\r"
s
Nuitr — Addnaa:
NOVA DOBA
«117 S«. Clair At«.
Clrreland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
n
——
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
JI!
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
si-
li
Entered As Second C las« Matter April 15 til, 192&, at The Pont Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March loth, 1925.
NO. 4 — ŠTEV. 4
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 23RD 1929 — SREDA, 2?,. JANUARJA 1929
VOL. V. — LETNIK V.
društvene in druge
SLOVENSKE VESTI
Društvo št. 89 J. S. K. Jed-✓ note v Gowandi, N. Y., bo v soboto 26. januarja zvečer pro-: Rlavilo 20-letnico svojega ob-| Stanka. Na programu je slavnostni banket, kateremu sledi vpvizoritev kratke igi,'e, nato pa Ples in prosta zabava.
<S»
I Veselica skupnih društev 1 v Clevelandu, ki se je vr-sila v soboto 19. januarja, je, z J ^zirom na poset, še dosti dobro i lzPa^a< Pripomniti je treba, da je bil poset od strani mladi-■ ne Prav povoljen, od strani sta-rejsih članov pa izredno slab. | di se, da naša društvena ak-‘vnost nagloma prehaja na nuadino, zato je velike važnosti ustanavljanje angleško poslujo-’ ^n društev, katera najlažje pri-egnejo v JSKJ našo turojeno mladino.
+
Da slovenski Cleveland ljubi 3 |RV°.iega Slov. Sokola, se je po-I °vno pokazalo v nedeljo 20.
. š j)ai^uarja, ko so vse skupine So-ii <0 a nastopile z raznimi vajami E a odru Slov. Nar. Doma na • ^lair Ave. Balkon je bil a lačeno poln iti velika dvora-^a skoro zasedena. Vsi oddelki r s? 80 Pokazali, da se nepre-* OK n° U^J0 *n izpopolnujejo.
5 vsakem nastopu znajo poka-—' '/"li' nekaj novega. Med no-^.'•0atmi Je posebno ugajala ob-fi.nstvu lePa nova vaja Sokolic, &roi«G- 'J‘*a izvajana z izredno Iseloti"1^08 Vse skupine v fra^tv	f° po^azale pravo bo-
Volin °	adostne moči, prosto-
discipline, gibčnosti, letin 1J-°7n°S^i ‘n navdušenja za činst m -7^ravo telovadbo. Ob-vai; V°	iJe z zanimanjem sledilo
:b	konca in ni skoparilo
vadb ••• Po završeni tel°'
podal S° JG ve^na posetnikov . v ®Podnjo dvorano, kjer V,T1 p,ea in razigrana JvspU' za^ava do polnoči. Po ditev Znakih soditi se je prire-
fdovoljZsatvoŠila V Vsestransk0
TEDENSKI PREGLED
•a
SENATNI ODSEK za meddržavno trgovino je zopet pričel z zasliševanji v zadevi takozva-ne Watsonove predloge za ustanovitev federalne premogarske komisije. Zastopniki premogar-skih družb se upirajo vmešavanju vlade v premogarsko industrijo, češ, da bo ista prišla na noge brez federalne protekcije. Nasprotujejo federalni komisiji tudi, ker .se bojijo, da bi ista učvrstila premogarske unije.
HUD VIHAR, ki je včasi dosegel hitrost 75 milj na uro, je pretečeni petek popoldne divjal preko države Missouri, južnega dela države Illinois, nato v Indiano in Kentucky. Nekatere dele države Ohio je bolj lahko zadel, nakar se je izgubil preko Erie jezera. V državah Missouri, Illinois, Indiana in Kentucky je napravil precej materijalne škode in poleg tega je zahteval 11 človeških žrtev. Nad Cleveland in okolico se je proti večeru vlila huda ploha, spremljana z močnim vetrom. V mestecu Willoughby, vzhodno od Clevelanda, je narastla reka Chagrin River obkrožila hišo farmerja Downinga, 500 čevljev na obe strani in okoli osem čevljev globoko. Okoli polnoči je voda pričela vdirati v hišo in farmer je s streli klical na pomoč. Policija je v čolnu odvedla njega in njegovo družino na varno.
V OKLAHOMI je nižja zbornica državne legislature obtožila governerja Johnstona različnih nepostavnih činov. Ako se bo državni senat strinjal s sklepom nižje zbornice, se bo skušalo governerja odstaviti.
ZVEZNI SENAT je s 85 pro-
INFLUENCA IN GRIPA
Sledeči članek je bil že v zadnji izdaji priobčen v originalu, to je v angleščini, toda ker influenca in gripa precej razgraja po deželi, ne bo odveč, če se priobči še v slovenskem prevodu.
“V tem času imamo po vsej deželi epidemijo influence in gripe. Ponekod je huda, drugod bolj lahka. K sreči nekatera mesta niso bila prizadeta tako hudo kot druga, toda na željo našega glavnega predsednika Mr. Ant. Zbašnika, naj navedem tukaj nekaj nasvetov, katerim morejo slediti posebno bolniški obiskovalci raznih društev naše organizacije.
Influenca in gripa sta nalezljivi bolezni, ki se navadno prenašata od ene osebe na drugo. Posebno so pristopni za to bolezen tisti, ki imajo premalo odporne sile, in pa tisti, ki imajo osebne stike z obolelimi osebami, posebno v začetku. Bolniški obiskovalci, katerih naloga je obiskovati bolne člane, bi morali biti sami popolnoma zdravi, in ne bi smeli imeti niti navadnega prehlada. Navaden prehlad je predhodnik mnogih bolezni, v časih kot so sedaj, pa je direktni predhodnik influence, gripe in plučnice. Vsak član odbora bolniških obiskovalcev, ki ima kakšne znake navadnega prehlada, ki so nahod, hripavost, kašelj, občutek trudnosti, srbečico po telesu itd., bi moral to takoj sporočiti nadzorniku bolniškega odbora. Prepričan sem, da bo ta prizadetega sobrata oprostil obiskovanja.
Bolniški obiskovalci, ki nimajo nobenih znakov navadnega prehlada, in katerih dolžnost je
REPUBLIKE JUŽNE
gospe Pavle Lovše-
ti enemu glasu odobril Kelloggov protivojni pakt, nakar ga je predsednik Coolidge podpisal. Omenjeni pakt, katerega je že prej ratificiralo okoli 60 drugih iržav, odklanja vojno za izrav-nanje mednarodnih sporov.
IZREDNO ZASEDANJE kongresa, katerega namerava Herbert Hoover sklicati okoli 15. aprila, se bo bavilo s pred-: logo za pomoč farmerjem in s! spremembo carine.
ZA ENAJST potniških in trgovskih parnikov, ki jih zdaj lastu j e in deloma obratuje zvezna vlada, je ponudila tvrdka P. W. Chapman Inc., v New Yor-ku in Chicagu svoto $16,032,000. j Sedem drugih tvrdk ponuja. manjše svote.
NEVARNO BOLAN je francoski maršal Ferdinand Foch, ki je bil proti koncu svetovne vojne vrhovni poveljnik vseh zavezniških armad. Star je 77 let. — Bolan je tudi Georges Clemenceau, skoro vesčasni ministrski predsednik Francije za časa svetovne vojne. Star je 87 let. — Angleški kralj George se polagoma izvija iz objema nevarne bolezni.
HUD POTRES je dne 19. januarja zadel mesto Cumana v južnoameriški republiki Venezueli. Mnogo tisoč ljudi je brez strehe, poškodovanih je okoli 1,000, ubitih pa 200 oseb. Go-verner države Sucre, katere je , Cumana glavno mesto, se je j obrnil na zvezno vlado za pomoč.
V AFGANISTANU je kralj ’ Amanullah nameraval vpeljati ! različne evropske reforme, kar je pa nekatere rodove tako razburilo, da so se vzdignili in
kralj je moral bežati. Vlado je ■ prevzel njegov brat Inayatulla J toda v kratkem času se je tudi
’ on moral umakniti ustašu Sa-(Dalje na 6. »Irani)
obiskovati bolne člane, naj bodo na gotov način previdni pri tem poslu. Dospevši v stanovanje bolnika, predno istega vidijo, naj vprašajo družino, kako je obiskujoči zdravnik označil bolezen, če je bolezen označena kot plučnica, je boljše da obiskovalec ne obišče bolnika di-
Prvi aeroplan je leta 1896 izgotovil Samuel Pierpont Langley, profesor Smithsonian inštituta v Washingtonu. Izvršil se je polet, toda aeroplan je mogel leteti le prazen, to je brez pilota. Prvi uspešni polet z aeroplanom, ki je nosil letalca, sta vprizorila brata Wilbur in Orville Wright dne 17. decembra 1903, blizu mesteca Kitty Hawk, North Carolina.
Prvo avtomobilu podobno vozilo je baje izgotovil Francoz Joseph Cugnot leta 1769; bilo je na treh kolesih in gonila ga je para. Pwi patent za avtomobil, katerega golnjlna i 1 a je bil gasolin, je vzel leta 1895 Američan George B. Sel-den v državi New York. V Nemčiji je prve avtomobile postavil na trg Gottlieb Daimler leta 1887.
Na idejo balonov je najprej prišel angleški k e mist in zdravnik Henry Cavendish, ki je opazil lastnost hydiogen plina, namreč, da je mnogo lažji od zraka. Prvi svileni balon, vsebujoč kakih 50 kubičnih čevljev plina, je leta 1782 izgotovil Francoz Etienne Montgolfier; ta balon se je vzdignil v sobi do stropa. Nadaljeval je s poskusi in leta 1783 je izdelal balon, 35 čevljev1, v premeru, ki se je vzdignil 6000 čevljev visoko. Prvi uspešni polet z vodljivim zrakoplovom je vpri-zoril leta 1906 nemški grol' Zeppelin v Friedrlchshafenu, Nemčij a.
Kdaj je bila izgotovljena prva ura na kolesje, ni znano. Baje so jo Kitajci poznali že dva tisoč let pred Kristom. Tudi številni drugi narodi se ponašajo, da so imeli ure že pred
(Nadaljevanje)
Leta 1928 je prebivalstvo Argentine štelo nekaj več od 10 milijonov duš. Buenos Aires, glavno mesto, je moderno koz-mopolitansko mesto z več kot 2,300,000	prebivalcev.	Druga
važna mesta so Rosario, Cordoba, La Plata, Tucuman, Santa Fe, Mendoza, Bahia Blanca.
Velik del industrije v Argentini, zlasti promet in rudarstvo, je v rokah inozemcev, izmed katerih so britanski interesi močno zastopani.
Ustava	Argentine je	jako
slična oni Združenih držav. Republika	je razdeljena	v 14
avtonomnih provincij in 10 teritorijev.	Predsednik republi-
ke, ki mora biti katoličan in rojerv v Argentini, je izvoljen za dobo šestih let. Parlament obstoja iz senata 30 članov in zastopniške zbornice 158 članov.
ČILE. V primeri z Argentino je Čile (Chile) mala država. Po površini je približno, tako velika kot Švedska in Norveška skupaj, odnosno kot Texas. Leži na zapadni obali Južne Amerike in značilna je njena podol-gasta in ozka oblika ob morju. Dolgost znaša 2,620 milj in povprečna širina je le 100 milj. Severni del republike je nero-dovit, ali dve tamošnji provincij i producirata 95 odstotkov vsega solitra (nitrata) na svetu. Cile ima ogromne naslage bakra, železa, zlata, srebra in drugih kovin. V republiki je kakih 8,000 tovarniških podjetij, ki zaposljujejo okoli 100,000 ljudi, čevlji, izdelani v čilen-skih tovarnah, konkurirajo v j sosednih deželah s produkti severne Amerike in evropskih tovarn. Pšenica, ječmen, koruza
GLASOVI (Z RODNE GRUDE
V gornjem delu Krasa so vladali na Novo leto in naslednji dan silni sneženi meteži, spremljani s silovito burjo. Potniki dunajskega brzovlaka, ki običajno prihaja v Ljubljano okoli poldne, sq bili dan po Novem letu v zelo mučnem položaju. Ko je brzovlak privozil na planoto pri Gornjih Ležečah, je obstal in ni mogel več naprej radi zametov. Potniki, po večini iz Budimpešte in Dunaja, so morali ostati nad 20 ur v vlaki}. Ker je naprava za kurjavo odrekla, so morali vso noč prezebati in ob enem gladovati. Pomožna akcija iz št. Petra jih je šele rešila iz mučnega položaja.
V Novem mestu je umrl g. Ignacij Fajdiga, višji ravnatelj kranjske realne gimnazie V pokoju. Služboval je do leta 1924, to je polnih 46 let kot vzgojitelj srednješolske mladine. Rojen je bil leta 1850 v Sobračih pri št. Vidu na Dolenjskem.
mnogimi stoletji. Nemci so jo baje že imeli v enajstem stoletju. Na palači francoskega kralja Karla V., je namestil prvo uro Nemec Henry De Vick, leta 1379. Prvo električno uro je v Zedinjenih državah patentiral M. G. Farmer, leta
in krompir so glavni poljedelski pridelki. Govedo šteje 1,900,-000 glav in ovac je bilo leta 1924 kakih 4,100,000.
Prebivalstvo šteje okoli štiri milijone duš in je skoraj popolnoma evropejskega izvora, ker domorodcev, živečih v čilenskih Andah, takozvanih Auracan Indijancev, je le približno stoti-soč.
. Koncert
*** v°Vrlki Se je 13- Januarja vršil
* kliuh 'C'!gU’ bil leP usPeh>
' * lasno femu mrazu, ki je isto-oB^konr v*acJal v mestu. — O
 4ršil o ki Se Je 19- Januarja
rs&feornvn ek°yganu, Wis., še ni ififtrj ’ r" V nedeljo 27. janu-» i ^°'|e Sospa Lovšetova v
‘iukeganu, IH.
6eliPei ni. Pevec’ Anton Šu-Iri« Pr!e v nedeljo 27. janu-' v Denver-ju, Colo.
Va!°petlSko dramsko društvo L . '<mkar v Clevelandu vpri-
ltniJ 1‘edelJ° 27. januarja za-ia oh° urIesko “Konec sveta,” 11 ii Slovenskega Narodnega na St. Clair Ave.
*
marca se bo v cleve-mestnem avditoriju l0z r razstava “vseh narodov.” -le Pripravljenih že 30
nd, U’ ki bivaJ° v Cleve-’ med njimi tudi Slovenci.
Sredi atlc!skem
'ne
Pivnik
16.
Januarja je vplivni
Cleveland Press letih* °k^ren članek o pred-
’ ki jih bodo razstavili ^ enci
iiu_ u,;) enem je prinesel P0 v narodno nos
jiSsenk:	Mrs.	J.	W. Mally,
locnu U^ne Kalan, Miss Julie "w* in Mrs. P. Kuhar.
rektno v njegovi sobi, radi razširjenosti in velike umrljivosti te bolezni. Prihaja naj le v hišo, dokler je bolezen v teku, direktno bolnika obišče pa naj šele, ko je isti že na poti k okrevanju.
Ako je po zdravniku označena bolezen influenca ali gripa,
^Va j ‘ ‘ nasc!bini šc ni dru-
„ .	^e^note,	čakaj bi ga
ov p	Osem	novih čla-
uv zadostuje!
ni tolike nevarnosti pri direktnem obiskovanju bolnika. Toda, ko bolniški obiskovalec vstopi v bolniško sobo, naj ne gre takoj k postelji in naj ne sega bolniku v roko, ampak naj sede in se pogovori z bolnikom, ako zdravnik bolniku pogovor dovoljuje. Pazi naj, da se ne dotika nobenih predmetov, katerih se poslužuje bolni član. Obisk naj bo kar najkrajši. Pred odhodom naj si obiskovalec gotovo umije roki, ker mnoge bolezni lahko nalezemo z dotikanjem okuženih rok na usta ali nos Vsi člani naše organizacije naj bi bili posebno previdni v teh časih. O priliki takih epidemij naj bi se člani ogibali gledališč, zaprtih in prenapoljenih “kar” in ozkih stikov z drugimi osebami, posebno s takimi, ki kažejo znake katarja ali vročni-ce. Mnogokrat se take bolezni prenašajo potom skupnih čaš za pitje, neprimerno napravljenih vodnih vrelcev, na valjcu se vrtečih brisač, potom robcev, pip, igrač, kozarcev za sodavico in drugih predmetov, ki jih ljudje prijemljejo v roke in potem nosijo k ustom ali nosu. Prijpo-(Dalje na 6. strani), f
1858.
Prve poskušnje z električno lučjo je delal leta 1810 Anglež, Sir Humphry Davy. Neke vrste električni svetilnik so postavili leta 1862 v Dunge-nessu, Anglija. Pravo električno žarnico pa je leta 1879 prvič razstavil Američan Thomas A. Edison v svojem laboratoriju, v Menlo Parku, N. J.
Železniška lokomotiva se je razvila iz vozila na treh kolesih. katero je izgotovil Francoz Joseph Cugnot leta 1769. To je bil pravzaprav neke vrste avtomobil, ki ga je gonila para. To iznajdbo je izpopolnil in porabil za železniško lokomotivo 1804 Richard Trevithick v Angliji.
Prve poskuse električne železnice je delal kovač Thomas Davenport, v Brandonu, Vermont. Prva električna železnica normalne velikosti je bila razstavljena leta 1879 na razstavi v Berlinu. Proga je bila dolga 1000 čevljev. Prva praktična električna železnica pa je bila izgotovljena leta 1884 v Kansas City.
Prvi stroj za premične slike je izgotovil leta 1893 Thomas A. Edison. Nekaj podobnega so nekoliko pozneje izgotovili posamezno Lumiere, Paul in drugi.
Na prve ideje fonografa je prišel leta 1855 Leon Scott in nekaj pozneje Charles Cross. Prvi praktični fonograf pa je (Dalje na 6. strani)
V Ljubljani je umrla rodo-ljubkinja in agilna prosvetna delavka gdč. Helena Bavdkova, rojena leta 1857. Njen oče je bil znan odločen narodnjak, več časa župan v Mostah pri Ljubljani. Ko se je leta 1883 pripeljal cesar Franc Jožef tudi v Moste, ga je župan Bavdek pozdravil v slovenskem jeziku. Isto je storila njegova hčerka Helena. To je lesarja silno vznevoljilo. Vsi župani so bili potem povabljeni na veliko cesarsko kosilo, le župana Bavdka so prezrli.
Kakor mnoge druge države Južne Amerike, je Čile doživela v svoji zgodovini mnogo katastrofalnih potresov, ki so za-kašnjevali industrijalni razvoj. Poslednji potres, ki se je pojavil kratko pred prihodom bodočega predsednika Združenih držav v Čile, je povzročil 160 ljudskih žrtev in škodo mnogih milijonov.
Glavno mesto je Santiago prebivalstvom od več kot pol milijona ljudi. Glavno pristanišče pa je Valparaiso (190,000 prebivalcev). Ostala glavna mesta so Conception, Antofaga sta, Vina del Mar in Punta Arenas, najjužnejše mesto na svetu.
BRAZIL, katere obal ob Atlantskem morju meri čez 4,100 milj, presegli celo površino kontinentalnih Združenih držav, kajti zavzema 3,275 kvadratnih milj.
Severna polovica — porečje Amazonke — je pokrita z velikanskimi gozdovi in je deloma še neraziskana. Reka Amazon, največja reka na svetu, je plovna v dolžini 2,300 milj. Plovna dolžina vseh rek v Brazilu znaša 40,000 milj. V tej deželi je 378 važnih vodopadov, vsebujočih potencijalno vodno silo 50 milijonov konjskih sil: izkoriščeno pa je do sedaj manj od enega odstotka tega velikanskega naravnega bogastva, ft (Dalje prihodnji®)
Kakor poročajo iz Prištine, je tamkajšnje sodišče prve stopnje odredilo aretacijo dona Luke Filiča, katoliškega župnika v Janjevu na Kosovem, ter načelnika janjevske občine Filipa To-šiča, ker sta meseca julija 1921. v rojstni knjigi za leto 1895 vpisala namesto Filipa, sina Lazara Brkiča, Filipa, sina Nikole To-šiča iz Jan jeva. Storila sta to v nameri, da se Filip Tošič načelnik občine v krstni knjigi lažno zabeleži kot sin Nikole Tošiča, ki je umrl brez potomcev in da
na ta način postane dedič njegovega premoženja. Sodišče je razsodilo, da sta se obtoženca pregrešila proti par. 111 v zvezi par. 143 kazenskega zakona. Aretacija je povzročila veliko senzacijo.
Kranj debi prvo konjsko mesnico.' Podjetnik g. Leopold Lenardič bo preuredil svojo garažo v novi stanovanjski hiši na vrhu Jelenovega klanca v prostore za konjsko mesnico, katero bo prevzel in vodil neki mesar.
Svobodna saditev in izvoz tobaka. Na zadnjem gospodarskem kongresu v Beogradu se je razpravljalo tudi o vprašanju saditve tobaka v Jugoslaviji ter
0 vzrokih krize, ki je nastala pri sadilcih tobaka. Ugotovilo se je, da je kriza nastala zaradi tega, ker ni dovoljena svobodna saditev tobaka in njegov izvoz v inozemstvo. Kongres je o tem poročal vsem pristojnim ministrstvom ter zahteval, da se dovoli svobodna saditev tobaka, i i njegova prodaja v inozemstvo, Po vesteh beograjskih listov j c vlada tem zahtevam ugodila Seveda bo ostal tobak kljub te-
1 mu še nadalje državni monopol
VSAK PO SVOJE
Kdor je imel že kdaj opraviti
z vkladanjem časniskega gradiva v forme, ali kakor pravijo, “z lomljenjem lista”, ve, kakšna pokora je to. Hudo je, če je gradiva premalo, in skoro prav tako hudo je, če je gradiva preveč. članki so dostikrat predolgi ali prekratki. V kolono je možno spraviti le gotovo število vrstic, kajti vsako vrstico predstavlja svinčena ploščica, in svinec se ne da stisniti. Vsled tega je treba članke trgati za prenos v drugo kolono, na drugo stran ali pa celo v drugo izdajo. Prostor dostikrat zahteva tako nerodno deljenje gradiva, kot če bi zaprl konja v eno stajo, njegov rep pa v drugo.
V zadnji izdaji je bil priobčen del poročila sobrata Pishler-ja, o njegovem potovanju po zapadu. List je bil natrpan z dopisi, katerih po večini ni bilo mogoče odložiti za pozneje, zato se prvi del poročila o potovanju po zapadu končuje nekako tako: “Deklici sta mi poklonili lep šopek nageljev. Nagovorili sta me nekako tako-le: (Dalje prihodnjič).”
Jaz sem jezno grizel konec cigare, in podobno je nemara storil sobrat Pishler, ko je videl, kako nerodno je razmesarjen njegov članek. Toda svinec je mrzel in neizprosen.
Nedavno je na strani dopisov bila ena vrstica preveč; to se pravi, ni šla v-koiono. N-a drugo stran prenesti eno samo vrstico ne kaže. Preostajalo ni drugega, kot oropati en dopis za vrstico, ki je nosila “bratski pozdrav”. Naj pa prizadeti dopisnik prihodnjič pošlje dva!
*
Milijonar W. C. Durant je že izplačal nagrado v znesku 25 tisoč dolarjev za najboljši načrt za uveljavljenje prohibicije. Kljub temu pa dežela še vedno plava v munšajnu.
*
Kmalu za njim se je oglasil milijonar William Randolph Ilearst in razpisal nagrado 25 tisoč dolarjev za najboljši načrt, kako odpraviti prohibicijo, če res kdo pogrunta pravi načrt, bi bilo pošteno, da se mu plača 25 milijonov dolarjev.
*
Zdaj pa obstaja nevarnost, da butlegerji ponudijo nagrado 50 tisoč dolarjev za načrt, ki naj obdrži prohibicijo, kakoršna je, *
čudno se sliši, pa je resnica, da je zvezni senat šele po hudem boju odobril Kelloggov načrt za svetovni mir.
H«
V Angliji so nedavno izkopali 30 čevljev dolgo okostje pre-
historičnega kuščarja, ki je po izjavi znanstvenikov imel tri očesa. Nedvomno je prehistorič-nemu človeku neprijetno zago-mazelo po hrbtu, če ga je srečal tak krokodil in ga poželjivo motril kar s tremi očesi.
Listi poročajo, da je oni dan konj vrgel raz sebe brata angleškega prestolonaslednika. Gotovo sta si princa zelo podobna, pa se je konj zmotil, ker dozdaj smo bili navajeni citati, da je s konja padal le prestolonaslednik.
♦
Zagovorniki evolucije so dozdaj navadno trdili, da je človek v sorodu z opicami. Zadnje čase pa so se nekateri znanstveniki povzpeli do trditve, da izha-(Dalje na 6. strani).
"Doha”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
1ZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $X. OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
________________ ISSUED	EVERY	WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za .vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
3 S
NO. 4.
Nepotrebna skrb in jeza.
Menda ga ni odraslega človeka na zemlji, kateremu bi bile popolnoma prihranjene vse skrbi, napori, trpljenje in neprilike življenja. Posebno velja to za nas vse, ki si moramo z lastnim delom služiti vsakdanji kruh. Preveč bi bilo naštevati stotero neprilike, s katerimi se srečujemo dan za dnem, ker jih itak sami občutimo, dostikrat še pretrdo. Mnogo je takih, katerih se ne moremo izogniti, torej nam ne preostaja druzega, kot pobotati se z njimi na najboljši mogoči način.
Premnogokrat pa si grenimo in kratimo življenje z odvečno skrbjo, jezo in tuhtanjem. Čisto malenkostne zadeve nas včasi razburjajo, kot bi se šlo za življenje in smrt, kratijo nam spanec in nas napravljajo sitne in neprijazne. Najslabše pri tem pa je, da s tem niti sebi niti drugim nič ne koristimo in da navadno niti malo ne i.zpremenimo položaja. Kadar nas kaj tlači, razburja ali draži, bi bilo najpametnejše, da bi pomislili, če bo to razburjenje obstoječe razmere kaj na boljše obrnilo, in če je sploh vredno se zaradi doti-čne zadeve razburjati. Dobro bi bilo tudi pomisliti, da sc nam bo zadeva, katera nas danes draži in razburja, čez nekaj dni, tednov ali mesecev morda zdela smešno malenkostna. Vsi vemo iz lastnih izkušenj, da se je kaj takega že dostikrat zgodilo.
Američani pravijo, da se ne izplača jeziti in žalovati zaradi stvari, katere se dajo izpremeniti, in še manj radi zadev, katerih ni mogoče izpremeniti. Če je mogoče neprijetno zadevo na dobro stran obrniti, storimo v tej smeri, kar moremo, drugo pa prepustimo sreči in dobri usodi. Ako izpre-vidimo, da je izprememba začasno ali trajno nemogoča, skušajmo zadevo pozabiti in iščimo drugih poti k sreči življenja. Mnogo poti namreč vodi k istim ali vsaj sorodnim ciljem, in kar ni mogoče danes, bo morda dosegljivo jutri ali pojutra-njem.
Vsaka jeza ali skrb škoduje zdravju in nam krati življenje. In to jezo, skrb in razburjenje včasi gojimo na malenkostih, ki v naravi ali v človeški družbi pomenijo toliko kot če muha lazi po zgornji ali spodnji strani cvetličnega lista, ali če vrabiču pade iz kljuna zrnce, katero je pobral na cestnem tlaku. Kaj .šteje v življenju, če zvemo, da se je kdo o nas nekoliko nelaskavo izrazil? Približno toliko, kot če bi pomladni vetrič prinesel suh listič na naš vrt. Kaj zato, Če opazujemo življenjsko dramo s prve, tretje ali devete klopi. Razlike je le malo ali nič. Poleg tega vemo, da ne moremo vsi sedeti v prvi klopi.
Naša najnavadnejša napaka je, da smo preveč občutljivi in da se čutimo preveč važne. S tem grenimo sebi in drugim življenje in si škodujemo na zdravju. Če bi včasi pomislili, kako majhen je naš lastni “jaz” v svetu, v človeški družbi in celo v ožji skupini, kateri pripadamo, in kako malo nas bo svet pogrešal, ko se umaknemo s pozornice, prihranili bi si marsikako vedro jeze in razburjenja. Več soln-čnega sija bi bilo v našem življenju in sploh v okolici, v kateri se gibljemo, in lepše spomine bi zapustili pri našem odhodu.
Tudi pri naših podpornih društvih bi vladalo lepše življenje, če bi včasi ne bili preveč rahločutni, če bi ne zidali preveč na našo “važnost” in “učenost.” Ako tuintam pade beseda, ki nam ni všeč, vzemimo jo od dobre strani, in skušajmo si dopovedati, da je bila izrečena z dobrim namenom. Vpoštevajmc mnenje vsakega na isti dobrohoten način, kot bi želeli, da drugi vpoštevajo naše mnenje. V taki atmosferi cc bo razcvetelo pri društvu bratstvo v vsej popolnosti, pravo bratstvo pa bo privabljalo dobre nove člane. Skušajmo napraviti vsa društva J. S. K. Jednote taka, da bodo privabljala vse dobromislečc člane našega naroda, tako, kot privabljajo čebele medu polne cvetlice.
MOJE POTOVANJE NA ZAPAD
Napisal Joseph Pishler.
I iVidiilievanjtt)
“Dobrodošel, sobrat glavni tajnik. Me te pozdravljamo v imenu društva in v imenu naše mladine. Živela Jugoslovanska katoliška jednota!”
To je bilo prvikrat v mojem življenju, da sem roiie oficijelno sprejel. Vedel nisem, kuj bi spregovoril, sestricam sem dal samo poklon (razumete, ne poljub), ter ju vprašal za nju imena. Solze mi tudi niso tekla po licu, ker sem bil vesel. Za rože sem se pa samo zahvalil. Veselica sa je naprej živahno razvijala. Ljudje so prihaja-
li in odhajali. Prišlo jih je več i iz sosednih naselbin. Sestal sem se s tajnikom Frlanom in | soprogo od društva št. 118, ki I S3 ta pa morala zgodaj se odpeljati domov k družini. Sestal !sem se še z drugimi sedanjimi in bivšimi odborniki, pa si ne j zapomnim vseh imen in skoro ni potrebno, da bi vse podrobno navajal. Shod je bil bolj kra-i tek. Ljudstvo je bilo plesaželj-no, da je bilo joj. Kabino v | ozadju je Vvaoal” pomožni šerif, j potem se lahko sodi, da se je ‘ pilo samo “mehko” pijačo.
Na odru je sedel ustanovnik društva, sobrat Frank Tomažin, ki je navdušen član za našo jednoto. Edino moja malenkost je imela kratek govor v slovenščini in angleščini, kot so zahtevali. Nekdo je govornika motil, pa ne vem odkod je to prihajalo? . . . Najboljše se je na veselici zabaval brat Hrvat Lovre šepac, — dobil je na srečkanje žensko zapestno uro. Mož je bil tako vesel, da je na veselici zapravil za tri zapestne ure. Fino se je postavil tudi sobrat Joe Vicich, predsednik društva št. 140. Ej, fest fantje ste bili.
Drugi dan sem nameraval zgodaj odpotovati proti “Za-padnemu Pittsburghu” —Pu-eblu, pa mi je sobrat Karčič prekrižal moje račune. Nahrulil me je:	“Danas sam ja
boss’. In ,res se je pokazal, da jc “boss’. Najprvo je mene, z drugimi vred, odpeljal v okrajno ječo, kjer sem bil pod “ključem” za kakih 15 minut. Obiskali gmo tudi nekega našega sobrata, ki je bil vsled neke nesreče v ječi. Jetnišnic ni za hvaliti, toda reči moram, da imajo tam jetniki precej svobode in da je čisto in prezračeno v tamošnjih zaporih. Kljub temu pa nobenemu ne želim onih “jerperg”.
Sobrat Karčič, ki je.znan ne-le v tamošnjem mestu pač pa tudi v okolici, me je predstavil vsem okrajnim uradnikom, hotel me je predstaviti še drugim, pa sem odklonil, ker sem vedel, da jih več videl ne bom, in da me zapomnili ne bodo, in če bi me zapomnili, ne bi mnogo pomenilo. Vsi okrajni uradniki so bili jako prijazni, edino šerif se ni udal Karčiču,—šči-pal ga je tako, da je k*ar odskakoval in mislim, da posledice še danes občuti.
Končno me je odpeljal pred sodnika, koji je našega nesrečnega sobrata obsodil. Nagovoril £a je’ kot se’ s'jwdobi 'takemu človeku, in potem ga je vprašal, da bi dotičnika iz zapora izpustil. Sodnik je odgovoril, da je to jako težko, toda če je on (Karčič) pri volji odsedeti do konca one kazni, je pri volji dotičnika izpustiti. Teg;;. predloga ni hotel spreje-Li, in smo odšli s smehom na obrazih.
Potem so me peljali na Tri-nidadsko pokopališče, kjer sem :i ogledal spomenik padlih žr-,ev v eksploziji v Primero, Colorado. Na spomeniku so znaki štirih slovenskih podpornih organizacij in sicer:	JSKJ,
3NPJ, SDPZ in od Društva sv. Barbare, Forest City, Pa. Slednji dve organizaciji ne obstojate več, toda znak bo tam ostal trajno. Videl sem tudi grobove in spomenike padlih žrtev Ludlow-skega morenja, ki se je godilo pred petnajstimi leti. Samo ti žalostni spomini nam dokazujejo, kaka živa potreba so naše podporne organizacije.
1 » >
Po kosilu, kojega smo imeli pri družini Karčičevi, sem se ponudil sobratu Mehletu in mlademu Merharju, da se žnji-ma peljem v avtomobilu v Pueblo. Prostora ni bilo posebno na razpolago, toda Mehle je rekel: “Se bomo pa nekoliko stisnili, pa bo šlo”, želel sem imeti to vožnjo, kajti iz vlaka se le malo vidi in nikogar ni, ki bi kaj pojasnil. Gresta se vleče ob vznožju “Rocky Mountains,” na katere je krasen pogled. Na nekaterih gorah sneg nikdar ne skopni. Sobrat Mehle mi je razjasnjeval o teh snežnikih in drugih zanimivostih države Colorado. Pred nami je bilo videti tudi mogočnega orjaka “Pike’s Peak”, koji je splošno znan turistom in drugim potovalcem. Med vožnjo iz Trinidada v Pueblo je bila naša prva postaja Walsen-burgh. Tam smo se najprvo zglasili pri bivšemu delegatu, čevljarju . Ajidreju Spendov, potem smo obiskali trgovino so-
brata Kapušina in pozneje nas je sobrat • Spendov peljal na dom tajnika društva sv. Feliksa št. 101, brata Franka Wodenik. Pri sobratu Wodeni-ku smo bili prijazno sprejeti in pokusiti sem, moral nekaj “prav starega”. Hvala njemu in uljudni soprogi.
čez par ur smo bili že v Pu-eblu. Vstavili smo se pred domom družine Merlhar. Mladi sinko (naš šofer), se je hote nekoliko ponorčevati z njego vo materjo (koja je že zanj skrbela, ko bi imel biti doma že prejšni dan). Pozvonil je ne zvonec ter se skril, toda norčevanje ni šlo, ker mamice ni bilo doma. Ona je namreč vaso vala pri sosedih. Ko je prišla domov, ga je bila vseeno vesela. Ko smo se pozdravili, me je sobrat Mehle vzel na svoj dom in mi je naročil, da se mo ram narediti domačega, kai sem tudi storil. Njegova soproga je pripravila okusno večer jo, potem sva pa šla gledat kje je naš Tone Koche var (po do mače “Curly”). Bil je v mestu, a ni ga dolgo vzelo za priti na zaj. Potem so se takoj začeli obiski okrog naših sobratov, ozir. odbornikov tamošnjih dveh društev. Bilo je mnogo užitka in veselilo me je osebne se seznaniti z našimi agilnim društvenimi voditelji. Omeniti je vredno tudi, da imajo naš rojaki v Pueblu jako lična do-movja.
Tone (Curly) je končno, kc smo z obiski bili gotovi rekel “Jutri ne grem delat, ostanem doma, da ti liekoliko razkažem naše mesto in okolico.” Jaz sem protestiral ter pripomnil da se ni treba toliko žrtvovati zame, pa mi je odgovoril: “Nit yeč denarja ne bom imel o božiču, če grem delat jutri al ne.” No, potem sem bil pa tiho
Drugi dan kmalu zjutraj, je-bil že goto?/ s svojim avtom Najpoprej smo šli pogledat k družini Merharjevi. Tam sc nas že čakale fine gorke klobase in še nekaj drugega ... Po tem smo jo odkurili v mesto Ne vem ravno kod je vozil, a zdi se mi, da sem videl vsak kot v Pueblu. Videl sem tudi znake od zadnje povodnji. Poka zal mi je, kako fine irigacijske farme imajo naši nekateri rc jaki v bližini mesta. Tako slad kih jabolk.še nisem jedel ko tamkaj, katere sem dobi od farmerja. Razkazal mi je vsa javna poslopja ter še celo prostor, kjer se je naša jedno ta rodila (ime poslopja sem pozabil). Tamkaj se je vršila leta 1898 konvencija KSKJ ir nekateri nezadovoljni delegat so ravnotam sklenili ustanoviti JSKJ. Torej se lahko smatra, da je tekla zibelka naši jedno ti v Pueblu — vsaj ideja se j c tamkaj porodila.
V Pueblu imajo državni zavod za umobolne. Tone mi je pravil, kako ta zavod “napreduje”, odkar je prohibicija. Več tisoči nesrečnežev se naha ja v tem zavodu. Potem nas je peljal mimo poslopja, v katerem se nahaja okrajno sodišče ter pripomnil:	“Th’is is the
House of Injustice”. (Imel je v mnogih ozirih prav).
Zvečer smo imeli shod v dvorani, kjer naša društva zborujejo (ime dvorane sem tudi pozabil. — Oprostite, saj sem si še precej zapomnil, ko je že skoro tri mesece minulo, odkar sem bil tamkaj). Udeležba sicei* ni bila velika, a oni, ki so bili v dvorani, so bili inteligentni. Človek takoj spo-1 zna ljudi v Pueblu vsled dostojnosti, da so, če že ne tako izobraženi— vsaj civilizirani. Ker večkrat prirejajo igre in vrše drugo kulturno delo, imajo do malega vsi fine nastop;; j in dobro naobrazbo.
Na shodu se je tudi razprav-1 ljalo o možnosti ustanovitve angleško poslujočega društva, j Mnenje je bilo skoro edino razen enega ali dveh. Eden je svetoval, da naj bi obstoječa.
društva dala . *urade tu .rojeni mladini ter da bi jim 'potem tfari, izkušeni uradniki pomagali. Fino se je v slovenščini odrezal tu rojeni fant, ki je imel v rokah harmoniko. Upam, da bo prišlo do skoraj-'rnega uspeha. Moje mnenje je da moramo mladini dati priliko, da se bo sama zase vladala ter ji zraven z nasveti iz izkušenj pomagati. That’s the only salvation. Hvala vsem, posebno pa vama, sobrata Merhar n “Curley”. Upam, da mi pri-ika nanese, da se revanžiram.
Rano zjutraj naslednjega dne sta me spremila na kolodvor sobrata Mehle in Koche-var ter me izročila “nigru”, ko-i je že imel zame pripravljeno postelj. Po treh ali štirih urah /ožnje, bili smo že v Denver-u. Razne misli so mi rojile po jlavi. Vpraševal sem samega ebe, da-li naj grem domov, ali pa čem obiskati moj bivši dom v Rock Springs, Wyoming. Slednje je zmagalo. Ne da bi kaj čakal, sem sedel na drugi vlak ter se odpeljal proti Cheyenne, Wyoming. Tam sem akal kakih sedem ur na drugi vlak, ki vozi proti Rock Springsu ter naprej v daljno Kalifornijo. Napotil sem se v državni kapitol ter obiskal mo-io nečakinjo, Mary Taucher, ki je tamkaj zaposljena. Razkazala mi je muzej, kateri se nahaja v kapitolu. Imajo nekaj .ako redkih in dragocenih ■itvari razpostavljenih, da je v resnici zanimivo potniku predmete ogledat. Imajo tu velikansko knjižnico, v kateri se rnhaja na tisoče in tisoče knjig.
Država Wyoming'je po svo-,em prebivalstvu mala, a s svojim kapitolom se lahko pona-ša. Ni baš tako velik, toda vse je lično in nič neprebavljivega. Streha na kupoli je z zlatom pokrita in jo je videti milje daleč. Na glavnem hodniku leži j steklenem zaboju velik kos premogla iz Rock Springsa. tazložene so tudi razne druge rude, ki se tamkaj producirajo, koro vse, od premoga do zlata.
Zanimiva je tudi avtomatična vspenjača (Elevator). Odpreš vrata in pritisneš na gumb pa te potegne kamor hočeš, iazume se, da to ne bi bilo praktično, če bi bil promet ta-.vo velik, kot je na primer v ve-ikih hotelih, za kapitol je pa tvar zelo praktična.
Zvečer sem zapustil glavno Tiesto države Wyoming ter se )dpeljal proti zaželjenemu ci-ju — Rock Springs-u. Dospel em tja rano zjutraj naslednjega dne. Na postaji me je čakal moj svak Louis Taucher. Odda sva k “naši teti” (Mrs. Keržišnik), koja ima hotel. Ni vzelo pet minut, in vsa hiša je bila takoj po konci. Res me je veselilo videti fante in punce, ki so bili pred dvanajstimi leti, ko sem bil zadnjič tu, še majhni otroci, še bolj pa me je veselilo, ko sem Videl, da so tudi ysi pridhi in delavni.
Ko sem dospel v Rock Springs, me je obšla nekaka radost. Vzbudili so se mi “stari” spomini na moja “mlada” leta (no, saj tako star še sedaj nisem, 39 jih bo na ki’ižu). Koliko obiskov sem naredil v Rock Springsu, mi je sploh nemogoče opisati. Obiskal sem skoro vse stare znance in znanke, ako sem koga izpustil, naj mi ne zameri, ker to ni bilo namenoma. V Rock Springsu je bi! moj šofer moj stari prijatelj, France Fortuna, ki je prava gorenjska korenina. Razkazal mi je mesto in vso okolico. Res velika izprememba v dvanajstih letih. Mesto postaja moderno, a wyominskega prahu se menda nikoli ne bo iznebilo . . . One “festinge”, o katerih je naš urednik svoječasno pisal, so vse izginile, in naši rojaki so si postavili moderna poslopja. Nikjer, razen v starem kraju, ne dobiš tako pristnih kranjskih klobas, kakor baš v Rock Springsu. Mnogo sem jih
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
* t.s;.,
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
Car fral abo will our sta* a v\ proi crov tenci publ ali , athi
ierii aut Thei
 	  :ion,
ind
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	nem
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	land
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne	pošiljatve	PUst
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja ria pred- jSf„ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišk* ” spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	"°g'et
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre- g g. membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave.i Cleveland, Ohio.	11 Ol)
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj	se	zglasi	Igair
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev	se	Pfl	hptM
obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8	člani	ali	le
članicami.	ttten
___________________________________________________________________________________Jon.
ind :
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON Z3AŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzor’nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
pojedel v raznih hišah; kaj je bilo zraven prikladno, mi ni treba omenjati . . .Večina Slovencev je zaposlenih v premo-gokopih, veliko pa jih je tudi v drugih podjetjih in, trgovinah, na bankah itd. Zelo me je razveselilo, ko so mi povedali, da je mladi naš član uspel ter postal prvi slovenski advokat v državi Wyoming, in ta je sobrat Joseph H. Galicich. Pa naj še kdo reče, da naš narod ne napreduje!
Skoro vsa naša mladina je tamkaj dobro izšolana ter zaposlena v raznih podjetjih. Naš narod ni tamkaj v večini, toda ima dober ugled. Mesto Rock Springs ima pred seboj še lepo bodočnost. Da se ne bi premog produciral ni vprašanja, dokaz temu je, da je premogovna družba premestila svoj glavni stan v Rock Springs ter zgradila ogromno poslopje. Rock Springs je takorekoč centrala premogarske obrti v ju-gozapadnem delu države Wyo-ning. Toliko naj zadostuje >lede tega.
Grem naj nazaj k nekateri-rim mojim starim prijateljem in sobratom. Najprvi moj znanec, ki še tam živi, je “Malnarjev France”, kojega tudi ni-5em pozabil obiskati. Fant je še isti kot je bil, samo nekoliko bolj debel je nego jaz. Kanarčkov ima kakih 200, ki tako pojejo, da se sliši pet blokov daleč. Povedal mi je, da je prvi par dobil iz Clevelanda, potem so se pa tako pomnožili. Nekoč, ko sva skupaj delala, je gojil zajce ter tudi dobro uspeval. Oba sva bila pečlarja, in nekega dne je meni skoro en bušelj krompirja zmrznilo. Svetoval sem mu: vzemi to za tvoje zajce, meni pa daj jabolk! On je v kupčijo takoj privolil, šele pozneje je spoznal, da ni naredil dobre kupčije, ko niti zajci niso hoteli jesti zmrznjenega krompirja. Čez 20 let je že od tega, pa še ni pozabil.
Drugega prijatelja sem videl in ta je naš “Chief” Marci-na. Pred 18. leti sem bil njejjov privatni tajnik, sedaj pa je meni obljubil boljšo službo, toda ne prej, dokler ne postane go-verner države Wyoming. Well, upanje pa le imam.
Z omenjenima dvema sem imel naj ožje stike, zato sem ju moral omeniti. Ce bi hotel opisovati gostoljubnost rock-sprinskih Slovencev, bi vzelo preveč prostora. Povsod sem bil prijazno sprejet ter preveč postrežen. Omenim naj samo dva večja družabna sestanka, ki sem jih bil deležen in to je pri Mrs. Keržišnik in pri Mr. in
Mrs. Louis Taucher. PozaMvoid tudi ne smem poročati, da ] bil navzoč na skupni seji d'Tfeat štva št. 18 in št. 134. Tudi t^hicl kaj smo imeli vprašanja gl^fUra ustanovitve angleško poslu^er čega društva in upam, da t končni uspeh.	p'	1
Kar se tiče reda in vods|^"^ pri društvu št. 18, je še ved|F0 na pravi podlagi. To druŠ|Cesc, je tudi strogo z bolniki, kdo^, upravičen do podpore, muht-do priporačajo; če pa je suiti|gjru slučaj, pa takoj uvedejo l,r?aliz6 iskavo. To dejstvo pomaga. imm ima društvo v glavnih knjilhich dober rekord.	ition
Tudi zensko društvo št;'$com ima dober rekord. Zahvala ®ar j odbornikom in odbornicah Kitinj pravilno izvrševanje njih l'odiic žnosti. Le tako naprej! De^ould te za prospeh naše vzorne pfat ig porne organizacije!	o
, .ith t
S tem se poslavljam oC*|tak šega romantičnega zapa|e ^ poslavljam se od zapadr-‘0n
gostoljubnega naroda — nlcour bratov in sester. Upam, da;]] s.
usoda še kdaj nanese vas Jter dleti ter vam osebno izka|jCe mojo hvaležnost za vse, sem že omenjal. Zdravo! (aCe Joseph Pishler, gl. taj4c^’jn ----------------o-------- fet.
NAŠA PESEM L8*
'
Dosedaj naznanjeni koncferrib operne pevke gospe Pavle *T ^ šetove se bodo vršili: v $T	1
l.jo 27. .januarja v Waukeg4mot 111.; 23. februarja v Little fj N. V.
Operni pevec, g. Anton k, anf belj, nastopi dne 27. v Denver ju, Colorado; 3. arja v Collinwoodu, ^ (Slovenski Delavski Dom)* ^?r februarja v ClevelandUiL (Western Reserve Univer^
17. februarja v Deti^T Mich.; 23. februarja v J,C. ^ townu, Pa.; 24 februarj^ ° Alliquippi, Pa.; 28. februa’V^-Hartfordu, Conn.; 3. mafC Milwaukee, Wis.	th„C°
Ctle o-
—°—	lv<
1 an
Prevoz mil5jjonovr'*ition
Ji arir
V nedeljo 30. decembra An0th Denverju prevozili za 70 nll(:us nov zlata, srebra in vredno8^, papirjev iz starega v noV0«^ c slopje Narodne banke. l’|l»e ^ je ščitila mala armada polici as in bančnih stražnikov, in llilding strani so štrlele cevi pušk '- 'able vo!ver.jev. Gotovina je bi^ tisti dan krita s posebno on’t rovahiino za 25 milijono'^’ larjev, in določeno je bil°j^ se istočasno ne sme na aV^f°% Cc bilu nahajati več kot za 'lQUere njeno svoto vrednosti.
Current thought.
influence OF ATHLETICS'ON OCR ORGANIZATION
Athletics will take a very conspicuous place in our lodges. - Janies between the various lodges of the J. S. K. J. and other f sternal organizations will stand out in prominence clearly ove all other forms of lodge activities. Lodge enthusiasm , 1 be centered about these games and it is very expedient that jUr parents were attracted to this form of interest at an early s age. This will be the one side of lodge life that will awaken ® widespread interest and enthusiasm of Slovene youth. The Prominence of sports in America is indicated by the capacity Crowds at all stadiums and playing grounds. These large at-eiJ ances not only indicate the large place that games hold in lc interest, but also emphasizes the extreme importance of ii ii.,0Ur '0(tees devoting due consideration to this question of
“■ athletics.
.	_ We hope that no one doubts that there are benefits to be
|u+1V- /rom inter-lodge athletics. There may arise some evils, i, Jt is fairly certain that the good will outweigh the evil. eie are benefits to be derived not merely for the organiza-= '10^’ hut for the individual as well. It will develop self-control a	a sPirit of	fair play.
■	Loyalty is	another quality which	will be cultivated	by the
ern ers, loyalty to a team and loyalty to a lodge run hand in s • A player on a team is taught to fight for principles, he :d- »s^	101’£et himself,	destroy his selfish desires for the	inter-
M L	^he	group. Anything that brings the members of	lodges
re- s ' because of loyally and enthusiasm for a common cause >e.i l eoo<^ anci nowhere could it be used to greater advantage than n °ur lodges.
0«	There are	chiefly two dangers	of inter-lodge athletics,
pa j1Unsf which our organizations must	guard themselves.	First,
aU Ftt	-ls a	possibility	of over doing athletics, paying too	much
ion	011	a^hletics	is as dangerous as paying too little	atten-
—W	seeon<^ danger is the attitude of winning at any cost
btv ‘	victory	above all other considerations. We must
°* aijd make a stand against any such dangers.
1 Hnret *8	our	Yearns vvi** SO a long way	in effecting
• frh- v?r ^ehowship by observing the rules of sportsmanship 1 .1. 1 consists of many qualities as, aggressiveness, courtesy,
gU'Ourage, co-operation, slufhers.
perseverance, self-reliance and many
ia
ui^ TER SPORTS ,dsfHEREAND THERE
m
ruir°r^Una^y it is no longer jofL ess_ary for us to crouch over mu ht ^res avoid the great iirni "• 00rs• People each day are TiInnine more and more to -a ize that winter as well as
has its many qualities
nj*ich add - -	■-
jtion. %c
ila ®ar
Pep to our constitute «cominJJU" winter sports are
ar ^ more popular each onititi'vi also seem to be more
rtei„nTherdittorthe in-
C ad V nations of the Nortl1 itVi n ^hese the Norwegians
od* t"k r Skeeing may be said e irst place. Skee-meets
^ibn °*	‘n	this	country,
a pa1
tin
course
Our
winter sports are da|l	*S	hiid out on some
/as Iter ' G and *"he contestants ikaice r,Unning a certain dis-se’ luetic eUP *rom a small ob-)! »ace ,n, .snid off through taj'aoViL e*r Jumps sometimes Jf more than a hundred
A bwSf?rt.8imilar <0 seeing is lemhi °!lng\ The snow-shoes 0l\|tent ° . ennis rackets to some ini? 'Vl^^ ^he distinction of
V 1%mntUSed °n our orffans of ke^Q ‘°n as an aid to travel ^ oppn !e^i°ns of deep snow |CanaVn ^orthwest, and
a^;Pmar of course, is our • Untr i ,Sport ancl now old and vd nor,1?051 to tlle frozen lakes, J I witv. S’	in	f°r	skat-
dU’(Amnn m^ght and main. elSl untrv	Weh	in this
Winter Pastime is tho*n?’- The frozen rivers chief scenes for such
na,l Ve JP°rt ^hat the Scotch
the ,T,n r^huted to sport-dom
me r	°alled curling.	The
žr an°^S!S^S ’n shding stones
lOV-Jition •!i°tu°UrSe to a certain H » at the end. It requires
ora Anotl Strength-
0	!ll'| us ' game which most
dn°S?ticipat n*16 tirne or another noV°;]{e c e and appreciated is
Pf7 ® shinl>y.” In all of polkas	tllG	feminine	fac-
n Adding J as ^he male	are
šk !:'able °m exceedingly en-3 bill recreation.
mo ^on’t Z
onO'p sh cayht capping,	get
bil°| " neto members.
za UerlaT’ V°U SaW’ have you
larJHi r
ARE OUR LODGES SLEEPING?
If the number of new members the English-speaking lodges initiate into their groups manifests the spirit and activity of the lodges, it certainly is of a low calibre and indicates the necessity of immediate improvement. It requires more energy on the part of our parents to attract new members into their lodges, yet the reports of last month show their superiority in the art of getting new members.
All of the lodges merit this reprimand and should consider it food for thought. The Comrades of Waukegan, 111., performed initiation rites for the following:	Brothers Charles
and Rudolph Slabe, and Jack Strazer, while the Euclid Circle of Euclid, Ohio, convinced Sister Anna Slopko into joining their lodge. It is hoped that these lodges continue to grow and that the rest awake from their peaceful slumber. The responsibility of growth of a lodge is to a great extent dependent upon its executive officers. They can either stimulate or stunt its growth; let’s look forward to reports that the English-speaking lodges are acting more enthusiastically in hope that more individuals at-attaining.
 0-------------
ADJECTIVES
If you plan to write anything, from a newspaper article to a novel, you would do well to consider remarks made by the late Senator Albert J. Beveridge, whose recent “Abraham Lincoln” is hailed as a masterpiece of biography.
Beveridge pointing out that he used as few adjectives as possible said:	“Adjectives	are
like emergency medicine and must be given sparingly and seldom, like strychnine and other powerful stimulants. Adjectives often employed mean little or nothing. They are drugs that blur vision in the reafer and save the writer the toil of description. Great writers are not victims of the adjective habit.”
Plain, unadorned writing is always the most forceful. This is a good thing for everyone to remember who intends to write for this journal.
Sport Sense
THE MODERN WARRIOR OF THE RING
The art of boxing came about through a custom of the Greeks and Romans when men fought and died in the arena just to give the populace a thrill. In those days gloves were unknown, the pugilists, however, fought with the ces-tus, a device akin to the brass knuckles used often by footpads today. No doubt the ancient had champions, but unfortunately neither the styles of fighting or the personal attributes of the fighters are on record.
“The Boxer,” chiseled in time defying marble perhaps is the only means which affords us any information. The cestus must have done very savage work, for the feature of the “Boxer” bear such marks that are not due to the erosion and multilatiens of centuries, as a broken nose and battered forehead. The boxer in those days was accompanied by the wild music, the fluttering of pennants, the yells of the holiday rabble, most likely in the same way that our football teams and players are cheered. Perhaps then he thought of the savage mutilation or brutal death that would soon come to him. Perhaps he was hardened in thiit rough school of experience and turned to feast his ears on the plaudits of the crowd.
Today, the boxers as a rule are still homely, but usually retain some of the face that was given them. There is a vast improvement over the days of yore, since skill is being employed in place of strength and brute force. Modern boxing had its beginning a little over 200 years ago, in England. In France kicking with the feet was allowed, while boxing was prohibited by law.
Prize-fighting in those days was a real occupation. In the beginning, cudgels were used, and a little later the sport became tamer which allowed wrestling, strangling and almost every form of attack. At this time perhaps the rules came to existence, namely the London Prize Ring Rules. Fighting was done with bare fists which actually was not a great advance from the days of the cestus. The English claim to have sent their style of boxing around the world, passing through Australia, and landing finally in the United States.
It is said that in the lumber regions of Oregon there was a giant French-Canadian, champion of all the camps. He stood six feet-eight-inches tall, and after whipping all the bullies of various camps he had achieved such a local reputation for strength and savagery that not a man in that part of the country dared to meet him armed with anything less convincing than a sawed-off shot gun. John L. Sullivan in those days was a popular idol and triumphantly toured the country, meeting all on comers. It happened that he was passing through the town of this French-Canadian and continued to challenge everybody. The citizens schemed to fix a match and undo this invicible champion so they put the lumberman into a course of training cal-»ulated to improve his natural ability as a fighter. All loose cash was placed for betting purposes.
The eventful day came. The auditorium of the opera house in which Sullivan was to meet the lumberman was jammed to the doors. The huge lumberman strolled out into the ring and overtopped Sullivan by a full head. The word was giv-
Phunology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES Virtually Sure.
“Are you sure the Scotchman has bought the gasoline station ?”
“Well, the free-air sign’s down.”
Lucky Escape.
“Yes, in the night I saw a shadow on the wall and shot-then I turned on the the light.” “Well!”
“It was only my own coat.” “Well?”
“1 hen I thanked Providence that 1 was not inside it.”
Juvenile Rendering.
Bobby (Reading aloud): ‘John appeared presently in immaculate evening dress. What does immaculate mean?” Eight year old Sister:	“No
gravy spots on it.”
How Does She Keep Cool.
Briggs:	“Is	your stenog-
rapher a fast worker?”
Wiggs:	“She’s so fast that
she has to use a water-cooled typwriter with an asbestos ribbon.”
The Lucky ('harm.
“Don’t you know,” said Mr. Johnson, “that you can’t sell life insurance without a license?”
“Boss,” said the darky, “I knowed I couldn’t sell it, but ah didn’t know the reason.”
Strong Of Course.
“Gimmie three cigars,” ordered O’Rourke shoving a quarter across the counter.
“Strong ones, or mild?” “Gimme the strong ones. 1 he weak ones is always bustin’ in me pocket.”
Good Advertisement.
The typewriter salesman was calling on his customer. “Well, sir,” he said, “how do you like your new machine?”
“It’s great!” said the customer.”
“Would you mind writing me a testimonial?”
“Certainly not.” And he dashed off the following: “After useing these atypewriter fro tree month and Over, i unhesitatingly pronounce it tobe al adn mor than the manufacture claim? Durinb the tyme he is in my pozession it has moor then pd for jit self in the sav-ink ofF tim e and (labor.”
That’s When!
Two Irishmen had just laid a wreath of flowers on a comrade’s grave and while crossing another section of the cemetery saw a Jap lay some rice on the grave of a country man.
One of the Irishmen asked: “Do you expect you friend to come and eat the rice?”
“Do you expect you friend to come to smell the flowers,” was the come back of the Jap.
His Second.
“I’m going to send out an announcement of my second marriage. How do you suggest that I word it?”
“Just say:	‘Under entirely
new management’.”
EXCHANGES
en and the fight was on. The lumberman started for Sullivan as if he intended to annihilate him. Sullivan gave vent to a roar of rage, lowered his head, and moved forward in a bulllike rush. His mighty right arm swept through the air and his padded fist crashed on the lumberman’s jaw which sent him down with a thud.
A young man Corbett of the new school with the system of blocking blows and getting away from an attack, beat the mighty Sullivan. Corbett was the greatest exponent of this modern type of boxing and initiated the new style throughout the world since all fighters desire to acquire it.
Cleveland, 0.
All members of the Betsy Ross lodge No. 186 J. S. K. J. are requested to pay their monthly dues either at the meeting or at my home at 15407 Ridpath Ave. before the 25th of each month. Those not meeting their monthly dues will be suspended. Please see that you have your dues paid on time.
Elizabeth Hafner, Secretary.
Barberton, 0.
No doubt, the majority of the people realize that a Happy-Go-Lucky lodge has been organized here in Barberton. There also exist two other English-speaking lodges here and consequently there is a good deal of competition. The Buckeyes, a branch of the S. N. P. J. are constantly bucking us and we them. The S. D. Z. has The Magic City Juniors as their representatives here and also are our rivals.
When we started we thought we had the senior lodge of St. Martins behind us, but after coming to the first dance, we had, I saw that it would be entirely up to ourselves to do as much as we can. There are about 190 members in the senior lodge and out of this group only Brothers Jos. Hiti and John Balant have encouraged us and done something from having us drop out.
Some of the older members think that the young generation only seeks pleasure. They think our name should be changed and others believe that young members should not be ptersuaded to transfer from the older lodge to ours.
I want to tell those that when they change the name of S. S. C. U. we will change the name of our lodge.
The Happy-Go-Lucky lodge No. 195 is going to hold a Masquerade Dance on Saturday night February 9, 1929, at the Domovina Hall at 14th St.
We invite all the members of the St. Martin’s lodge No. 44, especially those four members that attended our first dance as well as all the rest of the people from Barberton and vicinity.
The refreshments as well as other necessities will be prepared by the committee and I am sure no one will be sorry for coming.
Come one, come all, a good time is guaranteed.
Mary Hiti, Treasurer.
Euclid, O.
Well folks, here we are. Someone wanted to know what happened to the Euclid Circle Lodge. No, we were not swallowed up but we still exist. To prave it to you on February 2, 1929 the “EUCLID CIRCLE” lodge No. 189 and “NAPREDEK,” No. 132 are holding their first Big Masquerade Dance.
Exceptionally good prizes will be awarded. All lodges of the J. S. K. J. are cordially invited. We would appreciate it very much to have the lodges from Cleveland, Collinwood, Noble, Nottingham and Euclid, Ohio, attend this dance as all traveling vehicles are at their convenience.
Come on, Boys, Bar-B-Q sandwiches and all. The music makers are raring to go. Come, bring all your friends. Hustle up, boys just a few more girls for the tickets that are waiting.
This is our first dance, so come and help us make it a real success.
Don’t forget the date, February 2, 1929. Time: 7:00 p. m. Place:	Jugo-Slovenski
Društveni Dom, 20713 Recher Avenue. Its a large building you can’t miss it. Pridite vsi, stari in mladi. Pust bo kmalu na vrata trkal.
Miss Mary F. Slopko, Secretary Lodge No. 189 JSKJ.
SLOVENES OF PENNSYLVANIA
So many ot the people during the immigration of our parents in the last century, regarded our people to be unlearned plebians, with heads entirely empty. Whatever the appraisement of our people has been, the fact is the Slovene immigrants were not a mass unlearned by culture as is proved by the extension and the success of all they have endeavored. The readers of American newspapers now are familiar with the name Jugoslav, and know something about the Slovenes in this country.
The Slovenes have the characteristic of being a very adaptable people and physically can adapt themselves to any climatic conditions, and outwardly can adapt themselves to any tendency. Thus far our people have failed to lose their individuality in-spite of the fact that they have mixed and lived with all nationalities.
Many of the Slovenes like the Croatians, Poles and Slovaks, upon abandoning their native land, poured into the State of Pennsylvania which provided them various livelihoods.
The majority of the 50,000 Slovenes, residing in the State of Pennsylvania have very strenuous work being employed in the mines and steel mills. A large proportion of them are in and about Pittsburgh where they are engaged in farming, railroad work, steel mills, stockyards, building trades, and business. A good number of professional men and women have sprung out of the Slovene population. A great percentage of our people in this “Smoky City” have purchased their own homes, and have colonized around their church. Their National Home is a contributing factor in organizational work.
Many Slovene settlements are widely scattered throughout the State and each community is strongly organized, many of them having a National Home as the center of activity. Most of the Slovene national societies have numbers of lodges located in these towns founded primarily for the object of mutual insurance, but also have many other functions. The Slovenes in Pennsylvania have shown their industrious qualities. a valu« to any state and also have characterized themselves as a people open minded to all personal and civic progress.
SLOVENES TAKE PART IN EXPOSITION
The "Cleveland Press” is to hold an “All Nations Exposition” this coming March in which all nationalities of Cleveland are participating. Individuals and organizations from the “melting pot” of Cleveland will place on exhibition at the Public Hall such articles which are a specialty of their people. The representatives in most cases will be in national costume which should add plenty of color to the affair.
The Slovenes are to exhibit some unique embroidery known as “kleklanja” which many of our mothers indulge in during their spare moments. They are also to place beautiful wood carvings and paintings on display. The Slovene exxhibit is sponsored and arranged by the Slovene Sokols who are constantly prepared to do their bit in acquainting the public with the Slovene and his ways; and the Jugoslav Slovene Girls’ Club, organized primarily for the appreciation of Slovene culture.
The Central Council of the exposition has the following Slovene representatives: Mr. J. N. Rogelj, Mrs. J. W. Mally and Mrs. E. J. Posh who as members are doing everything possible to make an excellent exhibition of Slovene handicrafts.
LJUBLJANA TRADE FAIR
Entries are now being invited for the ninth biggest annual Trade Fair at Ljubljana, which will be held from the 30th of May to the 9th of June inclusive. This fair always attracts a very considerable number of exhibits from Western Europe (France and England) as Jugoslavia can still absorb far larger quantities of finished goods than are at present produced in the country itself. The fair, which is the oldest-established and most extensive held in Jugoslavia, also presents an excellent opportunity for foreign merchants to get into close touch with the country as an export land, in which respect agricultural produce, timber and minerals play and important part.
FIRST LECTURE IS SUCCESSFUL
Mr. Anton Družina in his first lecture given at the St. Clair Ave. Branch library, entitled “The cultural background of Slovene literature,” very favorably impressed his audience. His broad knowledge of his subject and his manner of presentation won him many listeners. He related of the early periods of subjugation of the Slovenes by the Germans and Turks who incessantly suppressed all Slovene cultural, political and religious tendencies. His complete treatment of the subject deserves praise, wc hope that more individuals attend his future lectures which are to be held the next three successive Wednesday evenings at 8:00 P. M.
J. S. K. J. DANCE
A SUCCESS
The dance of the J. S. K. J. j lodges of Cleveland was favor-
I	ably attended by both the adults and the youth. Those less adept in Terpsichorean accomplishments, mingled quite freely and displayed outward signs of enjoyyment, while the dancing couples glided about the floor as though on wings despite the fact that dancing traffic was heavy. The English-speaking lodges were satisfactorily represented by their members.
A REMINDER
Persons submitting material to this journal, will please remember that it has been a policy never to publish articles without	signatures. A good
number	of such submissions
have been received and shall be published if the respective authors	make their identity
known.
MALE OR FEMALE?
An expedient and practical method of increasing the membership of your lodge is through some form of friendly rivalry. Have a member bring up a motion to the effect that a contest be held between the young men and women for three months, during which time each side is to contend for honors in bringing in new members. The losers, those who bring in the fewest members have the sole privelege of aranging a party for the winners. A goal which would mean that the lodge would have to increase by twenty-live or fifty more members by the end of three months should be made.
Time and time again we hear men and women debating on the subject of which sex is the more superior and after long heated arguments neither side seems to be convinced. Through a contest of the type that has been described this disputable question can be solved.
SOKOL GIRLS WIN MANY PLAUDITS
These young and shapely ladies played an important part toward the success of the gymnastic demonstration staged by the Sokols last Sunday. Performing in perfect unison they presented a most picturesque dance, gliding, leaping, and at moments hesitating, but at all times rhytmical. Perhaps they could have been enlikened to goddesses for they transmitted a sense of perfection in beauty and movement only attributed to the goddesses of ancient Greece. The constant, patient attention of the instructresses to their girl athletes should be considered, since it was the excellent pre-instruction of Vera Kushlan, Ann Gornick, and Ann Azman that gave them the collected control of mind and bsdy.
IZ URADA GL. TAJNIKA
T
.. u.
First row:	Zellu Štrukelj, Josephine Marinčič, Margaret Sedlak, Vera Kushlan, Josephine Pegan, Josephine Verbič, Ann Vidmar and Frances Selan. Second row:	Josephine Dermota,
Frances Korošec, Christine Brezovar, Jean Mola. Mellie Kovačič, Ann Gornik, Mildred Debevec and Victoria Brezar. Third row:	Louise	Hočevar, Matilda Remec, Ann Ažman, Ann Hočevar,
Mollie Knaus, Francos Konjar and Agnes Blatnik. The following also participated in the exercises:	Mildred	Tomsic,	May	Omahen,	Gusta Pavlich and Mickey Jaramines.
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. Odrasli Oddelek.
Za december 1928.
Št. dr	Dohodki.	Izdatki.
1	$ 966.45	$ 441.00
2	733.18	252.00
3	181.56	1,000.00
4	179.12	112.83
5	258.53	122.00
6	711.02	31.00
9	618.19	275.00
11	205.50	
12	329.40	64.00
13	113.79	66.00
14	66.44	
15	382.15	159.00
16	318.22	
18	542.25	
20	498.45	499.00
21	471.45	184.00
22	291.16	55.50
25	612.44	135.00
26	795.41	289.50
27	159.80	121.00
28	162.75	250.00
29	272.78	138.00
30	699.40	1,000.00
31	367.73	
32	81.72	66.00
33	360.95	
35	231.90	82.00
36	892.45	307.00
37	1,358.24	
39	490.41	163.00
40	444.27	176.00
41	113.98	
42	331.15	
43	170.27	
44	456.03	49.00
45	632.89	810.50
47	178.21	
49	341.84	100.00
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern raxrna
(Continued)
Anyone can imagine that he was in no hurry in his preparation. While waiting for Peter in the yard, the old servant Ozbe was pounding his foot against the ground and murmuring in a plain and outspoken language, saying: “That coward ifJ good for nothing else but for loss of time and bother!” The old Ozbe almost departed in disobedience and left Peter at home, Had he done so, it might have been better for all concerned.
It was nearly sunset when the army composed of the Kozjak’s servants, equipped with glittering weapons, dashed after the gypsies. At the head of this army was the wrinkled and humpbacked Peter. But the peasants who watched the army galloping away at once noticed that the army turned in the wrong direction immediately upon its arrival at the forest “To the left! To the left!” cried the peasants, but who could have heard' them from so great a distance.
Not very long thereafter it grew dark. The peasants, full of profound sorrow, departed and went to their homes. That night particularly they locked the doors of their houses with the greatest care. The family in the castle was up all night waiting for the servants to return with the loving lad Father Bernard especially was sorrow-stricken so profoundly that his anxiety for the lad cast him in bed. That his sorrow and grief was so much more profound was because he thought that he alone was responsible for this terrible calamity.
The peasants safely locked in their houses down in the valley wondered and talked among themselves, what would the gypsies do with the young Lord? Some of them said: “The gypsies will drink his blood so that they may live for eternity.” Others said: “No, they won’t do that; they will tear out bis heart while alive and use it in performing deeds of witchcraft; gypsies are aH wizards and witches.” However, there were others who placed their iron-tipped clubs in a corner behind the door in their house so as to have them handy for use in defence against the gypsies should they come after their sons-also.
The next morning the sun arose beautiful. It had never been so red before, and still Peter and the servants had not returned home with the lad. Toward the evening they finally arrived, but without him for whom they had been looking. It is to be understood that Peter but pretended to look for the lad and purposely gave orders to ride upon the road that was the most used, upon whcih no one could have traced the robbers had it been the way they had taken. Nevertheless, seemingly he was terribly disturbed, and because the people did not know what kind of man he was, they were foolish enough to think him inconsolable.
The people in the neighborhood pitied the poor child and his good father, Marcus Kozjak, who surely did not deserve to be punished through so terrible a calamity.
CHAPTER VII.
Thirty days elapsed. The excitement that prevailed among the people owing to the gypsies’ abduction died away. Within a short time very few persons, even talked about it, because times were bad and restless and strange events occurred every day. The mighty lords were quarreling among themselves and oppressing their subjects, the poor peasants. However, the
worst oppressors were the savage Turks. We may state that in those critical times individuals were lost in the general commotion and excitement that prevailed among the people through out the country.
One day a peddler, who was traveling around the country, going from house to house and castle to castle selling various small articles and carrying news, as all peddlers usually do, called at the Castle Kozjak.
“Well, girls, shall we do any business today?” asked the peddlar of the old housemaid Mary, and the other women servants in the Castle Kozjak. “I have various nice things in my case, such as white and-varieged stockings made in Italy; nice slippers; shawls ornamented with silver threads; medicine for the stomach. I also have toys for children. Come on girls, let us do business. I will give you any article that you may select for one-half the price that it costs me.”
“You ought to have come a week ago, and we would then have bought toys and other things. At present w7e are all in profound sorrow and grief and therefore we do not feel like buying anything,” replied the old housemaid Mary, wiping tears from her eyes with her apron as the peddler was piling his nice things upon the table before the absent-minded girls. “We had a young lord, as beautiful a lad as an angel from heaven, but the gypsies kidnapped him and so severely assaulted Rev. Father Bernard that he is likely to die before Lord Kozjak will have returned home from the war.”
“If that’s the case, you have a reason to be sad,” replied the peddler, as be continued demonstrating his goods to the servants and telling them the prices. “However, in time of sorrow,” continued the peddler, “we also need something that would make us happy; therefore let us do business. Say, old man, what shall you and I select for you?” asked the peddler of old Ozbe as the latter steppel closer to the peddler with the doorkeeper and the other servants. “I have nice knives, hoods for falcons.”
“Since our late old Lord died,” said Ozbe, “we no longer liunt birds, and there are no falcons to be found in this country. So of what use would the hoods be to me? What else do you
have?”
“I have everything. What would you like to have, dear old man?” asked the peddlei*.
“Do you have saddles also?” asked Ozbe winking eyes at the servant who was looking at the goods for sale.
“No, sir, that’s one of the things that I really do have,” replied the peddler in a little more quiet tone of voice.
The family spent a considerable time in selecting articles and making the payments for them. While they were doing so the peddler was telling them the news he. had learned while traveling througghout the country. The most interesting of all the news he told them was, that the army engaged in battle before the city of Celje, in which fight Lord Marcus partcipated, had defeated and driven away Lord Vitovec’s forces, and that the troops would soon return home. This news caused great joy among the servants in the Castle. But they all became silent as the thought came to their minds, what the Lord w’ould say when he found his home deserted, as he would not find his loving son at home.
The peddler picked up his goods and replaced them into his high case, look his garnished knobstick and started for the door. When in the doorway, he turned around and said:	“Just
a moment. I have almost forgotten something. Will one of you call your Lord to come down? I have a message for him.”
“The Lord would not come down. You should go up into his private room yourself, or give me the message so that I may deliver it to him,” replied Ozbe.
“Ah, tell him to come down if he will. I have put my case upon my back and will not take it off now. On the other hand, the man who gave me the message said to me that I should deliver it to the Lord personally,” said the peddler
(To be continued)
my
his
not
50	180.95	15.00 1
51	46.35	1
52	69.35	1
53	386.18	1
54	118.38	1
55	238.58	120.00 1
57	280.57	91.50 1
58	224.89	1
60	115.75	7.00 1
61	269.75	15.00 1
64	45.87	-13.00 1
66	510.73	1,041.00 1
68	167.09	1
69	89.81	80.00 2
70	486.00	70.00
71	607.70	57.00
72	64.80	
75	205.28	
76	107.49	45.00 1
77	201.85	1
78	251.20	75.00 1
79	37.11	23.00 1
81	98.57 *	28.00 1
82	208.00	500.00 1
83	62.97	1
84	233.59	41.00 1
85	296.02	
86	119.57	
87	139.64	109.00
88	227.26	72.00
89	227.15	45.00
90	73.91	
92	205.94	102.00
94	462.35	
99	203.09	204.00 g
101	147.11	35.00
103	321.29	88.00
104	178.25	
105	266.58	500.00
106	174.63	
107	124.34	126.00
108	236.72	26.00
109	154.67	94.00
110	179.10	2,000.00
111	141.10	
112	121.80	
114	424.35	225.32
116	153.24	14.00
117	64.96	17.00
118	115.47	116.00
119	70.49	84.00
120	379.40	222.00
121	54.55	14.00
122	340.01	357.00
123	86.26	
124	120.51	
125	106.71	170.00
126	103.19	37.00
127	41.94	27.00
128	246.34	145.50
129	240.04	292.00
130	67.09	
131	133.31	106.00
132	304.15	
133	234.87	
134	110.08	
135	111.46	171.00
136	86.73	21.00
137	311.73	34.00
138	109.70	27.00
139	81.86	37.00
140	169.32	21.00
141	105.29	278.00
142		
143	90.74	19.00
144	340.45	
145	102.37	30.00
146	68.72	
147	74.22	
148	71.82	28.00
149	311.61	202.00
150	182.60	36.00
151	61.16	64.00
152	114.65	218.00
153	22.89	
154	185.13	202.00
155	43.61	
156	66.13	
157	52.11	
158	125.47	50.00
159	109.70	
160	101.75	38.00
161	25.26	15.00
162	256.13	27.00
163	34.7 6	
164	86.07	51.00
165	126.73	82.00
166	105.95	36.00
167	88.28	
168	95.85	
169	57.05	
170	42.14	107.00
171	245.00	110.00
172	54.36	42.00
173	83.88	11.00
174	193.49	48.00
175	50.64	16.00
176	182.27	36.00
178	39.39	
179	60.55	24.00
180	116.17	28.00
181	34.40	56.00
182		500.00
183	75.12	22.00
184	75.21	
185	51.18	
186	75.53	
za nov.
50.14	18.00 49.91 28.16
133.66
64.88	66.00
53.25 68.99 46.79
36.15 59.48 23.18 40.32
41.31	41.00
388.88
36	870.72
45	653.99
82	231.53
108.73
325.75 123.53
93.40
125.75
117.88 70.66
31.16
$37,922.60	$17,209.65
Joseph Pishler.
---------o--------
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. Mladinski Oddelek.
Za december 1928.
dr. Dohodki.
Izdatki.
1
2
3
4
5
6 9
11
12
13
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82’
83
84
85
86
87
88
89
90 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112
$
31.95
34.95 3.75 4.20 4.50
17.85
6.45 6.90
9.30
9.30
6.45 15.00 12.15 21.30
13.20 4.80
19.80 35.25
3.00
2.25
17.55
16.20
9.45 1.50’
15.75 8.55
27.60
23.70
11.40 10.65
5.25 10.05
4.95
14.85 28.50
2.85
11.55
1.05
1.65
12.75 2.10 8.40
9.75
6.45
4.65
11.40 .45
23.55
6.75 3.15
10.80 15.45
.90
7.50
2.85
6.75 8.70
1.05 5.10
6.45 8.10
4.35
5.10
3.00 7.65
9.30
21.90
9.45
4.35 4.20
5.25
5.10
7.35 1.95
10.75
3.00 8.85
8.25
2.10
$	140.00
450.00
114
116
117
118
119
120 121 122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153 15.4
155
156
157
158
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170 171.
172
173
174
175
176
178
179
180 181 182 183 185
187
188
189
190
191
199
200
13.50
10.35
3.15
3.45
3.60
9.60 3.00
14.10
4.50
4.20
1.65
3.30 9.00
4.65
2.25 12.30
5.85
5.85
4.05
5.85
3.90
5.25 .90
4.20
1.35
3.30
4.05 4.15
1.05
1.95
2.25 12.75
4.05 .90
• 3.30 .15
4.50
1.95 .30 .60
1.95
4.20
3.90
1.05
6.75 .45 .45
3.75 5.40 2.70
4.05
1.65
1.95 7.80
1.95
1.20
7.95 .60
4.50 .60
1.35
1.65
1.65
1.95
2.55
.15
.45
2.70
1.05
1.35
3.75
$1,046.60
 o-
Joseph Ce
jjc
ni
Ji l in
ed ja : ve se na
s
nil
Uri
j src : zal : ses im kol |spc
na Pa, Pre ■ki je ki nos vzd i teg; i dru i'ej£ vab l. je i ni
I^ep
[kras liro, lin PPor ko l ,ji j< črka Sister K psen Host pebn Jože
i
I Cl.
44 j 0i di
to 2i Vens 437
|e ei da s
Vsen stver *fioči, Pa n kdaj od di v bl£ trebn Da P( ljube v Na
ito
december 1928.
Društvo št. 1. Mary Ferderber,
PREMEMBE r?n
V ČLANSTVU ZA MES^ *
Up;
Rkor   Pristfpnci
.»»XJ	29577.	J?1«	<
stopili k društvu št. 120: jeseli ces Tomsich, 23521; Nici Strucel, 29227. PrestoP^Vgfe društvu št. 184 :	Matt	^la^av
26623; Louis Zgonc, #°Pi Prestopili k društvu ŠH JUb Joe Matesha, 19454; tesha, 20420; Anna 21623; Katherine 21621; Barbara
! 122;
Victoria
jtf*{evsk Maf ten Mladij aljjekaj
23980; Geo. Matesha, Joe Golob Škufca, 8050;
, »eseli, 28662; Tf*-
Anton | 27343; Frank Škufca, Teds. Marko Slogar, 24591! , Mertel, 27311; Mary1 8049.	i.	Cl«i
Društvo št. 2. — Zop^r JS jet: John Perusek, 608^fjo n; pendiran: Mike Lekatz-':0 ‘s°b
r> i	dru§tvU
Prestopili k Mary Omerza,
Sherjak, 14827;
28991; Ladislav M«rVv° 1 27559; Angela LenicM*11 Elizabeth Markovich. J Prestopila k društvu-0 Frances Celesnik, 2934^‘Ul’ k;
TirnSfvn	3
1 Ase;
Društvu ran
John Perše, 18476'^ _ -(Dalje na 5. stranii)- '•
DOPISI.
Indianapolis, Ind.
Poročano je že bilo o 25-let-nici društva sv. Jožefa, št. 45 l JSKJ, ki ge je praznovala 12.
111 13. januarja. Ker sem jaz i ?djni v Indianapolisu se naha-| Jajoči ustanovnik društva, me I veže dolžnost izreči nekaj be-I sed pohvale in zahvale z ozirom na prireditev. V» prvi vrsti velja pohvala društvenim urad-■ nikom, ki so na tako lep način i uredili program za praznovanje j Srebrnega jubileja. Dalje se , zahvalim vsem sobratom in so-; sestram društva št. 45 za tako imenitno darilo, katero so mi kot ustanovitelju poklonili v spomin 25-letnice. Prav poseb-I ^a zahvala pa naj velja sobratu aulu Bartelu, glavnemu podpredsedniku J. S. K. Jednote, .1 narn je osebno prinesel svo-pozdrave in častitke k pri’ii-u 25-letnice. Njegova prijaznost, in lepi govori so zelo pomignili uspeh slavnosti. Iz cSa vzroka priporočam tudi (‘ugim društvom, ki bodo pri-I kakšne slavnosti, da po-|Vabijo omenjenega sobratu, i. tieležba od strani občinstva •u' bila tako velika, kot je bilo
se
leP-. srebrni jubilejni napis je prašil obok velike dvorane. Žo-|i^’ (^a bi si naši mladi bratje I sestre ohranili v trajnem P oniinu ta srebrni jubilej, in l ? odo dočakali 50-letnico, da I 1 Jo primerno označili z zlatimi Sr, and i'1 jo praznovali v prav j duhu J. S. K. Jednote.
L sklepu se zahvaljujem Lq6?1’ k' so posetili našo slavil f ’ i*1 pozdravljam vse, po-n° pa še člane društva sv.
; 0zefa, št. 45 JSKJ.
Anton Struna, ustanovnik.
I a,	Detroit,	Mich.
^ Jtvu. društva Triglav, št.
di dri’«/ ^	znan0> da P^e-
to -V° Sv°j° veselico v sobo-VonV Januai'ja, in sicer v Slo-437	. , elavskem Domu na
še e V I‘‘er^ Ave. Tem potom da ^a'at °P°zarjam vse člane, ?Vsem ?°^OVo udeleže veselice, stver,., ‘’L Znano’ da naša dru' moči/ m- a!na P°trebuJe P°'
Pa n	smo	vs*	delavci,
kda j °i Verno ne ure ne dneva od ri« Jv°mo Potrebovali pomoči v h, 'Uva-	bomo imeli kaj
iGhtieajni- bomo vsakemu po-ha	^anu lahko priskočili
|ubezen°C’ k0t zahteva bratska
itva** ■ ^adnj* seJ> našega dru-Jajo Jv° ,b^° sklenjeno, da pla-Jo Cerit ruai'ju vsi člani po Zato	V društveno blagajno,
potom' m°^Pa tudi vsem članom Co i. P°šte razposlali vstopni-i UtTVCS°^ci brezplačno.
da 88 bodo člani JSKJ,
Jenci iuUd' °StaIi tl,ka-i«ni S1°-|iju	! Slovani v obilnem šte-
belico2?«1 naŠemu vabilu na lelioi u b’ Januarja. Na ve-
»olevsl- 1>(l0 ,nast°Pila kar tri
2|abavai,<h’U?tva’ da nas bodo lonj /j 1(;Pm petjem. Na-fLinnUarnre^ Pevsko društvo •ki i3anski vrh’” dalje pev. livsko01) ‘siovenskc cerkve in hŠ tJj drustvo “Novi Život.”
/[Jrtadirl -lj° VSem Posetnikom, Stek! U1 starim> zagotovljenih
«ce^lih Z11'1" PHČetek
'Telcr v eno olj sedmi uri zve-gl ’ veselo svidenje!
lrp,3	Peter	Klobučar,
*• Wfbv. St 144 JSKJ. . > •'l'  ___________
^ (y'i„ ,	Chicago, 111.
Jv Jsl rV° društva Zvon- št. L ij jo 0Pozarjam, da se vr-
f«? "*» »J. vsako tret-
*<Jv,....?°	v “esecu, v cerkveni
1 rlapo'11 na Lincoln St. in 22nd
ll^tvnU!a^'e 0P°zar.)am vse član-v, lan '!ay?a društva, da zadnj :	nip« i ati asesment je 25
' sl0 25*"CU' *?’ ki ne bo P^a?a-ll, Jan "Vo ■ ™esecu> bo suspendi-
5 i^o i)n 1,1 1 Jaz se bom držal stro S“| p0 Pravilih
Se bo Pobiral m I ejl ln do 7. ure zvečer iu
Prej v naši naselbini.
1900 W. 22nd Place.
Z bratskim pozdravom
William B. Laurich, tajnik dr. Zvon, št. 70 JSKJ.
Barberton, O.
Članom društva sv. Martina, št. 44 J. S. K. J. se naznanja, da seje v tekočem letu se bodo vršile ravno tam in ob istem času, kakor lansko leto.
Da bo članstvu bolj ustreženo in da se jim prihrani dolga pot, lahko plačajo, tisti, kateri žive v Snydertownu in na vzhodnem delu mesta, pri predsedniku društva Mike Platnarju na 163 Huston Street.
To je seveda tisti, kateri ne morejo tisti mesec na sejo. Prosi pa se vse, da naj, če le morejo, prineso svoj asesment la društveno sejo ali pa na dom tajnika na 218 Liberty A ve.
Anton Okolish, tajnik.
Chicago, 111.
Na decemberski seji društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ je bil :;a leto 1929 izvoljen sledeči odbor: John Košiček, predsednik; Frank Gartner, podpredsednik; Anton Krapenc Jr., tajnik, blagajnik in organizator; Frank Grad, zapisnikar; Fred A. Vider, Mirko Ciganič in Blaž Novak, nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. John Zavertnik. Društvene seje se vršijo vsaki ret j i torek v mesecu v Hrvat-skem Narodnem Sokolskem Donu, na 1903 S. Racine A ve.
Z bratskim pozdravom Frank Grad, zapisnikar.
Canonsburg, Pa.
Društvo Bratska Sloga, št. 149 JSKJ priredi na večer 26 januarja veliko maškeradne veselico s plesom, v dvorani društva Postonjska Jama. Igrala bo izvrstna godba in za vsa-ko\ rrstna okrepčila bo dobro poskrbel odbor.
Anton Smrekar, tajnik dr. št. 149 JSKJ.
Verona, Pa.
člane in članice društva Gorška Vila, št. 175 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležujejo rednih mesečnih sej. Kdor se ne udeleži seje vsaj vsake tri mesece enkrat, plača en dolar v društveno blagajno, ali pa bo za en mesec suspendiran. Tako se glasi sklep zadnje seje. Naše seje se vršijo na drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldne.
Nadalje opozarjam člane, da mi prinesejo asesment najkasneje do 25. v mesecu. Kdor ne bo plačal do dotičnega dne, bo suspendiran. Naj se nihče ne zanaša na tajnika, da bo za-kladal iz svojega žepa. članstvo našega društva v splošnem pa prosim, da vpošteva gornje vrstice.
Za leto 1929 je naše društvo izvolilo sledeči odbor: Anton j Tratar, predsednik; Fred Tra-j Lar, podpredsednik; Anton Ku-! marca, Box 171, Verona, Pa., tajnik in organizator; Frank Mistek, blagajnik; Anton Penko, zapisnikar, Društveni zdravnik je dr. D. A. Fusia, 658 Oakmont Ave., Oakmont, Pa. Društvo-zboruje na drugo nedeljo v mesecu ob deseti uri j dopoldne v prostorih sobrata A. Kumarca, na 306 West R. R. Ave. — Z bratskim pozdravom Anton Kumarca, tajnik dr. št. 175 JSKJ.
Sharon, Pa.
V prvi letošnji izdaji našega glasila smo čitali uradno poročilo o smrti našega vrhovnega zdravnika in kdo bo istega na-domestoval, dokler ne bo nastavljen ali izvoljen novi. Tam sem čital tudi dopis, kdo da naj bi bil naslednik dr. Graheka. Sobrat iz Clevelanda priporoča za to mesto dr. F. J. Kerna, kot najbolj sposobnega. Jaz nimam nič proti temu, če dr.
Kern nasledi dr. Graheka kot rhovni zdravnik JSKJ, dvomim pa, da bi bil on najzmož-nejši. Povdarja se, da je dr. Kern vrhovni zdravnik že več drugih organizacij, kar naj bi bilo njemu v prilog. Jaz pa mislim, da če je človek preveč z delom obložen, ga bolj površno opravlja. In kaj, če bi dr. Kern umrl, ali bi potem naše organizacije sploh ne mogle dobiti vrhovnega zdravnika? Seveda ima vsak pravico izreči svoje mnenje in nasvet v tej zadevi. To storim tudi jaz in priporočam za bodočega vrhovnega zdravnika dr. F. J. Archa, ki je bil imenovan po glavnem predsedniku, da začasno vodi posle vrhovnega zdravnika. Poznam ga, kakor poznam tudi njegove stariše, brate in sestre. Vsi so spoštovanja vredni in dobri člani JSKJ. Mislim, da je tudi sobrat gl. predsednik vedel, komu je poveril začasno vodstvo poslov vrhovnega zdravnika. Ni bil moj namen nikogar žaliti, niti nikomur kaj diktirati, ampak povedal sem le svoje mnenje. (Kar se tiče poziva 1: seji in pregledu knjig, je izpuščeno, ker bi v tej izdaji ne imelo pomena, za zadnjo izdajo lista pa je dopis došel prepozno. Op. urednika).
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Anton Zidanšek, član dr. št. 174 JSKJ.
Za Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo:
Mathias C. Warsek, direktor.
na
Waukegan, Ul.
OB ZAKLJUČKU LETA 1928
Razdelili smo božična in novoletna darila, kolikor so nam
pripuščale naše finančne razmere. Kakor mislim, smo lahko sestavili naša letna poročila za leto 1928. Kakor razvidimo po naših prebitkih, vidimo, da smo za eno leto starejši, to je vse. Ne kaže nam druzega, kakor da si napravimo načrt takoj ob začetku leta 1929, po katerem se nam bo v bodoče ravnati, da bomo lahko ob koncu leta v boljšem finančnem položaju.
Delavski razred nima prilike velikih svot prihrankov polagati na stran, temveč le, kar si pritrga od težko prislužene plače, da si po malem nalaga v hranilnico, ako ni nesreče pri vratih. Katere hranilnice so za delavski razred? Stavbinska in posojilna društva! So prva in najpotrebnejša v naši novi domovini. To so prave hranilnice delavskega razreda. Poslužujte se jih; s tem, ako postanete član tega društva, pomagate sebi in delavcem vašega razreda, ne pa kapitalu, kateri vas izkorišča. Pristopite takoj! Z malimi prispevki si prihranite stotake in tisočake, ne da bi vedeli kdaj. Priporočajte vaši mladini, da pristopi v vrste in se poslužijo prilike čim prej biti delničarji svoje inkorporacije, katera deluje edino le za svoje članstvo.
Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo v North Chicago, 111., bo izdalo 32. serijo novih delnic, katera se začne dne 2. februarja 1929. Uradne ure od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. zvečer, vsako soboto. Delnice A po 25c, dozorele v 6tih letih in 3 mesecih, se obrestujejo po 7'/' obresti. Vzdignjene pred do-zoritvijo, nosijo po 3% obresti. Delnice C po 12 V->c, so za 12 let, in se priporočajo onim, kateri vprašajo za večja posojila. Delnice B po $100.00 vplačila, katere nosijo po 4 Vi % obresti od dneva vložitve, do dneva, kadar so dvignjene obresti, se plačujejo koncem leta t. j. 30. aprila vsakega leta ali pa pri dvignje-nju.
Obveščamo tem potom vse Slovence in Slovenke v naselbinah North Chicago in Waukegan, Ul. Prosimo stariše, naj priporočajo mladini, da naj se poslužijo pristopa kot delničarji sedaj, ko so še mladi, da bodo v mladosti dobili veselje si prihraniti nekaj, kar jim bo prišlo na stare dni praV. Toraj ne pozabite na soboto 2. februarja 1929.
Little Falls, N. Y.
Namenil sem se zopet malo popisati tukaj šne razmere in življenje naših rojakov. Kot po večini po vseh krajih Amerike, se tudi tukaj bolj pičlo živi. Seveda so vzroki slabe delavske razmere, ter zelo nizka plača. Večina tukaj šnih tovarn obratuje komaj polovico kot bi imela, zopet jih je par takih, ki so sploh ustavile svoje obratovanje, in se ne ve ali še kedaj sploh prično z delom. Najbolje še skoro obratuje tovarna mlekarskih strojev, pri kateri je pa zelo malo Slovencev zaposlenih. Tukajšna usnjarna, ki je bila ponos celemu mestu skozi dolgo vrsto let, sedaj obratuje zelo slabo, kar je seveda tudi v veliko škodo tukaj-šnirn rojakom, kajti po večini so bili tam zaposleni. Zunanjega dela tudi ni za dobiti, kar je seveda tudi vzrok za slabe razmere, posebno rokodelstvo je zelo prizadeto. Obetajo se nam že dolgo boljši časi, ampak ostane pa le pri starem. Upamo seveda vsi na boljšo bodočnost. Slovenci imajo tukaj tudi svoje trgovine in sicer Dobnik & Petkovšek z groceri-jo in mesom, drugi Gregorka & Cigale (Red star Market) tudi z grocerijo in mesom, tretji Masle & Grželj z grocerijo, sladoledom, mehkimi pijačami ter cigarami in cigaretami. Vsi omenjeni še precej dobro napredujejo, če se vzame v poštev sedanje razmere. Naša dolžnost je, da jih kolikor mogoče podpiramo, kajti v slučaju potrebe se bomo pač obrnili vsak do svojega sorojaka, preje kot pa do drugega naroda.
Imamo tudi več slovenskih društev, spadajočih k raznim Jednotam. Tudi tukaj ni zaznamovati napredka v sedanjih časih, lahko š‘mo pač ponosni, da še sploh obstajamo, kajti če ni zasltižka, tudi ni mogoče toliko podpirati naše Domove, kot smo jih v prej-šnih letih. Trudimo se pač na vse načine za boljši obstanek, toda uspehi so zelo mali. Prirejamo večkrat veselice v korist društvom in Domom, katere včasih še precej povoljno izpadejo.
Prva veselica te sezone se vrši od dr. sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J. na dne 26. januarja. Ta veselica je za pokritje stroškov društva samega, ter se jo imajo udeležiti vsi tukajšni člani in članice društva, ne oziraje sc, če so enakopravne pri Jednoti ali ne. V slučaju, da se ne udeleže veselice, morajo prispevati v društveno blagajno en dolar, ali pa mesečno pri asesmentu deset »centov za pokritje stroškov. Vstopnina za vse moške je 50c, kot tudi za elanice društva, za vse druge žene je vstopnina 25c. Vsi člani in članice morajo tudi vzeti pri dr. tajniku za 50c ti-ketov, za kar dobi, kar zahteva v blagu.
Druga taka veselica se vrši pod vodstvom dr. M. Pomagaj št. 121 KSKJ. To bo ob enem tudi maškeradna veselica, ter se bodo delile tudi nagrade, kot vsako leto. Veselica se vrši na pustno soboto ali dne 9. februarja. Ne smemo pa pozabiti pustnega večera, tudi ta dan bo mašlteradni ples v prid Slov. Domu. Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina za vse maske je 25c, kot tudi za vse druge moške, za žensske pa samo 15c. Razredilo se bo tudi nekaj nagrad, kot običajno.
Vse te veselice se vrše v prostorih Slovenskega Doma Inc. na 36 Danube St. Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od tukaj in okolice, da se po možnosti udeležite teh prireditev. Tukaj v tem mrzleiri kraju je ponavadi zima zelo dolga, zato smo pa poskrbeli nekaj, da
nam bo krajši čas in to je, dobiti v svojo sredo dobro po Ameriki že poznano slovensko koncertno pevko gospo Pavlo Lovše, katera nam priredi pevski koncert na dan 23. februarja v tukajšnem Slovenskem Domu na 36 Danube St. Začetek koncerta točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina je ista, kot je bila pri prejšnem koncertu, katerega je priredil g. šubelj.
Ker je ga. Pavla Lovše zelo izvrstna pevka, kot posnemamo po raznih časopisih, je želeti, da se tega koncerta vsi brez izjeme udeležimo, kajti slišali bomo zopet nekaj kar nam bo ostalo v trajnem spominu. Toraj ne pozabite na večer 23, februarja ob 8. uri zvečer. Vstopnice se bodo prodajale že vnaprej in sicer po članih Slov. Doma, kakor tudi tisti večer v dvorani.
Ker se je že dalj časa opažala neka nezadovoljnost med tukajšnimi rojaki, radi pripusta vsakega v tukajšni Dom, ne oziraje se, ali je bil tega ali onega naroda, zato so člani Slov. Doma Inc. na svoji izvan-redni seji dne 13. januarja sklenili, da se od tega dne ne pusti na naše zabave in plese druzega kot samo Slovence in Slovenke ter njih može ali žene, če so prav druzega naroda; ravno isto velja za vsa slovenska dekleta in fante. V izrednem slučaju, ako ima kak član Doma svojega osebnega prijatelja, kateri je v resnici dober človek, se ga pusti v dvorano, imeti pa mora pri sebi vizit-nico, katero mu mora preskrbeti dotični član Slov. Doma. Odgovoren pa je dotični član za vsa njihova dejanja. Vse te vizitke se dobe pri tajniku Slov. Doma.
Želeti je, da Slovenci in Slovenke še naprej delujemo rf ko v roki, za kar nam je obstanek zagotovljen.
S tem naj toraj končam, ker se me že tudi bolezen “flu’’ malo opri’jemlje, katere je že precej v tem mestu. K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in Canadi, posebno pa one, s katerimi sem prišel v dotiko na zadnji konvenciji na Ely, Minn.
Frank Masle.
naši certifikati, brez mladinskega oddelka in bolnih ppdyor, kjer ni mogoče vedeti, koliko bodemo v bodoče istih potrebovali. Iz tega toraj približno razvadite, dragi mi sobratje in so-sestre, koliko je bilo naše združeno delo v tej mali naselbini v pretečenih 20 letih. Zato upam, da ne bo nikomur odveč ker je društvo sklenilo, da namreč 20 letnico našega bratskega delovanja nekoliko proslavimo. V ta namen je bil določen dan, sobota dne 26. januai’ja. Slavnostni banket se prične ob 6.30 zvečer, ter traja do 8. ure. Zatem sledi igra “Ne kliči vraga”. Po igri druge zabave in ples.
Ker v zadnjih 20 letih društvo ni imelo nikake večje prireditve, je upati, da se bodo cenjeni člani in članice te prireditve v polnem številu vdeležili. Vljudno vabimo tudi članstvo bratskih društev, “Zarja Svobode” SNPJ. in dr. SSPZ. Zagotavljamo vam, da v enakih slučajih bodemo tudi mi vam na razpolago.
Toraj ne pozabite na soboto 26. januarja vsi v S. I)., in pripeljite tudi otroke. Vsi nam dobro došli, ter na zdravo in veselo svidenje!
Za društvo sv. Jožefa št. 89 JSKJ:
Karl Strnisha ,tajnik.
Ely, Minn.
Zelo sem bil presenečen, ko mi je dne 27. decembra 1928 sobrat Pishler, gl. tajnik JSKJ sporočil žalostno novico, da je naš vrhovni zdravnik dr. Jos. V. Grahek nagloma umrl. Dne 29. decembra pa mi je glavni tajnik še sporočil, da bo pokojnik pokopan dne 31. decembra v Negaunee, Mich.
Sobrat Pishler je vedel, da smo bili v sorodstvu z dr. Grahkom, namreč, da je bil bratranec moje soproge, ter da se bom skušal udeležiti pogreba, žal pa, da je baš tisti čas zadela mojo družino lahka influenca, in tako nisem mogel od doma. Bilo mi je v resnici žal, da sorodniku in prijatelju nisem mogel izkazati poslednje časti. Pokojni dr. Grahek je imel tu v Ely-ju, Keewatinu in Gilbertu več sorodnikov, pa se, žal, nobeden, ni mogel udeležiti njegovega pogreba.
Zato izrekam posebno zahvalo sobratu Jos. Plautzu, predsedniku porotnega odbora J. S. K. J., za njegovo dobro delo, da je prišel na pomoč sorodnikom in drugim, ter zastopal JSKJ pri pogrebu.
Ti pa, dragi nam sobrat in sorodnik, dr. Grahek, naj Ti bo lahka domača zemlja! Komaj smo se bili spoznali, zapustil si svoje ožje in bolj oddaljene sorodnike. Imel si smisel za dobro gospodarstvo, ter si iskreno in pošteno delal za vsako organizacijo, s katero si bil v zvezi. Blag Ti spomin! — Ostalim sorodnikom globoko sožalje! Joseph Mantel, Mary Mantel in družina.
Gowanda, N. Y.
K 20 LETNICI DR. SV.
JOŽEFA ŠT. 89 JSKJ.
To društvo je bilo ustanovljeno dne 31. januarja leta 1909. Prvi ali ustanovni člani so bili: Anton Strauss, Jožef Božič, Anton Grom, Matevž Govekar, Janez Groznik, Jožef Koluža, Jo5;ef Perhaj, Alojz Perhaj, Jožef žužek, Janez Sternad, in Frank Stare, Karl Strnisha, takrat član dr. sv. Jožefa št. 12, v Pittsburgh, Pa., ustanovitelj.
Prvi uradniki so bili:	Pred-
sednik Karl Strnisha, podpredsednik Matevž Govekar, L tajnik Anton Grom, II. tajnik Jožef Perhaj, blagajnik Anton Strauss. Društveni zdravnik dr. Liwermore. — Ker so bili štirje člani z imenom Jožef, se je dalo novemu društvu ime sv. Jožefa, ter se ga je priklopilo k JSKJ., kjer je dobilo številko 89. Društvo ni do danes, ko obhajamo 20 letnico obstanka, nikdar nazadovalo v številu članstva, pač pa vedno po malem napredovalo, tako, da šteje danes 92 članov in članic v odraslem oddelku, ter 50 v mladinskem oddelku.
Umrli so do danes 4 člani in 2 članici, za katerih posmrtnine je Jednota izplačala znesek $5000.00. Ko še ni bilo centralne bolniške blagajne, je društvo izplačalo za bolne podpore v znesku $383.88, od Jednote pa smo prejeli dosedaj za bolne podpore in operacije okrog $8465.67. Toraj smo skupno prejeli od Jednote do sedaj $13,460.67. Skoraj gotovo je, da smo še enkrat večjo svoto vplačali, pri tem pa je treba pomisliti, da smo skupno zavarovani za $72,250.00. Toliko znašajo
NAZNANILO IN ZAHVALA
Nad vse tužnega in globoko potrtega srca, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, dne 2. jan. 1929 za vedno zaspal naš preljubljeni soprog, oziroma oče
JOHN LEVSTEK
Pokojnik je bil rojen v vasi Ponikve, fara Dobrepolje in sicer leta 1887. V Ameriko je prišel pred 23 leti. Delj časa je živel v Pueblo, nakar se je pred nekaj leti preselil v Canon City, Colo. Pred par leti se ga je lotila huda želodčna bolezen, katere ni mogel premagati ter ji je dne 2. jan. t.
1. podlegel. Pokojnik zapušča ženo, in sedem nepreskrbljenih otrok.
Ob tej priliki se najprisrčne-je zahvaljujemo vsem oninij ki so nam pomagali za časa bolezni, ali ki so ga hodili obiskovati v bolnišnico in tudi na dom. Prisrčno se zahvaljujemo vsem našim sosedom, ker so nam v resnici vedno stali na strani v tej teški preizkušnji. Najlepša hvala vsem članom društev: Triglav št. 147 JSKJ in Napredni Slovenci št. 9 ZSZ. Še posebna hvala pa tajniku omenjenih društev, Mr. Joseph škrabcu, ker se je toliko trudil za časa bolezni in ob času pogreba. Pokojnika smo pokopali v Pueblu, Colo. dne 5. jan. 1929. In tem potom se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, bodisi iz Canon City, iz Pueble, ali pa od drugod ; radi bi vsakega z imenom imenovali, toda bilo jih je veliko, zato upamo, da nam oprostite, ako se vam zahvalimo skupaj z eno besedo. Prisrčna hvala tudi Rev. Zupanu za lepe tolažljive besede v cerkvi in za lepo cerkeveno opravilo.
Lepa hvala vsem onim rojakom in prijateljem iz Pueble, ki so čuli pri mrtvaškem odru v dvorani društva sv. Jožefa in ki so ga prišli kropit. Najlepša hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in članom in članicam JSKJ in ZSZ v Pueblo, Colo., ki so skrbeli, da se je pogreb tako lepo izvršil. Torej najlepša hvala vsem skupaj.
Ti ljubljeni soprog, oziroma oče, ki si dokejnčal to zemeljsko trnjevo pot, ki nas druge še čaka, pa počivaj v miru, v tihi svobodni ameriški zemlji, katero si si izbral za svojo poslednjo domovino. Naj Ti bo teh par vrstic posvečenih v večen spomin od Tvoje zapuščene žene in Tvojih otrok, ki so Te ljubili nad vse in se Te bodo vedno spomnnjali. Počivaj V miru in sveti naj Ti večna luč.
Žalujoči ostali:	Rozalija
Levstek, soproga; John in Henry, sina; Rosie, Anna, Edith, Regina in Evelyn, hčerke.
V Canon City, Colo, meseca januarja 1929.
Waukegan. 111.
V našem Slov. Narodnem Domu smo imeli priliko videti že razne inteligentne, izobražene ter profesijonalne ljudi. Eden izmed teh je bil g. A. šubelj, baritonist ljubljanske opere.
Sedaj se nam pa zopet nudi prilika slišati operno in koncertno sopranistinjo, gospo Pavlo Lovšetovo.
Sam sem že čital zelo laskave pohvalo od raznih zmožnih kritikov, zato pa upam, da vam ni treba še posebej ponavljati o njenih briljantnih nastopih. V La Salle gledališču v Clevelandu, je bilo prisotnih 1300 oseb pri njenem koncertu, ravno tako se nam poroča iz drugih naselbin o njenih velikanskih uspehih. Upam, da bode tudi pri ijas lepa vdeležba, ker pokazali smo že na A. šubljevem koncertu, da ljubimo lepo petje!
Torej vsi v Slov. Nar. Dom v nedeljo 27. januarja.
Pavel Bartel.
SPREMEMBE
(Nadaljevanje iz 4. strani)
Društvo št. 5. — Pristopile: Sophie Snyder, 29578; Barbara Stepan, 29579. Zopet sprejet: Anton Prus, 25442.
Društvu št. 6. — Pristopile: Joanna Gerbec, 29542; Sophie Kodelja, 29543. Suspendiran: Regina Kus, 23726.
Društvo št. 9. — Pristopil: Peter Shegina, 29580. Preme-nil zavarovalnino iz $1000 na $250: Anton Rangus, 23287.
Društvo št. 12. — Pristopil: Joseph Ballas, 29544. Zopet sprejeti: Joseph Haas, 14433; Rosie Haas, 14434; France? Haas, 27562 ;Margaret Haas, 28906. Umrl: Dr. Joseph V. Grahek, 15375.
Društvu št. 13. — Suspendirane:	Barbara Jandresic,
(Dalje na 6. strani).
6
NOVA DORA. ,TA tl A ft V gfJRD 1029
PREMEMBE
(Nadaljevanje iz 5. strani)
10085; Draga Jandresic, 24492; Katherine Jandresic, 29196.
Društvo št. 15. — Pristopil: Nick Yengich, 29545. Suspendirana:	Johana Straziscar.
25548.
Društvo št. 20. — Pristopil: John Pike, B288. Zopet sprejeti: Anton Bojc, 26078; Louis Tanko, 24459. Suspendiran: Anton Juhant, 12174. Prestopil k društvu št. 192:	Louis
Vessel, 19376. Prestopil k društvu št. 144: Joseph Sta-rich, B50.
Društvo št. 21. — Zopet sprejet: Valentine Silk, 2632. Suspendirana: Jennie A. Mo-dec, 29140. Premenila zavarovalnino iz $1500 na $1000: Angela Modec, 22519.
Društvo št. 22. — Pristopila: Anna Strubel, 29581. Zopet sprejeti: Andrew Pozek, 1552; Marie Pozek, 8866; Louisa Mertic, 8858.
Društvo .št. 25. — Prestopila k društvu št. 41: Teresa Podlesnik, 22057.
Društvo št. 26. — Suspendirani:	Margaret	Ogrinc, B78;
Mary Dekleva, 27409; Mary Dekleva, 14250; Joseph Klobčar, 23560; George Mocker, 25903; John Ogrinc, 1800; Vincent Ogrinc, 28777.
Društvo št. 28. —- Suspendiran: John Jamšek, 20426.
Društvo št. 29. — Pristopili: Frank Augustin, 29582; Frank Zupanc, 29583. Suspendirani: John Potočnik, 12362; Mary Potočnik, 15724; John Potočnik, 28944; Joseph Yankel, 2784; Mary Yankel, 8999; Josephine Yankel, 27272; Joseph Yankel, 29130.
Društvo št. 30. — Pristopili: Joe Koscak, 29546; Marie Prijatelj, B289. črtan: John Petek, 11293. Umrl: Ludvik Ko-chevar, 9943. Prestopil k društvu št. 87:	John Lesar,
17532. Prestopile k društvu št. 150: Rose A. Bavitz, 29282; Mary Prijatelj, B289.
Društvo št. 33. — Pristopil: Vencel Likar, 29584.
Društvo št. 35. — Prestopil k društvu št. 37: Joseph Bren-ce, 23474.
Društvo št. 36. — Pristopil: Frank G. Rovanšek. 29585. Suspendiran: Anton Zupančič, 18884.
Dr. št. 37. Pristop.: Mary Zalar, 29586. Zopet sprejeti: Ignac Okorn, 27796; Jacob Jamnik, 13125; Frances Jamnik, 22291; Anton Paver, 22766; Math Arko, 24233; Joseph Go-lich, 25905; Anton Turk, 14892. Suspendirani:	Stani-
slav Dolenc, 24631; Vladimir Žagar, 17220; Josephine Tau-zelj, 25706; Louis Turk, 27705; Joseph Tauzelj, 25241; John Založnik, 24232; Marko Vol-cansek, 20599; Joe Škulj, 24462. Prestopil k društvu št. 145: Mike Rustja, 24073. Prestopil k društvu št. 27: Anton Groznik, 24749. Prestopila k društvu št. 137: Frances Prah, 9386.
Društvo št. 40. — Pristopili: Henry Kosoglov, 29547; Mary Jelovcan, 29548. Suspendiran: Louis Kren, 20162.
Društvo št. 43. — Pristopila: Stephanie Tursich, 29587.
Društvo št. 44. — Suspendiran: Frank Mocilnikar, 28380.
Društvo št. 45. — Pristopili: George Cotora, 29551; Frank Zunk, 29549; Frank Gasvoda, 29550; Steffy M. Radez, 29588; Josephine Mauser, 29589. Suspendirani:	Frank
Safar, 23648; Carol Safar, 25450; Joseph Krapec, 19053; William Chibirko, 25461; GeOrge Gorjanc. 27859; Anthony Mervar, 29350; Emma Mervar, 25012; Mary Mervar, 11720.
Društvo št. 50. — Suspendiran: Peter Schutte, 22737.
Društvo št. 53. — Prestopila k društvu št. 82: Kristina Kranjc, 21045.
Društvo št. 55. — Pristopil: Jo&eph Bozik, B293.
Draštvo št. 61. — Pristopila:
Anna Vardijan, 29590. Zopet sprejeti: Joseph Težak, 17875; Matija Vardijan, 22967; John Simec, 28128; Joseph Simec, 24748; John Lukanich, 27154; Edna Lukanich, 28036.
Društvo št. 66. — Pristopila: Lucille Zivetz, 29591. Suspendirani:	Stephen Jakaon,
27988; Stephen Skrinar, 26668; John Zaletel, 20461; Martin Zugel, 24277; Frank Skul, Jr.. 27998. Umrl: Mihael Vardjan, 5576. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $250: Jacob Strukel, 22458.
Društvo št. 70. — Zopet sprejeti: John Englich, 28536; Rose Englich, 28537; Louis J. Gradisher, 27945; Milan Vc-kich, 22547. Suspendirani: Anton Vicich, 27946; Simon Ta din, 29230.
Društvo št. 71. — Zopet sprejeti: Joe Perusek, 11400; John Rozman, 17280; John Ribnikar, 13872; Joe Tekavčič, 20530. Prestopil k društvu št. 188: Frank Krall, 29289. Pristopil: John Kutner, B290.
Društvo št. 75. —• Pristopil: Joseph Marks, 29552. Preme-nili zavarovalnino iz $1000 na $500: Anton Ažman, 29148; Ivana Ažman, 29152.
Društvo št. 78. — Pristopil: Victor Struna, 29592.
Društvo št. 81. — Pristopil: Louis J. Rudman, 29593. Suspendiran:	John	B.	Sikora,
B177. Odstopil: John Barilla. BI 76.
Društvo št. 83. — Pristopil: Frank Naglich, 29553.
Društvo št. 86. — Prestopil k društvu št. 141: Frank Kra-lich, 18689.
Društvo št. 87. — Suspendiran: Anton Ribarich, 23064.
Društvo št. 89. — Pristopila: Mary Vončina, 29594.
Društvo št. 94. — Pristopil: Victor Steblay, 29554.
Društvo št. 99. — Zopet sprejet: Frank Troha, 21602. Umrla: Mary Kaurcic, 9002.
Društvo št. 103. — Zopet sprejeta:	Louise Roberts,
24753. Suspendirane: Mary Barba, 21356; Fannie Jarc, 20096; Augusta Jarc, 24104; Jennie Lunar, 18657; Rose McDonaugh, 20228; Mary Nahtigal, 24754; Mary Nahtigal, 24752.
Društvo št. 104. — Zopet sprejeti: Anna Mladic, 24908: William Mladic, 24909; Clara | Mladic. 24910; Christina Mladic, 25284; Otto Mladic, 27681; Johanna Nevismal. 24176; Marie Verbnik, 23165. Suspendirani:	Andrej	Harej,
21593; Christina Harej, 21597 ; Stanley Kaltinger, 27641.
Društvo št. 105. — Pristopili: Edward Ambrozich, 29595; Paulina Vidrih, 29555. Prestopil k društvu št. 18: Paul Va-iancich, 21425.
Društvo	št.	107.	—	Zopet
sprejet:	Peter Stauduhar,
13945; Matt Plasha, 29157.
Društvo št. 108. — Zopet »prejeti:	Mildred Luksic,
27503; Steve Luksic, 20760; Milka Luksic, 21639.
Društvo	št.	109.	—	Zopet
sprejet:	Rudolf Shvajgar,
24508.
Društvo št. 114. — Pristopil: John Schiltz, 29556. Suspendirani: John Urbas, 18394; Matt Spreitzer, 18172.
Društvo št. 118. — Prestopili k društvu št. 84: Joe Kuchar Jr., 26045; Mary Kuchar, 26044; George Dosen, 23591; Mihael Kokotovich, 18551.
Društvo	št.	120.	—	Zopet
sprejete:	Marie	Boldine,
21644; Mary Anzich, 22359; Mary Schwab, 19512.
Društvo št. 121. — Pristopila: Anna Patrick, 29557.
Društvo	št.	122.	—<	Zopet
sprejet:	Joseph Verhovsek,
20480. Suspendiran:	Mary
Rossman, 25453.
Društvo št. 126. — Pristopil: Peter Zorich, 29596. Zopet sprejeti:	Frank	Brozich,
28165; Charles Delia, 24146, Anna Della, 24145.
Društvo št. 128. —- Pristopil: Louis Špehar, 29558.
Društyo.št,. 129. — SuspendL
rane:	Katie Krall, 21689;
Louise Adamich, 24685. Prestopila k društvu št. IH4 : Avua Rozman, 28001.
Društvo št. 133. — Suspendirana:	Anna Devich, 27772.
Prestopile k društvu št. 192: Agnes Vessel, 20934; Justine Vessel, 25034.
135. •— Zopet Bozieh. 23349. Paul Bozich,
Društvo št. sprejet: Milan Suspendiran:
23523.
Društvo št. 136. — Prestopil k društvu št. 145: Aleks Za-bric, 23956. Prestopili k društvu št. 172: Amalija Ljubelsek, 24200:	John	Ljubelsek,	B-228.
Društvo št. 137. — Zopet sprejeta: Mary Saurich, 28597. Suspendirana: Jedert Dolinar, 24999.
Društvo št. 138, — Suspendirani: Tom Neglich, 25388; Frank Komarnicki, 25887; Frank Komarnicki, 25888; Johan Komarnicki, 29252; Anna Komarnicki, 26811.
Društvo št. 140. — Suspendirani: John Skruby, 23786; Joseph Skrub.v, 24128.
Društvo št. 141. — Pristopil: Rudolph Troya, B294. Suspendirana:	Josephine Penca,
21606.
Društvo št. 144. — Pristopila : Angela Stupar, 29559. Zopet sprejeti: Steve Besedich, 20328; John Plautz, 22002; Anna Washabaugh, 20383; John Primozich, 20328.
Društvo št. 145. — Prestopil k društvu št. 37: John Žnidaršič, 25573. Prestopili k društvu št. 198: Frances Jurjavsic, 11950; John Jurjavsic, 7189.
Društvu št. 146. — črtan: Frank Zabukovec, 23301.
Društvo št. 150. — Zopet sprejete:	Barbara	Govednik,
18981; Paulina Perkovich, 21687.
Društvo št. 151. — Suspendiran : John A. Rebovick, B274.
Društvo št. 152. — Prestopil k društvu št. 144: Leo Bernik, 29541.
Društvo št. 154. — Pristopili: Jovan Krigar, 29562; Paul Ivkovich, 29561; Ludvik Fritsch, 29563; Victor Skrab-ski, 29560. Suspendirani: John Pink, 24881; Teresa Pink, 24892.
Društvo št. 155. — Suspendiran: Anton Matoz, 26883.
Društvo št. 159. —• Zopet sprejet: Mirko Vukich, 25894. Prestopila k društvu št. 61 : Carrie Looser, 27495.
Društvo št. 160. — Suspendirani: Martin Muretic, 26489; Joseph Magdalene, 26057.
Društvo št. 162. — Zopet sprejeti:	Louis Mihelich,
27096 ; Stanley Sevilles, 28873; Matt Sevilles, 28874; Brounie Sevilles, 28875.
Društvo št. 163. — Suspendirani: Andrej Dolenc, 26214; Agnes Dolenc, 26213.
Društvo št. 164. — Zopet sprejet: Joseph Kozan, 28759. Suspendirana: Barbara Zupec, 25797.
Društvo št. 165. — Zopet sprejeti:	Dragomir	Gacisa,
29009; Andy Sholtis, 28495; Helen Sholtis, 28496; Joseph Sholtis, 26073.
Društvo št. 166. — Pristopil: John Predovnik, 29564.
Društvo št. 167. — Pristopil: Charles Zinovich, 29565.
Društvo št. 169. — Zopet sprejeti: Frank Ketz, 26123; John Oleksa, B251; Daisy Ketz, B39.
Društvo št. 170. — Pristopila : Frances M. Bombich, B295.
Društvo št. 171. — Umrl: Sam Mandich, 26236.
Društvo št. 172. — Pristopila: Mary Zadnikar, 29566.
Društvo št. 174. — Suspendiran: Vinko Zupančič, 28223. Prestopili k društvu št. 4: Pete Selisnik, 27898; Angela Seliš-nik, 27899.
Društvo št. 175. — Suspendiran : John Barbis, 26579. Umrl: Louis Stanich, 26587.
Društvo št. 179. — Suspendiran: Mike Rutter, 28697.
Društvo št. 180. — Zopet sprejeta:	Christine	Strah,
27.2.19L.Suspendirana:	Mary
Turk, 27233.
Društvo št. 182. — Pristopila: Mary Hotiijec, 29597. Suspendirana:	Mary	Rogina,
29115. Umrla:	Anna Krsul.
19161.
Društvo št. 186. — Zopet sprejet:	Edward	Meklaveic,
27873.
Društvo št. '188. — Suspendirani:	Mary	Godič,	28016,
Nick Kosunic, 28885; Frank Ivančič, 29063.
Društvo št. 189. -— Pristopila: Anna Slopko, B291. Suspendiran : Louis Zdešar, 28192.
Društvo št. 190. — Pristopile: Anna Larko, 29567; Julia Kristich. 29568; Angelina Cassidy, 29569; Anna Doyle, 29571; Alice Crocker, 29570.
Društvo št. 191. — Suspendirani:	Frank	Sajn,	28903;
Matija Koshir, 28813. Prestopil k društvu št. 71: Frank Gombach, 28614.
Društvo št. 193. — Pristopili: Charles Slobe, 29572; Rudolph Slobe, 29573; Jack Strazer, 29574.
Društvo št. 198. — Suspendirani: Joe Šuštaršič, 29342; Frances Milavec, 29343.
Društvo št. 199. — Pristopil: Joe Kezele, 29598. Suspendiran: Krist Bogovič, 29387.
Društvo št. 200. — Pristopili:	Joseph Pavlisich, B292;
Agatha Klemencich, 29575; John Lenich, 29576; Matt Marolt, 29599. Prestopil k društvu št. 164: Mike Kumsha, 29443. Prestopil k društvu št, 1 : Frank Tomsich, 325.
Joseph Pishler.
NOVOPRISTOPLl ČLANI
(MLADINSKI ODDELEK)
za mesec december 1928.
Društvo št. 16. — John W. Jerasa, 10703.
Društvo št. 21. — John Ma-muzieh, 10704.
Društvo št. 22. — Peter Kobe, 10705.
Društvo št. 35. — Frances Svelc, 10706.
Društvo št. 36. — Mary Milavec, 10707.
Društvo št. 37. — Frank Si-moncich, 10708.
Društvo št. 61. — Norbert Matctich, 10691.
Društvo št. 70. — Stanley Kuzhnik, 10709.
Društvo št. 77. •— Peter Za-lich, 10710; Helen Zalich, 10711.
Društvo št. 89. — Richard Klančar, 10712.
Društvo št. 94. — Anton Ke-nik, št. 10692; Edward Skala, 10693; Herald Skala, 10694; Dorothy A. Skala, 10695.
Društvo št. 111. — Frank Saric, 10713; Karolina A. Yam-nick, 10714.
Društvo št. 114. — Emma Meden, 10696.
Društvo št. 126. — Angeline Romcevic, 10697; George Rom-cevic, 10698.
Društvo št. 149. — Vida Tomsic, 10699; Rudolf Sen-lcinc, 10700.
Društvo št. 154. — Sophia Kencec, 10701; Frances Hribar, 10715.
Društvo št. 171. — John Obranovich, 10716; Agnes Obranovich, 10717; Mary Bu-kovac, 10718.
Društvo št. 172. — Rudolf Kobal, 10702.
Društvo št. 182. — Helen Hotujec, 10719.
Društvo št. 199. — Angelina Prunk, 10720; Agnes Prunk, 10721; Mary Prunk, 10722; Jacob Prunk, 10723; Anton Milavec, 10724; Frank Milavec, 10725; Mary Milavec, 10726; Joseph Milavec, 10727.
Joseph Pishler.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi pomanjkanja prostora je bilo treba nekaj “Naznanil in zahval" odložiti za pozneje. Ko
•* 0 Vt
bo prostor dopuščal, pride vse na vrsto.
| Lepe	f
I tiskovine	!
■a raia družtv*., ?a trsove«, posameznike, za vsakovrnt-n« prireditve dobite vselej
= po nizkih conah
r prvi »luvennkt nn1]»kl tfft-karnl v 7.j*d. driuvnh, kjer dobit« oh vna k »-m č»»n xa-E	umljivo	in
= točno postrežbo
Se pripor*y'am drnfttrom. ro-Jnkom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina 1
6117 St. Clair A*e. CLEVELAND, O. 1
S'	•»'	1
GLAS NARODA
NAJiJTAREJflI MEODVI8NI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J* najbolj razširjen slovenski liat v Ameriki; donaSa vsakdanje svetovne novosti, najboljia izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevod« romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poiiljatl. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.. New York, N. T.
Dr. George Milavetz,
ZOBOZDRAVNIK
23 East Sheridan St.
(preje urad dr. McCarty-ja) F.LY, MI N N.
Uradne lire:
Od 9. do 12. dop. od 1. do 5. pop. od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru.
(Telefon za urad in stanovanje: 50i R).
VELIKONOČNI SZLET
s parnikom
“PARIS
IZŠEL JE Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
za leto
1929
Cena 50c
I I
Naročila pošljite na
n
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St,
NEW YORK, N. Y.
 	T
----------------------------■	7.<
\ ni i P: \ di bi ! zd i Ijc j av . C1
15. MARCA 1929
SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO
Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti.
Pričakovati je velikega navala potnikov.
Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zalo priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: —
8AKSER STATE BANK
za
82 Cortlandt Street
New York, N. Y
atiliitiiriiimmrrrrrTr
mi
del
v
soj
f I)e-‘
; Šn š Jo L19. I O 1 i; tla pgo j Slo
I tud 'h liu
J
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa
Slovcnsko-ameriška mladina v Clevelandu ima lepo priliko za pouk materinščine vsaki petek v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Učne ure so od sedmih do devetih zvečer. Poučujeta slovnico, literaturo in zgodovino Mr. Ivan Zorman in Mr. Vatro Grili.
-------o-------
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje iz 1. »tranO
kao, ki se je proklamiral za kralja.
NA PEČINAH je obtičal dne 20. januarja potniški parnik President Garfield na Little Bahama plitvinah, 75 milj vzhodno od Floride. Parnik je odplul iz New Yorka 17. januarja in je bil namenjen okoli sveta. Obtičalemu parniku je prihitelo na pomoč pet parnikov in parnik Pan-American je vzel
na krov 83 potnikov in njihovo prtljago in pošto, kar je izkrcal v Floridi. Posadka je ostala na parniku, ker ni nevarnosti da bi se isti potopil.
NOVO^ TEORIJO o postanku človeka je te dni objavil dr. A. H. Clark, znameniti biologist Smithsonian instituta v Wash-ingtonu. Dr. Clark se ne strinja s teorijo darvinizma, da se je človek polagoma razvil iz nižjih živali in da je bližnji sorodnik opice. Po njegovem mnenju se je človek pojavil slučajno, kot izrodek ali spak narave v neki živalski vrsti. Ta izrodek je našel pogoje za življenje, razvoj in množitev in tako je nastala popolnoma nova vrsta, to je človek, ki se ni dosti ločil od današnjega človeka. — Dr. Clarku se zdaj obetajo hude debate med evolucijonisti na eni in fundamentalisti na drugi strani.
Največ]* in na]»tar®Jia ul o venska zlatarnks trgovina v Ameriki.	^
Zlatarske predmet« v*eb vrst, gramofone, piane in radio vseh ccfl Fočj in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE	P"v
•OJ* St Clair Av*. in «30 E. 79th St., Clev.lmd, O.	J)( j
*i Hast
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom le okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
933 EL * 85tli St.	Cleveland, Ohio,
Sl plat L f« ster,
jd®
‘tov
Be j,
P
[ Vi tro i tih ;
višja
Pittsburgh, P*tanj(
izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke vse druge v_ notarski posei spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ^ p
paro
FVe-.
ANTON ZBASNIK
Slovanski Javni Notar
4905 Butler Street,
stari kraj. Piiite 8ti pridite osebno
INFLUENCA IN GRIPA
(Nadaljevanje iz 1. strani) ročljivo je torej, da smo previdni pri rabi takih predmetov.
Važno je pomniti, da roke navadno nosijo okuženje k nosu ali ustom. Vsak naj bi si roki umil, predno sede k jedi, in vsak naj kar najmanj nosi svoje prste k nosu ali ustom.”
Dr. F. J. Arch, začasni vrh. zdravnik JSKJ.
VELIKE IZNAJDBE
Nadaljevanje s prve strani leta 1877 izgotovil Thomas A Edison.
S fotografijo je najprej poskušal Italijan Giambattista della Porta v šestnajstem stoletju. Nekaj boljšega je iznašel leta 1727 Nemec J. H. Schultze. Razne izboljšave na tem polju so se delale vse do leta 1814. To leto je Francoz Joseph Niepce že mogel izgotoviti prve stalne slike. V letu 1824 je Francoz Louis J. M. Daguerre začel delati nadalj-ne poskuse, nekaj let pozneje je stopil v družbo z Niepce-jem, in leta 1832 je naznanil iznajdbo procesa, ki je prava podlaga današnje fotografije.
Tiskarska umetnost je zelo stara, ker so jo baje že 50 let pred Kristo m vporabljali Kitajci. Nekaj tiskanju podobnega so prakticirali v Španiji in Italiji že v trinajstem stoletju. Leta 1440 je baje Holandec Janszon Coster že tiskal prve knjige s premičnimi črkami. Pravijo, da je nekdo to skrivnost izdal Nemcu Johannu Gu-tenbergu v Nemčiji; leta 1448 je. Gutenberg že_ imel tiskarna
v Mainzu. Prva tiskarna j6; la postavljena v Angliji; Re 1477, prva na ameriškem fke j tinentu pa leta 1544, v M^ttdii City, v Severni Ameriki P*pl°ve ta 1639, na harwarskem Si giju. Prvi linotype stroj J'1’ čet ta 1884 izgotovil Arneži zi Ottomar Mergenthaler. P0Jii,
 o  h
VSAK PO SVOJE °d
(Nadaljevanj« iz 1. strani) 1
.	.^italn
jamo iz rib. če je to res, P rin0 c
bo čisto pravilno, da se še vit. j
doče medsebojno titulirai,Jrugj.
bratskim pozdravom: Poor !HVo
j 17 Js
Zastopniki mesta Toled<%nke so te dni razpravljali, če J’ferisk bilo umestno dovoliti četrt; lijona dolarjev za uniČev?I\Tpj komarjev. To poročilo j spravilo v izredno dobro '*929 j ker kaže, da ni več daleč ^Idam mladi, piknikov in komarji *
.. j Tv r
V Jeannette restavracij 1>JL " ' se naš štab navadno 'T . P:i opoldne shaja na telesno smo oni dan, po posebne^ ^u' ročilu, dobili prave žgan’ rokrajskega patenta. T°'» a,
* ■ I 11 c? 1;
Jaka je dejal, da so žgancl,j^. " bolj izraziti “glasovi z ,'la]0'< grude.” .	a	je
Te dni sem čital v listi j1 se znani filmski kometi pren
Charlie Chaplin, ki je še^f>- jai davno dobil “divorce” od Nhdrej prve ali druge žene, nan1^ Jg] ponovno poročiti, če je to fk je čilo resnično, potem se Pri ne kaže samo v filmih netfjpieril ga, ampak je v resnici n^Prog, udarjen. 	A^Ceri-