Stev. 101.
V Ljubljani, četrtek, 4. maja 1922.
Leto II.
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
Izhaja vsak dejavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90 — za pol leta Din 45 —
V upravi stane mesečno Din 7'— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
Nesrečna politika Belgrada napram Rusiji.
Ljudski komisar za zunanje zadeve ruske federativne republike, Čičerin, je te cl[h imel priliko, izborno zavrniti neko Pismo velike in male antante, v katerem ^ Rusiji očita, da zatira georgijski narod, “-er Čičerin na to ni odgovoril samo s tem, !~a je ;opozO|ril veliko antanto na velike mrtvice, ki jih raznim narodom ona priza-eva, nego je tudi naši n\ali državi zbudil Vest» kar se tiče hrvatskega in makedonskega vprašanja,, je jugoslovansko državo-vorno demokratsko časopisje seveda izgubilo svoje ravnotežje. Pri tem pa prihajajo pri naših jugoslovanskih centralistih a dan neizrekljivo naivni nazori tako o Usiji kakor o 'celem svetovnem položaju. jyv Današnje »Jutro« n. pr, meni, da so icerina informirali o naših razmerah ta-'°zvani »hrvatski emigranti«. Nadalje oči-a Ruskemu državniku, da se pač zavzema a Hrvate, Črnogorce in Makedonce, da se PU ni spomnil za dejansko zatirane Jugo-^ovane v Italiji. Tolaži se tudi s tem, da
naši delegati na čičerinovo pismo
-	UCIV^UH nu	111 v; V piOIUM
ruljOvorili s posebno spomenico, v kateri j,°uo nevednemu čičerinu sporočili, da rvatje niso narodna manjšina, temveč Utegrujoč del edinstvenega državnega naroda«.
Kakor se vidi, menijo naši državo-vorci, da je voditelj ruske zunanje poli-ke tak revež, da mora svoje informacije 0 naši državi črpati iz poročil raznih emigrantov. V Moskvi ne živi samo veliko Jugoslovanov, ki bivajo tam že od začetka svetovne vojske, marveč se tudi natančno tltajOv vsi jugoslovanski časopisi, ne iz-vzemši državotvornega »Jutra«, ker razne sovjetske delegacije v Evropi zbirajo ves uiaterijal, ki se nanaša na narodne in socialne prilike v Evropi, posebno pa v dr-zavah male antante, ki je izrazito proti-u! a.tvorba, čičerin ima tudi na razpo-go bogati arhiv bivšega ruskega zuna-Jega ministrstva, v katerem igra oseba P politika g. Pašiča jako važno vlogo. ^Jonin in Čičerin sta imela neposrednega opravka z Jugoslovani v Rusiji že izza Prvega dne takozvane oktobrske revolu-ClJ> leta 1917 in izredno dobro poznata iz °sebne izkušnje tako velesrbske centrali-kakor avtonomiste, federaliste, republikance itd. Spričo tega so informacije lakozvanih »emigrantov« precej majlmega ako ne popolnoma brez vsakega pomena.
Jako navino je tudi, ako se pristaši ^Utralističnega režima nadejajo, da bo sP°menica naših genovskih delegatov mo-gja količkaj izpremeniti naziranje gospoda ^cerina o hrvatskem vprašanju. Sploh je sakenvu demokratičnemu Rusu popolno-a nemogoče dokazati obstoj kakšnega ■?®iostvenega državnega naroda« v Jugo-j.8vij, ker je v teh vprašanjih za federa-vno rusko republiko, katera v svojih 8mih mejah načeloma ne pozna nobene-®a državnega naroda, ampak loči suvereni in nar0(J ed suverenega ukrajinskega . beloruskega naroda, merodajna volja j. Vatskega naroda samega, ki — kakor je JiSlR izvrstno znano — zahteva lastno zavo v federaciji s Srbijo in Slovenijo r Bolgarijo. Na teorijo državotvornih ntralistov o bajeslovnem edinstvenem g r°du pa demokratična Rusija ne da po-s-.Pega groša, ker je ta pojav sam v Ru-J1 popolnoma izginil s padcem ruskega ranega centralizma. Jako nas pa za-vJ?a. bidi to, kako bodo gospodje jugoslo-^ski delegatje v Genovi Rusom doka-jJ'b da so tudi Makedonci po svoji narod-^ sb. »integralni del edinstvenega držav-srn ^ nar°da«! Če se Rusi ne bodo temu .Vejali, bo to pač samo stvar njihovega P>omati črnega takta.
. Končno bi bilo opozoriti »najbolj in-(j Pdrani« jugoslovanski dnevnik »Jutro«, Cj: ?e vsled svojih pomanjkljivih informa-. J iz Genove zelo moti, ako čičerinu oči-da 8e ni spomnil na zatirane Jugoslo-V .BflKji. Če »Jutro« ne bi prejemalo hih • *nl°rmac*j izključno iz državotvor-^bAdmv, bi prav lahko izvedelo, da je PrU ? italijanskim intervjuverjem, ki so Ujem sprožili vprašanje gospodarske sJffptavitve Trsta na podlagi rusko-nem-j.^talijanske pogodbe, odgovoril, da je L Z talijo sporazum z Jugoslovani na pod-lijSr demokratične notranje in zunanje po-šim jnaravno8t življenskega pomena. Na-dar ?ele8at°m v Genovi bi bilo torej, ka-bddo sestavljali odgovor na hudi po-
per, katerega jim je natresel čičerin, svetovati, da bi imeli pred očmi dejstvo, da pozna ruski državnik jugoslovansko vprašanje še veliko bolje, nego oni sami.
Čičerin pa je tudi dolžan ga poznati, ker je danes belgrajski »jugoslovanski« centralizem postal direktna nevarnost za rusko državo in to vsled politike takozvane male antante. Kakor je namreč Take Jonescu že novembra lanskega leta v »Revue de France« dosti jasno namignil, in kakor je to »Slovenski Naroda v včerajšnji številki izrecno konstatiral, vsebuje pogodba med jugoslovansko vlado in Romunijo izrecno določbo, da v slučaju napada Rusije na Besarabijo Jugoslavija prihiti Romuniji na pomoč z vojaško silo. »Slovenski Narod«, ki ima še nekaj starega slovanskega čuta, ima proti tej točki svoje resne pomisleke, čeprav je zgolj defenzivnega značaja. Ta značaj je namreč praktično popolnoma iluzoričen, kajti besarabsko vprašanje med Romunijo in Rusijo še ni mirovnim potom razčiščeno, in zato bosta obe stranki, ako pride do konflikta, smatrali sebe enako v defenzivnem položaju. V tem slučaju bo zgolj od interpretacije pogodbe od strani belgrajske centralistične gospode odvisno, ali bodo jugoslovanski polki pomagali Romunom držati del ruskega ozemlja ali ne.
Ali pogodba med Jugoslavijo in Čeho-slovaško garantira slednji od strani Jugoslavije tudi Podkarpatsko Rusijo, nam ni znano, pač pa je zelo verjetno. Užhorodski in munkačevski kraj pa brezdvomno etno-grafično pripadata Ukrajini, kakor ji pripada tudi vsa ostala vzhodna Galicija, ki se nasilno nahaja pod poljsko okupacijo, ne da bi se bila velika antanta o usodi te dežele že izrekla, dasi bi bilo vprašanje moralo že opetovano priti pred forum vrhovnega sveta zaveznikov. Sicer mi baje nimamo nobene pogodbe s poljsko republiko, toda naša zaveznica Romunija nas nehote vleče v krog poljskih interesov, kajti Ronrjiija in Poljska sta trdno med seboj dogovorjeni, da ne dopustita, da bi se med Rusijo, Poljsko in Romunijo osnovala kakšna neodvisna ukrajinska država, ki bi po njihovem prepričanju težila za združitvijo z današnjo sovjetsko ukrajinsko republiko, katere glavno mesto Kijev je zgodovinsko središče celokupnega ukrajinskega naroda. Kako nevarno je to vprašanje, in kakšno odgovornost pred bodočim svetom vzemajo nase jugoslovanski državniki, ki se preko zveze z Romunijo hote ali nehote, direktno ali indirektno angažirajo za protiukrajinsko in protirusko smer poljske in romunske politike, v katero bi se mogla zaplesti proti svojemu boljšemu prepričanju tudi med dvema stoloma sedeča Čeho-slovakija, se razvidi iz sledečih številk:	.	'
Vsega ukrajinskega naroda je najmanj 40 milijonov, ki žive kompaktno na ozemlju 1 milijon kvadratnih kilometrov. Čisto prazna je bajka poljskega izvora, da ta narod ni politično prosvetljen. Sto-in stoletno suženjstvo pod ruskim carizmom, preganjanje od strani poljskega šovinizma in izrabljevanje od strani Avstrije in Ogrske je ta narod politično tako za-kalilo, da je že prvi dan po ruski revoluciji sam iz sebe z elementarno silo začutil svojo individualnost od Sana do sibirskih step, v katerih je živel kot kolo-nist-pregnanec. Ogromna večina tega naroda tvori danes neodvisno državo, ki je z Rusijo samo v federativni zvezi. Pod Poljsko pa se nahaja danes najmanj 10 milijonov tako malih kakor belih Rusov in tudi znantno število velikih Rusov, to je holmski, grodenski, vilnski, minski in gališki kraj v obsegu 200.000 kvadratnih kilometrov, na katerih živi kvečjemu pol-drug milijon Poljakov in Zidov. Če pustimo v nemar Čehoslovakijo, ki drži pod oblastjo nekako 400.000 Malorusov na ozemlju 15.000 kvadratnih kilometrov, ima Romunija okupiranih 50.000 kvadratnih kilometrov, to je Besarabijo in del Bukovine, kjer živi skupno okoli 1 milijon malih in velikih Rusov. Če bi kdo teh vprašanj še ne smatral za aktualna, pa je na vsak način aktualno vprašanje vzhodne Galicije, to je ozemlja 55.300 kvadratnih kilometrov s 5 in pol milijona prebivalcev, od katerih je najmanj 70 odstokov zavednih Ukrajincev, zakaj vrhovni svet bo primoran v kratkem času tp vprašanje rešiti
blizu kakor nemški, s katerim je bil do svetovne vojne, ki pa ni bila delo ruskega naroda, v nekoliko ironičnem, toda kljub temu odkritem in trajnem prijateljstvu, izvirajočem iz razmerja hvaležnega učenca do svojega mojstra na potu kulturnega in gospodarskega napredka.
S katerekoli strani si torej stvar ogledujemo, sloni mala antanta na popolnoma trhli podlagi in predstavlja samo avantgardo Francije proti ruskemu vzhodu, pri čemer je zlohotna usoda poskrbela za britko šalo, da tri slovanske države služijo proti slovanskim interesom enemu romanskemu plemenu. Seveda igra tukaj važno vlogo notranja politika. Nič čudnega ni, da so se belgrajski centralisti zvezali s poljskimi in rumunskimi bojarji ter češkoslovaškimi centralisti, da preprečijo avtonomijo ali federacijo raznih narodnih skupin v svojih lastnih mejah, ki bi mogle v osvobojenju Ukrajincev dobiti močno vzpodbudo za svoje naravne pravice. Kako bi Francija tega ne podpirala! Saj tu ne gre samo za vzpostavitev Nemčije, ki, je vprašanje zase, ampak tudi za demokratizacijo celega javnega življenja sveta ob zgledu ruske revolucije 1 Zato slovensko ljudstvo z velikim nezaupanjem motri in obsoja politiko male antante.
Brez splošne razorožitve ni obnove.
Cičerinova izjava na plenarni! seji genovske konference.
in se odločiti, ali hoče zadovoljiti Poljsko, in ustvariti novo konfliktno točko s celim ruskim narodom, ali pa ustreči Ukrajincem, s čimer bo enemu članu — važnemu faktorju male antante — zadan težki udarec, kateremu bodo naravno sledili drugi, to je osvoboditev vseh Rusov od poljske hegemonije.
Na rešitvi ukrajinskega vprašanja pa je Rusija bistveno interesirana. Sovjetska Rusija podpira sovjetsko Ukrajino, ta pa ni indiferentna napram svojim ostalim sonarodnjakom. Ako bi pa ruska federacija v bodočnosti razpadla, bodo Ukrajinci prav tako težili za svojo neodvisno državo kakor zdaj deloma teže za federacijo z Rusijo. Ako pa, kakor sanja g. Pašič, Rusija zabrede zopet v stare imperialistične vode, potem se bo obračun s Poljsko spremenil v neusmiljeno revanšo. Sicer pa tudi boljševiška Rusija ni popolnoma zavarovana proti nacionalizmu, in kaj bi to spričo zveze z Nemčijo za malo antanto pomenilo, naj si vsak sam naslika. Naša javnost se namreč zelo moti, če misli, da je rusko-nemška zveza osnovana samo na slučajnih gospodarskih interesih, kajti treba je vsem nepoznavalcem čisto odkrito povedati morebiti neljubo resnico, da Rusu noben narod v vsakem oziru ni tako
Genova, 3. maja. (Izv.) Danes se je vršila plenarna seja genovske konference. Na dnevnem redu so bili predlogi, ki sta jih izdelali in predložili finančna in prometna komisija. V razpravi je italijanski zunanji minister Schanzer naglašal, da je prvi pogoj za gospodarsko obnovo Evrope upostavitev ravnotežja v proračunih držav. To ravnotežje se pa da doseči le tedaj, ako bodo države vodile politiko miru, solidarnosti in sodelovanja vseh narodov.
Ruski delegat čičerin se je pečal z delom komisij in opozoril, kako se je v njih ponekod odrivala Rusija. Vendar so ruski delegati uveljavili mnogo svojih predlogov in pridržkov.Rusija, ki je nacionalizirala svojo zunanjo trgovino, se ne more
odreči državnemu nadzorstvu na denarnem trgu. Zasebni krediti, s katerimi naj bi se zadovoljila Rusija, ne morejo zadostovati. Potrebni so krediti od vlade do vlade. Ako se ustanovi mednarodni konzorcij za pomoč Rusiji, se iz tega ne sme razviti kak monopol. Rusija se strinja z italijanskim zunanjim ministrom, ki pravi, da je prvi pogoj za obnovo Evrope, politika miru. Rusija gre še dalje in pravi: Brez splošne razorožitve je delo za mir in obnovo neizvršlji-vo. Rusija želi sodelovati v vseh komisijah, da more sprožiti svoje plodovite misli. Neobhodno potrebno je tudi, da pri gospodarski obnovi sodeluje Amerika.
Vse resolucije komisij so bile sprejete.
Mesto ultimata — pismo brez podpisa.
Genova, 3. maja. Včeraj popoldne se je sklicala zadnja seja političnega podod-seka, na kateri naj bi se podpisala Čičerinu namenjena in prejšnji dan končnove-ljavno sestavljena spomenica. Na sejo ni bilo belgijskega delegata, ki je bil podal pridržek radi 6. točke spomenice, ki govori o zaplenjenih podjetjih. Takoj začetkoma seje je vstal francoski zastopnik Barrere in izjavil, da je dobil pravkar iz Pariza nalog, da ne podpiše spomenice, dokler Bar-thou vladi ne poda izčrpnega poročila.
Nastalo je splošno presenečenje, Lloyd George je bil skrajno vžnevoljen. Po dalj-
ši razpravi in medsebojnih posvetovanjih so končno sprejeli v spomenico neke francoske in rumunske dostavke in sklenili, da se spomenica sploh ne podpiše; spremno pismo, s katerim se Rusom vroči spomenica, pa podpiše predsednik konference Facta. Kakega roka za odgovor spomenica ne določa.
Čičerin sme biti zadovoljen: namesto napovedanega ultimata dobi vodeno spomenico brez podpisa.
Genova, 3. maja. Sinoči ob pozni uri je bila izročena tajništvu ruske delegacije nepodpisana spomenica zaveznikov.
Hngleihi ultimat - Franciji?
Pariz, 3. maja. (Izv.) Nacionalistična »Liberte« prinaša brzojavno poročilo, da je Lloyd George izročil Barthouju pred njegovim odhodom v Pariz predlog, ki je zelo podoben ultimatu. Lloyd George zahteva, da Francija krene v politiki nasproti Rusiji na njegovo pot, drugače se bo Anglija
pogajala s sovjeti brez Francije, lstotako zahteva Lloyd George, da se Francija glede postopanja nasproti Nemčiji sporazume z zastopniki, ter naj se v to svrho 31. maja snide v San Remu vrhovni svet. Ako Francija to odkloni, bo Anglija smatrala to kot prelom.
Vznemirjenje radi manjega posojila.
... Belgrad, 3. maja. (Izv.) Vesti o posojilu in garancije, ki jih zahtevajo bančne skupine, so povzročile v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje. V vladnih krogih so glede vsote, ki jo dobimo v gotovem denarju, mnenja, da je z ozirom na garancije, ki jih dajemo zelo majhna. Glede višine obresti pa je treba povdariti, (Ja je naravnost oderuška in se posojila celo raznim državicam v afriških pustinjah dajejo proti 5 %, v najslabšem slučaju proti 6 % obrestni meri. Glede železniškega materiala pa vlada mnenje, da ga bomo Pečali najmanj po 20 do 30 % dražje. Vsi politični krogi so ogorčeni in pričakujejo Kumanudija, za katerega mislijo, da se mu je posrečilo dobiti boljše finančne zveze.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Pogajanja med naso vlado in zastopniki »Bank of Funda-tion« so popolnoma končana in je treba po-
godbo glede posojila samo še podpisati Kakor znano, dobimo 30 milijonov dolarje\ v gotovem denarju, za ostanek, pa materi ala, ki ga smemo dobavljati tudi v Evropi če bi bil cenejši od ameriškega. Dolg se b( odplačeval 40 let; obrestna mera je 8 % Obresti prvih deset let ni treba plačevati Newyorške banke zahtevajo kot kompen zacijo samo to, da se gradba železnic iz vrši v njihovi režiji.
Današnja predhorza-
Curih, 4. maja. (Izv.) Na današnji pred borzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 1.7« Holandsko 188.60, Ne\vvork 517, Londoi 23.94, Pariz 47.30, Italija 27.55, Praga 10.0S Budimpešta 0.G6, Zagreli 1.80 (padel), Var iava 0.13, Dunaj 0.0025, uvstr. K 0.0675
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 4. maja 1922.
Štev. 101.
Italifansko-turšita pogodba.
London. 3. maja. Italija je obvestila Anglijo, da je sklenila s turško vlado v An-gori trgovsko pogodbo. Anglija je vložila protest.
(Kakor znano, ima Turčija sedaj dve vladi: staro v Carigradu in revolucionarno Kemalovo v Angori. Anglija angorske vlade ne priznava, pač pa jo priznava Francija, ki je istotako sklenila z njo daleko-sežno trgovinsko pogodbo.)
Poljska osamljena.
Berlin, 3. maja. Baltiške obrobne države so sklenile med seboj dogovor za enotne gospodarske zveze z Rusijo. Poljska je iz dogovora izključena.
320 MILIJONOV KRON ZA TURŠKE BEGE Belgrad, 3. maja. (Izv.) Muslimanska ministra Omerovič in Vilovič sta odpotovala v Sarajevo, da doma praznujeta muslimanske praznike bajram. Pred svojim odhodom sta še poskrbela, da je bila v proračunske dvanajstine za maj in junij vnesena postavka 80 miljonov dinarjev (320 miljonov kron) kot avans muslimanskim begom in agom. Obiskala sta pred svojim odhodom Pasica in z njim precej časa kon-ferirala.
tfolitični dogodki.
+ Srb na mesto Slovenca v Ljubljani? Znano je, da je bil šef zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Krajc vsled zapostav-Ijenja bolnišnic v Sloveniji od strani Bel-grada prisiljen, da vloži ostavko. Včerajšnji »Slovenski Narod« pa poroča: »Kdo bo naslednik dr. O Krajca, še ni znano; vendar pa ni izključeno, da se vlada ne bo držala več načela, da bodi zdravstveni šef (na Slovenskem) le Slovenec?« — Tako »Slovenski Narod«. Kaj se to pravi drugo ko hegemonija Srbov v dejanju! Jasno je, da v tem slučaju ne bo imenovan niti kak Hrvat, ampak srbski centralist. Upravno, politično in socialno suženjstvo! Prav! Toliko večja bo naša sila za popolno osamosvojitvijo!
+ Na lovu. »Domoljub« piše: Vse se peha, poti in trudi: od kraljevega namestnika do zadnjega pisarja. Zakaj? Kakšen poročni dar bi dali svojemu vladarju? Naki To je postranska stvar. Na prsih je še precej praznega prostora! Kako lepo bi se tam podal kakšen red sv. Save! In zdaj je čas zato. Enkrat zamujeno, za vselej zamujeno.
+ Za reveže ni denarja. Naši bolniki, slepci, gluhonemi, sirote, ubožci, železničarji, uradniki- sluge — z eno besedo reveži zaman čakajo, da se jih Belgrad spomni. Za nje ni denarja. Pač pa je belgrajska vlada za sokolski zlet v Ljubljani takoj vrgla 2 miljona kron.
+ Pritožbe proti Vranglovcem v Dalmaciji. šibeniška »Narodna Straža« prinaša dopis iz Benkovca, v katerem se ljudje silno pritožujejo proti vranglovskim obmejnim stražnikom. Vragi ovci žive v najtesnejših zvezah z velikimi tihotapci, katerim za denar pomagajo pri tihotapstvu, na domače revno ljudstvo pa preže kakor jastrebi, da mu po krivici zaplenijo tisto revno blago, kar ga ima za prodaj. Pred kratkim je neki Vranglovec ustrelil hrvat-
skega vojaka, ki ni hotel dovoliti tihotapcem prehoda čez mejo.
+ Avstrijski krščanski socialci revidirajo svojo politiko. Načelnik avstrijske kr-ščansko-socialne stranke posl. dr. Seipel je na nekem shodu na Dunaju napovedal, da se koncem junija t. 1- skliče celokupni strankin zbor, ki bo revidiral ves pravee krščanskosocialne politike.
2)nevni dogodki
— Centralistična brca finančnim uslužbencem. Ni dovolj, da so v Belgradu državnim nižjim uslužbencem, ki imajo več ko 3 glave družine, zmanjšali že itak beraške dohodke z svojim maksimiranjem, sedaj so finančnim organom dali gospodje novo brco. Finančni organi so doslej na potovanju izven svojega kraja dobivali dijete po 6 kron na dan. Sedaj so jim tudi te :/inast-nec dohodke vzeli ter obenem zagrozili z disciplinarno preiskavo, če se bo kdo nad tem pritoževal in javno o tem poročal. — Za te revežem odvzete solde bodo gotovo kupili centralisti kak s srebrom okovan komat ali pa jarem,
— Sadovi sokolske vzgoje. Včerajšnje »Jutro« je prineslo iz Cerkelj pri Krškem poročilo, da je 19 letni Orel Jamnik do smrti zabodel 19 letnega Sokola. Kakor smo se informirali, je bil ta 19 letni Sokol silno podivjan preklinjeva-lec in nasilnež, Jamnik pa nič boljši in ni bil član Orla. Kako je »Jutro« točno informirano, se vidi iz tega, da pravi, da je župnik Žust zato odrekel pogreb, češ ker umorjeni ni opravil velikonočne spovedi. Ko bi »Jutrovi« uredniki biil poučeni o najprimitivnejših cerkvenih predpisih, bi vedeli, da čas za velikonočno spoved traja do praznika sv. Trojice, t. j. do 1. nedelje po Binkoštih in torej župnik sploh ni mogel iz teh vzrokov odreči niti cerkvenega pogreba. Iz tega žalostnega slučaja pa se vidi, kam privede brezverska vzgoja.
— 20 konj za kraljevo poroko ali belgrajska komisija. Listi poročajo: Za kraljevo poroko je bila poslana iz Belgrada komisija, da nakupi konj za kraljevo poroko. Hodila je po celi državi in po inozemstvu, kupila pa ni ničesar. Pač pa so gospodje člani veliko zaslužili. Končno sta dobili ljubljanska in zagrebška žrebčarna ukaz, naj takoj vsaka 10 najlepših konj od-pošljeta v Belgrad. — In zgodilo se je.
— Prvi majnik v Trstu. Prvi majnik je potekel splošno in z malo izjemo v Trstu mirno. Dopoldne okoli 10. ure je bila zbrana pred delavsko zbornico v ulici della Madoninna ogromna množica ljudstva: vršil se je shod na prostem. Kmalu po 10. uri so posredovali policijski organi pri organizatorjih shoda, naj bi se vršil shod v dvorani in ne na prostem. Ker se pa organizatorji niso uklonili temu pozivu, je dobilo vojaštvo povelje, naj razžene slušalce. Tako je tudi bilo. Tedaj je nastala med slušalci velika zmešnjava in panika. Pri tej priliki je bil ranjen z bodalom neki mesar. Aretirani sta bili dve osebi. Do drugih incidentov ni prišlo.
— Požar na Dolenjskem. Iz Velike Loke poročajo: Dne 30. aprila opoldne je začelo goreti v vasi Kamni potok pri Veliki Loki. Zažgale so iskre lokomotive vlaka, ki vozi iz Novega mesta proti Ljubljani. Kadi silnega viharja se je požar hitro razširil na poslopja štirih posestnikov, ki jim je do tal vse pogorelo. Rešiti ni
bilo mogoče ničesar. Zgorela je tudi ena krava in nekaj prešičev. Pomoč je nujno potrebna!
—	Bančni škandal v Zagrebu. V graških listih čitamo, da je preiskava državnega pravdništva v Zagrebu dognala, da je ravnatelj tamošnje Hrvatske splošne kreditne banke poneveril banki 13 milijonov kron; tudi država je oškodovana za več milijonov kron.
£jubljanski dogodki
ENOTEN NASTOP VPOKOJENCEV.
Danes ob desetih dopoldne se je vršil v »Mestnem domu« zelo dobro obiskan shod vseh vpokojencev, ki ga je sklicalo 6 koaliranih strokovnih organizacij, da se končno z enotnim nastopom izsili iz sedanje kapitalistične vlade izplačilo draginj-skih doklad, zvišanje pokojnine in pa izenačenje na dinarsko veljavo. Shod je nudil pretresujoč vpliv bledih, izsušenih in sestradanih obrazov, kazal pa je v resnici tako enodušno nastopanje vseh prisotnih, da je ob nadaljevanju te taktike res upati na končni uspeh te akcije. Shod je trajal čez poldne. Vodil ga je spretno g. Šalamun, govorili pa so stvarno in podali res pretre-sujoeo sliko stanja vpokojencev sledeči govorniki gg.: Jernejčič, Cerar, Marn, Mazi, Baher in ga. Simončičeva. Vtis shoda je povečala še prisotnost opozicijonalnih poslancev Gostinčarja, dr. Koruna in Brandtner-ja. Vsi trije so obljubili v svojih govorih polno pomoč združenih socialnih strank, za uspeh pa jamčiti ne morejo, ker je ta odvisen od vlade in večinskih strank, ki pa za trpine srca nimajo in imele ne bodo, ker prevladuje pri njih kapitalistično mišljenje. Tozadevna spomenica, ki se odpošlje na merodajna mesta, je bila po kratki debati z nekaterimi dostavki sprejeta soglasno. Shod je bil res lep.
«
lj Zopetno podraženje na trgu. Danes se prodaja na ljubljanskem trgu špeh že po 124 kron. Vsled tega je nastalo na trgu velikansko razburjenje. Ljudstvo v najostrejših izrazih daje duška svoji boleči bedi in pomanjkanju. Opravičena nevolja se je obrnila najprvo na mesarje, ki morajo prodajati tako drago blago. Mesarji pa so ljudem pojasnili, da dobivajo prašiče le od tvrdk Predovič i. Popovič, ker jih drugje ni dobiti. Ti dve tvrdki pa oddajati ljubljanskim mesarjem le take prašiče, ki so tako slabi, da niso za izvoz v Italijo — po 90 kron žive vage. Če bi mesarji zahtevali polnovredne prešiče, bi jih morali plačati čez 100 kron žive vage; toda ooe tvrdki takih prašičev sploh ne oddajati, ampak ta roba je le za izvoz. To je blagoslov iz Belgrada, ki je v prvi vrsti odgovoren za vse to početje. Mestna občina ninu' do teh in takih pojavov na trgu nobene moči več, ker ji je odvzeta vsaka možnost poseganja v mahinacije izvozničarjev. In tu belgraj-ski ter ljubljanski centralisti še zahtevajo od izmozganih ljudij — poročnih daril!
lj Praznik sv. Florjana praznuje pro stovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani v nedeljo dne 7. maja 1922 po sledečem sporedu: Ob pol 9. uri dopoldne zbirališče pred Mestnim domom; ob 9. uri sv. maša v cerkvi sv. Florjana; nato obhod po mestu; ob 3. uri popoldne gasilska vaja pred trnovsko cerkvijo. (Načrt vaji: v trnovskem župnišču je izbruhnil požar, ki je dosegel že tudi cerkev in hiše, največja nevarnost je za Dolenčevo hišo, kjer sta-
nuje polno strank.) — Pri vaji sodeluje niovoosnovana mestna sanitetna kolona pod vodstvom mestnega zdravnika. Ob 5. uri prijateljski sestanek ljubljanskih ga-silcev v veliki dvorani Mestnega doma ter promenadni koncert na Krekovem trgu pred Mestnim domom. V slučaju skrajno slabega vremena vaja odpade. Vabimo ljubljansko občinstvo k tej proslavi, da tako pokaže, da zna ceniti tiho požrtvovalno delo za bližnjega. — Odbor.
lj Opozorilo. V nedeljo, 7. maja ob 3. uri popoldne se bode z 2 streloma z Gradu ter trobentanjem po ulicah naznanila gasilska vaja, katero priredi ljubljansko gasilno in reševalno društvo pred trnovsko cerkvijo. Da ne bo nepotrebnega raz; burjenja, obvešča odbdr občinstvo o tej gasilski vaji.
lj Vlom v barake. V barako Katarine Maran v Sp. šiški je bilo v noči od 27. na 28. m. m. vlomljeno in odnesenih poma; ranč, peciva in mesenih klobas v skupili vrednosti 1920 K. Vlomljeno je bilo tudi v barako branjevke Mihelič na Dunajski Cesti.
lj Tatvine na trgu. Josipini Černigoj' soprogi nadz. južne železnice, je bila 'P trgu iz torbice ukradena denarnica s 380 kronami gotovine. — Kuharici Nežki Škrbec je bila na Vodnikovem trgu ukradena črna pompadura.
JCaša društva.
d Ljudski oder. V nedeljo, 7. maj8 igra Ljudski oder Gogoljevo komedij0 »Ženitev«. — Predprodaja vstopnic v nedeljo na dan predstave od 9.—12. ure i11 popoldne od 3. ure dalje do začetka p^-stave.
Dogovor Vatikana s sovjetsko držftff Ruski list »Ruk poroča: Kakor se trdi, je Vatikan sklenil s sovjetsko državo spor#' zum, ki izroča papežu zaščito interese'1 katoličanov v Rusiji in svobodo katoliške propagande. Nadalje je sovjetska vlad« soglasno z dogovorom dovolila dostop ,v Rusijo jezuitom in frančiškanom. V kraj® lakoti so dopuščene kat. usmiljene sesfre v svrho pomoči. V zvezi s tem je, da so se vodili pogovori glede dopuščenja ražnji1 katoliških samostanskih redov v Rusijo že dolgo. Kakor poroča »Times« iz Rima, j6 Vorovski, predstavitelj sovjetske vlad0' sporočil Sv. Stolici, da izmed 9 duhovni!1 oseb, katere se odpravljajo po priporočil11 rimskega papeža v Rusijo v svrho razde; Ijevanja pomoči gladujočim, ne sme hiti noben duhovnik angleške, francoske »1* jugoslovanske narodnosti.
       —    -----------------------------
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremi**-Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Prostovolj. javna dražba
pohištva, obleke itd.
so vrši dne G. maja ob 9. uri dopoldne pri g. T, Dobršek, Ljubljana, Pot v Rožno dolino, Vila Pirc.	1669
r
samostojna moč (stalno mesto) sprejme pri stavbni tvrdki IVAN OGRIN, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8.
Tunel.
Roman. Spisal Bernhard Ketlermann.
Mlakar.
39
Poslovenil Peter
Mac je pripeljal k mizi Hobbyja. Hobbyjeva prisotnost je rodila v Ethel veliko gotovost, ki bi je nikoli rie bila dobila, če bi bil v družbi le tihi in molčeči Mac. Vodila je pogovor. Če je popoldne hvalila Maudine zavode stvarno — ter ni pretiravala kakor mlade dame — jih je zdaj obsipala s hvalo. V Maud se je spet vzbudil sum. »Na Maca meri,« si je dejala. Toda v njeno največje zadovoljstvo ji Mac ni posvečal več pozornosti, kakor zahteva vljudnost. Lepo in razvajeno F.thel je opazoval z istim malomarnim pogledom, kakor je gledal svojo tipkarico.
»Knjižnica v ženskem klubu se zdi še nekoliko uboga,« je dejala Ethel.
»Tekom časa se bo izpopolnila.«
>Zelo bi me veselilo, ako mi dovolite, da prispevam nekoliko knjig, gospa Allan. Hobby, postavile se zame.«
»Če imate nekaj knjig odveč,« je dejala Maud —
Prihodnje dni je Ethel poslala cele svežnje knjig, okoli pettisoč zvezkov. Maud se ji je prisrčno zahvalila, a obžalovala, da jo je tako sprejela. Kajti odsihdob se je Ethel večkrat pripeljala k njej. Delala se je, kakor da je z Maud v prisrčnem prijateljstvu ter obsipala malo Edith z darovi. Nekoč je vprašala Maca, ali se ne bi smela ob priliki peljati v tunel.
Mac jo je osuplo pogledal, kajti prvič se mu je dogodilo, da mu je ženska stavila to vprašanje.
»Nemogoče!« je odvrnil kratko in skoraj osorno.
Toda Ethel ni bila prav nič razžaljena. Zasmejala se je od srca ler dejala:
»Toda, gospod Allan! Ali sem Vam morda nudila povod, da se jezite?«
Od tega časa je prihajala nekoliko redkeje. In
Maud ni imela nič proti. Ethel LIoyd ona ni mogla ljubiti, naj si je še tako prizadevala. In Maud je spadala med one ljudi, ki ne morejo s človekom občevati, če inu niso v resnici naklonjeni.
Iz lega vzroka ji je bila Hobbvjeva družba prijetna. Dnevno je prihajal v hišo. Prihajal je k obedu in večerji, vseeno, če je bil Allan ali ne. Prišlo je celo tako daleč, da ga je pogrešala, če ga ni bilo. In to celo v času, ko je bil Mac pri njej.
»Hobby je vedno tako izborne volje!« je često dejala Maud.
In Allan je odgovarjal: »Že od nekdaj je bil čudovil dečko, Maud.«
Smehljal se je pri lem ter se ni dal spoznati, da sliši iz njenega pogostega kazanja na Hobbyjevo dobro voljo rahel očitek. On ni bil Hobby. Ni imel Hobby-jevega talenta za veselost, ne Hobbyjevega lahkega srca. On ni mogel, kakor Hobby, po dvanajsturnem delu prednašati plesov črncev in pesmi ter uprizarjati vsakovrstnih veselih neumnosti. Ali je kdo llobbyja videl drugačnega kakor s smehom in šalo na ustnah? Hobby se je režal do ušes, Hobby je zavalil jezik po ustih ter iz njih je sfrčala poredna sala. Ne, on ni bil Hobby. Edino, kar je bilo v njegovi moči, je bilo, da ni kvaril dobre volje in za to se je z vso silo trudil. Mnogo hujše pa je bilo, da je njegovo razmerje do Maud tekom let izgubilo na prisrčnosti. On si ni lagal. Zdelo se mu je, da bi bilo za moža, kakor je on, mnogo boljše, če ne bi imel družine — dasi je Maud in svojo hčerko iz srca ljubil.
Hobby je izvršil svoje delo in konec. On pa, Allan, ni dospel nikoli do konca! Tunel je rastel in z njim rastlo delo. In povrhtega je imel še svoje posebne skrbi, o katerih ni govoril z nikomer!
2e zdaj je dvomil, ali bo tunel dogradil v petnajstih telih. Po njegovih računih bi bilo mogoče v naj-
ugodnejšem slučaju. Hladnokrvno je nastavil ia rok, da pridobi za svoje podjetje javno mnenje in denar od ljudstva, če bi bil nastavil dvajset ali petindvajset lel, bi mu ne bili izročili niti polovico denarja.
V tem času bi mogel zmagati jedva dvojni rov Biskaya—Finisterra in Amerika—Bermuda.
Na koncu četrtega gradbenega leta so bili rovi ameriške proge potisnjeni dvestoštirideset kilometrov od ameriške obale, osemdeset kilometrov od Bermude. Od francoske proge je bilo izvrtanih približno dveslo kilometrov od Biscaye, sedemdeset od Finisterre. Od atlantskih prog pa še ni bila dograjena ena šestina. Kako bo zmagal neizmerne razdalje Finisterra—Azori, Azori—Bermuda?
Temu so se pridružile še finančne težkoče. Priprave, serpentine na Bermudi so požrle mnogo večje vsote, nego je proračunih Pred sedmim, kvečjemu šestim letom pa ni nikakor mogel mislili na drugo tri-milijardno posojilo. Kmalu bo prisiljen tunel začasno vrlali na večje daljave samo z enim rovom, s čimer se bo delo neskončno otežkočilo. Kako naj napravi pri enorovnem vrtanju, da bo mogel spravljati kamenje, kamenje, ki je rastlo in rastlo ter že danes grozilo, da zaduši rov. Vsepovsod je ležalo, med tiri, na presekah in postajah in vlaki so sopihali pod bremeni..
Allan je mesece in mesece prebil v tunelu, da bi odkril hitrejše delovne melode. V ameriških rovih so prej preizkusili vsak posamezen stroj, vsako novo iznajdbo in izboljšavo, preden so jo uporabili na drugih gradiščih. Tu so vežbali moštvo, »peklenščke« in »vicarje«, da so jih polem premeščali na druge postaje kot pacemakerje — zgledne čete.
Polagoma so se morali priučiti besnemu tempu in vročini. Neutrjen mož bi se bil zgrudil v »peklu« prvo uro.
(Dalje.)	.	,.