Vzpomladanske slike. i.
Grlej, vrelec svetdl se iskrf,                       Zdaj jadcrno svojo vod6
Po rožncj st>, vije livadi,                            Po ozkej si strugi provrača,
Oj, nove ves«U« vjspomladi,                       In ložica mnoga obrača
Ki k dclu si vzbuja stvari.                       Za njim radovedno glavo.
Ni dolgo, kar bil zakovan                         Ostnvil pač bode ta kraj,
Šu v spone mrazov jo iodunih                   MogoSnej ee reki pridružil.
A travic ga mladih zeliliniU                       Iu morji tam dftljaemii služil,
Dih zvabil je zopet na dan.                      A uikdar stt vrnil nazaj.
II.
Lc letaj metulj^ek iz cvftta ua cveti          Uživaj sladkčsti narave povsdd,
VprijetuoživljerijesivzbTidilsespiit;          A čuvaj se skibno prote6iL nezgdd,
(tloj, krog po veseloj nariivi,                     Čo tttili prostost ti je dana,
Vse krasno je v novv.j opnlvi.                  V njcj sfcriva bo ^A^btia mvkana.
Oj, tudi ti plažžek prejel si krasau,          Tam mrežieo t«nko, glej, deŽek vihti.
iGvgostezdajvabivfcpoml&duiUsdiitt,          Za tabo ž«Ljivu obra^a oŽ[,
Pogruena miza je n6va                             Kako bi te mogol ujoti
Na iyej pa dovolj blagosliiva.                   ln zlato svobido ti vzeti.
III.
Slavee, 2aj, v vežeraom Uladi                  Tudi takrat v tiheiu hlacU,
Pesonco drobi sladk6,                                 Ptižek, si tak<5 mi pol,
V slavo pfiji? on pomladi,                          0 življanja pa pomladi
Ki prijetna jo tak6.                                    To-le meni razodel.
Ko poslušam take glase,                            I)a, kot vzp»SmIad natn izgine,
Oj, spomin se mi vzbudl                           Jn zgubi se njeni kras,
Na nekdanjf srečne čase,                          Baš tako mladosti mine
Na detiDatva zlate 3ni.                              Tudi Dajsrecuejši tas.
Savo Zoran.