bi bil novi gasilski dom žarišče velike ljubezni do bližnjega, v katerem naj nikdar ne najde prostora osebna zavist ali pa celo sovraštvo. Sledeči in zadnji govornik je bil starešina kranjske gasilske župe g. Japelj Pavel. On je v kratkih besedah povdaril potrebo, da se naše gasilstvo zaveda, da so vsi gasilski domovi postavljeni z žulji našega na-r.arodn, da je gasilska organizacija iznikla iz naroda. Čestital je predaškim gasilcem na nji- hovi pridobitvi — tako lepem novem gasilskem domu ter jih je pozval, naj še v bodoče nadaljujejo s svojim požrtvovalnim delom. Po govorih so se gasilci zvrstili za mimohod. Knez Pavle in kneginja Olga sta z ostalimi častnimi gosti ves čas prisostvovala mimohodu, ki je res nad vse uspel. V defileju je bilo nad 300 uniformiranih gasilcev, ki so s svojim strumnim nastopom napravili zelo lep utis. Posebno pozornost je vzbudil defile gasilskega orodja, visoki pokrovitelj se je posebno še zanimal za posamezne brizgalne. Po končanem defileju si je knez ogledal novi dom ter obljubil tudi svojo pomoč, ko je zvedel, s kakšnimi materielnimi težavami se bore naše gasilske čete. Burno pozdravljen od velike množice ljudstva sta se visoka gosta potem v spremstvu svojih adjutantov odpeljala po en in pol urnem prebivanju med našimi gasilci na Brdo. Upamo, da se naši gasilci zavedajo visokega priznanja, ki so ga bili deležni v nedeljo, in da bodo v svojem delovanju ostali še v naprej dosledni svojemu geslu: Bogu v čast, bližnjemu na pomoč! Smrtna nesreča na kranjskem strelišču Kranjska strelska družina ima v Struževem pri Kranju svoje strelišče, na katerem se redno vsako nedeljo vrše strelske vaje. Samo strelišče se nahaja približno 750 m oddaljeno od vasi Struževo ob Savi pod potjo, ki pelje na Okroglo. V četrtek popoldne se je podal na strelišče sreski vojni referent g. narednik Hinko Loč-niškar, ki se je hotel vaditi in trenirati za velike zvezne tekme, ki se sedaj vrše v Beogradu. Z njim je prišel na strelišče tudi čuvaj strelišča Uršič Valentin iz Struževega 60 let star orožnik v pokoju, oče dveh nepreskrbljenih otrok. Kakor je izgledalo na licu mesta, je dal postaviti g. Ločniškar tarčo izven zaklona, kjer se morajo drugače postaviti tarče in ki so grajeni iz betona ter nudijo popolno življenjsko varnost onim, ki so odrejeni, da pokažejo even-tuelne zadetke. Tarča sama je stala na levi strani strelišča ob grmu, g. Ločniškar pa nu desni strani strelišča, tako da je bila smer streljanja popolnoma povprečna na smer. ki je določena za strelišče. Ker na mestu, kjer je stala tarča, ni bilo nobenega varnostnega zaklona, je pokojni Uršič ležal približno 3 korake levo od tarče. Razdalja med mestom, kjer je ležal g. Ločniškar in mestom tarče je bila približno 40 korakov. Na do sedaj še nepoja- snjen način je g. Ločniškar zadel ležečega Uršiča v glavo, ki je bil na mestu mrtev. G. Ločniškar velja v Kranju za najboljšega strelca, saj je kot tak nedavno pri okrožnih tekmah v Ljubljani dosegel prvo niestf ->n se drugače to ne more tolmačiti kot nesreč^ slučaj. G. Ločniškar je takoj sam Sel na orožniško postajo, kjer je merodajne obvestil o celem dogodku. Na lice mesta je takoj odšla sodna komisija, ki je odredila., da se truplo pokojnega Uršiča prepelje v mrtvašnico na kranjsko pokopališče. Predno so pokojnega Uršiča prepeljali v mrtvašnico, je prispel na strelišče tudi banovin-ski zdravnik dr. Novoselski, ki pa ni mogel točno ugotoviti položaj in smer rane. Vhodna rana je na desni strani temena, dočim se izhodna ni mogla vsled noči točno ugotoviti. Naj-brže se je krogla ustavila kje v vratu pokojnega Uršiča ali pa še dalje, ker vse kaže, da je smer krogle bila skozi glavo v telo. Grozna nesreča pokojnega Uršiča je vzbudila povsod veliko sočustvovanje ter vsak pomiluje nesrečna otroka, ki sta sedaj ostala brez svojega hranitelja. Pa tudi z g. Ločniškar jem sočustvuje kranjska javnost. Sodna preizkava je Še v teku. Blagoslovitev spominskega križa pod Storžičem Vsej Gorenjski je še v živem spominu /alo-igia, ki se je zgodila pod Storžičem na letošnji velikonočni ponedeljek. Z žalostjo mislimo še vedno, kako je snežni plaz v hipu iztrgal iz naše srede devet mladih življeij, vrlih katoliških borcev. Kako so jih vsi znanci ljubili, kako so nam bili vsem dragi, je pokazala pretekla nedelja. Podružnica SPD iz Tržiča je po-slavilu na kraju nesreče, malo na desno od tam, kjer je bil zasut od obeh plazov prvi smučar, 3 m visok železen križ. Pod njim je v kameni-icin podstavku vzidana marmornata plošča z imeni ponesrečenih in dnevom, kdaj se je nesreča zgodila. V nedeljo 5. septembra ob 10. uri je ob tem križu pri lepo prirejenem oltarju daroval za ponesrečene sv. mašo g. župnik K. Sparhakl iz loma, ker je kraj nesreče v lomski župniji. Po sv. mali je blagoslovil križ in opravil cerkvene molitve za rajne. Pred blagoslovom je nad 3(M) navzočim prijateljem in znancem rajnih predočil pomen postavitve in blagoslovitve križa. Križ naj bo za rajne dur verne krščanske ljubezni. Naj spominja na tem prvem njihovem začasnem grobu k molitvi zanje. A križ bodi za vse žive znance, zlasti žalujoče domače in sorodnike rajnih, znamenje tolužbe: rajni so umrli kot prijatelji križa, verovali in ljubili so Križunega in zato so našli kljub nepričako- vani smrti pred Njim gotovo milostno sodbo. Kdor bo šel mimo križa ali ga vsaj iz daleka gledal, nuj se spomni na pot, po kateri so hodili ti naši velikonočni fantje, na pot, ki vodi k Bogu. Znano je, da niso nikoli opustili nedeljske službe božje, čeprav so bili premnoge nedelje v planinah. Prav posebno se moramo na tem mestu spomniti prisrčnosti, katero so izkazali našim fantom svojim prijateljem, nam tako blizu pa pa vendar vsled državne meje zelo oddaljeni, bratje planinci iz Koroške. Kar pet jih je prihitelo pod Storžič, da se udeleže blagoslovitve. Predsednik borovoljskega planinskega društva je položil k spomeniku krasen venec in se pokojnikov spomnil z v srce segajočimi besedami. Ob križu so nadalje spregovorili rajnim v spomniti iu navzočim v vzpodbudo piedsednik trži-ške podružnice SPD g. Salberger, zastopnik Osrednjega odbora SPD g. Franc Hvastji, zastopnik Skale, Ljubljana ing. Matija Zumer, zastopnik Skale na Jesenicah g. Andrej More. Slovesnosti se je udeležil za mesto Tržič tudi mestni župan g. Janez Majeršič, za predilnico {M dr. Elbert. Svečanost vsega opravila so povzdignili pevci moškega zbora Prosvetnega zbora iz Tržiča, ki so peli med sv. mašo in pri blagoslovitvi križa zapeli več primernih žalostink. Ob sklepu je predsednik tržiške podružnice — STRAN 2 SPD, katere odbor je bil polnošteviliio navzoč, izjavil, da prevzame tržiška podružnica SPD spominski križ v trajno varstvo in oskrbo. Slovesnost, za katero je naklonil Bog najlepše planinsko vreme, je s svojo prisrčnostjo zapustila pri vseh navzočih najgloblji utis in spomin. G. kaplan Jamnik odhaja ■ . > V Kranju je postalo že kar pravilo, da se gg. kaplani selijo v Ljubljano. Toda letošnje leto pač nismo prav nič več pričakovali kake izpremembe. Zato nas je bolj iznenadilo, ko smo pretekli teden slišali, da je prišlo belo pismo iz Ljubljane in da v tem belem pismu stoji, naj bi se g. Jamnik preselil v Ljubljano k sv. Jakobu. To je bilo prejšnji teden. Ta teden pa menda g. Jamnik že kar resno na to misli, da se od nas čim prej poslovi. Z jneša-nimi čustvi sprejemamo farani v Kranju to novico. Po eni strani nam je težko. Saj slovo od ljubega človeka ni nikoli prijetno. Najraje bi ga imeli še in še v svoji sredi. Bil nam je dober, zgleden in goreč duhovnik. Skozi tri leta nas je z njim vezala vez odkrite prisrčnosti, vez hvaležnosti vez vdanosti. In če zdaj pomislimo, da bomo morali te vezi pretrgati ali vsaj razrahljati in podaljšati, da ga izpustimo iz svoje srede in družbe, potem nam je misel na slovo težka. Toda mi priv tako vemo, da nimamo pravice g. Jamnika za vedno privezati na Kranj. In če je taka škofova volja, potem naj g. Jamnik le krepko zastavi delo na drugem koncu Gospodovega vinograda! Mi mu iz vsega nesebičnega srca želimo pri delu obilo božjega blagoslova. Želimo pa tudi, da bi si v novi ljubljanski fari prav tako pridobil srca fara-nov, kot si jih je v Kranju. Ob slovesu se farani hvaležno spominjamo dela, ki ga je vršil g. Jamnik .»a naše duše, pa naj je že to bilo v prosvetnem društvu, v Marijinih družbah, v šoli med otročiči na Primskovem ali dijaki na gimnaziji in končno najbolj v cerkvi, kjer nas je poučeval na prižnici in očiščeval v spovednici, da ne omenjamo zraven še dijaškega vzgojnega zavoda, kateremu je posvetil največ svojega časa in dela. Res. delo g. Jamnika je bilo mnogovrstno! Za vse to mu zdaj ob slovesu izrekamo iskren Bog plačaj! Naj bi setev, katero je zasejal in čuval njeno prvo rast, našla prav tako skrbnega varuha v nasledniku. Eden v imenu kranjskih faranov. P, S. Uredništvo „Goren;ca" zdaj že sme izdati javno tajnost, da je g. Jamnik tudi v našem listu kdaj vihtel orožje resnice. Za sodelovanje se mu tem potom naš list prav lepo zahvaljuje pridružujoč se gornjim besedam faranov. (Op. ur.) Someščani! Kraljevska banska uprava je izdala proglas na vse prebivalstvo, naj bi s prostovoljnimi prispevki pomagali ublažiti veliko nesrečo in škodo, ki jo je po nekaterih krajih dravske banovine povzročila toča in neurje. Obračam se tem potom na vse jieščanej zlasti premožnejše sloje, da prispevajo k zbirki, da bo ta čim izdatnejša. Pomoč je nujna. Prispevki se lahko dajo v denarju ali v blagu in jih sprejema dnevno med uradnimi urami občina. Da bi izostalo pobiranje po hišah, vabim vse meščane, da se temu vabiln čimpreje in v polnem številu odzovete. Občina Kranj, dne 7. septembra 1937 Predsednik: Češenj, 1. r. Požar v Hrastju V nedeljo dne l. septembra se je zjutraj ob pol 10. uri nenadoma zaslišal plat zvona v naši vasi. Velik dim se je začel valiti proti nebu. Prvi hip se nismo mogli zavedati kje gori. Toda kaj kmalu smo spoznali, da je nesreča zadela posestnika Franceta Novaka, po domače Pirca. Začelo je goreti veliko gospodarsko poslopje, ki je dolgo okrog 60 metrov. Kmalu so prihiteli na požarišče gasilci iz Kranju, Brega, Trboj in Stražišča. Kranjčani so prihiteli s svojim avtomobilom, Brežani pa so prišli v čolnu čez Savo. V skupnem in složnem nastopu se je po triurnem gašenju posrečilo ogenj pogasiti, vendar ni bilo mogoče poslopja rešiti. Gasilci so vendar uspeli obvarovati sosednja poslopja in tako škodo omejiti. Posestnik Novak trpi veliko škodo, saj je bil zavarovan samo za Din 77.000, dočim znaša škoda po požaru nad 120.000 Din. Vzrok požaru za enkrat še ni znan, vendar kroži govorica, da so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Tedeosk KRANJ Ko je bil v nedeljo zvečer v Kranju sprevod, so se slišali tudi klici: „Dol farovž". Ne vemo kakšne zveze imajo prireditelji sprevoda s takimi vzkliki, odnosno kaj želijo doseči. Čudimo se samo nekaterim vzgojiteljicam srednješolske mladine, da sodelujejo pri takih stvareh. e novice Dela pri novem mostu čez Kokro hitro napredujejo. Sedaj so opaž že dogradili ter so pričeli z rezanjem lesa za sam most. Podjetje ki gradi most, upa, da bo most končan 1. novembra. Ljubljansko Jutro je poročalo zadnje dni kako je Kranj pokazal, da stoji trdno ves v so- kolskih vrstah. Mi, kar nas je v Kranju, se o tem nismo mogli prepričati. Poznamo število kranjskega prebivalstva, videli smo pa tudi številu udeležencev sokolskega sprevoda. Če odštejemo vse tujce, res ne moremo najti onega števila, ki naj bi Jutrovo poročilo potrdilo. Mogoče ravno nasprotno. Pešci imamo v Kranju res velike težave. Mo torji, biciklji in avtomobili nam pripravljajo vedno večje nevarnosti. Do sedaj smo imeli vsaj mir na trotoarjih, vendar nam bodo nekateri tudi tukaj kmalu vzeli pravico pešačenja. Tako namreč znani trgovec navadno svoj tovorni avto zapelje kar na trotoar, da lažje naklada žito in moko, pešci pa morajo v blato ali prah na cesto, kjer jim preti še nevarnost, da jih kdo povozi. Prosimo oblast, da dotič-nemu gospodu odnosno „družbi" prepove tako početje, saj je trotoar le za pešce ne pa za tovorne avtomobile. Plat zvona so bili Hujanci v torek zvečer ob pol 9. uri. Hujanci in Kranjčani so se precej razburili radi mogočega požara vendar se je razburjenje kmalu poleglo, ko so zvedeli, da gore samo krompirjevke na polju. Predavanje o „Trgovski zadrugi". V petek dne 10. t. m. bo ob 20. uri predaval v pisarni Združenja trgovcev v Kranju o ..Trgovski zadrugi" g. Sedlar Ivan iz Ljubljane. Vabimo vse članstvo, posebno špecerijsko, da se tega zani mivega predavanja udeleži. Vstopnine ni. Uprava Združenja trgovcev. Težave in bridkosti „ata Wehrschilda", po zadnjih težkih sanjah. Nekje žive slavni — to se pravi nekdaj slavni — ata Wehrschild. Ata Wchrschild so že stari. Vesele in žalostne čase so že doživeli. Včasih so držali z vladno stranko, včasih pa z opozicijo. Sedaj momen-tnno drže zopet z opozicijo, odnosno z vlado, katera se jim je prikazala neko vročo poletno noč v čarobnih nacionalnih sanjah. Tedaj so ata videli te preklicane ..klerikalce" ponižane in poteptane v prah, dočim je na mogočnem prestolu bohotno kraljevala edino zveličavna mati ..naprednost". Tedaj so zagrabili za pen-drek ter ga z vso močjo zavihteli nad hrbti ponižanih ..klerikalcev". Potem pa so se ata nenadoma zbudili. V spanju so namreč podzavestno z roko zamahnil po sitni ..klerrrikalni" muhi, ki jim je motila sladke sanje, pa je nesreča hotela, da je muha odfrčaln nezadeta. utova desnica pa je neusmiljeno pobožala njihov lasten nos, iz katerega se je pocedila čista ..nacionalna" kri. Ata so grdo zakleli, pozneje pa so vzeli v roke veliki ..trampihl" ter iskali razlago svojih sanj. Pozneje so se ata udeležili eminentno nacionalne prireditve. Tnm so obrazložili svoje težke sanje. Baje jih zelo, zelo skrbi mladina, katero tako naglo požira ta preklicani ..klerrrikalni zmaj". Glede onega krvo-toka pa so prišli na idejo, da bo za spremembo sedanjega položaja treba dvignit revolucijo. Ata bodo tako prvi junak, ki bo v tej revoluciji prelil svojo kri. Take so bile zadnje sanje ata „Wehrschilda in pravijo, da so jih zelo potrle. »GORENJEC« Teden rdečega križa od 19. do vključno 25. septembra 1937. Za označene dobo morajo poši-Ijalci v smislu zakona o društvu Rdečega križa poleg rednih poštnih pristojbin plačati za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu tudi posebno pristojbino 50 par v korist društva Rdečega križa. Ta pristojbina sc prilepi na pošiljko samo v obliki posebne znamke Rdečega križa. To znamko se more kupiti na pošti in pri vsakem zasebnem prodajalcu znamk. V primeru, da pošiljalec ne bi plačal te pristojbine, se prepušča prejemniku na prosto voljo, da jo on plača. Ako bi ne plačal ne pošiljalec ne prejemnik te pristojbine, se bo pošiljka kot nedostavljiva vrnila v oddajni kraj. Ta pristojbina 50 par se plača pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in za brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, ki so naslovljene v inozemstvo, ta pristojbina ni obvezna, vendar se pošiljalcem z ozirom na namen društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Občni zbor Prosvetnega društva v Kranju se bo vršil prihodnji petek 17. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Dnevni red je običajen. Udeležitev je za člane obvezna. Nesrečen padec z balkona. Na Mali Šmaren se je zvečer ob 6. uri pripetila nesreča, ki bi se lahko končala precej tragično. Mirjam Češenj, učenka III. razreda kranjske gimnazije, hčerka kranjskega župana g. Češnja, je padla z okrog 6 m visokega balkona ter si pri tem zlomila obe roki. Poškodbe so precej težke, saj ima eno roko zlomljeno v zapestju, drugo pa v lakti. Želimo ji hitrega okrevanja. Tabor gorenjskega delavstva na Sv. Joštu bo dne 26. t. m. Ob tem našem prazniku se bomo oddolžili našemu nesmrtnemu učitelju, voditelju in ustanovitelju dr. J. Ev. Kreku, ko bomo blagoslovili njegovo spominsko ploščo. Pavno te dni bo preteklo 20 let kar smo izgubili svojega voditelja. Naša sveta dolžnost je, da se udeležimo vsi te spominske proslave, ter se poklonimo njegovemu spominu. Gorenjske skupine J. S. Z. GInsovir, gosli in citre poučuje absolventka praškega konservatorija in glasbene pedagoške šole gdč. Ravnikova — župnišče II. nadstropje. Mizarski tečaj se začne oficielno v nedeljo dne 12. septembra ob 8. uri zjutraj v tukajšnji tekstilni šoli. Mojstri, ki se še niso prijavili, naj store do nedelje. Prijave med uradnimi urami v pisarni Skupnega združenja obrtnikov v Kranju. Društvo obrtnikov se najlepše zahvaljuje številnim tovarišem, ki so prišli iz vse Gorenjske na tabor. Zastopstvo iz vseh delov naše banovine je bilo zelo častno zastopano po zborničnih svetnikih in predsednikih društev. Dolenjske Štajerska in Notranjska so poslale 42 delegatov, kar je znak, da je naša organizicija po vsej Sloveniji močno usidrana. Preč. g. Franc Ks. Finžgar je v svojem, prav samo njemu lastnem govoru razgrnil pomen rokodelstva in njega nastanek s primerjavo da- Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Aleš je stisnil pesti. „Vraga, ne bodo dolgo tako brezskrbno sedeli na tisti pečini in pili vina za krvave žulje kmetov. Ko se enkrat združimo, prekucnemo njih gnezdo v jezero, da se jim bo prevzetnost mulo ohladila.'" Jurče je potegnil Aleša za rokav. ..Nikar tako nespametnih ne klati. Danes ni, da bi govoril tjavendan, kar ti pač na jezik pride. Lahko te kdo sliši in pove v gradu." ..Kdo. vraga, bi nesel tako novico na grad? Tovorniki niso izdajalci, Bregar pa tudi ne. In če me tudi kdo naznani, sc vendar ne bojim nikogar. To bi jih povedal v zobe tistemu prevzetnemu Orlenburžanu in babnici njegovi, ki sta se letošnje poletje priklatila na Waldenburg." „Drugod jima tla gorijo pod nogami, sta pa sem prišla," je menil Bregar, ki je prav tedaj prinesel vina. „0, saj jima tudi tukaj ne bo preveč dobro. Če bi ljudje imeli pamet ip bi ubogali mene. bi kmalu rdeči petelin zapel na grajski strehi. To bi jim pokazal, vragom hudobnim!" „Še jaz. bi jim po hrbtih delil odpustke s cepcem." ,.Kaj samo tisto! Mar oni tako delajo. O. vse grajske bi bilo treba žive deti iz kože," se je menil Aleš. Jurče je spet nagovoril tovornike. „Ali vi kaj veste o tej stvari?" „To vemo. du so ljudje povsod nezadovoljni z gospodo in prav imajo." je rekel Anžon. „Ali mislite, du nam ne prizadeva hudih? Od tovorjenja moramo plačali velik davek, kadur greš skozi mesto ali trg morr.š zopet plačati. In kaj imamo od vsega plačevanja? Ali so kaj storili za našo varnost? Vedno se moramo bati. kdaj nas bodo napadli roparji in nam odnesli tovor." „In tisti roparji so često grajski gospodje sami." je mrko rekel Miklavž in na jezo pil vino. „Ali so vas že kdaj napadli?" „V dveh letih, odkar jaz tovorim, so nas napadli trikrat," je pravil Anžon. ..Seveda mi nimamo škode, ampak gospodar je klel, da se je kar ogenj kresal. Pritožil se je na gradu, pa so se mu smejali." „Se ne bodo vragi dolgo smejali, mi jih bomo že naučili kozjih molitvic. Grof Friderik baje ni tako pasji, a ta prekleti valpet Žiga... To ti je pravi pes vse izvoha, tudi punt se ne bo mogel skriti pred njegovim ostrim nosom. Žigo ima tudi Hribar na Brdih v želodcu. Veš, za njegovo hčerjo postopa, za Minco. A svobodnjak Matevž z Jamnika, ki se menda ženi pri njej, mu bo že znal pregnati skomine", je razlagal Jurče. ..O, poslušajmo. Žiga zalezuje Hribarjevo hčer," se je čudil Aleš. „Mislim, da mu bo tudi oče sam znal pokazati pot z Brd." „Hribar se ne upu rvati z grajskimi, ker se boji dolge klopi in ječe. Ubog tlačan je. V gradu se bolj menijo za psa. ki zalaja, kakor za tlačana, če katero zine. Če bi bil Hribar še svobodnjak, hi jim že lahko nastavil roge. Tako pa ne more. Večno škoda zanj, ker je tako po neumnem zapravil svobodnjaštvo. Moj Bog zaradi ženske...! Jaz dobro vem, da mu je žal. samo izdati se noče. Nekaj časa je bilo v hiši vse tiho, potem pa je Anžon udaril s pisano mnjolko po mizi. .Bregar, prinesi vin«! Mar boš zaspal." Bregar je odbite! po pijačo. Jurče pa se je šalil s tovornikom, ..Ne pij preveč. Anžon, sicer ne boš vedel kam iti domov." ..Ni zlodej, da bi ne znal priti do Stražišča. Odkoder pridem domov, se zadenem z nosom v bajto, ki stoji prav blizu gradu, kjer se navadno šopiri mogočni Orten-buržan." ..Ali že misliš iti?" ..Zdaj moram na Blejski grad, potem bo treba iti spat. Na Koroško nas jutri vede pot. da bi bila brez nezgod. Če se nam pa vendar kaj zgodi, tovornikov ne žalosti, le rujno vince pijejo, vesele pesmi pojejo in se dekletom smejejo, skrbi pa lirž pozabijo." ..Nikar še ne hodite. Rajši nam še kaj povej, ker dosti veš." ..Sedaj ni čas zato. Gospod Hartmun nns je že gotovo desetkrat poslal v dno pekla, ker mu tako dolgo ne pripeljemo vinu. Vem, ii|>i 1 iii denar in denar liiutovskih skladno. 2) Državu naj prevzame odn. Izplača predvoj-ne avstro-ogrske državne obveznice, deželna posojila in deželna železniška posojila, kukor je to dolžna v smislu mirovne pogodbe. Legiiimacijske slike za dijake najlepše in najjasnejše pri fotografu Jug - Kranj 3) Narodna banka naj nudi hranilnicam po čim nižji obrestni meri posojila, ki bi omogočila mobilizacijo hranilnic: obenem apeliramo na njo. da ublaži nekatere prestroge določbe glede kreditiranju denarnih zavodov. Zlasti naj služijo za kritje boni in obveznice, ki se bodo izdali denarnim zavodom v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov od PAB-e. 4) Predpisi glede nalaganja novih vlog pri zaščitenih denarnih zavodih naj se ublažijo. 5) Zagotovi naj se, du se bodo dali državni blagajniški zapisi vedno lombardirati pri državnih od. privilegiranih denurnih zavodih. 6) Če odplača kmečki dolžnik Privilegirani agrarni banki ves svoj dolg pred dospetkora. naj bi tudi PAB izplačala upniški ustanovi, ki ji je odstopila dotičnega dolžnika, celo njeno terjatev. Ženini in neveste! Tudi na domu Vam ravnota-ko naredi lepe fotografije in to brez poviška cene fotograf JUG Kranj Kmetijstvo V bnnovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu se sprejme še nekaj učencev v letno in v zimsko šolo. Letnu šola traja eno leto, zimska pa dve zimi pa 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši 1. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Pouk se prične v začetku novembra. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lustnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane ' banovinskim kolkom /a 10 din je poslati ravnateljstvu bunovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. odpusinico, odnosno zadnje šolsko spriče. valo, 3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne pridejo v zavod neposredno iz kake druge šole, 4. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in 5. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), za one, ki reflektira-jo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje nu domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto, podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo naprnvijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. ( eloletna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesečno 300.— din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 23.— do 300.— din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci Za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. RAZSTAVE SVINJ NA VELESEJMU V CELOVCU. Kakor v Ljubljani, je bilo tudi v Celovcu na jesenskem \elesejinu kmetijstvo z raznimi panogami več ali manj zastopano. I.etos prvič je celovška kmetijska zbornica na \el< sejmu priredila od 3. do 3. t. in. tudi razstavo lovnih in plemenskih svinj. Razstavila ji izključno priisu jen jsku zadruga za < rlovee in okolico in sicer plemenske živali, kakršne širi tudi oblast v intenzivnejših rejskili prilikah. Začudil sem se, ko sem v dveh obsežnih ruz-stuvnih prostorih videl samo živali nemške žlahtne pasme, živali z razmeroma dolgim in širokim truplom, krajšimi a vseeno čvrstimi nogami, kratko in široko glavo ter pokončnimi ušesi a razmeroma gostimi Ščetinami. Mislil sem --i pri tem: To bi bilo ,iko pogledamo pokončna ušesa in goste ščetine ravno pleme, kakršno si želijo Gorenjci. Člani prašič j erejske zadruge, so bili pretežno kmetovalci iz 2ihpo]j in Grabštanja. Da se še nu licu mesta o.elino prepričani, koliko soglaša modna predstavi z dejan-kimi razmerami pri kmetovalcih, sem so mimogrede uglasil še pri ion I ranču na Zihpol jih. a sem tudi pri tem našel v hlevu — sunio nemške žlahtne svinje, katere so mogoče sicer nekoliko ob- čutljivejše in bolj izbirčne glede hrane, katere vendar hitreje rastejo, dobro krmo boljše izrabijo, in so tudi bolj prikladne zu peršutnike. Kratke, nizke živali, katere pri nas tako pogosto očitamo ueiaški žluhtni pasmi, nikjer nisem našel. Mogoče, da je pripisovati smotrni odbiri zadruge, da je uspelo splošno priti do živali, kutere tudi glede velikosti, dolžine trupla in zdravja odgovarjajo razmeram kmetovalcev. Dveletni nirjascc nemške žlahtue pasme in navadne rejske kondicije pri preprostemu kmetovalcu je tehtal blizu 250 kg. Prve nagrade je na razstavi dosegel na pr. kmetovalec Blaž iz Zihpolj, Krasnik iz Grub-štajna in šolska kmetija ,.Perko" v Celovcu, dočim je kmetijski šola v Celovcu dosegla le 2. nagrado. Kakor je bila razstava malih živali na celovškem velesejmu (katero so obiskali tudi naši rejci iz Slovenije) skromna, predvsem kar se tiče kokoši, in je menda komaj dosegala lansko razstavo v Kranju, tako je bila velika razstava tovnih in plemenskih svinj nemške žlahtne pasme v Celovcu lepa in poučnu. V/. TRŽNO POROČILO. Žito: Cena pšenici in moki je ostala neizpre-menjena. Cena koruzi je poskočila za 2 do 4 pare pri kg. Fižol: Povpraševanje je malenkostno ter se išče samo dobro blago. Cene še niso stabilne, toda kažejo trenutno padajočo tendenco. Krompir: Sploh nobenega povpraševanj«. Cene so še vedno nizke ter ni izgleda, da bi pred oktobrom poskočile. Zelje: Pozno zelje se hitro popravlja. Cena hitro pada in se že dobi dobro glavnato zelje po Din L— zu kg. g. Siloviča, smo si potolažili lačne želodce, nakar smo odšli na celovški sejem. Seveda smo najprej pozdravili celovške rejce, kateri so imeli iu svojo razstavo malih živali. Tudi ostali paviljoni so bili lepo opremljeni in zanimivi. Hitro je potekel čas in ob pol 7. uri zvečer smo se že morali posloviti od tov. koroških rejcev in znancev, ki so se polnoštevilno zbrali ob slovesu. Krepak ..živijo" in ,.Gut Zucht" in od-brzcli so naši avtobusi proti Železni Kaplji. Kar hitro smo se znašli na jugoslovanski meji, kjer smo po kratkih formelnostih že drčali proti Jezerskem. V Virnikovi gostilni, po domače ..Pri Štularju" smo se zadnjikrat okrepčali. Po kratkem nagovoru na vse izletnike se je g. podpredsednik dr. Jenko v imenu Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, zahvalil vodstvu aranžmaja izleta, predvsem tajniku Zveze g. Inkretu Alfonzu, ki je naravnost vzorno izpeljal ves program izleta v največje zadovoljstvo vseh izletnikov, in z željo, da bi Zveza večkrat priredila tako prijetne izlete. OdpeljaH smo se in razpršili na vse kraje naše slovenske domovine s trajnimi spomini na lepote in užitke, katere smo doživeli ob priliki prvega rejskega izleta na Koroško. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. IHHL1 OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Din Mohorič Draga: izlet rejcev malih živali rsa Koroško V nedeljo dne 29. avgusta 1937 se nas je odpravilo približno 130 rejcev in ljubiteljev malih živali na Koroško. Izlet je priredila Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani. Iz Ljubljane, zavite še v polmrak, smo se ob 4. mi zjutraj odpeljali s tremi velikimi avtobusi, katerim se je v Kranju pridružil še četrti. Prvi postanek je bil nato v Kranjski gori, kjer smo zajtrkovali in se udeležili trdi službe božje, kutero je opravil naš izletnik g. pater Bogdan Murkelj. Ob vsej poti iz Kranja dalje smo opazovali v prebu jajočem se jutru lepo okolico, gorske vrhove, ki so se zlatili že V jutranjem soncu. Od Kranjske gore je šla pot vedno višje na Podkoren, kjer so bile uradne formalnosti za prestop meje kmalu urejene. Medtem so izletniki nakupovali cigarete, izmenjavali denar: izostalo ni tudi neizogibno vsestransko fotografiranje. Komaj smo zapustili mejo in drseli po strmi cesti navzdol, nam je pogled obstal nu mogočnem Dobruču, čigar steno z daleč naokrog vidnim hitlerjevskim križem je pravkar obsevalo sonce. Pred nami se je razprostiral prekrasen razgled po širni Ziljski dolini. Nehote nam je postalo nekam tesno pri srcu: občutili smo. kaj smo izgubili s Koroško. Šele ko človek sani vidi ves tu svet v vsej krasoti, ko vid', da se tu šopiri tujec in da je naš človek ni svoji zemlji tlučan in suženj, potem more res občutiti in spoznati, kaj smo izgubili s tem prelepim delom slovenske zemlje. V daljavi smo opazili biser Koroške. Vrbsko jezero. Še pur pogledov nu lepo okolico in že smo se znašli v Beljaku.Tu so nas pričakovali rejci tov. društva za Beljak in okolico. Po slovesnem pozdravu je sledil kratek odmor zu okrepčilo. nato so nas povabili tov. rejci v okrašeno društveno dvorano, kjer smo opazili napis: ..Pozdravljena Ljubljana", Sledil je oficielni pozdrav funkcionarjev društva rejcev malih živali Beljak, pri katerem so Be-ljačani poklonili Zvezi standarto, krasno darilo s pov da ikoni, du nas rejce malih živali ne ločijo ne politične, ne državne meje. Podpredsednik Zveze g. dr. Jenko Andrej se je v imenu Zveze najtopleje zahvalil zu prisrčen sprejem in krušno darilo in ob tej priliki povabil koroške rej"e v Ljubljano nu veliko zvezno prireditev v 1. 1938. Po skupnem slikanju smo se z beljaškinii rejci odpeljali k Vrbskeinu jezeru, kjer je bil daljši postanek in so si izletniki lahko ogledali lepote jezera in okolice. Vse prekmalu je minila poldruga ura našega postanka, hitro smo poiskali svoje sedeže in že smo brzeli po gladki cesti k nuši Gospej Sveti. Prijazni čg. dekan Fajnik,' koroški Slovenec, nas je uvedel v skrivnost sturih kamnov in ■pomenikov, kuteri nus spominjajo na preteklost slovenske zgodovine. Znamenita je posebno notranjost cerkve s svojimi, šele nedavno odpritimi freskami. Tu počivajo tudi ostanki prvega slovenskega škofa Modesta; dokaz, da je liiln tu nekdaj rezidenca slovenskih škofov. Po ogledu zgodovinsko znamenitega gosposvet- skegu zvonu, ki zvoni samo ob izredno svečanih prilikah in po ogledu knežjega prestola, smo se podali \ Celovec. V restavraciji našega rojaka Otoni«ne, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetni k, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 3 (v luši g. Šipica). Proda se vsled preureditve na prostovoljni javni dražbi dne 19. septembra ob 8. uri v pen-sionu ..Rikli" razno rabljeno pohištvo, posoda itd. Prodam čebelnjak, uporaben zu svinjak ali drvarnico. Poizve se Priniskovo v kisarni. Proda se 8 mesecev star „Volčjuk". Poizve se v upravi lista. Proda se izložbeno okno z roleto takoj. Poizve se Priniskovo 177. Oddani lokal nu periferiji mestu. Naslov v upravi lista. Nova modna trgovina Ivo Wendling Vas postreže z vsakovrstnim perilom, kravatami, nogavicami, in predtiskanimi ročnimi deli. Kranj, Jenkova ul. (na vogalu vrh stopnic) Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste t Hlebš - Kranj l*^tJ*M* i>'««i*»Wilii»" »»..»ItoM^li l~H II Važno I Popravljam vse vrste tehtnic in uteži in jih žigosane vrnem. Pesjak Stanko izdel. tehtnic Kranj Za uredniku in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tisku tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.