Cena 3 dm
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA
TR BO V L, J E
Leto lil.
TRBOVLJE, 17. marca I9SU
Štev. ‘tl,'
Poštnina plačana v gotovini.
V Trboveljskem okraju se pridno pripravljajo na volitve v Ljudsko skupščino
Pri teh voHtveh moramo vsekakor obiasnjevat naše sta šle, ki se izraža v objektnih težavah
V predivolivnih pripravah zn volitve V Ljudsko skupščino je teren trboveljskega okraja močno razgiban. Rudarji. front ovci, žene, mladina in pionirji ter člani društev izpolnjujejo vestno vse obveze, ki so jih prevzeli v čast volitev. Sindikalne podružnice delajo predvsem na vprašanju študija, utrditve organizacij in sprejemanju novih članov; tako je sindikalna podružnica steklarne Hrastnik svoje obveze že izvršila. Na rudniku Zagorje so postavili 4 nove brigade 'ter so se bri-godirji obvezali, da bodo nakopali do Volitev v prostem času 530 vozičkov premoga. Sindikalna podružnica Elektrarne je dala obvezo, da bot do volitev posula 600 metrov ceste, kar je že stoodstotno izvršila. Posamezne podružnice so se obvezale, da bodo vršile politično delo na terenu s kul turnimi ekipami. Vzporedno s tem pa bodo popravljale našemu kmetu polj-
V nedeljo 12. t. m. so se vršiti na terenu okraja Trbovlje številni pred-Volivnd sestanki in so bili na lmuatni-škem sektorju povezani z agitkami.
Masovnemu zborovanju, ki se je vršilo v Radečah v nedeljo dopoldne, je prisostvovala tov. Lidija Sentjurčeva. Zborovanje je bilo dobro obiskano, saij se je zbralo preko 200 ijndi. V svojem govoru, ki so ga volivci večkrat prekinili s ploskanjem, je tovarišica Lidija Sentjurčeva ori-$etlu delo in uspehe Ljudske skupščine v minulih štirih letih, nato pa je podrobno analizirala gospodarski in
sko orodje. -Steklarna Hrastnik bo obiskala KLO Dol pri Hrastniku, Turje in Marno. Rudnik Hrastnik, KLO Čeče in vas Studenec, Rudnik Trbovlje KLO Gabersko in vas Klek, sindikalna podružnica Cementarne pa KLO Dobovec.
V povezavi z volitvami so žene trboveljskega okraja dostojno organizirale proslave 8. marca ter so bile izvedene tri centralne proslave v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, katerim je prisostvovalo preko 1.500 ljudi; večinoma so se udeležile teh proslav naše žene. Poleg centralnih proslav pa je bilo izvršenih 30 vaških proslav po šolah, neke proslave pa po industrijskih centrih. Vse proslave, ki so pokazale veliko organizacijsko sposobnost žena, so bile združene z vo-livno agitacijo. Volivna agitacija so razvija po celem okraju ter je bilo izvedeno že preko 400 manjših sestan-
pmlitičnl razvoj naše države. Podrobno se je dotaknila tudi ra-znih problemov v kmetijstvu in se nato v daljšem razgovoru pogovarjala z volivci.
Isti dan popoldne pa je bil volivni sestanek v Loki pri Zidanem mostu, kjer je prav tako govorila tovarišica Lidija Sentjurčeva. Sestanek je prav dobro uspel, tudi kar se tiče udeležbe. Vendar pa diskusija ni bila živahna, razen nekaterih vprašanj glede živilskih nakaznic in glede novega načina odkima po vezanih cenah.
Na Dolah pri Litiji že dolgo ni bilo
kov, na katerih so se volivci seznanjali z gospodarsko politiko ter političnimi problemi. V Trbovljah so bili taki sestanki, po vsem terenu, toda teren še ni dovolj razgiban, ker je premajhna udeležba. Ugotavlja pa se veliko zanimanje volivcev, kako je z našo politiko proti kapitalističnim dr. žavam. ICer so nekateri mišljenja, da bomo s temi volitvami prodali našo neodvisnost, se je ljudem prikazalo, kaj je tovariš Tito v svojem govoru dejal o tem vprašanju. V zvezi s pred-volivnimi sestanki se pa dosledno izvajajo odkupi vseh zaostankov; večina kmetov to razume, vendar se še najdejo nekateri, ki se skušajo odtegniti obvezni oddaji. Medtem ko so mali kmetje v celoti zadostili svojim obvezam in jih celo presegli, so ravno večji kmetje tisld, ki se skušajo izmakniti ter oddajajo slabo blago. — Dosedaj je realiziran odkup zaostankov skora j v celoti.
masovnega sestanka, ki bi bil tako dobro obiskan kakor v nedeljo. Zbralo se je 160 volivcev, ki so z zanimanjem sledili referatu, ki gji je podal tovariš Černe, član GO ZSS. Volivci so se najbolj zanimali za gospodarska vprašanja.. Dobro je uspel nadalje tudi sestanek v Senožetih, kjer je govoril sekretar okmjnega odbora OF, tovariš Kokalj Franc.
V Hrastniku pa so volivna zborovanja organizirali skupno s kulturnimi prireditvami. Ze v soboto 11. marca je bilo na Dolu pili Hrastniku zborovanje, združeno s kulturno priredit-
vijo. Po političnem referatu je izvedla kuiturnj program sekcija steklarne, ki deluje v okviru SKUD Aleš Kana. Nastopili mešani in .moški >	--«i
zbor, orkester, folklorna skupina, Šramel kvartet ter igralci z igro »Kulak" pri Zdravniku«. Volivci Ki.O Dot so bili s prireditvijo prav zadovoljni. Z istim programom je ta sekcija nat-stopila v nedeljo tudi v KLO C oče. Poleg rudarjev, ki so tekmovali v nedeljo, so se frontovci, ki so dali obvezo za dokončno izvršitev ceste »Mih« Marinko«, v velikem števiiu udeležili dela na cesti-. Vseh froutovcev iz Za>^ gorja in Trbovelj je delalo 124 in so i pravili 484 prostovoljnih ur.
Posamezne krajevne organizacije tekmujejo med seboj v izpolnil vi obvez; tako so frontovci v Hrastniku sklenili, da bodo do dneva volitev ozvočili kolonijo in jo tudi izmed vseh najlepše okrasili.
Tčtariika Lidija Sentjurčeva med volivci Radeč

Naš kandidat trboveljskega okraja tov. Zagorisek Anton 10 kraitni udarnik In borec za višjo storilnost dela, med svojimi brigadirji
Stran a ■t
■------------------------»--------------------------------------------------------------—
!Nobena obrekovanja, ne iz zapada, ne iz vzhoda, nas ne bodo omajala v našem principielnem
stališču, doslednih pristašev Marksizma-leninizm a
Miha Marinko med volivci KLO Izlake in Mlinše
' V sijedo 8. t. m. je predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko obiskal volivce KLO Izlake ter imel v tamoš-njem zadružnem domu zborovanje. Ze y zgodnjih jutranjih urah se je v Izlakah iznesla vest, da pride na obisk predsednik vlade tov. Miha Marinko. IV zadružnem domu so se zbrali zadružniki, kmetje in žene ter mladina. Čeravno je bilo ta dan lepo spomladansko vneme in so kmetje Imeli delo na polju, so se vendar zbrali v velikem Števil u. Zborovanje, ki se je pričelo ob 9.30 dopoldne, je pričel predsednik KLO Izlake tovariš Grošelj, ki je po pozdravu podal besedo tov. Marinku. Tovariš Miha Marinko je imel v preprostih besedah obširen političen referait, predvsem pa je obravnaval gospodarsko problematiko v zvezi z novo ureditvijo vezanih cen. Glede oddaje zaostankov pri odkupih
je predvsem poudaril, da nas bližajoče volitve v Ljudsko skupščino ne bodo motile, da ne bi dosledno izvajali odkupe ali da bi pri tem popuščali. Orisal je nadalje odnošaje naše države do SZ in ostalih kapitalističnih držav ter podčrtal besede tovariša Tita, ki je poudaril, da ne bomo privolje-vali nobenih koncesij katerikoli državi, četudi bi bilo to v škodo petletnemu planu. Tovariš predsednik je po svojem govoru ostal še v daljšem raž-govoru z volivci Izlak do 14. ure popoldne ter se z njimi prijateljsko pomenil o vseh njihovih težavah.
Popoldne pa sp je tovariš predrsed nik mudil pri volivcih KLO Mlinše. Pred tamošnjiin zadružnim domom se je zbrala velika množica prebivalcev, s katerimi je imel tovariš predsednik daljši razgovor in jim razložil naša gospodarska vprašanja in ukrepe ter pomen bližnjih volitev.
Volilna razgibanost v KLO Vrhovo
' Volilci KLO Vrbovo so sklenili na predvolilnih sestankih, da tudi pri volitvah v Ljudsko skupščino ne bodo med zadnjimi. Najprvo so sklicali širši masovni sestanek vseh množičnih organizacij, na katerem so obširno razpravljali o predstoječih gospodarskih nalogah in o izvedbi volitev'. V vseh vaseh so že imeli predvolilne sestanke, ki so se jih udeležili volilci polnoštevilno. Na teh sestankih je bilo govora o obvezni oddaji v letu 1950 tcir o vključitvi kmetov v kmetijsko-obdelovalno zadrugo. Sest kmetov je že podpisalo pristopne izjave v zadrugo, medtem ko ostali še gledajo nekam postrani na to važno akcijo. Vendar pa spoznavajo bolj In bolj, da je vstop v zadrugo potreben, to pa zlasti zaradi tega, ker jim že primanjkuje
delovne sile; od aktiva mladine v Vrhovem se je namreč od 50 mladincev že vključilo 30 mladincev in mladink v industrijo. Na sestankih so sklenili volilci, da bodo do volitev s prostovoljnim delom uredili kanalizacijo. Sklenili so nadalje, da bodo tudi med prvimi volili In tako dokazati svoje zaupanje Partiji in Titu.
Posebne obveze pa si je zadala mladina, ki bo okrasila volišča, prav tako bodo imeli pionirji posebno volišče tudi pri teh volitvah za okrasitev, saj so že pri volitvah v KLO odnesli prvo mesto.
Do volitev bodo priredili še po vseh vaseh in naseljih podrobne sestanke, tako da bodo vsi volilci seznanjeni z nalogami v zvezi z volitvami in ostalimi gospodarskimi nalogami.
Za 1,000.000 dinarjev mani uvoza — pomemben uspeh delovnega kolektiva strojne delavnice na rudniku Zagorje
Gospodarska blokada informbirojev-Skih držav in otežkočena dobava iz zapadnih držav je marsikateri delovni kolektiv postavila pred težke naloge v zvezi z rednim izvrševanjem pltina. To vprašanje se je pojavilo tudi v Zagorju na rudniku. Na separaciji, Vi obratuje že od leta 1931, so se nekatere naprave in stroji obrabili in izgubili precejšen odstotek svoje zmogljivosti In ekonomičnosti. To se je
zlasti pokazalo pri presejevalcu, ki sortira prani premog. Sortimenti iso izgubljali na kakovosti, zaradi česar se je rudniška uprava odločila, da bo izdelala v domači strojni delavnici nov, boljši presejevalec. Kolektiv strojnega obrata je to nalogo odlično izvršil. Ekipa 6 mož je v rekordnem času 45 dni iz razpoložljivega materiala in strojnih delov napravila In sestavila nov presejevalec, ki je bil
dan pred kratkim v obrat. Naprava prav nič ne zaostaja za podobnimi tujimi izdelki. Tudi bo bolj trpežna kot doslej uvažani tovarniški izdelki te vrste. Kakovost sortimentov se je glede na delo starega presejevalca Iz-
boljšala za kakih 15%. Vrednost naprave se ceni približno na 1 milijon dinarjev. Pri izvršitvi tega dela sta se zlasti odlikovala tovariša Taufer Vladko in Žohar Jože, kakor tudi tehniški vodja strojnega obrata tovariš Riter Jože, ki je izdelal načrte za konstrukcijo presejevalca. Tako naši delovni kolektivi z naslonitvijo na lastne sile sicer s težavo, a vendar uspešno prebijajo gospodarsko blokado.
Dvaiisoč osemsto ion so nakopali v nedeljo 12. marca v tekmovanju v polastitev vol te v
Pretekla nedelja je potekala v znamenju tekmovanj, ki so bila na vseh rudnikih v Zagorju, Hrastniku in v Trbovljah.
V Trbovljah je tekmovala Zagoriš-kova brigada^ in brigada Klemena. Za tekmovanje so se prav dobro pripravili vsi, zlasti pa naš kandidat Zago-rišek Anton. Tudi ostali delavci-ru-darji so se v nedeljo polnoštevilno udeležili dela, ker hočejo na vsak način izpolniti dano obljubo. Rudarji rudnika Trbovlje so ta dan nakopali 1880 ton premoga, rudnik Trbovlje je po stanju 12. t. m.' 6 odstotkov preko plana.
Na zahodnem obratu je zbral svoje kopače 10 kratni udarnik Zagorišek, ki je imel 24 ljudi, ki so v 8 urah nakopali in naložili 416 vozičkov premoga, na moža 13 ton ali 18 vozičkov. Klemenova brigada je imela 22 ljudi in so nakopali 187 vozičkov.
Vršili so svoje delo pod izredno težkimi pogoji. Na moža pride povprečno 9 ton ali 12 vozičkov. Ostale brigade v nedeljo niso tekmovale, pač pa se bodo ponovno kosale v nedeljo 19. tega meseca.
Rudarji Hrastnika so v nedeljo prav tako tekmovali v cilju, da dosežejo planske naloge ter so nakopali 540 ton-premoga. — V Zagorju so v nedeljo nakopali 400 ton premoga ter je rudnik 0.5 odstotkov preko plana. Tekmovale so štiri brigade, ki so dosegle povprečno storilnost 50.3 ton na moža, to je samo nakopanega premoga. Najboljši uspeh je dosegla brigada Stancarja Feliksa na obratu Kotredež. Povprečna odkupna storilnost znaša 13.7 ton na moža. Zagorski rudarji bodo v nedeljo 19 t. m. ponovno tekmovali, ker hočejo na vsak način izvršiti zadano si nalogo.
Predvolivno tekmovanje delovnega kolektiva apnenic rudnika Zagorje
Splošno predvolivno tekmovanje je zajelo tudi delovni kolektiv obrata apnenic rudnika Zagorijo. Na seji sindikalnega pododbora so se delavci in nameščenci zavezali, da bodo v prostem času nažgali 180 ton apna v poljskih pečeh, naložili 1 poljsko peč, nažgali 60 ton apna v jaškovi peči
ter naložili 300 vozičkov kamna. Od teh obvez so izvršili: nažgali so 150 ton apna in naložili 1 poljsko peč.
Tako odgovarja delovni kolektiv obrata apnenic na laži informbiroj-ikih radijskih oddaj kakor tudi ostalina sovražnikom delovnega ljudstva.
Prvi delovni kolektiv v trboveljskem okraju, ki je izvršil četrtletni plan proizvodnje, je cementarna
Ekipa 6 mož pri sestavlja n ju novega presejevalca za Separacijo v Zagorju,
Delovni kolektiv cementarne Trbovlje, ki je pifcjšnjli mesec dosegel pomembno zmago pri predčasni izvršitvi remontnih del, si je zadal obvezo v počastitev volitev, da izvrši četrtletni plan do dneva volitev v ljudsko skupščino. Celoten kolektiv od prvega delavca do zadnjega nameščenca se Je zavedal velike važnosti izvedbe te naloge in o veliki potrebi cementa, za našo industrijo in ostale gradnje. Dne 14. marca ob 9. uri pa je kolektiv
cementarne dosegel pomembno zmago, da je kot prvi kolektiv izvrtal o-bvezo, ki si jo je zadal in to še 12 dni pred postavljenim rokom in 17 dni pred zaključkom prvega četrtletja. Plan Je bil izpolnjen za prvo četrtletje, v plinkerju 113.54% v cementu, 100.15% in v odpremi cementa, 125.84%. Zmaga kolektiva cementarne, je velik uspeh in pa ludi odgovor vsem tistim, ki ovijajo normalen raz-voj naše socialistične izgradnje.
Predvolivno tekmovanje zagorskih rudarjev
Zagorski rudarji se dobro zavedajo pomena bližnjih volitev v Zvezno skupščino. Na taformbirojevska obrekovanja in laži odgovarjajo s predvo-livnim tekmovanjem. To kosanje pri delu ise je vidno pazmahnilo po 6 marcu, ko je proizvodna brigada št. 215 v Podstra.nl (brigadir Roglič Alojz) pozvala na 4 dnevno tekmovanje vse proizvodne brigade in ostale delovne skupine v premogovniku. S takimi kratkoročnimi tekmovanji bodo proizvodne brigade nadaljevale do dneva volitev. Uspehi tekmovanja se kažejo v porastu storilnosti-v primerjavi is povprečnim učinkom v mesecu februarju L 1. Ta porast znaša do-sedaj povprečno okoli 7 odstotkov, Upoštevajoč storitve na vseh odkopih v zagorskem rudniku,
Na pobudo sindikalne podružnice in rudniške uprave se je v nedeljo dne 12. t. m. izvedlo posebno tekmovanje za visoko storilnost. Kosale so se 3 proizvodne brigade v Podstrani in 1 v Kotredežu. Podobno tekmovanje pripravlja tudi za nedeljo dne 19. t. m. Glavni namen tega tekmovanja je izpolnitev četrtletnega proizvodnega plana. V okviru piredivolivnega tekmovanja je sdmdikajni pododbor strojnega obrata organiziral posebne ekipe, ki bodo v prostem času odhajala v okoliške vasi in popravljale kmetom, kmetijskim delovnim zadrugam in ekonomijam orodje, istroje, naprave itd.
O uspehih tekmovanja bomo poročali.
\
Komunistična Partija nas je vedno učila, kako je treba težave premagovati.
Kljub tedovvainem odporu
špekuianiov na vasi se izvajajo zaosianki odkupov v irhoveijskem okraju9 uspešno
Teren trboveljskega okraja se je v zvezi s predstoječimi volitvami močno razgibal. Vzporedno z volilno agitacijo se vrše sestanki po vseh vaaeh okraja, kjer se volivci seznanjajo s politično situacijo; v zvezi z našimi gospodarskimi nalogami se izvajajo tudi odkupi vseh zaostankov iz leta 1949. Na splošno se ugotavlja, da so mali kmetje svoje obveze izpolnili in jih celo presegli medtem ko večji kmetje kažejo trdovraten odpor; ponekod nastopajo celo sovražno, misleč, da se zaradi bližajočih se volitev zaostanki ne bodo tako dosledno izterjevali. Do 10. III. je bilo izterjanih vseh zaostankov pri goveji živini 24.616 kg, prosti višek 1409 kg, pitanih prašičev 11, mršavih prašičev 33, mleka 22.445 litrov, masla 62 kg, preko 6000 kg masti, 1494 jajc, vsega predvidenega krompirja z zaostankom za leto 1949 1,207.912 kg, koruze 14.947 kg, ajde 34.932, kg, prosa 6643 kg, fižola 21.155 kg, volne 575 kg, pese 3613 kg, repe 32.686 kg, korenja 3008 kg, drobnice 505 komadov in sena 61.550 kg.
Mali kmetje so v celotnem okraju pokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti, tako n. pr. v KLO Izlake, kjer je mali kmet Kašnik Jože, ki ima 1.60 ha obdelovalne zemlje in dve kravi ter mu je bila predpisana oddaja mleka 800 litrov, oddal 1052 litrov. Kmet Razpotnik Peter, ki ima tričlansko družino, 1.81 ha obdelovalne zemlje hi 3 krave, je oddal 2507 litrov mleka, predpisanih pa je imel 1200 litrov. Kmet Potiisek Martin s tričlansko družino ima 2 kravi, predpisanih 800 litrov mleka oddal jih je pa 1726 litrov. Kmet Ravnikar Franc s 4 člansko družino, 0.84 ha obdelovalne zemlje, ima 1 kravo, je imel predpisanih 4U0 litrov mleka, oddal pa jih je 1341 litrov. Osredkar Dora, 3 člani družine, 1?65 ha obdelovalne zemlje, 2 kravi, predpis 800 litrov mleka, oddala pa je 1439 litrov. Jesenšek Ivan, 4 članska družina, 3.25 ha obdelovalne zemlje, ima 3 krave, je imel predpisanih 1800 litroV mleka, oddal pa je 2324 litrov. Brvar Ivan s 5 člansko družino, 4.80 ha obdelovalne zemlje, ima 2 kravi, predpisanih je imel 1400 litrov a oddal je 1877 litrov mleka. — Temu nasprotno pa ravno veliki kmetje v Izlakah, kot n. pr. Seljak Prane, ki ima 8.15 ha obdelovalne zemjje, poseduje 2 kravi ter ima predpisanih 2000 litrov, je oddal komaj 372 litrov mleka. Sajovic Pavla ima 5.24 ha obdelovalne zemlje, 2 kravi, predpisanih je imela 1600 litrov, oddala pa je komaj 337 litrov mleka. Rebolj Ivan s 5-65 ha obdelovalne zemlje ima 2 kravi; imel je predpisanih 1800 litrov mleka, oddal je le 516 litrov. Največji špekulant posestnik Gmbljar Franc, ki Ima 7.30 ha zemlje in poseduje 3 krave, je imel predpisanih 2.700 litrov, oddal pa je komaj 283 litrov mleka.
Imamo pa še druge primere, ki jasno kažejo, da so ravno veliki kmetje tisti, ki se na vse pretege izmikajo oddaji, kot so to n- pr. ravno največji posestniki v Podkumu. Cop Alojz iz Podkumu ima 58.25 ha zemlje, od te ga 5.41 ha obdelovalne, je sicer bela žita oddal, s krompirjem pa je ostal v zaostanku 3.483 kg, nadalje 2 pitana prašiča, pri mleku pa je ostal dolžan 3.141 litrov ali 90 kg masti; oddati pa ni hotel ničesar, češ da nima. Martinčič Apolonija posestnica v Jazbinah, Podkum, ima 52.81 ha zemlje, obdelovalne pa 406 ha, je sicer oddala bela žita, v zaostanku pa je bila pri krompirju s 4.240 kg, ajdi 255 kg, pro-s u46 kg, fižolu 189 kg, mleka je oddala le 150 litrov, s katerim je v zaostanku 2250 litrov, ali 64 kilogramov masti. Prav tako ni izpolnila obvezno Prirejo živine. Naša nova državna ureditev ji ne gre v račun, zanaša se na Amerikance, na vsakem koraku omalovažuje našo ljudsko oblast, zaostankov pa sploh ni hotela oddati.
Posestnik Ravan Franc iz Podkuma ni oddal niti kilogrtama krompirja; s katerim, je v zaostanku 2548 kg, ajda, zaostanek 60 kg, p nosa sploh ni oddal, pri goveji živini pa je v zaostanku 244 kg, 1 pitan prašič, ki ga ni oddal; mleka je imel predpisanega 2200 oddal ga je pa le 21 litrov. Ob priliki terjatve zaostankov je izjavil, da sploh ne bo nič oddal, češ saj sem bil kaznovan zato, ker nisem oddal krompirja z 20.000 dinarji; zaradi neoddanega mleka je bil prav tako kaznovan s 15.000 dinarji. Njegov nastop je ošaben in je podoben tipičnemu špekulantu ter je izrazit nasprotnik naše ljudske oblasti. Tej bratovščini se priključuje še posestnik Jakoš Jože, ki je v zaostanku z 2.000 kg krompirja, 200 kg ajde sploh ni oddal, 172 kg fižola tudi ne, goveje živine pa 1202 kg. Mleka 1300 litrov sploh ni oddal ter je dolgoval 37 kg masti. Ko so prišli k njemu ter ga opozorili na ižvedbo odkupov, je izjavil: »Ce se bodo odkupi tako strogo izvajali, sploh ne bom šel volit.« — Vsi ti štirje ptički pa bodo poslani tja, kjer ee bodo lahko na lastne oči prepričali, kako naša država gradi socializem. — Pri oddaji zaostankov so se našli tudi nekateri, ki so mislili, da je mogoče goljufati oblast. Posest-
nica Kranjc Marija iz Radeža je prinesla v KZ v Loki slanino, ki je bila stara že dve leti in pokvarjena ter so bili v njej že črvi; prinesla je nadalje staro mast, ki je bila neužitna; izgovarjala se je, da nima druge masti, kljub temu, da je pbed kratkim zaklala prašiča. — Hrastnik Jožefa iz St. Petra pri Zidanem mostu je prinesla mast, med katero je primešala krompir; seveda se je ta prevara opazila in popoldne je lahko prinesla prav dobro mast. — Pri oddaji zaostankov so nekateri KLO nepravilno postopali; šli so na linijo najmanjšega odpora. Poslali so kratkomalo pozive, da se morajo v roku 24 ur oddati predpisane količine in da se bo v nasprotnem primeru proti njim kazensko postopalo. Podpisani so bili predsednik in tajnik. To linijo najmanjšega odpora so potuhtali v KLO Trojane. Pozabili so namreč na besede naših najvišjih predstavnikov, da je treba vse delo vršiti s prepričevanjem in jasnim dokazovanjem. Kdor pa seveda vzlic temu ne bo izvršil svojih obvez, pa bi jih lahko, za take ljudi iso pripomočki, ki jih bodo poučili, da je treba zakone in uredbe naše ljudske oblasti spoštovati in izvajati.
Letni zbori kmetijskih zadreg
V območju našega okraja imamo 171 možnosti, da se v njenem območju
kmetijskih zadrug, ki so razen dveh zadrug, že izvršile pregled svojega poslovanja v preteklem letu. Rednega letnega zbora še niso imele KZ Čeče in KZ Radeče, vzlic temu, da je bil sklican, že celo dvakrat ali trikrat. Da se ta dva zbora še do danes nista izvršila, leži krivda predvsem na samem članstvu teh zadrug, ker jih naj-brže ne zanima, kako sta ti dve zadrugi poslovali v minulem letu. Teh dveh sklicanih občnih zborov se je udeležila le par zadružnikov, zaradi česar se zbor zaradi prepičle udeležbe ni mogel vršiti, ker ni bil sklepčen. Prav tako se tudi zbor OZKZ Trbovlje ne bo mogel vršiti, dokler niso zaključeni vsi zbori po kmetijskih zadrugah.
Ce pogledamo poslovanje kmetijskih zadrug v minulem letu na splošno, vidimo, da je polovica teh zadrug ob koncu poslovnega leta 1949 izkazala večjo ali manjšo izgubo. Marsikdo se bo vprašal, zakaj je nastala izguba v tej ali oni zadrugi. Mirno lahko trdimo, prvič, da je prihajalo za vezano trgovino premalo blaga, predvsem tek stiliji, obutve itd., drugič, da se nekatere kmetijske zadruge niso krile rabati in maržami, zlasti odaljenejše, ker jih je dostikrat prevoz blaga, ki so ga dobivale iz skladišča OZKZ Trbovlje, več stal kot pa sa dejansko za služile. Je pa tudi res, da se najde v kakšni kmetijski zadrugi uslužbenec ki marsikaterega blaga ne zna potrošniku prodati in tako leži blago dolgo na zalogi. Ni pa rečeno, da se morajo kmetijske zadi-uge ukvarjati samo trgovino. Poiskati je treba druge možnosti, s katerimi bi delno pripomogle k izboljšanju poslovanja kmetijskih zadrug. Vsaka kmetijska zadruga ima
ustanovijo razni obrtni cdseki kot na primer mizarske, čevljarske, krojaško-šiviljske, kovaške in podobne delavnice. S temi delavnicami bi mnogo pripomogli našemu kmetu na vasi in skupnosti. Nekatere kmetijske zadruge so na letnem zboru že postavile gospodarski plan za leto 1950., v katerega so vključile razne obrtne delavnice. Predvsem je potrebno omeniti kmetijsko zadrugo Razbor, Mlinše, Trojane in še nekatere KZ, ki so v lanskem letu pokazale že kaj vidne uspehe. Želeti bi bilo, da tudi druge zadruge čim preje pristopijo k delu saj bodo s tem pripomogle same sebi in vsej skupnosti.
Na vseh zborih KZ so se pojavile razne kritike s strani članov zadružnikov glede pomanjkanja raznega blaga, da ga je premalo za kmete, ki oddajajo svoje pridelke in zanje prejemajo bone, ki jih pa ne morejo izkoristiti. Jasno je. da trenutno še ni blaga v takšni količini na trgu kot je že leti, vzlic temu, da delajo naše to varne s polno paro. Zavedati se je treba, da naša država nima oskrbovati saimo kmete, marveč da je pri nas večina ljudi, ki so zaposleni v industriji in da tudi ti potrebujejo blaga, da je tudi tem treba nuditi eno in drugo, kajti ti ljudje dnevno prekoračujejo svoje najtežje planske naloge in jih celo presegajo po 100 do 200 odstotkov
Da pa bomo kos vsem nalogam, ki jih postavlja pred nas naša Partija, da se izvede čim preje socializacija naših vasi, je nujno, da se združijr naša kmečka gospodarstva in ustanovi v vsaki vasi močna in vsemu ljudstvu koristna in poštena kmetijska obdelovalna zadruga, če hočemo, da bo za nas vse lepši jutrišnji dan.
ščanjem raznih gesel, s točnim prihajanjem na delo, 'z večjo pozornostjo pri postrežbi odjemalcev, predvsem pa s čistečo, kar naj bo značilnost sodobne poslovalnice. Imeli bodo vsakotedenski študij, ki se bo izrecno na,1-našal na pravilno prikazovanje pomena volitev v našo Zvezna skupščina.
Iz prednjega sledi, da bo industrijski magazin steklarne Hifastnih, po* slovalnice štev. 1 resen tekmec vsem trgovskim podjetjem okraja Trbovlje v tem dvomesečnem tekmovanju.
V	cementarni tekmuje
21 brigad	.,1
Po uspešno zaključenem popravila novega dela tovarne, kjer je 18 brigad končalo popravilo v devetih namesto 18 dneh, je kolektiv cementarne pristopil k popravilu stare tovarne. Sestavljenih je bilo 21 brigad in sicer 19 ključavničarskih, 1 električarska in 1 zidarska. Priprave za popravilo so se vršile v živahnem tempu in so brigadirji že med pripravami pokazali, da se zavedajo važnosti tekmovanja in dobrega popravila tovarne, od katerega je v veliki meri odvisna izvršitev letnega plana.
V	čast volitev so se brigadirji obvezali, da bodo namesto v 42 dneh, kakor je bilo predvideno, skončali popravilo v 20 dneh. V ta namen so si brigade medsebojno napovedale teku movanje in prepričani smo, da bo kolektiv cementarne tudi pri tem popravilu uspel, kakor je v zadnjem pri novi tovarni. To pravilo terja sice« več časa, in je tudi bolj komplicirano*, saj morajo brigade samo pri peči in premogovnem mlinu na 2 m dolžine obloge na novo zakovičiti. Pri tem popravilu bo končno popravljen tudi elektrofilter, ki že dalj časa ni deloval, tako da bo letos tovarna res temeljito popravljena. Elan, ki so ga pokazale brigade že prvi dan tekmovanja 13. t. m., se bo gotovo v prihodnjih dneh še povečal. — O uspehu bomo še poročali.
Industrijski magazin steklarne Hrastnik, poslovalnica št. 1 tekmuje!
Napovedi sindikalne podružnice Okrajnega magazina Trbovlje z dne 28. II. t. 1. vsem upravam in sindikalnim podružnicam trgovskih podjetij v okraju Trbovlje na dvomesečno tekmovanje v počastitev volitev v Zvezno skupščino in na čast praznika 1, maja 1950 ise je takoj odzvala poslovalnica štev. 1 industrijskega magazina steklarne Hrastnik ter sprejela tekmovanje.
Na sestanku uslužbencev te poslovalnice jim je poslovodja tov. Korim-šek Ivan v podrobnosti obrazložil ter
poudaril pomen tega tekmovanja prizadevanju za čim kulturnejšo hitro postrežbo našega delovnega ljud stva. S takšnimi tekmovanji se bodo sčasoma odpravile različne kritike, včasih pa tudi neumestne pritožbe na ših potrošnikov.
Takoj se je opazilo, da so uslužben ci pravilno razumeli potrebo takšnega tekmovanja, kar je potrdila prav Živahna diskusija. Ze takoj prve dni je bilo mogoče ugotoviti, da je zajel vse uslužbence tekmovalni duh. Pričeli so z urejevanjem izložb, narne-
®bčni zboi’ Rdečega križa v Trbovljah
V soboto 11. marca se je vršil v sindikalni dvorani elektrarne Trbovlje redni letni občni zbor mestnega Rde* čega križa Trbovlje.
Za uvod je spregovoril predsednik MRK Trbovlje tov. dr. Kramberger Ludvik, ki se je najprej spomnil vseh članov Rdečega križa in ostalih, ki so času NOB darovali svoje najdražje, svoja življenja za dobrobit skupnosti. Vse te žrtve in umrle so navzoči pefi častili z eominutnim molkom.
Iz poročil starega odbora je razvidno, da je imel RK v Trbovljah V svojem delovanju dosti uspeha. Za vse te uspehe pa gre zahvala v veliki meri MLO Trbovlje, ki je dodelil Rdečemu križu potreben lokal, kjer se vrše redne seje, posvetovanja i. dr. Pa tudi odborniki in nekateri aktivisti so vneto vršili svoje dolžnosti.
Društvo RK je v minulem letu sodelovalo pri raznih akcijah, tako nul primer pri cepljenju mladine s cepivom BSG v tednu matere in otroka, v tednu čistoče, v protipožarnem tednu itd. V tednu RK sta se vršili dve kui-turno-prosvetni prireditvi, kjer so sodelovali tudi gimnazija, osnovni šoli Trbovlje 1 in II, glasbena šola in dečje jasli. Največ pa so doprinesli skupnosti naši samaritani, ki so, 11 po številu, izvršili v minulem letu nad 10.000 ur prostovoljnega dela, kar je ogromna požrtvovalnost, za katero zaslužijo vsestransko jiriznanjc.
V članstvo je zajetih 2528 vseh vo-livnih upravičencev, kar je 2570 vseh volivcev. Vsekakor se bo v prihodnjem letu s pravilno organizacijo sta-lqž članstva dvignil. V Podmladek RK je vključenih 1983 učencev, t. j. 80% vse šolobvezine mladine.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena od odbora predlagana lista s predsednikoma dr. Krambergerjem na čelu.
Občni zbor se je zaključil ob vzklikih CO RK J, GO RKS in maršalu Jugoslavije Titu.	J. B.
Na rednem zasedanju MLO Trbovlje
M sprejeli letošnji proračun
st,
Jf. i >
Ou.
tu,
lved kratkim se je vršilo redno zanje MLO Trbovlje, na katerem ^,1 sprejet proračun za leto 1950. .msirnein političnem reieratu, v k.. -ii.m je biia nakazana tudi gospo .vo nejavnost MLO v preteklem le-jC mi sprejet letošnji proračun. Cjco-pouarsaa dejavut/sl MLO je bila ki.iuu težavam,- ki so se pokazale v pomanjkanju delovne sile, uspesna. V letu 1»4» se niso gradile nove stavbo, marveč izključno remontna delu. Dokončna dela so še opravila pri mestni stanovanjski koloniji pri Spancu, vendar so še potrebna razna instalacijska delu, ki se niso mogla izvršiti zaradi pomanjkanja tozadevnega materiala. izvršila so se delu tudi pri mestni klavnici ter uredila stavba pri mostni ekonomiji pri Božiču. Poleg teti dei pa so t;e opravila še dela prt stavbi MLO, prepleskala se je kinodvorana ter preuredili prostori za ra-dio-center. Zu vsa ta dola se je porabilo 1,170.000 dinarjev.
Predvsem pa je važno, da se je v minulem lelu močno povečal stanovanjski ioiid. Tako je uprava rudnika zgradila 30 enosobnih stanovanj na Limberku, 10 enosobnih stanovanj na vodi in dvoje dvosobnih. Na Vi, etaži je rudnik zgradil 10 dvosobnih stanovanj, isto tako je v gradnji 0 stanovanjskih hiš, ki jih zida cementarna in elektrarna Trbovlje. Za letošnje leto bo MLO pomagal pr!i gradnji stanovanjskih hiš 35 interesentom, ki si bodo sami postavili družinske hišice, podjetja pa jim bodo nudila brezobrestna posojila in pomoč v materialu.
Pred komunalnim gospodarstvom MLO stoje velike naloge v letošnjem letu; na tržnem prostoru se bodo uredile prodajne lope, preuredila se bo nadalje stavba Delavskega doma, uredil vodovod ter izvršila najnujnejša popravila stavb, za kar je namenjenih v proračunu 1,200.000 dinarjev. Več pozornosti pa bo MLO v letošnjem letu posvetil vzdrževanju cest; zai vsa dela v komunalni dejavnosti bo potrebna vsota 3,611.359 dinarjev. Delno se bo ta znesek kril iz investicij, uvedel pa se bo tudi ljudski samoprispevek, o čemer bodo volivci odločali na zboru volivcev. Gostinsko podjetje ni v celoti izvršilo svoje naloge v preteklem letu, v letošnjem letu pa se namerava urediti več prostorov ter gostinskih prostorov na prostem.
Proizvodna podjetja so mnogo bolje delovala kot gostinska; tako je čevljarska delavnica izvršila svoj proizvodni plan s 108 odstotki, finančni plan pa s 133 odstotki. To podjetje je za izdelavo svojih proizvodov dobilo priznanje na razstavi komunalne dejavnosti v Ljubljani In nagrado 25 tisoč dinarjev. Mizarska delavnica, ki je bila v letu 1948 najboljša, je v letu 1949 znatno nazadovala zaradi pomanjkanja delovne sile. Interni proizvodni plan je bil dosežen, ne pa dodatni plan proizvodnje. Krojaška delavnica je svoj plan dosegla, ni pa dosegla finančnega plana. Uspešna pa je bila v svojem delu šiviljska delavnica. Kleparska delavnica, ki je izredno važna za Trbovlje, ni izvršila svoje naloge zaradi premajhnega obsega.
Tapetniška delavnica, ima težkoče glede materiala, vendar se predvideva v letošnjem letu njena razširitev, tako da bo lahko y celoti zadostila nalogam,
V okviru mestnih podjetij delujejo štirje brivski obrati, ki vršijo svoje delo izmenično. Podjetje za preskjrbo s sadjem in zelenjavo ni izvrševalo svoje naloge zadovoljivo, prav tako tudi ne podjetje za preskrbo g kuri voim. — V letu 1949 se je ustanovilo novo podjetje za poplavilo radio-apa-ratov. Večinoma, so bila vsa podjetja rentabilna, sa je bilo neporabljenega denarja iz dohodkov teh podjetij v preteklem letu 5,000.000 dinarjev. — S polovico te vsote se bo lahko v znatni meri izboljšal življenjski standard in gospodarska dejavnost mesta Trbovlje.
Po obširni diskusiji članov plenuma je bil sprejet proračun, ki obsega za letošnje leto 3,472.000 dinarjev.
V. letu 1950 se bodo izvršila sledeča dela: gradnja avto-garaže, zboljšanje naprav pri kopalnici, ureditev mestne klavnice, tržni prostor, vrtnarija, pogrebni zavtod, kamnolom, adaptacija kinomatografa, Delavski dom, zboljšanje vodovoda, ureditev ekonomije, adaptacija stanovanjskih hiš, zboljšanje cestne razsvetljave, ceste in kanalizacija, ureditev potokov, gozdov in zboljšanje gospodarskih posestev, za kar je predvidenih 5,$11.000 dinarjev.
Novo podjetje v -sklopu MLO bo založna klet za pivo.
Komkiv eiekiratrne Trbovlje
fe ps-eiei prehodno sasbnvo
Delovni kolektiv elektrarne, ki si je v- minulem letu priboril prvo mesto v državi mpd kaloričnimi elektrarnam!, je imel v so-hoto 11. marca svečanost, ki je biia združena s podelitvijo prehodne zastave, odlikovanj najzaslužnejšim delavcem kolektiva in s proglasitvijo udarnikov. Slavnostna prednja prehodne zastave se j:e vršila v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah. Poleg zastopnikov sindikata in množičnih organizacij je prisostvoval proslavi tudi- pomočnik ministra za elektroindustrijo tov. Dolinšek Tone. Svečanost je začel predsednik sindikalne podružnice tovariš Vodopivec, nato pu je imel govor direktor elektrarne ing. Mervič Igor, ki je poudaril, zakaj je kolektiv elektrarne dobil tako visoko priznanje. V tretjem planskem letu je kolektiv elektrarne zaznamoval lepe uspehe, pri preseganju planskih nalog, saj je bil letni plan. ki ni bil majhen, prekoračen za 9.1 odstotka. Uspeh, ki ga je dosegla elektrarna pri delih na remontu v mesečo juliju, kjer je namesto planiranih 15 dni izvršila dela v 6 dneh, je bil odličen. — Kakor ostale tovarne, tako je tudi naša elektrarna trpela, ker ni prejela raznih pošiljk iz inozemstva. Tehniki in ostali delavci se vendar niso ustrašili težav in bodo tako z lastnimi močmi, sicer z majhno zakasnitvijo, uresničili svoj načrt in spravili v pogon najmodernejše stikalno naprave v državi do L maja. V preteklem letu se je napravilo mnogo: sito na savskem črpališču, elevator za dostavo premoga, vlaganje lopatic v veliko turbino, vgraditev pregrevakiih cevi, nova čistilna naprava za vodo, preurej-evanje stikališča v najmodernejše stikališče, montaža 75 tonskih transformatorjev in še celo vrsto drugih večjih in manjših dol. Kolektiv elektrarne se ni zapiral v ozki krog, saj so delavci in tehniki elektrarne sodelovali pri delih širom države. Tako je dobil kolektiv priznanje kot najboljša ekipa pri remontnih delih v Beogradu, udejstvovali pa so se še pri montaži in instrukcijii v Kostolcu, Madjori, Zenici in Sarajevu ter nu-
dili pomoč domačim elektrarnam. Zastopnik CU ZSJ je kolektivu za njegovo delo v priznanje kot najboljšemu kolektivu med kaloričnimi elektrarnami predal prehodno zastavo in diplomo. — Kolektivu je nato sprega voril in čestital pomočnik ministra elektrogospodarstva tovariš Dolinšek Tone. V imenu CBS Trbovlje in GO /.SS jim je čestital tovariš Mraz Emil Zastopnik OK KPS Trbovlje je zlasti poudaril v svojem govoru, da je pravilna povezava kolektiva s partij-
sko organizacijo in upravo podjetja omogočila, da je kolektiv elektrarne dobil tako veliko priznanje. Po teh čestitkah so najboljši delavci in nameščenci dobili odlikovanja. Red dela III. stopnje so prejeli direktor ing. Mervič, ing. Javornik in tehnik Pokorn,, medaljo dela iia Gorenc Andrej, Zaletel Ivan, Jazbec Hinko, Govejšek Karel in Vodopivec Jože. Sledila je proglasitev udarnikov, kjer so bili proglašeni 4 udarniki, nagrajenih pa je bilo 26 delavcev in nameščencev.
fgjdi gradbeni deiavti v Z&gasiis
imam stoč rdeči k®2ike
Kakor znano, ima Splošno grad beno podjetje »Zidar« v Trbovljah svoja glavna gradbišča v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku Spočetka je imelo gradbišče in stranski obrati v Zagorju kakor tudi sindikalna in partijska organizacija velike težkoče glede življenjskega standarda svojih delavcev. Slaba stanovanja, prehrana in vse ostalo je povzročalo veliko
iluktuacijo delovne sile pri tem podjetju. Zato je bil na vseh sindikalnih sestankih glavna točka dnevnega reda razpravljanje o boljši preskrbi in stanovanjih. V zvezi s tem si je sindikalna organizacija kakor tudi uprava podjetja prizadevala, da poleg izvršitve svojih planskih nalog zgradi tudi svojim delavcem ugodna stanovanja in temu primeren DUR, ki naj
bi v glavnem zadovoljil potrebe našim ljudem, da bi čim uspešneje' gradili razne objekte in stanovanju za naše rudarje,
Tako smo vzlic oviram in težavam dosegli v letošnjem letu precejšen uspeh s pomočjo brigade OF in bi tudii v bodoči} dosegli mnogo voc, ako bi bilo malo več povezave med sindikatom in upravo gradbišča, ki je za ta prizadevanja pokazala doslej vse premalo razumevanja. Želimo, da se odnosi med njima v možni meri izboljšajo, ker vemo, da bomo le v, skupnem im složnem delu nekaj do-, segli.
Glede na ideološko, politično, kulturno zaostalost, se je sindikalna podružnica trudila za dvig svojih članov. Tako smo imeli 11. februarja že dolgo pričakovano otvoritev rdečega kotička, ki je zelo okusno in bogato opremljen s knjigami in raznimi no-vinami.
Otvoritvi so prisostvovali sekretar MK KP tov. Jevšnik Franc, predsednik MO OF, tov. Taufer Boris in kulturno prosvetni referent OSS tovariš Mraz, ki je v svojem govoru poudaril nemožnost izobrazbe delovnega človeka v stari Jugoslaviji in važnost Rdečega kotička pri našem podjetju, ki nam bo omogočal kulturni dvig nas vseh; ob priliki smo ugotovili žalostno dejtsvo, odsotnost predstavnika uprave podjetja »Zidar« kakor tudi odsotnost šefa gradbišča. Po tej slovesnosti je bil prirejen kratek družabni večer, ki je nudil našim delavcem nekoliko razvedrila.
Tudi delo mladinske organizacije pri podjetju se je v zadnjem času močno razgibalo, tako da mladina v politem številu obiskuje mladinske sestanke in študijske krožke, ob prostem času pa se zbira v rdečem kotičku in skupno z ostalimi delavci prebira knjige, igra šah itd.
Pred kratkim sta se osnovala tudi zidarsko-tesarski in avto-moto tečaj, ki se vršiti v okviru kluba Ljudske tehnike, ki se je prav tako pred kratkim ustanovil pri podjetju.'
Tako si naši gradbeni delavci v Zagorju kljub vsem težkočam in zaprekam nekaterih staromislečih sovražnih elementov zagotavljajo lepši jutrišnji dan.
poživlja kulturno-umetniško delo na vazi
V okvirju predvoiivmega tekmovanja prireja dramatični odsek SKUD-a »Vesna« v Zagorju gostovanja pb naših vaseh. V soboto, dne II. marca je dal Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali« v Lokah pri Zagorju, v nedeljo 12. marca pa isto igro na Vranskem (okraj Celje).
Gostovanje na Vranskem je zelo dobro uspelo. Društvena dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po predstavi so obiskovalci izjavljali, da že leto dni niso imeli nobene igre na odru. Iz tega je razvidno, da bo treba naši vasi posvetiti več pozornosti v pogledu kuRurno-umetniškega dela.
Tekmovanje za visoko delovno storilnost v rudniku Zagorje
V okviru predvolivnega tekmovanja so v nedeljo, dne 12. marca t. 1. tekmovale v zagorskem premogovniku 4 brigade za visoko delovno storilnost. Vse brigade so dosegle lepe uspehe. Najboljšo kopaško storitev je dosegla proizvodna brigada štev. 143, ki jo vodi Stancam Feliks. Povprečna kopa ška storitev vseli brigad znaša 50,3 ton. Brigade so presegle normo za cca 300%.
Zmagovalec v tein tekmovanju — vodja brigade štev. 143 tov. Stancar Feliks je sedaj napovedal tekmovanje za visoko storilnost vsem proizvodnim brigadam za nedeljo 19. marca. Obeta se živahna borba za prvenstvo v tem tekmovanju.
> v .....
Stancarjeva brigada je tekmovala 12. t. m., za 19. t. m. pa je napovedala tekni ovanje vsem brigadam v Zagorju,
P&m&v&ovane m e cnarodnega
8.	v Ts?$?avnah
skim ženam. Tudi zapeli so. »Janja«*, ki je vzlic starosti še, vedno mlad^ je pričela z močnim glasom: »Janeza kranjski Janez!«
V letošnjem letu so se žene z zavestjo pripravljale na praznovanje na-, mednarodnega praznika.
J centru Trbovelj se je vršilo H Proslav z akademijami. V teh prosia-Vah je bilo zajetih 16 terenov. Dne 8. ffiarc;, se j€ vršila centralna proslava z bogatim kulturnim programom. Obisk žena je bil zadovoljiv, saj je Obiskalo proslavo preko 1.500 žena.
Po terenih so žene na teh proslavah Pogostile partizanske matere, žene delavke in najboljše aktivistke in tudi otroke, ki so nastopali na akademijah. Razpoloženje žena na teh proslavah je bilo dobro.
Zahvale: Učiteljstvu, ki je organiziralo pionirske ekipe po terenih, Zahvala za denarno pomoč OLO za 5.000 din, MI,O za 5.000 din, Okrajnemu magazinu za 5.000 din, rudniku za
5000 din, Cementarni za 1000 din; za razumevanje in denarno pomoč se' najlepše zahvaljuje MO AFZ. Vso zahvalo DID Trbovlje, ki je pripomogel z ljubkimi prizorčki in s svojimi naj-mlajšimi cicibani najbolj razveselil naše žene.
Zahvala tovarišem zastopnikom množičnih organizacij, ki so se udeležili centralne proslave, OK KPS, vojnemu odseku, tovarišu direktorju rudnika Trbovlje.
Teren Bevško je s 15. in 16. terenom izvršil svečano proslavo, ki jo je organiziral mladinski aktiv Bevško. Na proslavi je sekretar mladine v svojem referatu med drugim poudaril., da je največja naloga mladine ta, da tesno sodeluje roko v roki z organizacijo AFZ.
Kako je z otroki zaposlenih mater v Zapor ju
»Kako težko bi bilo moje življenje, bi ne bilo doma igre in dela!« je •dejala zagorska delavka - mati,
V domu igre in dela so otroci tisti eas, ko je mati v službi. Dom je lepo Urejen, samo prostorov je premalo. Zaradi tega se je morala bolniška soba preurediti v spalnico, ker nekatere •matere zaradi službe in oddaljenosti he morejo vzeti otroka zvečer domov. Seveda bi pa otroci rabili tudi bolniško sobo. Zelo potrebna je kopalnica otroke, ki so ves teden v domu in &e ne morejo nikjer temeljito umiti, ibfpamo, da bo uprava rudnika poskrbela, da se bo ta dom letos povečal, bi se po načrtu moral že lani, bt je to potrebno tudi iz zdravstvenih razlogov.
Kljub vsem težavam preživljajo
otroci predšolske dobe v domu srečno mladost, s pravilno vzgojo pa se razvijajo vse njihove sposobnosti.
Težje je s šolskimi otroci zaposlenih mater. Zaradi pomanjkanja prostora nimajo svoje sobe, kjer bi se pod nadzorstvom učili in igrali, ampak so pomešani med predšolske otroke. Iz tega razloga tudi njihovi učni uspehi niso zadovoljivi
Nujno potrebne so v Zagorju otroške jasli. — O tem je bilo že mnogo govora in pisanja, a vendar jasli še ni nikjer, delavke - matere pa nimajo kam dati svojih najmlajših. Tudi to vprašanje bo morala uprava l-udnika letos rešiti.
»Kako srečna bi bila, če bi se pri nas ustanovile otroške jasli!« pravi zagorska delavka - mati!

Spomladanski dnevi so privabili naše najmlajše v naravo
I. teren AFž v Trbovljah proslavil 8. marec
so starčke prav prisrčno pozdravili otroci iz DID, izvedli par točk in izročili darila. — Dne 7.^ marca so bili pri podjetju »Zidar« ^obdarovani starčki iz Zagorja. Članica AFZ jim je govorila o osmem marcu, pionirji zagorske šole in cicibani iz DID pa so jim pokazali marsikaj lepega. Skupaj je bilo obdarovanih okrog 70 starčkov. Ti so postali ob dobri malici in vinu prav veseli. Dobili so tudi denarno podporo 200 din. V živahnem razgovoru so dali priznanje ljudski oblasti zlasti pa požrtvovalnim zagor-
Dostojna proslava Di
Da bi čim lepše in dostojneje proslavili letošnji 8. marec, so stopile tukajšnje AFZ v koordinacijo s SKUD »Ivan Cankar« iz Radeč in s tukajšnjo sedemletno šolo. Proslava se je izvršila že 5. marca, ker je prihodnja nedelja določena že za predstavo »Skopuha«, ki ga pripravlja SKUD »Ivan Cankar«. SKUD in šola sta prevzela za praznik borbene žene večino odrskih točk, medtem ko je AFZ delala na organizaciji proslave. Gledališče SKUD je s 'sodelovanjem pevskega zbora in sedemlctke dalo to pot čisto izvirno točko pod imenom »Slovenska borbena žena v dobi naše zgodovine«. Prikazana je bila vsa doba našega razvoja in velika vloga žene v teku naše težke zgodovine. Pri tej točki so sodelovale žene v naši narodni- noši, mešani pevski
Neka ženica je ob zaključku de? jala: »Zdaj bi se morali zahvaliti, a jaz se ne morem. Sto let naj še živi tovariš Tito!«
Praznovanje 8. marca se je vršilo v sredo zvečer v Fizkulturnem domu. Pionirji obeh šol in gimnazije ter otroci iz DID so pripravili lep spored. Prišlo je mnogo ljudi.
Zagorske žene zaslužijo za. svoja požrtvovalno delo vse priznanje. Naletele so pa pri svojem delu žal na marsikatero težavo, a so vzlic tema dosegle lepe uspehe.	S. M.
eva žena v Radečah
zbor z vmesnimi točkami, šola pa z d« klamacijami in nagovorom pionirk«. Za to sliko je bila zasnovana posebna scenarija, ki je dala lepi točki še pon seben poudarek.
Poleg tega je bilo podanih še veži prav prisrčnih točk, ki so celotni spored prav lepo izpolnile. Na odru je sodelovalo 04 oseb. Udeležba je bila za? dovoljiva, vendar smo spričo pomemibH nosti proslave in spričo nemajhne propagande, ki so jo izvršile odbornic« tukajšnje AFZ, pričakovali v dvorani večji obisk.
Po proslavi so bile vse tukajšnje žene, ki so med okupacijo in v osvotoo* dilni box-bi izgubile može ali sinove, povabljene k pogrnjeni mizi, ki so j,im jo z vso skrbjo in okusom pripravile odbornice AFZ.
Mladina trboveljskega okraja uspešno izvaja obveze v čast volitev v ljudsko skupščino
Mladina trboveljskega okraja prav pridno izvršuje obveze, ki si jih je zadala v tekmovanju v počastitev volitev v Ljudsko skupščino. Vsi aktivi so si vzeli za nalogo, da tekmovanje v celoti izvedejo in tako z delom pričakujejo dan volitev. Dosedaj je mladina opravila sledeče naloge: v organizacijo LMS je sprejela 40 novih članov; pri prostovoljnem delu je bilo opravljenih v času tekmovanja do
10.	t. m. na vasi, na KOZ, v podjetjih in rudniku v jami 4740 prostovoljnih ur. Na jamskih odkopih 'je mladina nakapala 2139 ton premoga in naložila 70 vagončkov kamenja v apnenicah. Največ premoga je nakopal vzhodni obrat rudnika Trbovlje, ki je nakopal 1400 ton premoga, delavski tehnikum pa 300 ton.
V organizacijo ljudske tehnike se je vključilo 45 mladincev, v strelsko društvo pa 36 mladincev. Izvedeni sta bili dve kulturni prireditvi, postavila sta se dva pevska zbora, trije mladinci pa so opravili dopisniški tečaj.
V folklorne skupine se je vključil« 23 mladincev in mladink. V fizkufc tur^ je vstopilo 60 mladincev v 4 n# novo postavljene aktive. Postavljen« je bilo mladinsko nogometno moštvo in ustanovili so se 3 šahovski 'krožki Tudi študij so aktivi vršili pridno; tako je 13 aktivov preštudiralo statut LMJ, ostalih 25 pa referat maršala Tita in tovariša Kardelja. Mladinci pa so se nadalje vključili v padalski tečaj in sicer 12, v modelarski- tečaj pa 4; postavilo se je 3 grupe v okviru Ljudske tehnike, za delo s pionirji v aktivu Vrhovo pa so ustanovili pionirsko gasilsko četo, ki vadi dvakrat tedensko. Mladinci so se vključili tudi v irontni tečaj, po številu 12. Za čiščenje sadnega drevja so se organizirale tri mladinske ekipe, ki čistijo sadno drevje po KOZ in na vasi. rz Za volitve dela mladina trboveljskega okraja prav pridno tudi na kulturnem polju ter se pripravlja na kulturne prireditve in agitke 22 aktivov.
V ix,vih dneh marca je med delovnt-*ni ženami I. terena po skrbnih pripravah še bolj vživelo delo. Žene so St' zavedale, da hočejo dostojno prebaviti 8. marec — mednarodni praznik žena.
Vsi tereni so si napovedali tekmovanje v raznih točkah in zaradi tega I. teren seveda nikakor ni hotel zaostati. ^ sodelovanjem naših žena iz učiteljskih vrst sta I. in III. teren pripravila v nedeljo popoldne skupno proislavo v dvorani OLO v Trbovljah, Dvorana bila kar premajhna, toliko žena se i® zbralo v njej.
• Tovarišica Plavšak Marija, učiteljica, ■te v svojem govoru jasno prikazala Pomen 0. marca tudi za našo ženo, ki danes na vseh mestih pomaga ustvarjati novo in lepšo bodočnost. Nato so P°dmladkarji in pionirji iz otroškega Vrtca in II. osnovne šole razveselili baše žene in svoje matere s pisanim sporedom.
končani proslavi so bile matere, ydove in otroci padlih borcev in bork, T>rke in žene, ki so preživele domovinsko vojno v taboriščih, socialno ogro-en* žene pa otroci - varovanci s I. te-
Več zavednosti je treba pokazati pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB
rena in vsi pionirji, ki so sodelovali pri proslavi, povabljeni v otroško restavracijo. Ta je bila zelo lepo okrašena; v njej se je razvila prisrčna zabava. Tovarišica sekretarka je s toplim nagovorom pričela zabavo, pionirji harmonikarji so pa s pesmijo oživljali smeh na obrazih delovnih žen, ki so rade vzele pripravljen prigrizek in pecivo. V prijetnem razpoloženju in razgovorih so žene pokramljale o .svojih dnevnih točkah, o lepših dneh, pa tudi o napakah, ki jih bodo skušale ob skupnem prizadevanju odpraviti z boljšo organizacijo. — Zadovoljno so žene odhajale na svoje domovne, saj so dobile'ponovno priznanje in zagotovitev, da si ob vseh njihov ih'žrtvah in delu gradimo lepšo, bodočnost — socializem,
Pi*©s!awa 8. marca w Žagarju
Zagorske žene so se na 8. marca dobro pripravile. Dne 6. t. m. so v sindikalni dvorani obdarile starčke s terena Toplice. Pomen 8. marca jim je razložila tov. sekretarka AFZ. Nato
Akcija za zbiranje zgodovinskega gradiva in muzejskih predmetov jz NOV, ki je bila jpokrenjena v zadnjih mesecih, kjer se je vršil popis vojnih žrtev druge svetovne vojne, ni dosegla pričakovanih uspehov pri nabiranju članstva za organizacijo Zveze borcev NOV. Kje je vzrok? Ne bomo ga iskali, saj se ga takoj najde in tudi ne skrivali. Najde se ga v nedelavnosti v nekaterih krajevnih zvezah borcev NOV, pa tudi v Mestni zveži borcev NOV v Trbovljah.
Niso imeli potrebnega čuta odgovornosti, pa tudi niso izvršili nalog, ki jih stavi ja na Zvezo borcev, NOV naša slavna Komunistična Partija. Vzroki neuspehov ne leže samo pri odbornikih, marveč tudi med člani, ki niso znali v tej akciji prikazati lju’ dem, kaj je ta organizacija in kakšno pomoč nudi Zveza borcev invalidom, vdovam padlih mož, vojnim sirotam in da Zveza borcev nudi vsestransko piomoč svojim članom, če so jim bile po okupatorju požgane njihove do
mačije. — Odborniki in drugi člani Zveze borcev NOV se niso zavedali, niso pomislili, kakšna 'dragocenost je za organizacijo, če ima svoj lastni muzej v svojem okraju. Naj si bo zbiranje raznih brošur, slik iz NOV, slik padlih borcev ih drugih žrtev, urliivi raznih vojaških edinie ali frontnih organizacij, razni sovražni letaki, parole, slike streljanja borcev in še podobni material iz časa NOV, vse vlike vrednosti za historiat minule vojne. Opozarjamo nadalje, da se mora na vsak tak predmet, predno se ga odda, napisati iz katere dobe je in iz katerega kraja, datum oddaje, kaj predstavlja, ali je predmet in gradivo last naših organizacij oz. pripadnika NOV ali sovražnika, nadalje kje je bil material najden, ime in naslov dotičnika, ki je la material našel.
Tovariši! Vemo, da je še mnoga dragocenih predmetov med vami, zato ne čakajte. Oddajte te predmete vaši (Nadaljevanje na 6. stranilj
Organlzaciie LUidske tehnike v okrasu Trbovlje tekmujejo v počastitev volitev v Zvezno skupščino in I. kongresa LT Slovenije
Foto-amatersko društvo je napovedalo vsem organizacijam LT v okraju Trbovlje tekmovanje. Na seji pred-setio va OO LT je bilo to tekmovanje od predsedstva sprejeto. S tekmovanjem, ki se je pričelo 2. marca in ki bo Lajala do I. kongresa LTS, se bodo organizacije LT priključile številnim delovnim kolektivom, ki se že kosajo v delu v čast volitev s tem, da svoje dnevne norme stoodstotno prekoračujejo. Organizacije LT pa bodo s tem tekmovanjem poglobile politično delo in izboljšale svoj program tehnične vzgoje delovnih ljudi. Zavedajoč se velikega pomena volitev bodo organizacije zastavile vse moči, da prispevajo k čim boljšemu uspehu volitev. V ta namen se po vseh organizacijah sklicujejo množični sestanki članstva in razpravlja o pomenu nove skupščine in o uspehih štiriletnega dela prve Ljudske skupščine.
Posamezna društva prevzemajo poleg tekmovalnih obvez še druge ob-
veze, kot n. pr. da je avto-moto dru-1 zelo dobro obiskan, na katerem so štv« Hrastnik prejelo od Avto-moto prišle na dnevni red vse napake, tež-zveze star neuporaben avtomobil; čla- koče, pa tudi dobre strani, se je delo
__/~\l— j. ...... I ; I	ri
ni tega društva so se obvezali na svojem sestanku, da bodo ta stroj v 26 dneh popravili in ga dali na razpolago za prevoz volivcev. Ti člani delajo poleg svoje službe neutrudljivo v popoldanskih urah in celo ponoči, za-' vedajoč se svoje zadane si obljube. Razen tega društva so še mnoga druga društva, ki delajo in se pripravljajo, da bi napravila čim več koristnega v predvolivni kampanji.
Kakor osnovne organizacije, tako tudi OO ne zaostaja dosti za njimi. Obvezal se je, da bo do volitev postavil štiri iniciativne odbore, en klub tehnike in formiral avto-moto društvo Trbovlje. Tudi našim najmlajšim, t. j. pionirjem, bo v času pred volivno kampanjo posvetil več pažnje in jih čim bolj tehnično vzgojil. V ta namen bo OO LT formiral dve postaji mladih tehnikov.
Delo avto-moto društva Radeče
V letu 1948 se je osnovala avto-moto grupa Radeče, ki so jo pozneje preosnovali v avto-moto društvo. Ce pogledamo in kritično presodimo delo te grupe oziroma društva od njegovega početka, moramo izreči prav po-voljno sodbo o aktivnem delu in napredovanju; saj so člani, zlasti pa posamezniki pokazali zelo veliko zanimanje do ljudske tehnike in zavedajoč se njene važnosti, predvsem pa v naši socialistični domovini, napeli vse svoje sile za dvig društva na čim višjo raven. Iz starih, skoro popolnoma razbitih karoserij ter motorjev so v rekordnem času z lastnimi močmi, z lastnim znanjem in brez tako nujno potrebnega jim orodja sestavili in usposobili za vožnjo tovorni in osebni avto.
Takoj po usposobljenju teh vozil, se je začel amaterski tečaj, ki ga je obiskovalo prav lepo število tečajnikov Tudi predavatelji, ki so bili vsi člani društva, so vzlic preobremenjenosti v svojih službah prirejali predavanje in podajali mladim tečajnikom učno snov zelo, dobro. Mimogrede pa bodi orne njeno, da je bila tedaj grajanja vredna disciplina in točnost obiskovanja predavanj, zlasti s strani mlajših te čajnikov, ker udeležba ni bila vedno, stoodstotna. Toda kljub vsem težko-čam so bili izpiti opravljeni zelo po-voijno.
Na žalost pa je nato v društvu nastalo mrtvilo, ki bi postalo morda usodno za obstoj, če se ne bi našlo par zavednih in predanih članov, ki so za delo ponovno zgrabili in tudi vztrajali. Zgodilo se je namreč, da so vodilni člani ostali osamljeni v društvu in so tudi sami začeli popuščati pri delu in ga zanemarjati, To je trajalo precej časa. V delavnici se je Sicer delalo, ali videti je bilo na delu največ 5 do 7 članov. Omeniti moramo, da je bilo iskati vzroka tudi v tem, da sta bila odvzeta društvu oba
-t
(Nadaljevanje s 5. strani) krajevni organizaciji oz. zveza. Posebna dolžnost vsakega člana Zveze bon ev NOV in borcev, ki še niso vključeni v našo organizacijo, je, da ljudem prikažejo, čemu služi gradivo iz naše slavne NOV.
Ne moremo iti mirno preko tega Delati moramo, zbirali material in nabirati nove člane-borce. Iz tega razloga napnimo vse sile, da zberemo čim "več zgodovinskega materiala za naš muzej, da pokažemo ljudem, da se nismo borili samo s puško v roki proti sovražnikom in domačim izdajalcem. marveč da znamo delati tudi na vseh drugih področjih, vse v korist ljudstva in njegove lepše bodočnost i Da borno tako delali, prebi-rajm literaturo marksizma-lomnizma!
Okrajni odbor ZH NOV Trbovlje.
avtomobila. Delo se je pa nekoliko poživilo, ko se je društvu vrnil osebni avto.
Ko se je meseca decembra 1949 vršil redni letni občni zbor, ki je bil
poživilo. Občili zbor je izvolil nov od-Dor in sicer člane, ki v svoji službi niso tako zelo obremenjeni kot so bili stari in je delo zaradi tega oživelo.
Kakor je bilo na občnem zboru po zastopniku glavnega odbora ljudske tehnike Slovenije in okrajnega zastopnika članom zagotovljeno, da bodo dobili še en avto, so se člani oprijeli dela. Res je kmalu prejelo društvo od glavnega odbora osebni voz (Tatro), ki že danes deluje, vzlic temu, da je bil potreben poplavila.
Veselje je bilo gledati člane, kako so delali tudi po cele noči, ki so žrtvovali ves svoj prosti čas. Žalostno je pa dejstvo, da smo videli pri tem delu samo starejše ljudi, z malimi izjemami, medtem ko še vedno ni opaziti pravega zanimanja pri naši mladini. Mladino se vidi povsod drugod, pa ne pri delu, ki je predvsem v njeno korist. Vemo, da je mladini potrebno razvedrilo, vztrajno pa trdimo, da je še bolj potrebno delo mladini v okviru Ljudske tehnike, v kateri sami sebe vzgajajo in zgrajujejo, da bodo nekoč močni borci za zgraditev socializma v naši novi ljudski državi.
Avto-moto društvo Hr astnik v borbi za plan
Bilo je že ob 10 zvečer, vendar v garaži avto-moto društva Hrastnik je še gorela luč. Radoveden, kaj naj bi še delali ob tako pozni uri, vstopiš in se začudiš, ko zagledaš znane obraze naših šoferjev in drugih članov društva, kako z nasmejanim obrazom čistijo in sestavljajo posamezne dele »Tatre«, ki so jo prejeli od GO LTS, izvršnega odbora Avto-moto zveze. V svojem lastnem planu so si postavili nalogo, da bodo usposobili osebni avto, vendar so člani društva na zadnji seji upravnega odbora v počastitev volitev prevzeli obvezo, da bodo to vozilo usposobili do dneva volitev, čeravno so vedeli v naprej, da jih bo to delo stalo mnogo truda in bo treba žrtvovati veliko prostovoljnih ur, saj je bil avto v razkosanem stanju. Vendar se dela niso ustrašili; že vse dni od 2. marca dalje lahko vidiš v garaži vsako popoldne in pozno v noč številne člane, kako se trudijo, da bi
svojo obvezo častno izpolnili, kar se jim bo nedvomno tudi posrečilo. Avto hočejo popraviti najmanj teden dni preje, kar je jasen dokaz velike požrtvovalnosti teh društvenikov.
A ne samo v garaži, tudi pri vzgoji kadrov zaznamujejo prav lepe uspehe, saj se je za šoferski tečaj, ki se je pričel 7. t. m., prijavilo 29 tečajnikov za motorno kolo in 30 za avto. S temi novimi člani bo razumljivo res še obilo dela, da bodo v tečaju vztrajali do konca in se izšolali v dobre šoferje, kar bo vsekakor prav lep doprinos društva k okrepitvi obrambne moči naše socialistične domovine.
Dosedanje delo tega društva v letošnjem letu je zanesljiv porok, da bo društvo častno izpolnilo vse zadane si planske naloge; s svojim marljivim delom in usposabljanjem novih kadrov bo društvo potrdilo pravilno linijo naše Partije in našega vodstva.
Mladinski aktivi, aii ste slišali?
Na sestanku mladinskega kolektiva »Dečjiii jasli« je neka tovarišica pred kratkim rekla v diskusiji sledeče:
»Naš mladinski kolektiv je eden izmed najmlajših v trboveljskem okraju. Peščica mladine našega kolektiva se s svojim delom po mladinski liniji nikakor ne more primerjati ostalimi, vendar bi prosila, da bi smela kot deiegatinja našega kolektiva reči sledeče:
Žalosten pojav po naših javnih lokalih v Trbovljah, čeprav se je njihovo število že itak omejilo, je pojav izpačenja naših lepih slovenskih plesov, ki so se izmaličili v spakedrano skakanje. Te plese plešejo največ naši mladinci in mladinke. — Predlagala bi da bi se v aktivih napravilo malo več propagande za izvajanje fizkul-ture, folklornih plesov, ritmičnih vaj ter izletov v planine: prepričana sem, da bi potem mnogim mladincem in mladinkam odpadla potreba po skakanju v zatohlih plesnih dvoranah.
Se bolj žalostna slika — pravi ta tovarišica — zlasti pa trboveljske mladine, se očituje v prekomernem uživanju alkohola, kar se prav čestokrat, skoraj vsak dan vidi v kavarni v Trbovljah. O kajenju ne bi niti govorila, vendar bi bilo prav lepo,
če bi se vsaj dekleta, članice mladinske organizacije zavedale, kako škoduje kajenje zdravju in ugledu slovenske mladinke. Žalosten je pogled na pretirano modno oblečene mladince in mladinke, zlasti ob nedeljah. Vzemimo primer:	skupina elegantno
oblečenih fantov v ozkih hlačah, čevlji s pet centimetrov debelimi podplati, z dolgimi lasmi, da ne veš, ali je fant ali dekle, totalno pijani banalno ogovarjajo vsakega mimoidočega, tako da so utemeljene opazke ’ starejših ljudi o »londonski« modi in »trboveljski kulturi. — Se enkrat bi prosila in želela — nadaljuje ta tovarišici — da bi mladinke in mladinci opozarjali na tako grobe napake drug drugega. Prepričana sem: kadar bodo pri nas odpravljeni tuji plesi, tuja moda, bodo imeli kmečki mladinski aktivi več zaupanja v mladino iz revirjev «
Tako je govorila ta tovarišica. — Nek Trboveljčan, bralec našega lista, pa praVi k besedam te tovarišice sledeče:
»Dobro je povedala in prav ima-Veseli smo lahko, od srca veseli, da so med nami še dekleta in žene s tako zdravimi nazori in pogledi na življenje. Dokler bomo imeli v svoji sredi
Aeroklub Zagorje napoveduje tekmovanje v počastitev predstoječili volitev
Na konferenci Aerokluba Zagorje so se dne 5. marca t. 1. med drugimi važnimi sklepi odločili, da napovedo v počastitev bližnjih volitev tekmovanje Aeroklubu Trbovlje. Točke tekmovat nja so naslednje:
1.	kateri klub bo do volitev organiziral več tečajev,
2.	kateri klub bo do tega časa pridobil več članov,
3.	kateri klub bo do 26. marca napravil več prostovoljnih ur (pro* cenlualno številu članov).
Na konferenci so izvolili tudi delegata za skupščino letalske zveze Jugoslavije. (Delegat lov. Pelikan Zvone.),
Nogometni trening fizkui turnega aktiva Elektrarne Trbovlje
Kakor vsako leto, bodo tudi letos medaktivna nogometna tekmovpmja. Tako je bil v to svrho zadnji četrtek minulega meseca določen trening PA elektrarne Trbovlje. Zgodilo se je pa pri tej priliki nekaj, kar ne more koristiti širjenju našega športa, pač pa mu samo škoduje.
Takoj, ko smo navedenega dne prišli na igrišče na trening, nas je tovariš Zavolovšek ustavil in dejal, naj gremo udarniško delat, ker se bodo 5. marca pričele nogometne tekme oziroma tekmovanja Rudarja, da pa je igrišče v slabem stanju. Vsa enaj-storica je zavzela stališče, da bo prišla naslednji dan zanesljivo na udarniško delo, kar se je tudi zgodilo, da pa bo ta dan trenirala, ker smo bili že vsi v drekih in je bil to tudi naš prvi trening v letošnjem letu. Navedeni član odbora in še trije poleg njega pa so na našo izjavo dejali, da vsak aktiv samo obljublja pomoč.‘Ce je to resnica, je to gotovo slaba stran naših. fizkultumih aktivov, da v takšnih primerih ne priskočijo matičnemu društvu na pomoč. Tl odborniki bi pa vendar morali o potrebneir/udarniškem delu vse aktive obvestiti, ne pa da lovijo nogometaše za tako delo po igrišču. Nepravilno je nadalje tudi to, da nas je nek odbornik v imenu odbora kljub naši obljubi, da pridemo naslednji dan na delo, nagnal z igrišča. S kakšnimi pooblastili razpolaga ta odbornik v odboru, nismo vpraševali, marveč smo takoj disciplinirano zapustili igrišče.
Kljub okoliščini, da smo morali na tak žaljiv način oditi z igrišča, smo se drugi dan vendar udeležili potrebnega udarniškega dela. Tudi v nadalje smo nogometaši F A Elektrarne pripravljeni pomagati po svojih močeh matičnemu društvu, kar smatramo tudi za svojo dolžnost, vendar prosimo vse v poštev prihajajoče odpornike, naj v bodoče opuste take nemogoče manire, ki ne morejo biti v korist procvitu nogometnega športa, nadalje naj nas, če je udarniško delo potrebno, o tem prej obveste, ne pa da lovijo delovne moči z.a kako delo na igrišču ob dnevih, ki so predvideni za nogometni trening. Z. M.
Množično in napredno zadružništvo, temelj graditve, lepšega in naprednega življenja na. vasi!
taka dekleta kot je ta tovarišica, se nam ni treba bati prav nič za našo bodočnost. To so dekleta, ki še niso okužena po velikomestnem hrupu, ki še niso izkoreninjena iz naše zemlje in stoje še trdno v njej. Da bi imeli mnogo takih deklet!«
Naš Trboveljčan zaključuje: »Radoveden sem, kak obraz bodo napravili naši fantje k besedam te tovarišice. Ali jih bo kaj sram, da se to dekle sramuje zanje, ko hodijo na eni strani oblečeni kot londonski in pariški dandyji in »fičfiriči«, na drugi strani pa pijani? Ali jih ne bo nič sram, da jim to dekle očita, da nosijo dolge lase, da ne veš, ali imaš pred seboj fanta ali dekle? Mene bi bilo — če bi bil prizadet — tako sram, da bi šel takoj k brivcu in se dal ostriči tako kot se to spodobi za fanta in moža.«
Plimski krožek a> črnem revtriu
Centralni filmski krožek se je v Trbovljah ustanovil 15. januarja minulega leta in to na pobudo tovariša Bartolja. Njegova agilna pomočnika sla bila tovariša Cestnik Jože in Cestniki Janez. Glavni organizator, ki je, lahko rečemo, začel lansko leto s svojim delom z dvema članoma, je do danes zbral v tem krožku lepo število članov in delavcev. Pripeljal jih je na Pravi tir delovanja in požrtvovalnosti, ki delajo na filmskem sektorju prosvetnega dela.
Poleg rednega organizacijskega dela In rednih tedenskih sestankov, smo Predvajali v Trbovljah ozki film, prav tako pa tudi zunaj na vasi, kjer ljud sivo nima priložnosti, da obiskuje Običajne kinorpredstave. Vso aparaturo so člani nosili na vas sami na svojih ramenih, če je bilo potrebno, tudi po več ur hoda daleč v naše hribovske vasi, kjer je bil na razpolago električni tok. — Tako smo imeli v Preteklem letu v Trbovljah samih <35 filmskih predstav, na vasi pa 47 predstav, skupaj 112. Obisk je bil, lahko rečemo, zelo dober, saj je bilo pri Vseh teh predstavah 5665 ljudi. Poleg tega smo imeli 95 sestankov, od teh 51 delavnih in 44 študijskih, ter 9 odborov! h sej. Obisk sestankov je bil povprečno 98-odstoten, obisk sej pa 100-odstoten.
Za boljšo organizacijo so člani postavili odbor, v katerem so: predsednik filmskega krožka, podpredsednik, tajnik, blagajnik in vodja predstav. Z izvoljenim odborom se je delo v organizaciji zboljšalo. Največ zaslug pri Vsem našem delu imajo ti odborniki, ki so boli tudi prvi organizatorji našega krožka. Krožek ima 28 članov. iVsak elan dela po začrtanem planu, ki smo si ga zadali. Člani izvršujejo prevzete naloge vestno in požrtvovalno. Pri izpolnjevanju nalog dela najbolj Vzgledmo tiav. Cestnik Janez I. — Ce Pogledamo nazaj, vidimo, da se je naš krožek osnoval iz nič. Ko se je že prej omenjenim tovarišem porodila zamisel osnovanja filmskega krožka, so bili samo štirje, ki so boli pripravljeni za to delo. Danes jih je že 28, ki podpirajo in širijo naše delo, ki je poučno in koristno našemu delavcu, kmetu, inteligentu in šoloobvezni mladini.
Začeli smo brez kakršnih koli gmotnih sredstev; samoiniciativno in z razumevanjem s strani poverjeništva za prosveto smo si najprej pridobili dve sobi, ki smo jih sami opremili, tako da imamo v njih lahko naše sestanke in kjer lahko delamo. Do sedaj smo si že preskrbeli ozkofilmski kino-pro-jektor, ojačevalec, gramofon, plošče, snemalno kamero za 16 mm filmski trak, sveldobomer in druge pritikline, da lahko predvajamo filmske predstave v kinodvorani nekdanjega Društvenega doma za center Trbovlje.
Upravno delo: Pri upravnem in političnem delu naše organizacije smo plan dela izvršili, lahko rečemo, stoodstotno. Vsak® akcija se je izvedla s skoraj istim uspehom. Poleg študija in sestankov smo priredili tridnevni operaterski tečaj, ki je dobro uspel in je imel prav tako stoodstoten obisk. V tem tečaju smo si pridobili potrebno znanje, nasvete in navodila in zadali smo si nalogo, da bomo posneli film na ozki trak, kar se nam je tudi posrečilo. Posneli smo kar dva in sicer: »Rudar v Zasavju« ter »Izlet na Mrzlico«. — Imeli smo nadalje dva foto tečaja po 18 članov, ki so se izvežbaji
Sindikalno gledališče SKUD »Lojze Hohkraut« je uprizorilo v soboto dne
11.	t. m. zvečer v Delavskem domu v Trbovljah italijansko komedijo »Krčmarica Miran dolina«, ki jo je napisal v 18. stoletju beneški komediograf Carlo Goldoni. Ta igra nima kakin umetniških pretenzij, marveč jo je avtor napisal zgolj v zabavo gledališ ke publike. Dejanje komedije se odvija v Pirenci okrog leta 1753 v krčmi lepe Mirandoline, kamor je rada zahajala pisana družba ljudi in plemiških in meščanskih krogov.
Kakor smo omenili že v deveti številki našega lista, je ta igra vesela zgodba o zaii, a navihani ženski, ki je znala nekemu domišljavemu, a za ljubezen in ženske nedostopnemu in zaradi tega tudi proti lepi krčmarici skrajno nevljudnemu vitezu po skrbno zamišljenem načrtu nazadnje le
v fotografiranju. Prav tako imamo še podkrožlte na šoli s pionirji, kjer predvajamo poučne ozke filme in kjer predavamo. Obisk na šoli je bil, sodeč po številu učencev, 90-odstoten.
Ko smo zvedeli, da se v Ljubljani gradi nov atelje za snemanje umetniških filmov, smo jim priskočili v pomoč z udarniškim, delom. To delo je bila hkrati napoved tekmovanja v delu vsem filmskim krožkom Slovenije. Tekmovanje je zamisel tov. Bartolja. Delo pri graditvi ateljeja je poteklo zelo disciplinirano; fantje so opravljali težka dela, kot n. pr. zlaganje kamenja, dekleta pa so izravnavale teren in sejale pesek. Delali smo z velikim elanom, ker smo se zavedali, kaj pomeni atelje za naš film, kar nam je na sestanku pred odhodom na delo lepo pojasnil tov. Gabrijel Rado. Saj pomenja ta gradnja za nas v političnem pogledu lastno filmsko proizvodnjo.
V prednjem sem le na grobo orisal delo v našem krožku od njegove ustanovitve pa do danes. Storjenega je bilo še veliko več, kar pa v tem skromnem poročilu nisem navedel.
Član FK Trbovlje. -
spodnesli pamet in ga spraviti na kolena. Da ga kaznuje za vse njegove žalitve (Goldoni je vedel, da so ženske, če je razžaljena nečimumost, grozno neusmiljene), se pred njegovimi očmi objema in zaroči s fantom, ki ga je imela rada/ in ji je bil po stanu enak.
Vlogo lepe krčmarice Mirandoline je igrala tov. Silva Pleskovičeva. Čeprav je ta igralka, ki smo jo videli pri nas že v »Maturi« kot Katjo, za vlogo Mirandoline prenežna odrska pojava (rad bi jo videl n. pr. kot Manico v »Desetem bratu«), je bila vendar s svojo zalo zunanjostjo, ljubko in prikupno igro vsem gledalcem všeč.
Viteza Ripafrata, ki ni maral žensk, nam je prikazal tov. Karl Malovrh.
V prvem in drugem dejanju je udarjal njegov tekst na uho naučeno, trdo. Igralec svoje vloge ni doživljal kot bi pri njegovi inteligenci pričakovali. Verjetno je, da mu ta vloga, ki, je zelo težka in vrhu tega še nehvaležna, ni ležala. V zadnjemi dejanju pa je bil bolj prepričevalen. Markija di Forlipopoii starega, obuboženega plemiča in bonvivanta, ki je bil v stalnih zadregah za denar, nam je podal tovariš Robert Plavšuk. Tovariš Plav-šak je seveda v tej komediji briljiral in žel obilo smeha. Ljubljenec naše publike je. Za reprizo bi mu priporočal, naj bo v igri bolj udržan, naj se drži teksta igre, da ne spravi v zadrego svojih soigralcev, in naj ne (pretirava, čeprav ve, da mu hvaležna publika rada odpušča ekstemporiranje.
Odlično je odigivi grofa d’Albafio-rita tov. Franci Jarc. Tovariš Jarc je bil v tej komediji v igralskem pogledu najboljša figura. Igral jo tako, leot terja to od njega vloga.
Hortenzijo, gledališko igralko, nam je prikazala tov. Malči Malovrhova. Svojo vlogo je odigrala dobro; vidi se ji, da je vajena odrskih desk. —* Vlogo Dejanire, druge gledališke igralke, je režiser poveril tov. Sonji Per-metovl. Bila je v tej komediji srčkana —- tudi ona je ljubljenka naše tea-trske publike — vendar bi ji svetoval, naj v drugem dejanju- ob srečam nju s Fabrieijem opusti pretirane grimase. — Natakarja Fabricija, nazadnje srečnega ženina zale Mirandoline, je igrfal tov. Ivo Pleskovič. S svojo prikupno zunanjostjo je bil v tej vlogi čeden fant in dekletom všeč; želeti bi pa bilo, da bi bil v trenutkih, ko udari iz njega ljubosumje, bolj temperamenten; preprost Italijan ni udržan, če ga kolje ljubosumje. Tudi tov.’ Jože Patemost je v vlogi Fierra, vitezovega sluge, ugajal.
igro je režiral Odlazek Leopold; bila je v dobrih, zanesljivih rokah. —; Scenerija igre je bila odlična, skrbno izdelana, vse, comme il faut; pozabili niso niti na zadrge in lcvaste pri zavesah. Motila pa nas je pri igri na mizah sodobna steklenina. — Kostume je preskrbela Ljudska prosveta Slovenije.
Publika se je ob tej komediji zabavala in preživela par ur pozabe in oddiha. — Kdor ne terja od gledališča visokih umetniških vrednot, marveč zahaja v teater, da se tamkaj razvedri in nasmeji norostim, ki jih prinaša človeško življenji; v pisanem zaporedju poleg skrbi in tegob, temu obisk igre priporočamo	-i.
Kaj je s krpalnico in pralnico v Zagorja
Lansko leto je bilo v planu KLO Zagorje, da se ustanovi pralnica, krpal-nica, čistilnica in likalnica. Čeprav se je to vprašanje večkrat stavljalo na dnevni red, vendar do danes ne vidimo še nobenega uspeha. Vse je ostalo samo na papirju. Čeprav manjka potrebnih kemikalij ln tekstila, vendar bi se pri dobri volji in večji samoiniciativnosti dal tudi ta plan Izvesti. V Zagorju imamo tovarno kleja, ki producira ludi milo, V sporazumu z OLO bi se lahko zagotovile zadostne količine mila za pralnico. Apeliramo na IO KLO, da ta podjetja čimprej stavi v obrat, ker so na tem zainteresirani ne samo samci, ampak tudi ostali delovni ljudje, ki nimajo priložnosti In časa, da bi sl sami prali, krpali, likali in čistili obleko In perilo.
SŠD »Proletarec« osamljen
Čeravno je minulo že precej časa, odkar je zaključeno kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v slovensko ligo, čigar prvak je postal »Proletarec« iz Zagorja, do danes še nismo Slišali, kako je bilo mogoče Proletarcu doseči ta uspeh.
Četudi je bilo po vseh pravilih moštvo Proletarca upravičeno, da je zastopano v prvi Slovenski ligi kot tretje plasirano moštvo v II. Slovenski ligi, jim je Nogometna zveza Slovenije to onemogočila. SSD Proletarec se je sicer proti postopku FZS pritok žilo na nogometni Savez Jugoslavije, vendar do danes še ni prejelo nobenega rešenja na svoj rekurz. SSD Proletarec se je vzlic nepravilnemu postopku FZS vključil v kvalifikacijsko tekmovanje proti devetim nasprotnikom; zmagal je s štirimi neodločeni-mi in eno izgubljeno igro. Udeležil se je poleg tega tekmovanja za zimski pokal, kjer je pa že pri prvi tekmi izpadel. Zakaj? Zato, ker v Zagorju ni foruma, ki bi se zanimal za naše nogometaše. Niti ena organizacija jim do sedaj še ni izrekla kako pohvalo, ali jim za njihove uspehe priznala kakršno koli nagrado v denarju. Prav noben forum v Zagorju ni pomislil, da bo imel sedaj resnejše nasprotnike in da bi mu bil potreben skupni trening nekje izven Zagorja vsaj dvajset dni. Ne, na to se nihče ni spomnil. Pač pa nasprotno. — Dogaja se, da dajejo nadzorni organi pri zagorskem rudniku naše nogometaše celo k najtežjim delom s pripombami: »Ce lahko brcaš bučo, boš tudi v jami lahko delal.« — Prioli takemu postopanju z nogometaši bi morala uprava rudnika nastopiti in posvetiti tem športnikom več pažnje in razumevanja, svoje paznike pa opozoriti na nemogoče odnose do naših nogometašev. Ce bi nadeli vse težave, ki se je z njimi borilo skozi leto 1949 to društvo, potem , bi bilo pač vsakemu jasno, zakaj naši nogometaši zadnje čase izgubljajo t ekme.
Skrajni čas je že, da se temu stanju napravi konec. Želeti bi bilo, da bi nogometno moštvo naletelo na potrebno razumevanje tako pri upravi rudnika kakor tudi pri političnih organizacijah. — Več razumevanja, pomoči in priznanja za to vejo športa V Zagorju in lahko smo trdno prepričani, da nas bo nogometno moštvu častno zastopalo v I. slovenski ligi.
Ali ate že pomislili, IcJ e boste letos letovali
Premiera Goldonijeve ,Mirandoline“ v Trbovljah
» Štev. II.
I izkullura In šport
Veliki uspehi
nogometašev rudarskih revirjev
Odigrano je prvo kolo republiškega nogometnega prvenstva I. Slovenske lige
S&D »Proletarec« ; tirava (Ptuj) 0:0 (S :0)
V nedeljo je bila odigrana v Zagorju v okviru nogometnega prvm-istvai Slovenske lige prvenstvena nogometna tekma med zgoraj navedenima. BSD »Proletarec« je to svojo prvo igro Sr letošnjem tekmovanju odločil v svojo karftst z visokim, a zasluženim rezultatom. Dokaz, da/ je moštvo vidno napredovalo po zimskem treningu; upamo, da bo častno zastopalo naše revirje v Slovenski ligi. To je želja naših ljubiteljev nogometne igre. SSD »Proletarec« je z uspehom, ki ga je dosegel proti moštvu »Drave«, trenutno na vrhu lestvice; k uspehu mu Čestitamo.
Kratek potek igre
Moštvo SSD »Proletarca« začne takoj ostro napadati in zaznamuje uspeh že v prvi minuti po desnem
krilcu Vipotniku, ki plasira žogo prisebno mimo presenečenega vratarja v mrežo z 1:0. Domačini po tem golu še ostreje napadajo ter potiskajo' gpste popolnoma v obrambo. V. petnajsti minuti zaustavi branilec gostov z roko ostro na gol streljano žogo. Sodnik Kukanja upravičeno napove 11-me-trovko, ki jo Vipotnik zanesljivo pretvori v drugi gol, 2f0. Po tem golu gostje vidno popustijo, tako da postanejo domačini popolni gospodarji na terenu. Premoč domačinov je prišla jasno do izraza po 3., 4. in 5. golu v prvem polčasu. Po odmoru so gostje igrali mnogo bolje, vendar so se ob dobri obrambi domačinov njihove dobre akcije razbijale. Moštvo SSD »Proletarca« je kmalu uredilo zopet svoje vrste ter je po 25 minutah v solo akciji po Lebeničniku postavilo končni rezultat 6:0. Sledilo je še nekaj obojestranskih akcij, ki pa niso rodile uspeha. Tekmo je sodil pred 600 gledalci sodnik Kukanja prav dobro.
Kadar (Trbovlje) : Zagreb (Zagreb) 1:1 (0:1)
Prvo moštvo Rudarja je v nedeljo
12.	marca gostovalo v Zagrebu, kjer je doseglo lep uspeh z neodločnim rezultatom proti moštvu Zagreba. Čeprav je imelo moštvo Rudarja več od igre, ni znal napad realizirati mnogo lepih priliki za gol. Moštvo iz Zagreba je igralo lepo in je tehnično prekašalo Rudarja, vendar je ta s požrtvovalno igro dobro reševal situacijo. Prvi gol je dosegel Zagreb v prvem polčasu, vendar Rudar ni klonil. Tik pred zaključkom igre, pa je Klančišar s krjasmo igpo streljal preko sebe v gol In tako rešil moštvo Rudarja poraza.
Tokrat je igralo moštvo Rudarja brez Koncilje in Hudarina, kar je pn/očno viplivalo na igro napada. — Obramba je svojo nalogo dobro izvršila; zlasti je ugajal Butkovec, v napadu pa je bil najboljši Klančišar.
Po uspehih, ki jih je zadnje čase doseglo moštvo Rudarja, so dani Izgloda, do se bo Rudar plasiral v III. ligo. Tekmovanje za vstop v III. ligo Be bo pričelo prihodnjo nedeljo in Bo bo Rudar srečal v Skoplju s predstavnikom Makedonije.
Mladinci Kadar : Krim (Ljubij.) 3 : O
Mladinci Rudarja so si v nedeljo osvojili prvi dve točki v prvenstvenem tekmovanju. Zmagali so nad moštvom Krima v Ljubljani z rezultatom 3:0.
Mladinci Rudarja so bili v absolutni premoči in bi bil rezultat lahko še lepši, če bi napad bolje streljal. Moštvo Krima se je znašlo' šele v drugem polčasu, vendar so se vse njegove akcije razbile ob dobri obrambi Rudarja. Mladincem Rudarja se pozna lanskoletno tekmovanje na državnem prvenstvu in je njihova igra dosti boljša. — Igra je bila živahna, vendar Krirnovci niso prišli do izraza. Za
Kolesarski ero
V nedeljo 12. marca je kolesarski klub »Rudar« izvedel svoj društveni spomladih cross. Lepa nedelja je privabila precejšnje število ljudi pred poslopje Okrajnega Ljudskega odbora, kjer je bil start in cilj. Proga je držala od okraja po cesti v Gaberšku in nazaj do šole v Trbovljah, od tam v hrib pod Klcčico, po bregu navzdol do Breznika in nato po cesti
Rudarja so bili uspešni: Traun, Arn-šek in Knaus.
Kratstvo (Hrastnik) : Til Pdinstvo (Kogaška Slatina) 3:1
Dne 12. t. m. je igralo Bralstvo iz Hrastnika prijateljsko tekmo proti TD Edinstvu v Rogaški Slatini. Zmagalo je Bratstvo z rezultatom 3:1. Gole za Bratstvo so dali Zorko, Groznik in Traumšek, a za Edinstvo Kitak.
Najboljši igralci pri Bratstvu so bili srednji krilec Kumlanc in Kavšek, a pri Edinstvu vratar, ki je rešil svoje društvo večjega poraza.
Aktiv CKD : SK Borut (Gotovlje) 2:1 (1:1)
Na težkem terenu igrišča SK Boruta v Gotovljah se je v nedeljo 12. t. m. popoldne odigrala prijateljska nogometna tekma med domačim moštvom SK Borutom in aktivom CRD. Obe moštvi sta zaigrali požrtvovalno in borbeno, vendar je potek igre oviral težak teren, ki je onemogočal odvijanje igre. Ze takoj v 6. minuti prvega polčasa so prišli domačini v vodstvo po avtogolu desnega krilca. Po tem golu so prišli domačini v rahlo premoč, ki jo pa niso mogli pokazati v golih zaradi odlične igre obrambe. Moštvo CRD se je kmalu oprostilo tega pritiska in začelo energično napadati, a brez uspeha. Izgubili so se v brezmejnem podajanju žoge in preigravanju, v kazenskem.. prostoru pa so bile akcije brez uspeha. Malo pred koncem prvega polčasa je Ameršck Vili po lepem predoru igi-o izenačil. — V drugem polčasu je postala igra vedno bolj živa. Napadi so se vrstili z obeh strani, vendar brezuspešno.
Moštvo CRD je imelo več prilik, da pride v vodstvo, toda pred golom je bilo preveč oklevanja. Malo pred koncem igre je postalo uspešno levo krilo CRD (Rajtmajer), ki je postavilo končni rezultat 2:1.
'S v Trbovljah
nazaj v Trbovlje in do okraja. Dolžina proge je znašala za člane 8 km, za mladince pa 4 km. Proga je bila zelo težka in je terjala od tekmovalcev mnogo vzdržljivosti. Tekmovalo je 14 članov in 8 mladincev.
Pri članih je zmagal Zibert Alojz v času 20 min. 10 sek; kot drugi je privozil Bevc Alojz v času 21.57 min, tretji Verdinek Jože 22.25 min. in če-1
trti Skrbinek Miha v Času 23.20 min; vsi so člani Rudarja.
Pri mladincih je zmagal Lozinšek (Proletarec -Zagorje) v času 14.10 min. pred Jermanom) (Rudar).
Tako so kolesarji kot prvi v Trbovljah opravili svoj spomladanski cross. Klub deluje prav uspešnal in ima v
svojih vrstah dosti dobrih vozačess Član Zibert je lansko leto dosegel 11 J. mesto na republiškem prvenstvu in je prejel diplomo. Vendar- se iudit mladinci dcjibiro uveljavljajo, manjka jim le rutine, ki jo bodlo pridobili na treningu cez leto in na tekmovanjih.
Zasavski ocvivk*
Od neke delavke, »ki ne zna šteti do pet«, smo prejeli sledeče pismo:
»Mnogo beremo danes v naših dnevnikih in tednikih o raznih nepravilnostih, ki rse dogajajo pri raznih ustanovah in podjetjih in sicer pri najbolj boleči točki — preskrbi. Prizadeta bi rada pojasnila javnosti razmere pri razdeljevanju delovne obutve v trboveljski cementarni. Do tega so me nagovorile delavke-tovarišice s pripombo: »Da/j ti, m,e si ne upamo.«
Sem delavka, »ki ne zna šteti do pet«, — tako me je imenoval predsednik sindikata cementarne, ko sem ga prašila za delovne čevlje, ker namreč v zadnjih štirih letih nisem dobila še nobenega para. Po tolikih letih čakanja sem se kot redna plačnica sindikata le začela, zanimati, kaj je pravzaprav z zadevo, ki ne ’ tare samo mene, temveč tudi'dosti drugih. Da sem osebno nepriljubljena, sem že dalj časa čutila, povedal mi tega ni nihče. Ugotovila sem pa z ostalimi vred, da prejemajo nekateri tudi po dva para delovnih čevljev na leto. Ugotovljeno je tudi, da ti »srečniki« špekulirajo na črni borzi in prodajajo čevlje po 5000 dinarjev ali pn za. par litrov vina. — Naj omenim samo še neko tovarišico v skladišču, ki je dobila v enem letu dva para čevljev. — Par primerov, ki dovolj zgovorno pričajo, o točnosti in potrebah nekaterih. Mogoče sem jaz, »ki ne znam šteti do pet«, nepriljubljena zaradi tega, ker se udejstvujem v eni izmed telesno-vzgojnih panog? Cula sem namreč že večkrat na ta račun razne pridevke in opazke od enega in drugega. Da pa bi bila zaradi tega udejstvovanja zapostavljena tudi pri razdeljevanju delovne obutve, si nisem mogla misliti. Tovariš predsednik sindikata mi je »svetovni«, naj se preskrbujem z obutvijo po »drugi liniji«. Po kakšni liniji pa naj si nabavljajo delovne čevlje še ostale tovarišice? — Prosim odgovorne ljudi na tem mestu, da posvečajo ovoji lastni odgovornosti pred ljudstvom več pozornosti.« — Tako pravi delavka, »ki ne zna šteti do pet«.
K prednjemu dopisu pa pravi Planinsko društvo Trbovlje sledeče:
»Tovarišica, »Iti ne zna šteti do pet« in je napisala prednje pismo, je članica alpinističnega odseka PD Trbovlje. Na enem izmed zadnjih sestankov članstva tega odseka je ta tovarišica iznesla tudi težave, s katerimi se bori na svojem delovnem mestu, tako da je morala svojo službo zapustiti. Izmed ostalih je navedla tudi stalno zapostavljanje z upravne in sindikalne strani prav zaradi članstva in udejstvovanju pri Alpinističnem odseku. Kolektiv cementarne je znan po svoji pridnosti in po udarnikih ne samo v Trbovljah, marveč daleč naokrog. Nekateri posamezniki pa temu kolektivu na znotraj mnogo škodujejo. En primer izmed ostalih imamo zgoraj opisan. Tako ravnanje posameznikov celotnemu kolektivu cementarne ne dela posebne časti in mu ne postavlja spomenikov. — Vodstvo cementarne naprošamo, da pusti tudi ostalim. vc?am fizkulture »dihati«, saj stremimo vedno navzgor. Udejstvovanje v planinah je pa za člane tovarniškega kolektiva posebno priporočljivo že zaradi značaja njihovega dela. —- Upamo, da se podobni primeri ne bodo več dogajali in da bomo našli pravo razumevanje.«
Planinsko društvo Trbovlje.
*
Pišejo nam:
V torek 13. t. m. so gonili v okolici odkupljeno živino v trboveljsko klav-
nico. Karavana j,e šla v Trbovlje čez Pleska, kjer pa je bilo neki ktravi neznansko všeč; ostala je kar na svojo pest na tamkajšnjih livadah in se [*> miti vodji sama pasla. Gonjači uiti opazili niso, da jim ta živinče marnja ka, Nek naš delavec je kravo našel in takoj videl, da mora biti to živinče določeno za klavnico, ker je bilo »žigosano«. V svoji poštenosti je telefoniral v klavnico in vprašal, če ne pogrešajo kako govedo. Odgovorili so m u, da ne in da je vse v redu. De tar vec jim je nato dejal, naj pridejo vseeno/ na Plesko po zaostalo kravo.
Ste čuti? — Niti gonjači niti v klavnici niso opazili, da so prignali eno govedo premalo v klavnico. Po dolini krožijo sedaj govorice, da se jim spričo takega odnosa do dela in čuta dolžnosti pri teh ljudeh ne zdi prav nič čudno, če se morajo tudi kosti prodajati za. meso.
V Zagorju ustanovljena frontna brigada privatnih obrtnikov
Na pobudo Mestnega komiteja KPS je v Zagorju ustanovljena frontna brigada‘Privatnih obrtnikov. Brigada šteje 30 članov. Obvezali so se, da bodo vsak ponedeljek prispevali 1 dnevniki na proizvodnji premoga, dokler ne bd dosežen plan. Rudniška uprava se je obvezala, da bo dala brigadirjem za ta čas potrebno delovno obleko in obutev. O uspehih te brigade bomo poročali ob koncu I. četrtletja.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Delavski dom
Sobota, 18. ob 19.30: Carlo Goldoni: »Krčmarica Mlrandolina«, Drugič'
Oskrbite sl pravočasno vstopnice!
Kinematografi
Kino »TRIGLAV«, Zagorje, predvajal petek: 17. marca, sobota 18. marca <nW 5. in 7. uri zvečer,
nedel ja: 19. marca ob 3., 5. 1t» 7. uri zvečer avstrijski film
»Srce mora molčati«.
V glavni vlogi Igra Paula Veselje. Sreda 22. marca, četrtek 23. marca o*» 5. in 7. uri zvečer sovjetski filma »Aleksander Parhomenko«
RAZGLAS!
Vojni invalidi, vdove, otroci, starši in dedi padlih borcev ter vsi ostali invalidski upravičenci!
Ali ste pri pristojnih KLO (MLO), izpolnili obrazec letne invalidske prijave za leto 1950?
Ali veste, da vam bodo s 1. julijem ustavljeni invalidski prejemki, če tega ne boste otorili v predpisanem roku?
Za pojasnila in pomoč se obrnite na vaš pristojni krajevni (mestni) ljudski odbor!
Ljudska oblast ni nikoli skrivala pred delovnimi ljudmi težav
Tovariši, tovarišice! Ko čitaš naš list „Zasav-sflri udarnik", pomisli tudi nato, ali si £e poravnal naročnino.

Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.