Na križišču ob vhodu v Gorico včeraj uvedli nov prometni režim Pred praznikom terana in pršuta Neža Milič iz Zagradca izbrana za prvo kraljico terana iz zamejstva /.4 Več mesecev po prometni nesreči na avtocesti Ljubljana-Koper odkrili trupli Križana Srečka Košute in njegove sopotnice /t 2 Primorski Širjenje svobode »manu militari« Martin Brecelj Bliža se 20. avgust, dan predsedniških volitev v Afganistanu. Kot kaže, bo to pomemben dogodek za nadaljnji zgodovinski razvoj v tej državi, pa tudi in še prej za nadaljnjo usodo mednarodne vojaške odprave v njej. Več znakov namreč kaže, da se bo po teh volitvah začelo postopno umikanje tujih vojaških sil iz Afganistana, in to ne glede na izid volitev ter morda celo ne glede na dolgoročne posledice umika. V tem smislu je mogoče razumeti vse pogostejša stališča med voditelji prozahodno usmerjenih Afganistancev in same vojaške odprave, da se je treba dogovoriti s talibani. Vojaški poseg pod vodstvom ZDA se je v Afganistanu pričel oktobra 2001, uradno zato, ker tedanji talibanski režim v Kabulu ni hotel izročiti Washingtonu Osame bin Ladna in drugih pripadnikov teroristične mreže Al Kaida, ki je 11. septembra istega leta izvedla teroristične napade na ZDA. Medtem se je narava vojaškega zavezništva znatno spremenila, saj je zveza Nato prevzela pomembno vlogo v misiji (gre za njen prvi poseg izven lastnega ozemlja), pa tudi prvotni cilj odprave se je razširil, saj je danes govor predvsem o utrjevanju afganistanske demokracije. Tu pa se postavlja vprašanje, ali je vojaška odprava najprimernejše sredstvo za osvojitev takšnega cilja. Dosežki v Afganistanu niso ravno spodbudni. Sicer pa vprašanje ni novo. Kot je v zvezi s podobno vojno v Iraku opozoril italijanski klasični filolog in zgodovinar Luciano Canfora v knjižici, ki je postala mednarodna uspešnica, je »izvažanje svobode manu militari« pogost pojav v vsej evropski zgodovini, od antičnih Aten mimo Napoleona vse do današnjih dni. Nekateri menijo, da pojav izraža protislovno zahtevo. Demokracije oz. svobode po njihovem ni mogoče širiti s pomočjo orožja, ker bi jo pomenilo vsiliti: če bi jo nes-vobodni sprejeli, bi to storili nes-vobodno in bi se torej ne osvobodili; če je ne bi sprejeli, bi pač ostali nesvobodni. Izvajanje je briljantno, a ni logično neoporečno, sicer bi bilo sleherno osvobajanje drugega nemogoče, kar je absurd. V resnici je demokracijo mogoče širiti tudi s pomočjo orožja, kot potrjujeta primera Nemčije in Japonske ob koncu druge svetovne vojne. Res pa je, da samo orožje ne zadostuje, saj je demokracija zapleten pojav, ki je med drugim tesno povezan s tržnim gospodarstvom, znanstveno kulturo in še s čim. Širjenje demokracije je skratka prezahteven problem, da bi ga v celoti zaupali generalom. dnevnik TOREK, 11. AVGUSTA 2009_ Št. 189 (19.588) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TRŽAŠKI ZALIV - Po objavi v uradnem listu Odlok o uplinjevalniku ■ V • v od včeraj pravnomočen Ugovori in pritožbe so možni v roku dveh mesecev KRIŽ - Festival morja Puccinijeva opera z mladimi izvajalci Koroška: spominska razstava o Heiderju vse bolj sporna Na 3. strani Četrt milijona evrov za Poletovo kotalkališče Na 6. strani Po »vstaji« migrantov v centru CIE v Gradišču ocenjujejo škodo Na 13. strani Rebernice: danes tehnični pregled, vabila že odposlana Na 13. strani RIM - Odlok okoljskega ministrstva, ki odpira pot za gradnjo kopenskega terminala pri Žavljah na Tržaškem, je od včeraj pravnomočen. Sklep je bil namreč objavljen v uradnem listu, njegova podpisnika pa sta ministrica za okolje Stefania Presti-giacomo in njen kolega na ministrstvu za kulturo Sandro Bondi. Odlok sta ministra podpisala 17. julija. Z včerajšnjim dnem se je formalno začel postopek za morebitne ugovore in pritožbe. Zakonski rok za ta postopek bodo zaradi poletnih dopustov najbrž za nekaj dni podaljšali. Rok za ugovore traja dva meseca, rok za pritožbe na predsednika republike pa šest mesecev. Okoljevarstveni odlok (dvanajst strani) je vsebinsko zelo razvejan in se sklicuje na celo vrsto zakonov in predpisov na področju energetske oskrbe in varnosti. Ministra Presti-giacomo in Bondi zagotavljata, da je italijanska stran izpolnila vse svoje dolžnosti do Slovenije, kateri je včeraj poslala objavljeni ukrep. Ljubljana ima možnost, da se zoper postopek za plinski terminal pritoži na osnovi evropske procedure, o čemer naj bi Ljubljana odločala v začetku septembra. Objava odloka v uradnem listu sledi sklepu tržaškega občinskega sveta, ki se je opredelil za gradnjo v glavnem podmorskega plinovoda iz Žavelj do plinskih skladišč v južni Furlaniji. Plinovod bo gradila italijanska družba Snam. Okoljevarstvenemu dovoljenju morajo sedaj slediti urbanistični ukrepi, za katere so pristojne Občina Trst (terminal načrtujejo na njenem ozemlju), Dežela FJK in deloma tudi tržaška Pristaniška oblast. Vse tri javne uprave so naklonjene plinskemu terminalu španske družbe Gas Natural. Arkadia Hrana in vse za živali Biološka linija \ Akvaristika Indijanska obrtniška dela Ponudba za pse Hill's Adult Mantenance 15 kg 45,90 € Ponudba za mucke Royal Canln Fit 32 10kg + 2kg gratis ea^Of 49,90€ Hill's Mantenance, razni okusi ^Wt:i5,00€ Proseška ulica 33, Opčine (TS) tel./fax 040 213345 2 Nedelja, 9. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Srhljivo odkritje več mesecev po nesreči V razbitem avtomobilu priletni zdravnik po rodu iz Križa Srečka Košuto (enega ustanoviteljev OF v rojstni vasi) in Katarino Srečkar so svojci pogrešali že od maja POSTOJNA - V nedeljo je občan iz Sežane obvestil policijski regijski center za obveščanje v Postojni, da se pod viaduktom Goli vrh (primorska avtocesta) v smeri Senožeč nedaleč od izhodne postaje Nanos-Nova Gorica nahaja razbit osebni avtomobil in dve trupli. Policisti so približno 40 metrov pod nivojem vozišča našli zelo poškodovan osebni avtomobil znamke Volkswagen polo, v vozilu in ob njem pa trupli ženske in moškega. Gre za 89-letnega Srečka Košuto in za njegovo življenjsko sopotnico 66-let-no Katarino Srečkar. Glede na okoliščine kraja je bilo moč sklepati, da se je nesreča zgodila že pred meseci, točno kdaj bo ugotovila šele obdukcija obeh trupel. Po dosedaj ugotovljenih dejstvih in okoliščinah so postonjski policisti sklepali, da je avtomobil vozil po napačni strani. Prve ugotovitve kažejo, da je osebni avtomobil, ki naj bi ga vozila ženska, vozil po avtocesti A1 iz smeri Razdrtega proti Senožečam. Med vožnjo je vozilo zapeljalo na desno izven vozišča in pri tem najprej trčilo v betonski robnik, nato v kovinsko odbojno ograjo ter se preko ži-čnate mreže pričelo prevračati po pobočju in se po približno 90 metrih ustavilo v gozdu. Na kraju nesreče so vidne le manjše poškodbe kovinske odbojne ograje. To naj bi vozilo zadelo na delu, kjer se le-ta začne oz. se začne poševno dvigovati. Prav zaradi tako majhnih poškodb na ograji nihče od uslužbencev družbe za avtoceste Dars ni opazil, da se je na tem odseku ceste zgodila tako huda prometna nesreča. Preiskovalni sodnik je - kot rečeno - odredil obdukciji obeh trupel. Kot so sinoči potrdili na Policijski upravi Ljubljana, sta od maja pogrešana Katarina Srečkar in Srečko Košuta osebi, ki so ju v nedeljo našli mrtvi v poškodovanem avtomobilu pod viaduktom Goli vrh. Okoliščine nesreče še preiskujejo, vanjo pa menda skoraj gotovo ni bilo vpleteno drugo vozilo. Pokojni Košuta, ki je dolga leta živel v Ljubljani, je bil v Sloveniji zelo znan zdravnik. Po rodu je bil iz Križa pri Trstu (iz družine Drvanerjev), ki ga je redno obiskoval in kjer ima prijatelje in sorodnike. Srečko Košuta je bil med ustanovitelji prvega odbora OF v Križu. Pokojna Srečko Košuta in Katarina Srečkar sta bili žrtvi prometne nesreče najbrž maja LJUBLJANSKA BORZA - Nadaljuje se prodaja zaseženih delnic Infond Holding zaradi insolventnosti vse bližje stečaju LJUBLJANA, MARIBOR - Trgovanje na ljubljanski borzi so tudi včeraj zaznamovali posli z delnicami Merca-torja in Pivovarne Laško. V treh poslih s svežnji je bilo prodanih 220.990 delnic Mercatorja v skupni vrednosti 36,75 milijona evrov, kar predstavlja okrog 5,9 odstotka vseh delnic Mercatorja. Pri Laškem pa je bilo v prav tako treh poslih s svežnji prodanih 772.919 delnic v skupni vrednosti okrog 24 milijonov evrov, kar predstavlja 8,8 odstotka vseh delnic laške pivovarne. Mercatorjeve delnice so se ob tem pocenile za 0,78 odstotka na 165,01 evra, delnice Pivovarne Laško pa so izgubile kar 4,17 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 29,87 evra. Delničarji mariborske družbe Center naložbe pa so na petkovi skupščini izglasovali izplačilo bruto dividend v višini 7,15 milijona evrov. Družba Kolo-nel, ki je 78-odstotni lastnik Centra naložbe, bo tako dobila 5,57 milijona evrov dividend. Kolonel je po vstopu italijanskega podjetja Iniziative Generali 96 poslovneža Pierpaola Ceranija še v 70-odstotnem lastništvu družbe Atka-Pri-ma, ki jo obvladujeta Boško Šrot in njegova žena Anica. Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, ta družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga, enega ključnih igralcev v konsolidaciji lastništva Pivovarne Laško. Vloga slednjega se je sicer po odprodajah zaseženih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško s strani bank upnic na borzi močno zmanjšala. Infond Holding je zaradi presežka dolgov nad premoženjem že ugotovil insolventnost, po mnenju poznavalcev pa je družba vse bliže stečaju. (STA) Za Pierpaola Ceranija, kupca Šrotovega Kolonela, postaja »finančni« pohod v Slovenijo vse bolj negotov V Sloveniji dražji naftni derivati LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so od danes precej dražji. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,047 evra na 1,146 evra za liter, 98-oktanski bencin pa za 0,048 evra na 1,165 evra na liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,038 evra na 1,050 evra, kurilnega olja pa za 0,035 evra na 0,605 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V Kopru v soboto ponoči zagorele palme KOPER - Gasilci koprske gasilske brigade so v noči s sobote na nedeljo približno ob 3. uri zjutraj posredovali pri gašenju štirih palm, ki so se vnele na Pristaniški ulici v Kopru. Po podatkih koprskih gasilcev drevesa niso bila huje poškodovana, vnela se je le zunanja zaščitna skorja iz kokosovih vlaken. Gasilci domnevajo, da je šlo za namerni požig. Poudarjajo, da ni bilo prvič, da so v Kopru gasili palme. Pred časom so že zagorele palme na Pristaniški in Cankarjevi ulici. "Menimo, da takšna dejanja niso vredna komentarja," so dogodek komentirali na koprski občinski upravi. Policiji so že posredovali predlog za pregon zoper neznanega storilca, poškodovana drevesa pa bo potrebno sanirati, pravijo. Vzpostavitev videonadzornega sistema ključnih javnih površin na območju občine Koper je po zagotovilih občinske uprave že v teku. Koper je prve palme dobil ob prenovi Pristaniške ulice junija 2006, pri občanih pa so drevesa naletela na mešan odziv. Kasneje so jih zasadili še na Cankarjevi ulici ter pred koprsko osnovno šolo na cesti Zore Perello-Godina, približno mesec dni pa palme krasijo tudi del nedavno prenovljenega Vojkovega nabrežja. LIPICA - Obrambno ministrstvo ne bo več financiralo protokolarne enote lipicancev Za konjeniško enoto ni več denarja Slovenska vlada je pred kratkim končno potrdila program dela lipiški kobilarni za letošnje leto in zagotovila dodaten denar za delovanje LIPICA - Na Ministrstvu za obrambo (MO) so se odločili, da ne bodo več financirali protokolarne enote lipicancev. Temeljni razlog je drastično zmanjšan proračun, je sporočila ministrica Ljubica Jelušič. »MO nima dovolj denarja, da bi si privoščilo protokol na tako visoki nogi; da bi vzdrževali konje, ki so trikrat v štirih letih nastopili za državni protokol. Ne moremo gledati v oči ljudi, ki so izgubili službe in jim reči, z vašim denarjem smo razmetavali, porabili smo ga za pomembne protokolarne enote/« Zato s Kobilarno Lipica (KL) niso podpisali nove pogodbe o sodelovanju. »Ravno tako na ministrstvu nimamo ustreznih kadrov. Še vedno so zaposleni trije pogodbeni pripadniki Slovenske vojske od nekdaj enajstih, le eden izmed njih pa je konjenik. Zato v bodoče ni več mogoče govoriti o enoti,« je še dodala ministrica Jelušičeva. Pogodba o oblikovanju vojaške konjeniške enote Slovenske vojske, s čimer bi MO Lipici pomagalo tudi pri promociji kobilarne, je bila prvič podpisana leta 2004, potem pa znova leta 2007, ministrstvo pa je za 15 lipicancev, toliko konj bi morala v polni sestavi šteti enota, vsako leto plačalo od 125.188 do 126.853 evrov. (Po izračunu v KL celovita oskrba lipicanca na leto stane 7.600 evrov.) Dodatno so iz obrambnega proračuna po poseb- nih sklepih vlade, v letu 2005 prispevali 90.552, v letu 2006 87.631, v letu 2007 524.019 in v letu 2008 373.553 evrov. »Poleg tega je MO moralo nabaviti konjeniško opremo v višini 72.000 evrov ter skrbeti za veterinarsko oskrbo enote in plačevati pogodbene rezerviste, ki so urili konje. Za potrebe KL smo na ministrstvo za kulturo prenesli še dve štirisobni stanovanji in eno dvosobno stanovanje v Sežani.« Kljub tako velikim investicijam pa nastopi konjev niso dosegali standardov protokolarnih zahtev in enota ni bila dokončno formirana. Vedno je nastopilo le pet ali šest konjenikov, ki so bili pogodbeni pripadniki vojaške rezerve, na željo KL zaposleni v Lipici ali člani Konjeniškega kluba Lipica. Niso pa zato imeli določenih vojaških znanj. Za državni protokol so v štirih letih nastopili trikrat, med drugim na državni proslavi ob praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini 15. septembra 2006 na Cerju in ob obisku britanske kraljice oktobra lani, na dogodkih MO pa so sodelovali 12-krat. »Naša naloga je bila, da priskrbimo konje in učitelje jahanja, mi smo tudi imeli zaposlenega vodjo, vendar menim, da bi morala enota postati poklicna,« je povedal direktor KL Matjaž Pust. »V Li- pici nimamo primernih ljudi zaradi starosti in neustrezne izobrazbe. Kako pripraviti konje za nastope, pa bi moral določiti protokol. Po mojem mnenju je taka enota za promocijo Slovenije potrebna, saj bi nas tako v svetu pričeli ločevati od Slovaške.« Na MO pa so odločni. »Notranja revizijska služba je ugotovila, da so v Lipici denar, ki smo ga v preteklih štirih letih plačali iz obrambnega proračuna, porabili negospodarno in nepregledno. Kar zadeva oblikovanje konjeniške enote, je to jasno, za drugo pa upam, da ni bilo tako,« je še povedala ministrica Jelušičeva, direktor Pust pa je pojasnil, da so druga sredstva porabili za redno delovanje kobilarne. »Z njimi smo sanirali dolgove in obveznosti do dobaviteljev.« V zvezi s tem, naj dodamo, da je vlada pred kratkim končno potrdila program dela lipiški kobilarni za letošnje leto in zagotovila dodaten denar za delovanje. To je 1,3 milijona evrov na 2,1 milijona, koliko so v KL letos že prejeli iz državnega proračuna. Od tega denarja bodo 620.000 evrov porabili za konjerejo, 326.000 za nujna naložbena in vzdrževalna dela ter 350.000 za poplačilo glavnice dolgoročnega kredita, ki letos zapade v izplačilo. Kar zadeva ukinitev vojaške konjenice, nas je še zanimalo mnenje državnega protokola. V pisnem odgovoru so nam sporočili, da so bili ob podpisu pogodbe povabljeni k sodelovanju. »Takrat smo predlagali, da bi enota sodelovala ob uradnih obiskih šefov držav in predsednikov vlad ter ob državnih proslavah, iz MO pa so sporočili, da nam bodo povedali, ko bodo konji in konjeniki pripravljeni za nastop.« Zanimalo nas je še, ali imajo za letos morda sploh pripravljen seznam prireditev, na katerih naj bi nastopila enota lipicancev. »V protokolu nimamo dorečenega programa, vendar ga nismo imeli niti prejšnja leta, ker konjeniška enota ni bila pripravljena oziroma nastopi konjev niso dosegali standardov protokolarnih zahtev. Bi si pa želeli, da bi bili lipicanci del vojaških časti ob uradnih obiskih šefov držav in vlad in da bi sodelovali na državnih proslavah.« Na MO pa, kot smo še slišali, sodelovanja s KL ne bodo popolnoma prekinili, nenazadnje imajo svojega predstavnika tudi v Svetu KL. »V sodelovanju z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije se nameravamo posvetiti vojaški zgodovini Lipice. Ta je namreč do leta 1943 delovala kot vojaška ustanova,« je napovedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Irena Cunja / ALPE-JADRAN Torek, 11. avgusta 2009 3 CELOVEC - Vse več kritičnih izjav Spominska razstava o Haiderju vedno bolj sporna Koroška naj končno gleda v bodočnost, ne pa v preteklost, menijo socialdemokrati in Zeleni CELOVEC - Razstava o »politiku in človeku« Jorgu Haiderju v nekdanjem nacističnem bunkerju pod Križno goro v Celovcu postaja tudi na Koroškem vse bolj sporna tako pri političnih strankah kot tudi med prebivalstvom. Ustavno sodišče pa je konec preteklega tedna potrdilo novo protiustavno dejanje, ki ga je preminuli desničarski politik storil v začetku leta 2008, ker je dovolil, da iz Koroške odvedejo čečensko družino. Med nasprotnike razstave se je konec tedna uvrstil tudi namestnik deželnega predsednika koroških socialdemokratov (SPO) in član koroške deželne vlade Peter Kaiser. Haiderjeve politične naslednike v stranki BZO je pozval, naj končno premaga preteklost: »Obvezani smo, da politično odgovorno ustvarjamo bodočnost, ne pa, da pojemo sla-vospeve preteklosti!« Razstavi odločno nasprotujejo tudi koroški Zeleni, pri čemer zanje ni sporno le financiranje razstave iz javnih sredstev mesta Celovec (85.000 evrov), temveč tudi kraj razstave. Gre za nekdanje protiletalsko zaklo- Razstavo o Haiderju bodo postavili v nekdanjem nacističnem bunkerju pod Križno goro nišče v današnjem rudniškem muzeju pod Križno goro na severozahodu Celovca. Rov, katerega so zgradili nacisti leta 1942 po povelju Adolfa Hitlerja, je bil med drugo svetovno vojno tudi centrala nacističnega gauleiterja Rainerja. Razstavo o Jorgu Haiderju nameravajo odpreti 10. oktobra, torej dan pred prvo obletnico njegove smrti, 10. oktobra pa praznujejo na Koroškem tudi 89. obletnico plebiscita iz leta 1920, ko so Korošci večinsko glasovali za obstanek južnega (dvojezičnega) dela Koroške v Avstriji in proti priključitvi h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po oceni organizatorjev bo razsta- vo, ki bo odprta do 26. januarja 2010 (Haiderjev 60. rojstni dan), obiskalo blizu 70.000 obiskovalcev, v njej pa bodo razstavljeni osebni predmeti in slike ter pšredstavljene ključne etape Haiderje-vega življenja, še posebej politika. Razstavljenih naj bi bilo tudi nekaj »kritičnih objektov«. O politiku in človeku Haiderju je avstrijsko ustavno sodišče šele konec preteklega tedna prispevalo še eno razsodbo: ugotovilo je, da je v začetek lanskega leta ravnal protiustavno, ko je dovolil, iz Beljaka v taborišče Traiskirchen (Nižja Avstrija) odvedejo večč-lansko družino iz Čečenije, ki je zaprosila na Koroškem za azil. Obenem je ustavno sodišče razveljavilo odločitev neodvisnega upravnega senata na Koroškem, ki je še septembra lani trdil, da je čečenska družina »prostovoljno« odšla v Traiskirchen. Po razsodbi ustavnega sodišča bo dežela Koroška morala sedaj plačati tudi sodne stroške družine iz Čečenije. Ivan Lukan CENE ŽIVIL Potrošniška košarica najdražja na Hrvaškem ZAGREB - Potrošniška košarica osmih osnovnih živilskih izdelkov (kruh, jajca, olje, sir, testenine, čajna salama, riž in zobna pasta) je med državami v regiji najdražja na Hrvaškem. Cena za košarico je na Hrvaškem namreč dvakrat višja kot na Madžarskem, prav tako pa je višja tudi v primerjavi s ceno košarice v Sloveniji, BiH in Srbiji. Cena kruha je po raziskavi hrvaškega dnevnika 24 sata najnižja v Srbiji. Na Madžarskem ali v Srbiji je tako mogoče kupiti več kot dva kilograma kruha za enako ceno, kot na Hrvaškem za kilogram. Prav tako je na Madžarskem v primerjavi s Hrvaško skoraj za polovico cenejši sir edamec kot tudi čajna salama. Slednja je na Hrvaškem več kot dvakrat dražja kot v BiH. Zobna pasta je najdražja v Sloveniji, najcenejša pa v Srbiji. Cena za košarico omenjenih izdelkov je najnižja na Madžarskem (14 evrov), sledi BiH, kjer je za osem navedenih izdelkov potrebno v povprečju odšteti 17,2 evra, Slovenija (19,8 evra), Srbija (23,67 evra) in Hrvaška (25,95 evra). OPATIJA MOST NA SOČI - Nova vodno-energijska pot prodajaGrand Na Most po krepkost Hotel Adriatic 1 1 Ob poti so postavljeni posebej odbrani energijsko primerni kamni, prodniki iz rek Soče, Idrijce in Nadiže KOPER - Družba Istrabenz Turizem je včeraj objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega deleža v družbi Grand Hotel Adriatic iz Opatije. Zainteresirani morajo zavezujočo ponudbo za nakup delnic te družbe oddati do 4. septembra, postopek prodaje pa naj bi se zaključil do 22. oktobra. Da bo ponudba zavezujoča, morajo zainteresirani na posebni račun notarja do 4. septembra nakazati ponujeno kupnino v višini najmanj 31 milijonov evrov. V tem primeru bodo poplačilo morebitnih finančnih obveznosti družbe Grand Hotel Adriatic ob prenosu delnic poravnali Istrabenz Turizmu. Zainteresirani lahko na poseben račun notarja nakažejo tudi le 23 milijonov evrov, za preostalih osem milijonov evrov pa predložijo bančno garancijo. Hotelski kompleks Grand Hotel Adriatic na opatijski rivieri sestavljata dve hotelski zgradbi s skupno 307 sobami, restavracijo in kavarno, kongresnim centrom, teniškimi igrišči in hotelsko plažo. LUKA KOPER - Postavili še drugo »post-panamax« dvigalo Pričakovan upad pretovora Pri kontejnerjih padec pretovora manjši od napovedi - Boljši obeti za jesen KOPER - Po tem, ko so zadnje dni julija v Luki Koper namestili prvo »post-panamax« dvigalo, je konec prejšnjega tedna na obalo kontejnerskega terminala prispelo še drugo (na posnetku). Gre za enako dvigalo proizvajalca Liebherr. Dvigali bosta operativni predvidoma v začetku septembra. Poleg nabave novih dvigal (jeseni pričakujejo še dve), je bil osnovni pogoj za ohranitev oziroma povečanje konkurenčnega položaja tudi izgradnja 146 m podaljška prvega pomola januarja letos ter zapolnitev priobalnih lagun. Zahteve ladjarjev glede terminalskih zmogljivosti so namreč čedalje večje, sadovi vlaganj pa so se pokazali že junija, ko sta ladjarja Maersk in CMA-CGM uvedla novi direktni servis z Daljnega vzhoda. V Luki Koper ugotavljajo, da brez te investicije ne bi mogli dosegati dobrih rezultatov na področju kontejnerjev, saj se ostala pristanišča soočajo s precej večjim upadom. V Luki Koper so sicer v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pretovorili 8,73 milijona ton blaga, kar je za 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko so se lahko pohvalili z rekordnim pretovorom. Kontejnerski terminal je zabeležil 191.632 TEU, kar je 4 odstotke manj kot v enakem obdobju lani in 3 odstotke nad načrtovano količino. Rezultate luškega pretovora najbolj kvari pretovor avtomobilov, ki je več kot prepolovljen v primerjavi z lanskim obdobjem. Nadpovprečne rezultate pa so zabeležili pri tekočih tovorih (+21%) ter pri pretovoru sadja in lesa. Poletni meseci so sicer tudi v pristaniški dejavnosti bolj umirjeni, napovedi za jesen pa so obetavne, pravijo v Luki Koper. Vodno energijsko pot bogatijo skulpture priznanih umetnikov, kjer si sprehajalci naberejo novih moči (levo), opis lastnosti posameznih točk pa je podan na količkih ob posebej odbranih kamnih (spodaj) MOST NA SOČI - Most na Soči, kraj, ki sodi med najpomembnejša arheološka najdišča na območju jugovzhodnih Alp, je znan po čudovitem jezeru, ob bregovih katerega so urejene sprehajalne poti, mreža katerih sega tudi na okoliške hribe. Po kraju in sosednjih vaseh je že speljana kulturno-zgodovinska pot Čez Most po modrost, druga tematska pot, ki je zaživela nedavno, pa se imenuje Na Most po krepkost. Gre za vodno-energijsko pot, na kateri je bilo z radiestezijsko metodo odkritih štirinajst energijskih točk, ki jih je izmeril in uredil Jože Munih. Na teh mestih so postavljeni posebej odbrani energijsko primerni kamni, prodniki iz rek Soče, Idrijce in Na-diže, ki naj bi povečevali pretok energije v prostor. Točke se razlikujejo glede na lastnosti energij, ki delujejo na čakre človeškega telesa. Poti vodijo tudi mimo šestih zanimivih vodnih izvirov (trije veljajo po ljudskem izročilu in radiestezijskih meritvah za zdravilne), osmih vaških korit, zajetja iz časa prve svetovne vojne in treh kraških jam. Pot po šestindvajsetih energijskih točkah se prične v središču Mosta na Soči, kjer je informacijski terminal (ta te dni žal ni služil svojemu namenu), in se nadaljuje ob jezeru proti vasi Modrej oziroma proti Tolminu. Za prvih devet umerjenih energijskih točk boste porabili približno pol ure, za vse naslednje pa nekaj več, saj pot vodi tako po levem kot po desnem bregu jezera in Soče, pa tudi v okoliške vasi. Turistično društvo Most na Soči je s Turistično zvezo Gornjega Posočja in Lokalno turistično organizacijo Sotočje pripravilo tudi lično zgibanko, v kateri je ob zemljevidu pot nazorno predstavljena, zgibanka pa je na voljo pri vseh večjih ponudnikih gostinskih storitev na Mostu. Tamara Benedetič 4 Torek, 11. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Pritisk na Hrvaško in Slovenijo Miro Kocjan V odnosih med Hrvaško in Slovenijo še nismo doživeli, da bi dali pike na »i« (tam kjer so potrebne), toda, čeprav ne javno in ne uradno nismo daleč od te navsezadnje pomembne novosti. V Trakošcanu je med slovenskim premierjem in predsednico hrvaške vladne očitno zavladalo novo vzdušje, kar sta sogovornika tudi potrdila, Jadranka Kosorjeva morda bolj kot Borut Pahor, ki je tudi sicer bil dovolj jasen. Kosorjeva je te dni spet poudarila, da bo spoštovala sporazum, ki ga je dosegla s Pahorjem in na ta način dokaj jasno odgovorila na deloma kar vsiljiva vprašanja nekaterih časnikarjev. Ti imajo seveda vso pravico zastavljati vprašanja o problemu, ki je pereč za obe državi, zlasti pa za Hrvaško, ki nestrpno čaka na vključitev v Evropsko unijo. Tudi akademik Davorin Rudolf ji je svetoval, naj obelodani dogovor s slovenskim predsednikom, njen odgovor pa je tudi v tem primeru bil več kot zadovoljiv. Še ni vseh pik na »i«, toda napoveduje jih kar pomembno mednarodno znamenje. In tudi tokrat s strani Združenih držav Amerike, ki so pogosto bile na strani pospeševanja rešitve določenih problemov v tem delu Evrope. Zdaj se je oglasila ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in v bistvu dejala, da gre za vprašanje, ki da začenja biti moteče v širši mednarodni javnosti, zato pa je tudi toplo priporočila dogovor med dvema državama. Uradno ni znano, kaj je ameriška zunanja ministrica dejala slovenskemu ministru Zbogarju, ki jo je te dni obiskal, na dlani pa je, da mu ni svetovala zavlačevanja. Oglasili so se tudi nekateri drugi poznavalci mednarodnih odnosov v tem delu celine, med drugimi Drago Kraljevič, ki je bil še do nedavnega bujski župan, prej pa hrvaški veleposlanik v Rimu. Konkretneje je tokrat spregovoril o »kondominiju« in ocenil to možnost kot začasno rešitev. Istrsko časopisje objavlja intervju, v katerem je med drugim navedel, da je Slovenija v položaju, da mora spoštovati »Memorandum o Piranskem zalivu«, ki je bil sprejet v državnem zboru sedmega aprila leta 1993, se pravi, da gre pri tej državi za uradno pravno listino. Skratka, pri Sloveniji ne gre več samo za politiko, marveč kar za državno obvezo. Kraljevič prav tako omenja priporočilo za bistrejšo rešitev, ki ga je izrekla Clintonova, ob njej pa tudi novi ameriški veleposlanik na Hrvaškem, James Foley, ki da je sicer zato, da ne bi vezali problema meje z vključitvijo Hrvaške v Evropsko unijo, kakorkoli pa je za pospešeno rešitev. Skratka, začelo se je nekako muditi. Za Slovenijo pa ostane kot kardinalno vprašanje seveda vstop v mednarodne vode. Na Hrvaškem pa se stopnjuje število komentarjev v zvezi z bližnjimi predsedniškimi volitvami. Oglasil se je spet Stipe Mesic, tokrat iz Kamanja, pomembnega kraja v Karlovški županiji. Za ta in druge sosedne kraje je zlasti značilno sodelovanje s sosednimi slovenskimi občinami. No, kaj meni Mesic o novem predsedniku? Da mora biti evro-peist, odločen antifašist in demokrat »z linearnimi idejami.« Zanimivo je, da je to kraj, kjer je bil rojen prvi predsednik Franjo Tudjman, Mesic pa je zdaj poudaril, da se bo zmeraj boril proti divji privatizaciji, takšni, ki je govorila o tem, da bo dvesto elitnih hrvaških družin gospodarilo v državi. Tudi istrska občila intenzivno pišejo o Savki Dabčevic Kučar, ki je umrla pred dnevi. Ocene njene politike za samostojno in demokrati- čno Hrvaško, drugačno od Tjudma-nove vizije, so nadvse pozitivne. V bistvu je bila, beremo, pionirka stvarne demokracije in sodobne Hrvaške. Vsi so jo imeli radi, znani so njeni napori s Tripalom in drugimi, utemeljeno ji priznavajo, da je bila ženska - ikona. Zoran Milano-vič je v imenu vodstva socialne demokracije naglasil, da so ji vsi Hrvati večno hvaležni. Gospodarske razmere so seveda predmet komentarjev tudi v Istri in na Kvarneru. To pa zlasti v zvezi s primerom Šrota, Bavčarja in drugih. Tokrat prevladuje pojav Pier-paola Ceranija, ki da se je povezal s slovenskimi gospodarstveniki, menda pa računa na prevzem Šrotove-ga Kolonela. Časniki se v glavnem sprašujejo, če je to solidna gospodarska firma ali ne, dejstvo je, da je ena izmed poti, ki se odpirajo načetemu gospodarstvu. Zgovoren je naslov v »La voce del popolo«: »Bollicine« na slovenskem trgu, v bistvu »mehurčki«, ki se zdaj pojavljajo v sicer coklastem gospodarstvu. Časnik opozarja, da Slovenci zlasti pa Primorci, niso ravno razpoloženi, da bi določeni »obrazi« pričeli vladati na slovenskem ozemlju, zlasti pa ne, kakor se je zdaj menda začelo dogajati, na Krasu. Vidno mesto zavzemajo tudi poročila o tem, da se je pojavil Danko Končar, znani industrijec, ki je lastnik vrste rudnikov v Južni Afriki, razen tega pa tudi nepremičnin v Istri in na Cresu. Sliši se, da je pripravljen odkupiti vseh šest najbolj znanih hrvaških ladjedelnic, ki so večinoma v krizi, razen Uljanika. Zadnje čase se je sicer nekoliko izboljšal položaj ladjedelnice nedaleč od Reke. Končar je menda že sporočil, da bi v pozitivnem primeru odstopil ladjedelnicam 25 odstotkov delnic, tako da bi zdajšnji upravitelji postali solastniki. Oblast, kakor slišimo, je o tej možnosti obveščena le deloma, opozarja pa na nujno previdnost. Konec koncev hrvaške ladjedelnice so evropsko znana firma. Zadnje dni se je bliskovito razširil glas, da je Hrvaška spričo težav z recesijo pripravljena prodati del Brionskega otočja. Vest je vzbudila dobesedno vznemirjenje, saj je znana navezanost država in Hrvatov za te otroke. Za zdaj je protokol predsednika države sporočil, da omenjeno ne drži, da so Brioni pač »Nacionalni park« in da bi o morebitni prodaji morali sklepati tako vlada kakor parlament. Sliši se tudi, da vlada za zdaj nič ne ve o tej ideji, ne izključuje pa, da se utegne pojaviti. Toda odločitev proti prodaji je menda še nesporna. Za enkrat naj bi sicer šlo za manjši del otočja, ki bi ga domnevno prodali za milijardo 100 milijonov evrov. Zadnje čase je pogosto na dnevnem redu reških srečanj vprašanje delovanja letališča na Krku, ki je, kakor vemo, dejansko reško letališče. Predsednik kvarnerske župa-nije Zlatko Komadina je te dni izjemno kritično opozoril na to, da se razen regijskega sveta, nihče ne zanima za napredek letališča. To pa je, naglašajo, v klavrnem stanju, zato pa je tudi zmeraj manj prometa. Izrazit primer je, da letališče razpolaga samo z eno spodobno stezo, kar je dovolj za oceno. Regija bo v kratkem namenila še 800 tisoč evrov za nabavo nekaterih naprav in publikacij, toda upravičeno pričakuje, da se zganejo še ostati delničarji, ki pa so mesto Reka, Opatija, Crikvenica in občina Omišalj. Občina Pulj pa se je odločila, potem ko so propadli vsi poskusi, da bi prenovili načete fasade zgradb, ki so sredi mesta, za poseben davek, imenovali bi ga kar »zgodovinski davek«. Prostovoljne rešitve žal niso uspele. JEZIK NA OBROBJU Če me spomin ne vara, je pred časom nekdo v Ljubljani predlagal nagrado za tistega pišočega Slovenca, ki zna pravilno sklanjati samostalnika mati in hči. Mislil je predvsem na tožilnik, ki ni enak imenovalniku, česar marsikdo ne upošteva ali pa morda sploh ne ve. Oglejmo si dva zgleda: Mati in hči sta odpotovali z vlakom. Oče je spremljal mater in hčer na železniško postajo. Če smo v zadregi, lahko namesto hčer zapišemo hčerko, katere tožilnik ne dela nikomur težav. No, tudi mater lahko zamenjamo z mamo. Lepo pa bi bilo, da bi si zapomnili tudi oba to-žilnika: mater in hčer, ki tudi v teh krajih nista vedno pravilno zapisana. K materi in hčeri pa moramo dodati še glavne števnike, ki jih marsikdo ne pozna dovolj dobro, zato že pri štetju pomeša spole. Medtem ko Italijani začnejo šteti z uno, due itn. torej s števniki moškega spola, je pri Slovencih drugače, za štetje uporabljamo štev-nike ženskega spola, zato: ena, dve, tri, štiri, pet, šest itn. Razlika je utemeljena. V italijanščini ima samo uno dva spola (ženski una), v slovenščini so števniki bolj zapleteni: en (eden), ena, eno; dva za moški spol, dve za ženski in srednji; trije in štirje za moški spol in tri, štiri za ženski in srednji. Zaradi enotnosti spola uporabljamo pri štetju žensko obliko števnikov. To velja tudi pri telovadbi, pri korakanju in pri navajanju rezultatov raznovrstnih športnih tekem. Posebno pogosto slišimo; tekma se je končala z rezultatom ena proti dva, namesto pravilno ena proti dve. To bi si morali zapomniti na radiu in televiziji, v tisku se namreč srečujemo s številkami, ki nimajo spolov. Zanimivo je, da nekateri radijci in televizijci uporabljajo vedno dve, nekateri pa si, kot kaže, niso na jasnem, kaj je in kaj ni prav. Podobno velja za Ljubljano. Hujše spodrsljaje, da ne rečemo napake, pa srečamo pri štev-nikih tri, trije in štiri štirje. Vrstni red bi morali obrniti in začeti z moškim spolom trije in štirje. Zakaj? Da bi pisce opozorili na njihov obstoj. Poglejmo si nekaj zgledov: V znanem letoviščarskem kraju so odprli tri nove hotele. TODA: V znanem letoviščarskem kraju so trije novi hoteli. Ali pa: Ta teden bodo predvajali štiri filme, TODA: Na sporedu so štirje filmi. Preglavice povzroča našim piscem samo ime- novalnik moškega spola trije in štirje (hoteli, gradovi, tečaji ali karkoli moškega spola). Kdor tega še ne ve, si mora pač zapomniti. Obliki tri in štiri lahko uporabimo v imenovalniku samo pri samostalnikih ženskega in srednjega spola . V hladilniku so tri (štiri) steklenice piva in tri (štiri) jajca. V tožilniku imamo za vse tri spole eno samo obliko: tri in štiri. V hladilniku imam tri (štiri) kose sira, tri (štiri) steklenice piva; tri (štiri) jajca. Zapomnimo si torej, da imata samostalnika mati in hči tožil-nik mater in hčer. Pa še, da moramo pri samostalnikih moškega spola uporabljati v imenovalniku števnika trije in štirje. To velja še prav posebno za tiste, ki v italijanskem sporedu preberejo tre ali quattro filmi, potem pa v naglici pozabijo, da je slovenščina včasih kar precej zapletena. S.L. PLISKOVICA - Pred praznikom terana in pršuta v Dutovljah Neža Milič iz Zagradca prva kraljica terana iz zamejstva Od leve Boštjan Zidar, Andrej Milič (Nežin oče), kraljica Neža Milič, Andrej Bole, Martina Rebula in Nežina mati Bernarda O.K. PLISKOVICA - S teoretičnim in praktičnim znanjem iz vinogradništva in vinarstva ter poznavanja kraškega turizma si je pod latnikom prijateljstva v Pliskovici v konkurenci 30-letne Ester Trobec iz Velikega Dola in 24-letne Mateje Kodrič iz Godenj laskavi naslov kraljice terana pridobila 20-letna Neža Milič iz Zagradca. Po tridesetih letih, odkar poteka izbor kraljice terana v okviru tradicionalnega Praznika terana in pršuta, bo tako leto dni zastopala Kras, kraški teran in vsa preostala kraška vina ter Kraševce kraljica iz zamejskega prostora. Tekmovanje je potekalo v treh delih. Po zaprtem delu, kjer so v mladinskem hotelu v Pliskovici kandidatke odgovarjale na štiri vprašanja iz vinogradništva in vinarstva, se je dogajanje preselilo pod evropski latnik prijateljstva. Spremljali so ga številni obiskovalci, ki so z zanimanjem prisluhnili še odgovorom na zastavljena vprašanja o poznavanju turizma, v praktičnem delu pa so morale kandidatke prikazati še odpiranje steklenice terana PTP, ki so ga ponudile predsedniku strokovne komisije Boštjanu Zidarju, enologu sežanske kmetijske zadruge Vina-kras. Sicer pa so komisijo sestavlja- li še svetovalka sežanske kmetijsko svetovalne službe, ing. vinogradništva Majda Brdnik, predsednik Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Andrej Bole, Mateja Grzetič Zerjal iz sežanske občine, zadolžena za turizem in predsednica odbora za turizem sežanske občine Breda Durcik. Komisija je imela z izborom kraljice težko delo, saj so bile kandidatke po znanju izredno izenačene in so pokazale visoko stopnjo teoretičnega in praktičnega znanja kot tudi govornih komunikacij. Novoizvoljena kraljica terana Neža je slavnostno prebrala prisego, lento pa sta ji nadela predsednik organizacijskega odbora dutovskega praznika Branko Može in predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Mahnič, ki sta novi kraljici tudi izročila lepa darila, med drugim tudi spalnico du-tovske Kras opreme, zlato verižico zlatarne Klun, izlet v Benetke idr., Neža pa je prejela v uporabo tudi osebni avtomobil Hyundai i 20, ki ga je podarila sežanska Nova Olimpi-ja. Krono ji je izročila dosedanja aktualna kraljica terana Martina Rebula, ki je skupaj z Jasmino Maca-rol v zadnjih treh letih dostojno predstavljala Kras in kraška vina ši-rom po domovini in celo po svetu. Teran je ponesla v evropsko prestolnico v Bruselj, poskrbela pa bo, da bo njegov sloves šel še v Strasbourg in Las Vegas. Neža Milič je po končanem šolanju na družboslovnem liceju v Trstu v letošnjem šolskem letu zaključila 1. letnik šolanja na novogo-riški fakulteti vede o okolju, prihaja pa z znane vinogradniške kmetije Milič iz Zagradca, kjer imajo na šestih hektarjih 33 tisoč trt in pridelajo približno polovico terana, preostala polovica pa predstavljajo bela vina. Doma imajo tudi kmečki turizem in starša Bernarda in Andrej sta bila izredno vesela hčerkine izvolitve za kraljico terana. Sicer pa Neža rada riše, poje, pleše, bere, ima pa veliko ljubezen do konj. Izbor kraljice terana so nadaljevali s predstavitvijo vseh dosedanjih kraljic terana, ki so jim podarili tudi simbolno darilo, v kulturnem programu pa so nastopili domači duo Metlarja Alojz Kocjan na harmoniko in Ivan Bertolato na bas ter Oktet Odmevi iz Saleža, za družabni del pa je poskrbel ansambel Zvita feltna iz Dutovelj. Olga Knez / ITALIJA Torek, 11. avgusta 2009 5 POLITIKA - Hipotezo o t.i. plačnih kletkah neformalno podprl tudi Berlusconi Sindikati proti vezanju plač na življenjske stroške Odklonilno stališče Confindustrie in parlamentarne opozicije, kritični tudi nekateri v večini RIM - Sindikati in Confindustria brez zadržkov zavračajo hipotezo Severne lige o t.i. plačnih kletkah, ki jih je v intervjuju za neapeljski dnevnik Il Mattino podprl tudi premier Berlusconi. Ukrep, ki ga je v Italiji uvedel sporazum med Cgil in Confindustrio daljnega leta 1945 in ki je bil ukinjen leta 1969, je za podjetnike in predstavnike odvisnih delavcev zgodovina, h kateri se ni mogoče vračati. »Če bi res hoteli določevati plače z zakonom, bi to pomenilo vrnitev v čase Sovjetske zveze in preskakovanje sindikata ravno v trenutku, ko je bil dosežen nov pogajalski model, ki daje moč lokalnim pogajanjem in podjetjem,« je komentiral generalni sekretar Cisl Raffaele Bonanni. Enakega mnenja je njegov kolega Guliel-mo Epifani, vodja sindikata Cgil, ki sicer priznava, da je življenje na jugu države cenejše kot na severu, vendar je »misliti, da se lahko neravnovesja odpravijo z znižanjem plač tistim, ki živijo v južnih deželah, čista demagogija«. Prvi mož Cgil je tudi prepričan, da razlike v plačah in torej plačne kletke že obstajajo, saj so plače na jugu nižje kot na severu, zato bi bilo povečanje teh razlik nesprejemljivo. Preprosto kot »neumnost« pa je prelog o kletkah označil prvi mož Uil Luigi Angeletti, ki je prepričan, da gre le za tipično avgustovsko debato, o kateri septembra ne bo več nobene sledi. Popolnoma odklonilno je stališče predsednice Confindustrie Emme Mar-cegaglia, medtem ko je direktor organizacije industrijcev Giampaolo Galli prepričan, da so plačne razlike po zemljepisnih območjih nesprejemljive, medtem ko bi bile koristne razlike med posameznimi podjetji glede na cilje produktivnosti. Ostro odklonilni so tudi politični odzivi, in to ne samo pri opoziciji, ampak je kritike slišati tudi iz vrst premierove stranke. Za tajnika Demokratske stranke Franceschinija je ideja »zastarela in presežena«, medtem ko je za predsednika Sicilije Lombarda »odvratna« že sama definicija plačnih kletk. Od predloga se ograjujejo tudi člani nekdanjega Nacionalnega zavezništva in sekretarka sindikata Ugl Renata Polverini. Z leve Guglielmo Epifani, Raffaele Bonanni in Luigi Angeletti ADENSKI ZALIV - Italijanski vlačilec osvobojen Pirati trdijo, da so prejeli odkupnino, vlada pa zanika RIM - Somalijski pirati so v nedeljo zvečer v Adenskem zalivu po štirih mesecih ugrabitve izpustili italijanski vlačilec Buccaneer s 16 člani posadke, 10 od katerih je italijanskih državljanov. Veselje ob dobri novici pa so nekoliko skalile polemike, ki so nastale zaradi zatrjevanja piratov, da so v zameno za osvoboditev prejeli bogato odkupnino. »Prejeli smo 4 milijone dolarjev,« je dejal eden izmed ugrabiteljev. Koordinator programa East African Seafarers Andrew Mwangura pa je vedel povedati, da so pirati prejeli celo 5 milijonov dolarjev, ki so jih v nedeljo zvečer »pridno šteli«. Italijansko zunanje ministrstvo, ki je novico o izpustitvi v Italiji prvo objavilo, je včeraj odločno zanikalo, da bi bila plačana odkupnina. Minister Franco Fratti-ni je pojasnil, da je izpustitev plod daljšega dela, pri katerem je odigrala pomembno vlogo italijanska bojna ladja San Giorgio, ki se mudi v Adenskem zalivu, čeprav le-ta ni neposredno vojaško posegla. Odločilnega pomena pa naj bi bil »močan pritisk«, ki ga je na pirate izva- Vlačilec Buccaneer med ugrabitvijo jala somalijska vlada. To naj bi Frattiniju osebno sporočil sam somalijski premier. Da ni bila plačana nobena odkupnina, je potrdila tudi družba Micoperi iz Ravenne, ki je lastnica polovila. Kdo go- ANSA vori resnico in kdo ne, je težko reči. Ugrabljeni mornarji so vsekakor srečni, da je štirimesečne more konec. Prav tako njihovi sorodniki, s katerimi se bodo predvidoma srečali za veliki šmaren. ZGODOVINA - V rojstnem kraju znanega rimskega cesarja Arheologi morda odkrili Vespazijanovo rojstno vilo RIM - Arheologi so konec prejšnjega tedna odkrili ruševine vile, v kateri naj bi se rodil rimski cesar Vespa-zijan, ki je vladal pred skoraj 2000 leti. Po besedah vodje izkopavanj Filippa Coarellija številni dejavniki kažejo, da so odkrite ruševine resnično del hiše cesarja Vespazijana, ki je rimskemu imperiju vladal med letoma 69 in 79 po Kristusu. Skupina 20 arheologov iz Velike Britanije, Francije in Italije je ruševine vile našla v starodavnem mestecu Fala-crine, 70 kilometrov severovzhodno od Rima, prav tam, kjer domnevajo, da se je rodil cesar. Bogato okrašena vila iz prvega stoletja obsega 14.000 kvadratnih metrov in se nahaja sredi Apeninov. Arheologi menijo, da je tako luksuzno vilo lahko zgradil le oče cesarja Vespazijana, ki je deloval kot bankir. Žal pa ni mogoče z gotovostjo trditi, da je hiša res cesarjev rojstni kraj, saj ni nobenih trdnih dokazov o tem. Na vilah iz Vespazijanovega časa ni napisov, kar otežuje ugotavljanje identitete lastnikov, je še pojasnil profesor Coarelli. Vespazijan (Titus Flavius Vespasianus) je zadnji od štirih cesarjev, ki so jih oklicale legije. Vojskoval se je z Judi, sicer pa je rimskemu imperiju po obdobju nestabilnosti, ki je sledilo smrti cesarja Nerona, povrnil mir. Znan je tudi po tem, da je začel graditi Kolosej in da je dal graditi javna stranišča, ki nosijo po njem ime. La Russa za bolj bojni značaj italijanskih misij RIM - Obrambni minister Ignazio La Russa je napovedal prilagoditev pravnega reda italijanskih vojaških sil potrebam mednarodnih misij. Ob tem je sicer minister dejal, da bo o podrobnostih novega vojaškega kodeksa za mednarodne misije odločal parlament, sam pa meni, da bi ga morali spremeniti tako, da bi bil nekoliko bolj vojaški kodeks za čas vojne kot kodeks za čas miru, vendar tudi ne povsem bojni. La Russa je prepričan, da se je o tem mogoče dogovoriti z opozicijo. »Turistični« spor med Sicilijo in Španijo PALERMO - Španija dežela Ete in bomb na turiste - tako se glasi odgovor sicilskega deželnega odborni-štva za turizem, potem ko se je izvedelo, da neka madridska hotelska veriga reklamira Sicilijo kot »trikotnik Sredozemlja, zibelko Cosa Nostre«. V Palermu sicer zadevi ne želijo pripisovati pretirane teže, vendar jih je španska poteza očitno užalila, čeprav trdijo, da tudi sami obsojajo mafijo. Katalog španske hotelske verige NH Hotels je v resnici raklamni, saj družba že nekaj časa vlaga v sicilski turizem in svoje stranke vabi v Taor-mino in Sirakuzo, v Dolino templjev, na Eolske otoke in Etno, katalogi v različnih jezikih pa te kraje opisujejo kot »deželo mafije«. najman en istospolni zakon TRENTO - Ima par istospolno usmerjenih oseb pravico do civilne poroke v Italiji? Po sodišču v Benetkah je zdaj to vprašanje poslalo na ustavno sodišče tudi prizivno sodišče iz Trenta. Dva gajevska para iz Trenta sta namreč želela objaviti oklica za civilno poroko, a jim je občinska uprava to zavrnila, zato sta se obrnila na sodišče. Po prvostopenjski odklonilni razsodbi je prizivno sodišče priziv sprejelo. Od tod priziv na ustavno sodišče, v pričakovanju razsodbe pa se je izvedelo, da je v Italiji vsaj en zakonito poročen istospol-ni par. Ta se je namreč lani poročil v San Franciscu, nato pa jedoma zaprosil za overovljenje poroke. In glej, birokracija je odgovorila pozitivno, vendar zgolj zato, ker je enega od zakoncev po pomoti zamenjala za žensko. Zgodba zdaj čaka na razplet. EVRO 1,4202 $ -1,08 EVROPSKA CENTRALNA BANKA le. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 10.8. 7.8. ameriški dolar japonski jen 1,4202 138,01 1,4357 136,89 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 9,7064 45,0035 67,9000 9,8084 45,4450 68 5760 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4450 0,8535 UO,J / uu 7,4448 0,85670 l-"l 1 lc11 1 jm 1 ul 1 l švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,2129 8,6940 10,3008 8,7515 1 1UI VCjIVa M Ul la češka krona i franH 25,678 1,5345 25,910 1,5288 jVIv_oIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 269,31 15,6466 272,80 1 1 ictulo 1 jm IUI II 1 l poljski zlot 4,1154 1 5361 4,1670 1,5540 l\al laUjM uuial avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7895 1,9558 1,7161 1 9558 uuiuai JM ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2095 3,4528 4,2168 3,4528 iiluvjm uiao latvijski lats ICKI rpa 0,7006 2,5813 0,7023 2,6336 uioliiijm i ca i islandska krona ti lira 290,00 2,0929 290,00 2 1300 lui jiva hi a hrvaška kuna 7,3269 7,3350 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0275 0458 0,9081 1,5487 LIBOR (EUR) 0,4828 0,8423 1,1191 1,3348 LIBOR (CHF) 1,583 0,355 0,4633 0,77 EURIBOR (EUR) 0,523 0,884 1,133 1,354 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.503,97 € -215,97 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. avgusta 2009 ANSA vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,09 IMTCDCI IDr»DA (k /11 +1,41 +0 16 KRKA I I IKA KOPER 71,94 +0,47 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,98 165,01 301 02 -0,29 -0,78 TELEKOM SLOVENIJE 167,78 -0,80 -0,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,60 DELO PRODAJA - CTni +1,19 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 1 T-)Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,72 h/11 IMnTCCT -1,43 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 29,87 14,35 -4,17 -2,91 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 238,67 +0,70 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,00 20,59 +0,93 MILANSKI BORZNI TRG 10. avgusta 2009 FTSE MIB: +0,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,24 5,37 15 91 +0,40 +0,66 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,13 1 39 -0,81 +1,49 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,6 +2,35 +2,51 EDISON ENEL ENI 1,12 3,92 1622 +0,81 +0,51 +0 12 FIAT FINMECCANICA 8,23 1083 -0,54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,33 +1,12 +0,86 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,19 1493 +3,00 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,5 +0,20 -0,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,38 9,57 1 74 +3,55 -1,03 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,32 12 63 +0,35 +0,94 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,93 +1,12 -0,99 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,07 5,46 1 08 +0,00 -0,46 +1 40 TENARIS TERNA 10,95 +0,83 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,43 0,33 -0,82 +5,19 +0 10 UNICREDIT 9,86 2,38 +0,63 SOD NAFTE (159 litrov) 70,80 $ +0,28 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.173,16 1.030,73 -0,26 -0,14 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 599,05 272,87 1.845,47 14.963,98 2.512,40 +0,38 +1,27 +0,85 +0,04 +0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.323,44 1.607,44 1.005,37 1.063,20 5.418,12 4.722,20 3.504,54 2.348,69 1.152,9 2.693,61 10.524,26 2.549,35 20.929,52 3.249,76 15.009,77 -0,50 -0,74 -0,51 +0,37 -0,75 +0,68 -0,47 -0,56 +1,01 -0,47 +1,07 +0,00 +2,71 -0,34 -0,99 6 Torek, 11. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠPORTNI OBJEKTI - Finančna soudeležba deželne in mestne uprave Za kotalkališče Poleta dvesto petdeset tisoč evrov Napovedane posege za trebenski Primorec preložili na prihodnje leto ŠPORTNI OBJEKTI Največ denarja I v v Dežela in Občina Trst sta namenili 250 tisoč evrov za kotalkališče openskega športnega društva Polet. Novico o financiranju sta včeraj sporočila občinska odbornika Paris Lippi (šport) in Franco Bandelli (javna dela), ki sta se po znanih osebnih in političnih sporih spet skupaj pojavila v javnosti. Dežela je Poletu namenila 75 odst. prispevka, to se pravi 187.500 evrov, preostali denar pa je dala na razpolago mestna uprava. S tem financiranjem bo Polet lahko končal preostala dela na pokritem ko-talkališču, ki bo med drugim doživelo popolno stensko zaporo. Lippi je spomnil, da se opensko športno društvo ponaša z »mitično« Tanjo Romano, za katero pa stojijo mnogi mladi in perspektivni kotalkarji ter hokejska ekipa. Omenil je velike napore, ki jih je v kotalkališče vložil predsednik Poleta Marino Koko-rovec ter njegova srečanja z županom Robertom Dipiazzo. Skratka finančna pomoč zelo zaslužnemu društvu, je dejal Lippi, ki je tudi podžupan. Občinski odbornik za šport je obžaloval, da je iz sklepa deželne in tržaške občinske uprave izpadel trebenski Primorec, ki je zaprosil za prispevek za malo nogometno igrišče in še za nekatere druge športne objekte. Lippi računa, da bo Dežela tre-bensko društvo vključila v financiranja za obdobje 2011-2012, o čemer naj bi dobil že zagotovila s strani pristojnega deželnega odbornika Elia De Anne. Dežela in Občina bosta skupno financirali trinajst športnih igrišč oziroma objektov. Vrednost investicij v obdobju 2009-2010 znaša nekaj nad šest milijonov evrov. Največja investicija (milijon evrov) bo namenjena posodobitvi elektronskih in drugih naprav na stadionu Nereo Rocco. 800 tisoč evrov bo šlo za ureditev in bonifikacijo nogometnega igrišča društva Costalunga, razen če ne bodo stroški za bonifikacijo pretirano visoki. V tem primeru se bo Občina odpovedala načrtovanemu finančnemu prispevku za Costalungo. 100 tisoč evrov so namenili ureditvi slačilnic športnega igrišča pri Kotalkališče Poleta na Opčinah bodo zaprli na straneh KROMA Čarboli, 250 tisoč evrov bo šlo za novo sintetično travnato površino, za novo ograjo in za razsvetljavo na nogometnem igrišču pri S. Sergiju, 180 tisoč evrov pa sta Občina in Dežela namenili posodobitvi nogometnega igrišča na Melari. Preostali posegi v tem letu zadevajo pokrito balinišče na Reški cesti (100 evrov za novo ogrevalno napravo), obnovitvena dela športnega centra pri S. Andreju (790 tisoč evrov) ter pokritje zunanjega bazena Bruno Bianchi (650 tisoč evrov), ob katerem bodo zgradili nova odprta teniška igrišča. Lippi se je pohvalil z odličnim sodelovanjem z deželno upravo in še posebno z odbornikom za šport De Anno, ki ima po njegovem mnenju velik občutek za razvoj športnih dejavnosti na Tržaškem. Podžupan in odbornik, ki pripada stranki Ljudstva svobode (frakcija Nacionalnega zavezništva), je tudi pohvalil sebe in mestno upravo, češ koliko je od leta 2001 do danes naredila na področju športa in športnih objektov. Za razliko od prejšnje, ki je bila - tako Lippi - na tem področju zelo pomanjkljiva. za igrišče v Repnu Deželna vlada je na zadnji seji pred krajšim avgustovskim premorom porazdelila finančne prispevke za športna igrišča in športne naprave. Finančna sredstva za tržaško pokrajino znašajo nekaj nad tri milijone evrov. 886.452 evrov je Dežela na predlog odbornika Elia De Anne namenila za nogometno igrišče v Repnu, ki ga upravlja nogometno društvo Kras. Športnemu centru Silvan Klab-jan v Dolini so namenili prispevek 157.500 evrov, nogometnemu igrišču v Nabrežini 135.000 evrov, športnemu objektu v Vi-žovljah 250.500 evrov, zgoniški telovadnici 75.000 evrov in na-brežinski telovadnici 157.500 evrov. Kot poročamo na drugem mestu, je Dežela podprla tudi dela na openskem kotalkališču Poleta. OBČINA TRST - Prepir na desnici se nadaljuje Bandelli zavrača vse obtožbe in polemično odgovarja Menii »Nihče nima pravice, da me javno obrekuje. Imam mirno vest in sem prepričan, da dobro izpolnjujem odborniške dolžnosti«. Franco Bandelli takole odgovarja vladnemu podtajniku Robertu Menii, ki je od župana Roberta Dipiazze zahteval, naj Bandelliju odvzame odborniški resor za velike dogodke. To bi bil prvi korak, da bi Bandellija izključili iz mestne uprave. Bandelli je izkoristil včerajšnjo novinarsko konferenco o športnih vprašanjih in javno odgovoril Menii, čeprav ga ni niti enkrat omenil. Rekel je, da se z Baviselo ukvarja že celih 17 let (dosti prej od vstopa v politiko) in da te prireditve ni nikoli mešal s svojim političnim in uprav- Poslanec Roberto Menia nim delovanjem. Bandelli je tudi pojasnil, da o zadevi ne bo več javno spregovoril in da vse odločitve o morebitni odstavitvi prepušča Di-piazzi. Osebni in politični spor med Menio in Bandellijem traja že nekaj Tržaški ODBORNIK Franco Bandelli časa. Poslanec očita somišljeniku (oba pripadata struji Nacionalnega zavezništva v Ljudstvu svobode), da kot odbornik tako ali drugače privilegira Baviselo, Bandelli pa obtožuje Menio, da nikakor ne spoštuje notranje demokracije na desnici. TRGOVINA - Zaradi prepovedi obratovanja velikih marketov in dopustov malih trgovcev Ob nedeljah v Trstu spet vse zaprto Zato je bilo toliko bolj živahno v marketih za mejo - Uspel eksperiment »prodaje na stopnicah« v nakupovalnem središču Torri d'Europa Pogled na dobro založene police trgovske verige COOP ARHIV Tisti, ki so v nedeljo dopoldne potrebovali nekaj sveže hrane, morda tudi zato, ker so se v soboto zvečer vrnili s počitnic, v Trstu niso imeli veliko nakupovalne izbire. Vsi veliki supermarketi so namreč po novem ob nedeljah zaprti, manjši pa si vsaj v tem najbolj dopustni-škem mesecu leta privoščijo tudi nekaj oddiha in trgovine preprosto zaprejo. To velja tudi za pekarne, ki tako ne dostavljajo kruha marketom, pravico do dopusta pa imajo tudi dobavitelji svežih mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Ni zato naključje, da se je v nedeljo dopoldne marsikdo odpravil do bližnje trgovine v Sloveniji. Na parkirišču pred sežanskim Tušem je bila na primer velika večina avtomobilov z italijansko registracijo, iz pogovora med znancema iz Trsta, ki sta se srečala v Tušu, pa smo izvedeli, da je v našem mestu »vse zaprto«. Pa naj se potem tržaški trgovci jezijo, ker jim odjemalci uhajajo v Slovenijo! Pri vsem tem je v naši pokrajini najbolj prizadeta velika trgovska distribucija, ki je v preteklih letih veliko vlagala v razvoj sodobne trgovske mreže, tudi zato, ker je imel Trst kot turistično mesto možnost nedeljskega in prazničnega obratovanja trgovin. Potem je mesto ta status izgubilo in velike trgovske verige so ostale z dolgim nosom. Občinska uprava si je medtem začela prizadevati, da bi mestu zagotovila status »mesta umetnosti« in tako obšla prepoved nedeljskega obratovanja trgovin. Za zdaj se stvari niso premaknile z mrtve točke in tako se skušajo po svoje znajti kar trgovci sami. V hipemarketu Coop v nakupovalnem središču Le Torri d'Europa, ki je bil do pred kratkim odprt skoraj vse dni v letu, so prodajo svežih živil, kot so nealkohol-ne pijače, mineralna voda, mlečni izdelki, sadje in zelenjava, olje, suhomesnati izdelki itn., preprosto preselili na etažne ploščadi vseh treh nadstropij. Hipermar-ket je ostal uradno zaprt, prodaja »po stopnicah« pa je bila izredno živahna, zabeljena z jezo nakupovalcev, ker niso mogli opraviti običajnega velikega tedenskega nakupa. Eskepriment je torej uspel, njegovi avtorji pa zdaj čakajo na odzive ... (vb) / TRST Nedelja, 9. avgusta 2009 7 KRIŽ - Festival morja • • | • a • «vil« • Gianni Schicchi v prepričljivi izvedbi Operne akademije Križ Enodejanko si je mogoče ogledati še drevi in jutri v Križu, nato pa jeseni v dvorani Tripcovich Po enem letu je Križ ponovno doživel operno uprizoritev. Vključitev opernega sporeda se je od prvega poskusa izkazala kot velika pridobitev za Festival morja, ki je lani presenetil svojo publiko z integralno izvedbo Mozartove opere Figarova svatba in je letos ponovil uspeh s Puccinijevo enodejanko Gianni Schicchi, vedno v produkciji mednarodne Operne akademije Križ. S ponovitvami opere, ki se bodo nadaljevale do jutri (12. avgusta), se je kriški poletni festival selil iz bolj zbranega okvira Očarjevega borjača v park Ljudskega doma. Največje novosti pa zadevajo ravno pevsko akademijo, ki je z lanskim podvigom začela svojo dejavnost z mnogimi, navidezno dolgoročnimi načrti in ambicijami; v zelo kratkem času pa je s trudom in vztrajnostjo umetniškega vodje Alessandra Svaba dosegla presenetljive rezultate, ki so postavili realizacijo letošnjega projekta v novo luč. Z nadaljevanjem in povečanjem dejavnosti je akademija postala društvo in se je povezala s tržaškim opernim gledališčem Verdi, ki bo odslej gostil produkcije mednarodnega laboratorija, kar pomeni, da bodo pevci delovali tudi s podporo in nadzorom poklicne operne ustanove. Na lanski premieri je publika napolnila parter predvsem iz radovednosti, letos pa se je prijetna novost spremenila v konkretni potencial, na katerega so z veliko pozornostjo gledale številne osebnosti glasbene, gledališke in kulturne stvarnosti, med katerimi je sedel tudi superintendant gledališča Verdi Giorgio Zanfagnin. Pomemben dogovor je namreč že potrjen in produkcija bo jeseni gostovala v tržaški dvorani Tripcovich. Povabljenci so na premieri precej dolgo čakali na prve note, saj so organizatorji želeli počastiti dogodek s slovesnim, dvojezičnim uvodom, v katerem so v imenu Združenja za Križ, krajevnih kulturnih društev in Akademije spregovorili Franco Cos-sutta, Elizabeta Birsa in basist Ales-sandro Svab. Po izzivu dolge Mozartove opere, ki je izpostavljala soliste z mnogimi arijami in dueti, se je umetniški vodja odločil letos za enourno enodejanko, ki sloni predvsem na skupinskih prizorih. Navidezno previdnejša izbira pa je zaradi zahtevnosti Puccinijeve partiture predvsem odraz nadaljevanja in dopolnjevanja didaktičnega projekta, tokrat s preverjanjem sposobnosti sodelovanja in skupinskega ustvarjanja. Uigrana in uglašena skupina pevcev je bila kos izzivu z dobrim pevskim in igralskim soglasjem, kar gre pripisati tudi živahni režiji, ki jo je z obvladanjem gledaliških mehanizmov in dobro mero humorja podpisal sam Švab. Libreto črpa navdih iz Dantejeve Božanske komedije. Srednjeveška, zelo verjetno resnična zgodba pripoveduje o pohlepnih sorodnikih premožnega trgovca Buosa Donatija, ki ob njegovi smrtni postelji odkrijejo, da je zapustil dediščino menihom in si jo zato skušajo ilegalno prisvojiti s pomočjo prebrisanega Giannija Schicchija. Ta se namreč preobleče v pokojnika in narekuje notarju novo oporoko, v kateri si seveda zagotovi najboljša imetja. Lov na dediščino ima groteskni priokus, ki ga je vsak pevec tolmačil z osebnim občutkom za delikatno ravnovesje med komičnostjo in izumetničenostjo karikature, kar je na poseben način izpostavljalo pretirano »čarovniški« lik stare Zite. Opera zahteva dobre igralske sposobnosti tudi na pevskem področju, saj je komični učinek nekaterih likov in situacij vezan na vokalno karikaturo. Ko se Gianni Schicchi preobleče v starega Buosa, mora ponarediti glas, kar je precej prepričljivo uspelo srbskemu basistu Dejanu Herakovicu in Robertu Bortoluzziju, medtem ko je Stefano Meo zaupal igro predvsem to-skanskemu naglasu lika (slednji pevec je na osnovi večje izkušnje kazal tudi i* m Težišče uprizoritve Puccinijeve opere je na skupinskih prizorih KROMA solidno obvladanje odra). Svab je angažiral vse pevce akademije, ki so se vrstili v raznih vlogah v treh zasedbah. Premierska Lauretta je bila tržaška sopranistka Mojca Milič, ki se je tudi najbolj sproščeno kretala med vokalnimi strminami lika. V vlogi Lau-rettinega zaročenca Rinuccia sta pela slovenski tenorist Sebastjan Podbregar, ki je od lanskega nastopa v Figarovi svatbi pokazal vsestranski napredek, in muzikalični Flaviano Bianchi, ki je znal čustveno modulirati tanek, a zveneč glas. Skupina sorodnikov ima v operi v glavnem koralne, zelo razgibane prizore, v katerih so vsekakor imeli možnost izstopati nekateri pevci, med katerimi Tržačan Goran Ruzzier, ki je suvereno izvedel dvojno vlogo vedno pijanega Betta in starega Simoneja. Med najbolj zanimivimi je bil tudi glas nove pevke akademije, češke mezzoso- pranistke Jane Dvorakove. S posebnim smislom za humor se je gledalcem prikupil Španec Daniel de Vicente. Vsi pevci so zaslužili pohvalo za jasno izgovorjavo, kar je okrepilo komični učinek, mlad pianist Jan Grbec pa je odlično, s spretnostjo in občutkom izpeljal zahtevno vlogo klavirske spremljave. Kostume je podpisala Erica Cijan. Ko je Schicchi ob koncu, po stari gledališki navadi prosil publiko za aplavz, se je številna publika odzvala z dolgim ploskanjem, ki je nagradil trud in vnemo slušatelejvev akademije. V pričakovanju na gostovanja enodejanke v okviru pobud gledališča Verdi je predsednica Elizabeta Birsa razkrila tudi načrte za akademsko pevsko leto, ki se bo nadaljevalo z božičnim koncertom in pripravo dveh oper, to sta Verdijev »Falstaff« in »Il cappello di pa-glia di Firenze« Nina Rote. Rossana Paliaga NESREČA - V nedeljo v Ul. Valerio 37-letni motorist izgubil življenje 37-letni Corrado De Luca z motorjem v smrt V nedeljo zvečer, nekaj pred 19. uro, je v prometni nesreči umrl 37-letni voznik motornega kolesa. Na svoji yamahi R6 600 je Corrado De Luca vozil vzdolž Ul. Valerio; namenjen je bil domov, v Ul. Baiardi. Malo nad vhodom v nekdanjo umobolnico je avtomobil znamke fiat marea, ki je po prvih ugotovitvah vozil v isti smeri kot motor, naenkrat zavil levo. De Luci ni uspelo pravočasno pritisniti na zavoro: izgubil je nadzor nad motorjem in silno treščil v levi bok avtomobila. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci službe 118, karabinjerji in občinski redarji, a bilo je zaman, saj je bil mladi mož na mestu mrtev. Preiskavo vodi javni tožilec Federico Frezza. Nesreča pri Botaču brez hujših posledic Včeraj pozno popoldne je prišlo v Dolini Glinščice do manjše nesreče. Moški se je s svojim sinom sprehajal v okolici Botača, ko je na otrokovo nogo priletela skala. Na pomoč so prihiteli rešilec, gasilci, člani planinske CAI in karabinjeri; zaradi nedostopnosti grebena pa je moral poseči tudi helikopter, ki je otroka odpeljal v bolnišnico Burlo. Tržaška finančna straža razkrila potegavščino Med preverjanjem finančnega položaja tistih, ki so zaprosili za socialne odbitke, je tržaška finančna straža prišla na sled enajstim sleparjem. S potegavščino so namreč davkariji prijavili nižje prihodke in zahtevali socialne olajšave; plačevali niso zdravstvenih tiketov in pravnih stroškov, zahtevali so socialno dodatke za veččlanske družine, materinsko doklado, kritje stroškov za jasli oziroma univerzitetno štipendijo in živeli so v ljudskih stanovanjih Ater. Kdo je kriv za zamudo helikopterja? Požar, ki je v soboto dopoldne zajel gozd med Slivnim, Nabrežino in Šempola-jem, so v glavnem pogasili člani gozdne straže in prostovoljci, ki so dva dni krotili ognjene zublje. Tako piše v tiskovnem poročilu deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se sprašuje, zakaj je helikopter priletel na kraj dogodka z dvourno zamudo, saj mora na podlagi sporazuma z deželo vsaj en helikopter nemudoma do požara. Zaradi zamude se je gašenje nadaljevalo dolgo v noč oz. še v nedeljo, kar je zahtevalo dodaten človeški trud, denarno potrato, večjo škodo na zasebnih ozemljih in pa preplah na avtocesti. Gabrovec se sprešuje, kdo bo za to odgovarjal. Pobiranje smeti od vrat do vrat Odgovorni OP za tehnično urbanistično področje sporoča, da bo v Občini Dolina prekinjeno pobiranje smeti ob velikem šmarnu dne 15. avgusta in da bo pobiranje neločenih smeti (zelena kanta) potekalo dne 17. avgusta. V soboto, 15. avgusta, bo tudi občinski odpad zaprt. Nagrada za spektakel Na Velikem trgu bo tudi drevi pestro. Ob 21. uri bo tu zaživela prireditev Velika nagrada za spektakel. Med potrjenimi gosti bodo igralka Roberta Scardola (Carlot-ta iz nanizanke I Cesaroni), pevec Jacopo Troiani (tretji uvrščen na lanskem Sanremu), zmagovalka programa kantabox All Music Federica Tellan, skupina Elegan Taboo (X Factor) in pa pevka Momo. Poklon Sinatri: The Voice na Velikem trgu Na Velikem trgu bodo jutri zado-nele melodije nepozabnega Franka Sinatre. Pordenonski godbeni sekstet Rodolfo Vitale Swing Orchestra, harmonikar Tiziano Chia-pelli in kitarist Pino Bifano bodo namreč poskrbeli za poklon nepozabnemu The Voice. Od 21. ure bodo postregli z dvajsetimi Sina-trovimi zimzelenimi skladbami, kot so na primer For once in my life, Night and day, Stranger in the night, Ma way in New York New York in še s presenečenjem. Večer, ki ga prireja združenje Carpe Diem sodi med prireditve Sere-state, bo brezplačen. Policisti zasačili vlomilki pri delu Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v soboto, v okviru rutinskih kontrol po mestnem središču, zasačili dve mladi Rom-ki, medtem ko sta skozi glavna vrata skušali vdreti v stanovanjsko poslopje v samem centru mesta. Na podlagi preverjenih prstnih odtisov so agenti ugotovili, da gre za »stari znanki«, saj sta bili zaradi kraje že večkrat za zapahi in to celo v drugih italijanskih mestih. Polnoletno dekle so odvedli v koro-nejski zapor, mlajše pa v slovenski Dijaški dom Srečko Kosovel. Včeraj danes Danes, TOREK, 11. avgusta 2009 KLARA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 11.41 Jutri, SREDA, 12. avgusta 2009 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,4 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, veter 10 km na uro sever, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,1 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 10., do petka, 14. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Sonnino 4 - 040/660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040/271124, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »San Valentino di sangue 3D«, prepovedan mladim izpod 14. leta. ARISTON Poletna arena: 21.00 »Io & Marley«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leg-genda di Raoul«; 18.00, 22.00 »La ri-volta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una not-te da leoni«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30 »Snubitev«; 20.30 »Tujci«; 17.30, 19.20, 21.10 »Br no«; 16.50, 18.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 17.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 22.20 »La ri-volta delle ex«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusi-vo college inglese«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost Town«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.30 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; Dvorana 2: 19.50, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Matrimonio all'inglese«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Due partite«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Appaloo-sa«. 8 Torek, 11. avgusta 2009 TRST / ii Čestitke M Izleti Hip hip hura', naš IGOR jih 40 ima! Vse najboljše mu voščimo vsi doma. Dean z Racijem pošilja stricu IGORJU 40 poljubčkov za rojstni dan. »Stajpce klan« je razveselil novi član MATEJ. Srečnima staršema Katerini in Davorinu čestitamo, malemu Mateju pa voščimo, da bi zrasel v »fanj fanta«, ki bo v ponos in veselje nonama Nevi in Veroniki, no-notu Stojanu ter teti Mari. Vinogradniki člani Konzorcija za zaščito vin s poreklom Kras čestitajo Neži Milič novoizvoljeni KRALJICI TERANA in ji želijo obilo uspeha pri promoviranju Krasa in Terana. hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko praznuješ yo. rojstni dan. Vse najboljše! Sonja, Katja, Egon, Robert, Anamarija in Andrej! ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo na romarski izlet v Belo Krajino v sredo, 12.avgusta. Obiskali bomo Vinico-muzej Otona Župančiča, Žeželj-sv. Maša, Dragatuš-v Župančičevem hramu kosilo, Radenci, Stari trg ob Kolpi, Sodevci-malica, Prelesje in Dol. Otroci, mladi in pogumni odrasli, se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi, zato toplo vabljeni v čim večjem številu. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČIN AH organizira izlet za člane v ponedeljek, 14. septembra. Program predvideva obisk vinske kleti Gelisi v San Quirinu (Pordenon) in pršutarne Morgante v San Daniele del Friuli. Prijave sprejemamo v uradu zadruge do 14. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo v Grad Hochosterwitz in v muzej na odprtem Maria Saal v torek, 8. septembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, naselje Sv. Mavra 124-Se-sljan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.00. (tel.št.: 040/20173853390). Vpisovanja se zaključijo v ponedeljek 24. avgusta. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040220693 ali 347-9322123. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo poteka- la preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zi-gazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. 13 Prireditve 5.FESTIVAL MORJA- Združenje za Križ v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve eno-dejanke Gianni Schicchi v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Ales-sandro Svab. Ponovitve premiere vsak dan do srede 12. avgusta ob 21. uri. SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi v sredo, 12.avgusta ob 18.30 na otvoritev: fotografske razstave »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča (v kavarni Gruden), razstave starega orodja za vinogradništvo »Iz vinograda v klet«, razstave sahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca) in likovne razstave Vladimirja Klanjscka. Urniki ogleda: vsak dan od 18. do 22.ure, v petek in nedeljo tudi od 10. do 12.ure.Toplo vabljeni! NABREŽINSKA ŽUPNIJA bo v nedeljo, 16.avgusta, praznovala zavetnika sv. Roka. Ob 10.uri bo da- roval slovesno sv. Mašo s procesijo novomašnik Mirko Butkovič. Na travniku ob cerkvi bo ob 20.uri nastop kulturnega društva »Kraški šopek« iz Sežane in srečolov. V župnijski dvorani bo od srede, 12.av-gusta, do nedelje, 16.avgusta, na ogled razstava Tonkine klekljarske šole iz Ljubljane. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvel-barja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. IH Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgo-nik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. 040-220708. / TRST Torek, 11. avgusta 2009 9 5. FESTIVAL MORJA Združenje za Križ v sodelovanju z Ribiškim muzejem, K.D. Vesna, Slomškovim domom in z opernim gledališčem G. Verdi iz Trsta vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve enodejanke cj-GIANNI Schicchi^ v izvedbi udeležencev Mednarodne operne akademije Križ vodi Alessandro Svab Ponovitve: vsak večer od 9. avgusta do vključno 12. avgusta. Pred predstavo: danes, 11. avgusta bo nastopila DVS BODEČA NEŽA Začetek vseh ponovitev ob 21.00 uri. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča občane, da bo danes, 11.avgusta prekinjena dobava vode od 8.30 do 13.30 v Ricma-njih na Bardah, v Borštu in v Za-brežcu zaradi popravil na vodovodu. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludote-ka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 12. avgusta: »Barve vode«, »Začarane pripovedke«; v petek, 21. avgusta: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Zna-ki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PILATES - SKD F. PREŠEREN- v času premora prirejamo za kondicijo in družbo pohod do Drage. Zbirališče v sredo, 12. avgusta, ob 19.15 na parkirišču kolesarske steze nad Ricma-nji. S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo harmonikaše, ki bodo sodelovali v nedeljski povorki, na sestanek v četrtek, 13. avgusta, ob 20. uri v Bubničev dom v Repnu. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU -v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 otvoritev razstave Štefana Grgiča, predstavitev romana domačinke Vime Purič »Burjin čas« ter zgoščenke romarske poti. V petek, 14. avgusta, ob 21. uri koncert kitarista Gabriela Curciotti. Na Praznik: Ob 10. uri bo maševal dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani. To bo tudi zadnje maševanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska po-božnost z sveto mašo in petimi lita-nijami se bo začela ob 17. uri. Vodil jo bo dr. prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritr-kovalcev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv. Roka. Sv. maša ob 10. in 19. uri. Zvečer nam bo kot že vrsto let nabrežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti do 14. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBCINA REPENTABOR obvešča, da družine s stalnim prebivališčem v občini Repentabor in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2008, ki ne sme presegati 39.127,75 z odbitkom 4.000,00 evra za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje za brezplačno dodelitev letne avtobusne vozovnice, je na voljo v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00, tel. 040 327335, Rok za predstavitev prošnje zapade 14. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do vključno 14. avgusta 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta do 14.avgu-sta urada v Trstu in Gorici zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. BOLJUNSKA ŽUPNIJA prireja v nedeljo, 16.avgusta popoldne, pohod k Marijini cerkvici na Peče v dolini Glinščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri slovesna sv.Maša. Vljudno vabljeni! DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Beatitudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Batti-stuta 338-3681964, Juren Igor 3356041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 3331176331 (Nidia). OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Ban-delj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Op-činah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@che-erdancemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljen-cev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. S Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. Kličite na tel. št. 040 - 299820. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu študentom ali ne-stalno-bivajočim v Trstu. Tel. 3478187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalori znamke Atlas na drva, gas ali na diesel in železna vrata 2x80m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040-814212. PRODAM KNJIGE za prvi razred li-ceja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: grammatica e scrittura. Tel. 040213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pappa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Poreča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 339-8160558. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. Prispevki V spomin na Ivico Verginella, Igorja Luxo in Miro Remez daruje Boris Pertot z družino 60,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na drago Vero Lozej darujejo »Ukovska dekleta« 100,00 evrov za SZSO. V spomin na drago sestro Vido Ger-mek vd. Andlovič daruje Marta z družino 100,00 evrov za ŠKC v Lo-njerju. Namesto cvetja na grob Vide Germek darujeta Silva Gardelin in Lili Dagri z družinama 30,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na Milo Doljak darujeta Igor in Rado 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Igorja Luxo daruje Slava Starc z družino 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti dragega moža Giannija Ratzenbeka darujejo žena Vera in sin Willy z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah, 25,00 evrov za SKD Tabor, 25,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 25,00 evrov za Dom Brdina in 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja. Namesto cvetja na grob Igorja Luxe darujeta Nataša in Paolo 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob dragega Igr-ja Luxe daruje Jordan Capponi z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. Tel.: 335-6948813 t Na tiho me je zapustila draga mama Sava Kolerič vd. Pirnat Žalujoča hči Mirja s Fabiotom Od nje se bomo poslovili v četrtek, 13. avgusta, ob 11.20 v ulici Costalunga. Datum in uro žarnega pogreba bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Sv. Ivan, 11. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Nasvidenje nad zvezdami! Sonja in vsi Vugovi Dragi Savi, naši dobri in diskretni sosedi, zadnji pozdrav. Livia, Antonella in Furio Sočustvujemo z Mirjo ob izgubi drage mame. Anna, Elena, Marija, Martina, Nataša in Maja Ob smrti mame Save izrekamo hčerki Mirji iskreno sožalje sošolke in sošolci V. B klasične gimanzije 1958 Z žalostjo se poslavljamo od prijateljice Save Kolerič. Hčerki iskreno sožalje. Žene tečaja škedenjske noše pri KD Ivan Grbec t Zapustila nas je naša draga žena, mati, nona in tašča Marija Križmančič por. Grgič Žalostno vest sporočajo mož Drejko, sin Darko z ženo Xenjo, vnuka Maja s Kristianom in Martin ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v ulici Costalunga v sredo, 12. avgusta, od 11.30 do 13.00. Pogrebni obred z žaro bo v sredo, 26. avgusta, ob 13.30 v cerkvi v Bazovici. Bazovica, 11. avgusta 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob boleči izgubi drage Marije izrekajo občuteno sožalje svojcem Suzana z Giulianom, Ester z Dušanom in Sonja z Danilom skupaj z družinami Ob izgubi drage žene, mame, none in tašče Marije sočustvujemo z družino Grgič. Družina Miliani Gostilna Grgič, Milan in Ondina z družinama izrekajo iskreno sožalje svojcem ob izgubi drage Marije. 10 Sobota, 8. avgusta 2009 KULTURA / KNJIŽNE NOVOSTI - Pri KD Vilenica je izšla knjiga Jasne Majde Peršolja Rodiški rodovi Preteklost koščka zemlje na stičišču Krasa in Brkinov Kamen z napisom Rundikti, odkrit leta 1842, je shranjen v tržaškem muzeju POSTOJNA Umrl primorski slikar in kipar Erik Lovko POSTOJNA - Za posledicami bolezni je v soboto v 57. letu starosti umrl priznani primorski slikar in kipar Erik Lovko. Lovko, rojen leta 1953 v Postojni, bo ostal zapisan v sodobni slovenski likovni umetnosti kot kipar, slikar, grafik, ilustrator in karikaturist, prepoznaven z avtorsko določljivim izrazom, so sporočili iz Obalnih galerij Piran.V 70. letih je bilo v Lovkovih plastikah čutiti vpliv Brancusi-ja in nadrealizma, v 80. letih je raziskoval vlogo barve in umetnih materialov v kiparstvu, pozneje motiv antičnega torza, ki ga je prenesel tudi v slikarstvo. Osrednja tema njegovega slikarstva je postala monumentalna človeška figura, poudarjeno plastično oblikovana in naslikana v intenzivnem koloritu, o Lovkovem delu piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti. Od začetka junija je v Galeriji Banke Koper na ogled Lovkova razstava z naslovom Tri stene na temo plesalcev tanga in glasbenikov. Na razstavi, pod okriljem Obalnih galerij Piran, so javnosti prvič na ogled tudi platna manjših formatov z motivi sienskih mestnih četrti. »Prvič javnosti predstavljena Lovkova platna, nastala v letošnjem letu, pomenijo logično razvojno premeno v oblikovno formalnem smislu in v ohranjanju njegove sicer že prepoznavne vsebine z motivi glasbenikov in plesalcev tanga. V več kot tridesetih letih, ko je pogosto razstavljal v domačih in tujih razstaviščih, je izoblikoval svojsko avtorsko poetiko,« je ob omenjeni razstavi zapisala kustosinja Nives Marvin. Kot slikar, kipar, grafik in risar je Lovko, tako Marvinova, ohranjal tradicionalno figu-raliko kot bistveni likovni element, ta pa je v korelaciji z drugimi elementi določevala izrazito sodobno angažirano in intimno doživeto izpoved. Njegov celoten likovni opus je zaznamovan z večplastno bipolarnostjo v vsebini in sporočilnosti, pogojeno s številnimi dejavniki, je še zapisala. Razstava Tri stene bo v Kopru na ogled do srede oktobra. Lovko je slikarstvo študiral na beneški Akademiji lepih umetnosti pri prof. Edmondu Bacciju in se nato prepisal na Akademijo lepih umetnosti v Firencah, kjer je leta 1976 diplomiral pri prof. Silviu Loffredu. Na ljubljanski likovni akademiji je leta 1979 opravil še kiparsko specialko pri prof. Slavku Tihcu. Četrt stoletja je Lovko deloval kot profesor umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna. Od leta 1976 je imel več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi pri številnih skupinskih postavitvah v Sloveniji in tujini. Redno se je udeleževal mednarodnih kiparskih simpozijev in prejel več pomembnih nagrad. (STA) Prejšnji mesec je pri Kulturnem društvu Vile-nica izšla knjiga Jasne Majde Peršolja z naslovom Ro-diški rodovi. Knjiga je tiskana v nakladi 300 izvodov in obsega 520 strani. Delo so prvič predstavili na letošnjem rodiškem vaškem prazniku. »Rodičani živijo na stičišču Brkinov in Krasa, zato o sebi najraje povejo, da niso ne Kraševci ne Brčini, a da so nekje vmes«. S temi besedami se začenja glavni tekst. Pogled v preteklost nam pove, da so rodiško ozemlje nekoč imenovali rodiški komun. V antiki je bilo to območje po vsej verjetnosti obsežnejše. Iz opisa Majde Peršolja izvemo, da so se v srednjem veku začrtale meje s sosednjimi vaškimi skupnostmi: Danci, Kačičani, Vrhpoljci, Kozinci, Hrpeljci, Sloparci, Brezovčani, Artvižci in Grajani. V srednjem veku so bili v fevdu oglejskih patriarhov, pozneje so ozemlje rodiškega komuna dobili goriški grofje. Srednjeveške meje rodiškega ozemlja so segale od grajanske Globne na Vrhule in do mejnika na Križendrevu, vse do brezovske Ločice na jugu in sloparskega kala na vzhodunem delu. Osrednji del ozemlja je rodiško polje, na katerem so si rodovi pridelovali hrano. Njive so si uredili tudi na slabši, na videz manj rodovitni zemlji, napravili terase in povsod sadili in sejali. Večina ozemlja je bila namenjena živinoreji, ovčarstvu in govedoreji. Svojo zemljo so družine označevale z le-dinskimi imeni. Obstajajo številne pravljice o Rodi-čanih, ki so tod iskali čudežne zaklade sreče, zakopane v zemlji. Iskali so zlato, cekine, ampak sreča se jim je izmikala in preprosti ljudje so se pogosto zadovoljili z vrečami železove rude, ki so jo pobirali v rodiških Brdih, in z vrečami črnega premoga, ki so ga kopali v Podborštih. (Več o rodiških pripovedih lahko preberete v knjigi Rodiške pravce in zgodbe, ki jo je Majda Peršolja izdala leta 2000.) Rodičani so vedeli za svoje prednike Rundikte, vsa znanja so spremenili v pravljice in jih pripove- dovali iz roda v rod. Zanimanje za Rodik in Rundik-te se je začelo pravzaprav v drugi polovici devetnajstega stoletja, saj so leta 1842 pri Materiji odkrili kamen z napisom Rundikti, ki je danes shranjen v tržaškem muzeju pod oznako CIL V 698. Na kamnu je vklesan pravni zapis, da je v tožbi med ljudstvom Run-dikta in latifundistom Lekanijem Basom pravdo dobila skupnost Rundiktov. S tem kamnom je torej potrjena verodostojnost pravljice, da so Rodičani živeli na tem ozemlju od davnine in gotovo pred prihodom Rimljanov v naše kraje. Obenem je dokaz o organiziranosti Rundiktov in o njihovi spretnosti pri obrambi lastnih pravic. Kot dr. Alenka Goljevšček ugotavlja v predgovoru, se je morala večina Slovencev, ki je želela odkriti svoje korenine in se je napotila po sledeh svojih prednikov, pri iskanju ustaviti pri kakšni letnici 17. ali 18. stoletja. Rodiški rodovi pa so vpisani za naše razmere zgodaj, in sicer že leta 1576. Od nekdaj so si vztrajno in nepopustljivo prizadevali, »da bi se s kremplji in zobmi zakavljali v trdo, skopo kraško zemljo in na njej našli svoj prostorček na soncu. Nekaj odvečnih je šlo služit v Trst, nekaj se jih je izgubilo, a glavnina je ostala in vztrajala; vsakdanje, brezimno junaštvo brez fanfar in bobnov ...« Iz majhne vasi, ki je imela sredi 16. stoletja vsega 18 posestev, so zrasli številni rodovi, ki so se včasih spletali in prepletali. O tem podrobno govori knjiga Jasne Majde Peršolja. Njej gre torej zasluga, da je spretno brskala po starih, zaprašenih listinah in osve-tila zgodovino rodiških korenin. Knjigo sestavljajo zgodovinski oris Rodika, razprava o rodiških družinah in rodovih ter rodovnik. Bogatijo jo številne zanimive slike iz preteklih časov. Naj omenimo, da so pri zbiranju podatkov in razpravi sodelovali številni informatorji, ki jih avtorica omenja in se jim na koncu knjige zahvaljuje. Mitja Stefancic ZAGREB - V Maksimirju 63 tisoč gledalcev Nastop irske skupine U2 oz. »hrvaški koncert desetletja« Nastop irske skupine U2 je bil za hrvaško prestolnico koncert desetletja. Tako močno pričakovan s strani vseh ljubiteljev rocka celega Balkana in tudi drugih srednjeevropskih držav, da so prvemu nastopu kaj kmalu, podobno kot povsod drugod v Evropi, dodali še en večer (na sporedu je bil drevi). Čudovito osnovan in tehnično brezhiben oder v obliki pajka ali vesoljske ladje, ki dovoli ogled koncerta z vseh strani, je ob deveti uri dočakal prihod Bona (foto ANSA ) in tovarišev. Približno 63.000 prisotnim so U2 najprej zaigrali uspešnico Breathe in nekaj skladb z letošnjega albuma No line on Horizon. Publika v Zagrebu se je zares raz-živela šele ob prvih zvokih starejših skladb, najprej Beautiful day (ki so jo posvetili prelepi Hrvaški, deželi tisočerih otokov) in Elevation; pravo doživetje na zagrebškem Maksimirju pa je bila izvedba hita One, ene med najlepšimi ljubezenskimi rock baladami vseh časov, ki jo je Bono poklonil vsem, ki so v tragediji na Balkanu koga izgubili. Skladbi Until the end of the word in Stay sta dvignili nivo večera in po »pajkinih nogah« približali pevca Bono Vo-xa, bobnarja Larry Mullena, basista Adam Clayto- na in kitarista (in občasno klaviaturista) The Edgea publiki. Prvi zagrebški koncert je trajal približno dve uri, U2 so zaigrali devetnajst skladb in še tri dodatne hite. Poleg že omenjenih je publika zaplesala ob zvokih Vertiga, množično odpela Sunday bloody Sunday in Pride. Tehnološko dovršen oder-pajek je imel na sredi oz. na zadku vrtljiv, 360-stopenj širok ekran, na katerem so lahko vsi sledili dogajanju na odru, pozivu Desmonda Tutuja za pomoč v boju proti revščini in proti boleznim v Afriki (del izkupička koncerta gre prav v ta sklad) ter nekaj prizorov z birmansko borko za demokracijo Aung San Suu Kyi, za svobodo katere se Bono močno zavzema in kateri je posvetil hit Walk on z mimohodom stotih, iz prvih vrst naključno izbranih poslušalcev. Med koncertom je bilo seveda slišati tudi pozive k strpnosti in enakopravnosti, kot tudi priložnoste besede za Hrvaško. Dober, a za njihov standard ne najboljši nastop, so U2 zaključili s triptihom skladb Ultraviolet, With or without you in Moment of Surrender. Aleš Waltritsch Na ljubljanskem gradu zadnja razstava Umetniki za Darfur LJUBLJANA - Na ljubljanskem gradu je na ogled zadnja razstava Umetniki za Darfur, na kateri so do 17. septembra, ko bo dražba umetniških del, na ogled fotografije Toma Križnarja in podarjena dela 54 avtorjev. Ti predstavljajo stalno dopolnjujoči se del razstave. Gre sicer za karavano dogodkov, pobudnik katere je Galerija Arka iz Izole v sodelovanju z Gibanjem za pravičnost in razvoj, je ob odprtju razstave, na katerem je nastopila istrska pevska skupina Kan-tadora, povedala umetnostna zgodovinarka in dolgoletna galeristka Milena Zlatar. Izrazila je upanje, da se bo v treh tednih tej karavani pridružilo sto umetnikov, da bi čim več iztržili za prenosno vrtalno napravo, s pomočjo katere bi lahko v sudan-skem Darfurju črpali vodo iz večjih globin. Na internetu so našli ustrezno rabljeno napravo, ki stane okrog 150.000 evrov. (STA) V Guči priprave na 50. festival trobentačev ČAČAK - V Guči zvoki trobent še niso dobro potihnili, organizatorji festivala pa že pridno načrtujejo prihodnjo, jubilejno izdajo. 50. draga-čevski zbor trobentačev bo potekal med 13. in 22. avgustom 2010, je v petek naznanil predsednik festivalskega odbora in župan občine Luča-ni Slobodan Jolovič. Po napovedih bo zastavo ob jubileju festivala dvignil srbski minister za infrastrukturo Mi-lutin Mrkonjič, ki bo 13. avgusta prihodnje leto istega dne odprl tudi novozgrajeno cesto Guča-Lučani-Kratovska scena, dolgo 19 kilometrov. Organizatorji so predlagali, da bi finalno tekmovanje trobentačev, napovedano za 22. avgust 2010, odprl srbski predsednik Boris Tadič. Do 50. festivala bodo zgrajeni številni in-frastrukturni objekti, tako da bo jubilejni zbor trobentačev lahko obiskalo rekordno število glasbenikov in gostov. Letos je v Guči nastopilo okrog 1500 glasbenikov. (STA) Premiera filma Modri vlak 30 let po smrti Tita BEOGRAD - Igrani film Janka Ba-ljaka Modri vlak bo premiero doživel maja prihodnje leto, ob 30-letni-ci smrti Josipa Broza Tita. Film namreč nosi naslov po vlaku, s katerim je nekoč jugoslovanski vodja potoval. Sinopsis filma sledi vsakdanu mladih v letu Titove smrti, ki ga prekinjajo dokumentarni posnetki iz tistega časa. »Po mojem mnenju je 1980 tudi leto začetka razpadanja Jugoslavije. Poleg družbeno-zgodovinskega me je zanimalo tudi kulturološko dejstvo,« je povedala producentka filma Nataša Milojevič, ki je pripadala maturantski generaciji iz leta 1980. Na to temo načrtujejo tudi kratko TV-serijo, saj ustvarjalci filma upajo, da bo Modri vlak pritegnil toliko zanimanja, da si bodo gledalci želeli izvedeti še več o posledicah in pozitivnih straneh tistega časa. (STA) Na Dunaju pripravljajo koncert v spomin na Michaela Jacksona DUNAJ - Družinski člani pevca Michaela Jacksona in vrsta zvezdnikov je potrdila koncert, nekakšen po-klon junija preminulemu zvezdniku, ki bo »čez nekaj tednov« na Dunaju. Organizatorji še niso potrdili imen nastopajočih, znano pa je prizorišče, in sicer prestižni Schoen-bruun. Avstrijski mediji so v poročilih omenjal imena, ki bi lahko sodelovala na koncertu: U2, Madonna, Lionel Richie in Whitney Houston. Natančen datum koncerta še ni znan; nekateri mediji omenjajo pevčev rojstni dan, 29. avgust, drugim se zdi verjetneje, da bo koncert sredi septembra. (STA) / SVET Sobota, 8. avgusta 2009 1 1 AFGANISTAN - Sedanji predsednik prestavil svoj volilni program Karzaj bo krepil varnostne sile in se pogajal s talibani Talibani južno od Kabula izvedli nov množični napad, ki je terjal dva mrtva KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je včeraj obljubil, da bo podvojil število pripadnikov afganistanskih varnostnih sil in se začel pogajati s talibani, če bo na predsedniških volitvah 20. t. m. dobil še en mandat. Karzaj je ob predstavitvi svojega programa za drugi petletni mandat napovedal, da bosta mir in stabilnost njegovi prednostni nalogi. "V prihodnjih petih letih bom povečal število pripadnikov afganistanske vojske s 130.000 na 260.000 in policijskih sil z 80.000 na 160.000," je povedal na predvolilnem zborovanju. Javnomnenjske raziskave Karzaju napovedujejo zmago, a bi se lahko zgodilo, da se bo moral v drugem krogu pomeriti z nekdanjim zunanjim ministrom Abdulahom Abdulahom, ki je resno zastavil svojo predsedniško kandidaturo. Karzaja trenutno podpira 45 odstotkov Afganistancev, Abdulaha pa 25 odstotkov. "Če bom zmagal, bo moja prva prednostna naloga mir in stabilnost, mir s pomočjo narodne sprave, razumevanja in bratstva," zagotavlja Karzaj. Ponovil je, da bo sklical tradicionalno plemensko skupščino, t.i. lojo džirgo, v kateri bodo vse sprte strani, vključno s talibani, "iskale rešitve za mir". Skupina talibanskih borcev je medtem včeraj v glavnem mestu province Logar okoli 60 kilometrov južno od Kabu-la z raketami in strelnim orožjem napadla vladna poslopja. V mestu Pul-i-Alam se je vtihotapila skupina šestih talibanov, ki je nato na poslopje tamkajšnjega guvernerja in urad policijskega načelnika izstrelila več raket, nato pa je med napadalci in afganistanskimi silami izbruhnilo streljanje. Pri tem sta bila ubita dva afganistanska policista in eden izmed napadalcev. Drugi napadalec je umrl, ker se je med napadom razstrelil, tretji pa je umrl, ko je nanj raketo izstrelil ameriški helikopter. Nad mesto so namreč po napadu poleteli helikopterji ameriške vojske. Da so v Pul-i-Alam vdrli talibanski borci, je potrdil tudi tiskovni predstavnik Zabiulah Mudžahid, ki je dejal, da gre za šesterico samomorilskih napadalcev. V mestu Kunduz na severu Afganistana pa je včeraj samomorilski napadalec blizu konvoja sil zveze Nato razstrelil z eksplozivom napolnjen avtomobil. V napadu je umrl napadalec, drugih smrtnih žrtev pa ni bilo. Do napada je prišlo, ko so se Natove sile pod vodstvom Belgijcev v konvoju premikale skozi mesto, je sporočila policija. Podpornici sedanjega predsednika Hamida Karzaja ANSA IRAK - Kljub izboljšanju razmer se nasilje nadaljuje V valu bombnih napadov v različnih krajih več deset mrtvih BAGDAD - V valu bombnih napadov blizu mesta Mosul na severu Iraka in v prestolnici Bagdad je bilo včeraj zjutraj ubitih skroaj 50 ljudi, 251 pa ranjenih, je sporočila policija. Najhujši napad se je zgodil v vasi Kaznah vzhodno od Mosula, kjer je še pred zoro razneslo dva z eksplozivom napolnjena tovornjaka. Pri tem je bilo ubitih 28 ljudi, 155 ranjenih. V tej vasi, kjer živi verska ločina kurdskega porekla Šabak, je silovita eksplozija uničila 35 hiš. Sam Mosul je kljub upadu nasilja drugod po Iraku tudi v zadnjem času pogosto prizorišče napadov. Ameriški poveljniki so to mesto opisali kot zadnjo urbano utrdbo teroristične mreže Al Kaida v Iraku. Mosul je drugo največje mesto v Iraku in šteje okoli 1,6 milijona prebivalcev, večinoma sunitov - tako Arabcev kot Kurdov, v njem pa živita tudi močna krščanska in šiitska turkmen-ska manjšina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Bagdadu je na dveh krajih, kjer so se v iskanju dela v zgodnjih jutranjih urah zbrali delavci, razneslo avtomobila bombi. Prvi avtomobil je razneslo na zahodu iraške prestolnice, pri tem pa je umrlo sedem ljudi, 46 jih je bilo ranjenih. Drugi napad se je pripetil na severu Iraku, v njem pa je umrlo devet ljudi, 36 jih je bilo ranjenih. Iz iraške prestolnice so poročali še o tretjem napadu, ki se je zgodil v večinoma sunitski četrti na jugozahodu mesta. Ubiti so bili trije ljudje, 14 je ranjenih. Kljub občutnemu upadu nasilja v zadnjih mesecih v Iraku se v Bagdadu, Mosulu in etnično razdeljenem mestu Kirkuk na severu države še naprej vrstijo napadi na varnostne sile in civiliste. V zadnjem mesecu je število nasilnih smrti v Iraku upadlo za tretjino na 275, medtem ko so junija, po umiku ameriških sil iz iraških urbanih središč, zabeležili 437 ubitih v napadih. (STA) Prizorišče napada v Mosulu ANSA V Tibetu izpustili 1200 ljudi, v Xinjiangu 700 v priporu ŽENEVA - Kitajska je sporočila, da izpustila več kot 1200 ljudi, priprtih po lanskih nemirih na Tibetu, medtem ko je v priporu zaradi nemirov v Xinjiangu še vedno več kot 700 ljudi. Peking je te informacije razkril v pisnem odgovoru odboru ZN za odpravo rasne diskriminacije. Peking je v odgovoru zapisal, da so oblasti izpustile 1231 osumljencev, potem ko so bili kaznovani in podpisali izjavo o kesanju. 77 je bilo obtoženih različnih kaznivih dejanj, med drugim vloma, požiga in oviranja pravosodja. Sedem je bilo obtoženih vohunjenja. Duan Jielong, ki je vodil 30-člansko kitajsko delegacijo na zaslišanju pred odborom v Ženevi, je tudi razkril, da je po nemirih v avtonomni pokrajini Xinjiang minuli mesec še vedno priprtih 718 ljudi. Oblasti imajo za vse dokaze o kaznivih dejanjih, 83 pa grozi obtožnica zaradi umora, požiga ali ropa. V začetku julija je bilo v etničnem nasilju v Xinjiangu ubitih 197 ljudi, večina je bila Kitajcev, ki so jih ubile podivjane množice Ujgurov. Kot piše v odgovoru kitajske vlade, je bilo od 197 ubitih 156 "nedolžnih ljudi". Med njimi je bilo 134 pripadnikov večinskih Hanov, 11 pripadnikov muslimanske manjšine Hui, deset Ujgurov in Mand- Študija: Otroci z gripo ne bi smeli jemati tamifluja LONDON - Otroci s sezonsko gripo ne bi smeli dobivati protivirusnih zdravil, kot je tamiflu, saj škodljivi stranski učinki prevladajo nad razmeroma skromnimi koristmi, ugotavljajo britanski zdravniki v včeraj objavljeni študiji. Pri nekaterih otrocih tamiflu povzroča slabost in bruhanje, kar lahko vodi do dehidracije in drugi zapletov, dodajajo. Študija, objavljena v British Medical Journal, sicer ni zajela izbruha nove gripe, vendar njene ugotovitve nakazujejo, da protivirusna zdravila pri otrocih, okuženih z virusom A H1N1, bistveno ne skrajšajo dolžine bolezni in ne preprečijo zapletov. Zdravnik v bolnišnici John Radcliffe v Oxfordu in soavtor študije meni, da je sedanja praksa v Veliki Britaniji, ko se tamiflu predpisuje bolnikom z blago obliko bolezni, "neprimerna strategija". Po njegovem mnenju škodljivi stranski učinki prevladajo nad skrajšanjem bolezni za en dan. Raziskava je pokazala, da protivirusni zdravili oseltamivir in zanamivir skrajšata trajanje sezonske gripe za največ dan in pol, pri čemer pa imata le malo ali nič učinka na astmatične napade, vnetje ušes ali zmanjšanje potrebe po jemanju antibiotikov. Oseltamivir se prodaja pod blagovno znamko tamilfu, zanamivir pa pod blagovno znamko relenza. RUSIJA - Vlada je manj popularna Predsednik in premier znova močno priljubljena MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin sta med Rusi trenutno zelo dobro zapisana: Putinu namreč sodeč po zadnji javnomnenjski raziskavi zaupa kar 73 odstotkov, Medvedjevu pa 59 odstotkov vprašanih. Strokovnjaki visoko priljubljenost dvojice pripisujejo namernemu ustvarjanju javne podpore ob prvi obletnici vojne v Gruziji. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, je 73-odstotna podpora Pu-tinu najvišja po septembru lani. Po izbruhu gospodarske krize je njegova priljubljenost namreč padla na zgolj 66 odstotkov aprila letos. Predsednik Medvedjev medtem še nikoli ni užival tako visoke, 59-odstotne podpore, saj je bil rekord doslej 57 odstotkov. Medtem ko Putin in Medvedjev uživata veliko zaupanje, pa so Rusi precej bolj kritični do dela ruske vlade. Zadovoljstvo z njenim delom je namreč sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki so jo včeraj objavili ruski časniki, v primerjavi z minulim mesecem naraslo zgolj za tri odstotne točke in je trenutno 48-odstotno. Najslabše, zgolj 39-odstotno je bilo marca letos. Analitiki ocenjujejo, da gre zasluga za visoko priljubljenost predvsem "propagandni kampanji", povezani z nedavno prvo obletnico petdnevne vojne med Rusijo in Gruzijo. Poleg tega ljudje politično situacijo v državi poleti doživljajo mirneje, zaradi česar strokovnjaki predvidevajo, da se bo podpora premieru in predsedniku jeseni znova zmanjšala. Prav to nedeljo je sicer minilo točno deset let, odkar je Putin stopil na sam vrh ruske politike. 9. avgusta 1999 je bil namreč takrat 46-letni Putin, dotedanji vodja notranje tajne službe FSB, na presenečenje vseh imenovan na položaj premiera. Predvsem po zaslugi rekordnih cen surovin je uspel znova zagnati rusko gospodarstvo in Rusijo vrniti med svetovne supersile. (STA) JUŽNA AMERIKA - Oster napad venezuelskega predsednika Chavez kolumbijsko vojsko obtožil vdora v Venezuelo CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v nedeljo kolumbijsko vojsko obtožil, da je vstopila na ve-nezuelska tla. Ob tem je vdor označil za provokacijo kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja. "Ne govorim o patrulji z nekaj vojaki, ki so zašli preko meje," je v svoji redni tedenski televizijski oddaji dejal Chavez, pri tem pa ni navedel, kdaj naj bi do vdora prišlo. "Enote so z ladjo prečkale reko Orinoco in izvedle vdor na venezuel-sko ozemlje. Ko so tja prišle naše enote, so Kolumbijci že odšli," je dejal Chavez. Levičarski venezuelski predsednik je v zadnjem času zaostril odnose s kolumbijskim kolegom, ki je največji zaveznik ZDA v regiji. Venezuelo in še nekaj držav Latinske Amerike je razjezil novi sporazum, ki ZDA omogoča uporabo sedmih vojaških oporišč v Kolumbiji. "Jenkiji začenjajo poveljevati kolumbijskim oboroženim silam; oni imajo nadzor, oni vodijo te provokacije in si izmišljujejo velike laži," je še dejal Chavez, ki je že dolgo trn v peti Washingtona. Venezuelski predsednik je zaradi dogajanja v zvezi s Kolumbijo namignil, da bi Caracas lahko ukinil preferenčne cene venezuelske nafte in naftnih derivatov za Bogoto. "Dobava bi se morala ustaviti, lahko jih kupijo po tržni ceni. Zakaj bi morali biti na tak način naklonjeni Uri-bejevi vladi," se je vprašal. Obtožbe o vdoru kolumbijske vojske na venezuelska tla je Chavez izrekel dan pred vrhom Združenja južnoameriških držav (Unasur) v ekvadorskem Qui-tu, na katerem bodo voditelji po pričakovanjih razpravljali o odločitvi Kolumbije, da ZDA dopusti delno uporabo svojih vojaških baz. Venezuelski predsednik pa vodi diplomatsko ofenzivo proti temu dogovoru, ki bi po njegovih navedbah lahko vodil v vojno. Kolumbija, ki nima diplomatskih odnosov z Ekvadorjem, se vrha po pričakovanjih ne bo udeležila. Chavez je sicer minuli mesec zamrznil odnose s Kolumbijo in tako odgovoril na obtožbe Bogote, da Venezuela dobavlja orožje kolumbijskim levičar- ski uporniški skupini Farc. Bogota je namreč sporočila, da je Farcu zasegla na švedskem proizvedeno orožje, ki ga je kupila Venezuela. Chavez je glede teh obtožb odvrnil, da Kolumbija zanje nima dokazov. Ob tem je tudi posvaril, da bo Venezuela ustavila kolumbijski izvoz v njegovo državo, ki je po uradnih podatkih v prvi polovici letošnjega leta znašal 2,62 milijarde dolarjev. Venezuelski voditelj je še zagrozil, da bo razlastil kolumbijska podjetja v Venezueli, če se bo "agresija" Bogote nadaljevala. Ta spor je še zaostril napetosti med državami, ki sta le lani skoraj zapletli v vojno, ko so kolumbijske sile izvedle racijo v oporišču Farca v Ekvadorju. Bogota trdi, da je med to racijo odkrila trde diske, ki kažejo, da ima Chavez povezave tako s Farcom kot z nelegalno trgovino z mamili. Zaradi omenjene racije sta Quito in Caracas lani prekinila diplomatske stike z Bogoto. Chavez je nato odnose znova vzpostavil, Quito pa tega ni storil. (STA) 1 2 Torek, 11. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Z včerajšnjim dnem nov prometni režim na trgu Saba Z avtobusom preizkusili krožišče in ga predali namenu Iz ulice Aquileia odslej prepovedano zaviti proti bolnišnici Janeza od Boga GORICA Cone spet modre V Gorici bodo z današnjim dnem začeli na novo prepleskati modre cone v središču mesta, saj je barva marsikje zbledela in torej parkirna mesta niso več vidna. Zaradi pre-pleskanja bo danes med 7. in 18. uro veljala prepoved prometa na korzu Verdi med križiščema z ulicama Contavalle in Mameli, na trgu Donatore del Sangue, v ulicah Colobi-ni in Rismondo. Jutri med 7. in 18. uro bo parkiranje prepovedano na trgu Battisti, na krozu Verdi med križiščema z ulicama Mameli in Petrarca, na korzu Italia med križiščema z ulicama Nizza in Locchi, dalje v ulicah Petrarca, Boccaccio, De Gasperi, Rabatta in Crispi. V četrtek, 13. avgusta, bo prepoved veljala v ulici Carducci, na oširku XXVII Marzo, trgu Cavour, v ulicah Sau-ro, Rotta, Contavalle, Codelli, Galilei, Baiamoni, IX Agosto, Nizza, Morelli, Mazzini in drevoredu XXIV maggio, v petek, 14. julija, pa v ulicah Marconi, Cascino, Ma-niacco, Crispi, Nizza, Roma, Oberdan, Morelli, Arcivescovado, Ca-puccini, na trgu pred županstvom in dvoru Santllario. Modro cono so razširili tudi na parkirišče na trgu Battisti, ki ga od 30. junija ne upravlja več društvo UGG, temveč goriška občina. Zaradi tega so odstranili nekdanjo kabino za plačevanje parkirnine, ki po novem znaša en evro in jo je mogoče poravnati pri parkomatih ali pa z napravo za brezgotovinsko plačevanje Europark. Na trgu Saba v Gorici so včeraj uredili novo krožišče, ki naj bi izboljšalo pretok vozil med korzom Italia ter ulicama Aquileia in Di Manzano. V dopoldanskih urah so mestni redarji zaprli dostop do trga, nato je osebje občinske cestarske službe namestilo rdeče in bele plastične pregrade, s katerimi so uresničili krožiš-če. Takoj zatem so opravili tehnični preizkus nove prometne ureditve, saj so se okrog krožišča zapeljali z avtobusom pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Med vožnjo niso zabeležili težav, zato pa so nato okrog krožišča začeli risati še vso potrebno talno signalizacijo. V popoldanskih urah je bilo krožišče urejeno, hkrati pa so bile rdeče in bele ovire postavljene tudi v spodnjem delu ulice Aquileia, s katere po novem avtomobi-listi, ki prihajajo iz Štandreža in Ločni-ka, ne smejo več zaviti v levo v ulico Fa-tebenfratelli. Postavljanju plastičnih pregrad in risanju belih črt na cestišču je dopoldne sledil goriški župan Ettore Romoli. »Za uresničitev krožišča namesto semafori-ziranega križišča smo se odločili, da bi odpravili prometne zastoje, do katerih je pogosto prihajalo na križišču med kor-zom Italia ulicama Di Manzano in Aqui-leia. Seveda bomo v prihodnjih dneh deležni številnih protestnih pisem in telefonskih klicev, toda podoben scenarij se je zgodil tudi po ureditvi krožišča na trgu Divisione Mantova. Tudi takrat so številni občani protestirali, potem pa so se na tamkajšnje krožišče privadili in zdaj po njem promet poteka brez nikakršnih težav,« pojasnjuje Romoli in poudarja, da je krožišče na trgu Saba vsekakor začasne narave. »Če bodo potrebne določene spremembe, bomo zanje poskrbeli; če se novost ne bo obnesla, pa bomo kro-žišče odpravili,« razlaga župan, ki ne pri- Novo krožišče na trgu Saba (zgoraj); mestni redarji so dopoldne zaprli ulico Aquileia in avtomobile preusmerjali v ulico Fatebenefratelli, ker so urejali krožišče, zaradi česar so nastale kolone (desno); popoldne je bila ta pot prepovedana BUMBACA čakuje večjih težav zaradi avtobusov pokrajinskega prevoznega podjetja APT, katerih postajališče se nahaja pred železniško postajo. Za župana ne predstavlja problem niti prepoved zaviranja v levo v ulici Aquileia. »Kdor je namenjen v bolnišnico Janeza od Boga, bo prevozil sto metrov več do trga Saba in se nato vrnil navzdol. Sprememba ni tako dramatična,« poudarja Romoli. Prepoved zavijanja v levo bo po drugi strani veljala za avtomobiliste, ki iz ulice Fateben-fratelli hočejo zaviti proti trgu Saba. Leti bodo morali nadaljevati svojo vožnjo do krožišča Divisione Mantove in se od tod vrniti proti središču mesta. (dr) GORICA Pokrajina prispeva v sklad Karitas V solidarnostni sklad goriške Karitas za pomoč odpuščenim delavcem bo prispevala tudi goriška pokrajina. To napoveduje predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in razlaga, da bo pokrajinski odbor v ta namen na enemu izmed septembrskih zasedanj odobril spremembo proračuna. Gherg-hetta pojasnjuje, da bodo v sklad pristopile tudi ustanove, podpisnice pakta za razvoj Goriške, sicer pa je pokrajinski predsednik pisal vsem 25 občinam iz goriške pokrajine, da naj tudi same prispevajo za pomoč odpuščenim delavcem. Karitas je solidarnostni sklad ustanovila aprila letošnjega leta, z njim pa želijo pomagati družinam in posameznikom, ki so ostali brez službe zaradi splošne gospodarske krize. Posojilo bo mogoče pridobiti po zelo nizki obrestni meri, denar pa bodo koristniki začeli vračati, komaj bodo dobili novo zaposlitev. Najvišja vsota, ki jo bo mogoče pridobiti, bo 4.000 evrov; vse prošnje za koriščenje pomoči bo pregledala pristojna komisija, ki jo je v ta namen ustanovila Karitas. Medtem so s pokrajine sporočili, da so razpisali natečaj, s katerim bodo izbrali izvajalca del, ki so vključena v projekt briškega marketinga; na njegovi podlagi bodo uresničili kolesarsko pot, ki bo speljana po občinah Gorica, Šlovrenc, Krmin, Koprivno, Moš in Dolenje. Za projekt je pokrajina prejela 3.800.000 evrov, gradbena dela pa morajo biti opravljena v 180 dneh. Projekt predvideva predvsem prekvalifikacijo in ureditev že obstoječih makadamskih cest; na novo bodo ob tem zgradili kolesarsko stezo na območju občine Moš, medtem ko je predvidena tudi gradnja dveh novih mostov čez potok Birša. Dalje bodo uresničili tudi tri parkirišča, ki bodo opremljena za avtodome in kolesarje. Kot pojasnjujejo s pokrajine, je cilj projekta ovrednotenje naravnih in kul-turno-zgodovinskih lepot Brd. Gradbena podjetja morajo vložiti predvideno prošnjo do 31. avgusta. Vse potrebne informacije so na voljo na spletni strani pokrajine www.provin-cia.gorizia.it, kjer je mogoče dobiti tudi vso dokumentacijo in obrazce za vložitev prošnje. VRTOJBA - Nočna kraja v skladišču Intereurope S plenom čez mejo Kriminalisti še preiskujejo, kdo je odnesel za 120 tisoč evrov blaga - Zlikovcem so na prste stopili italijanski policisti GORICA - Na izgon iz države čaka v centru CIE v Gradišču Državljan Bosne in Hercegovine prvi kršitelj Maronijevega odloka Državljan Bosne in Hercegovine je na Goriškem prvi kršitelj odloka o vlogi in dejavnosti t.i. obhodnice za javno varnost, ki ga je notranji minister Roberto Maroni podpisal pred nekaj dnevi. 44-le-tni O.A., doma iz kraja Pištaline, čaka na izgon iz države v centru za identifikacijo priseljencev CIE v Gradišču, kamor ga je prepeljalo osebje goriškega letečega oddelka po zaslišanju v kasarni Massarelli. Moškega so prijeli v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem. Ponoči je stanovalka hiše v ulici Vittorio Veneto v Gorici klicala številko 113, ker je bil pred vhodom na njeno dvorišče parkiran tovornjak z italijansko registrsko tablico; s pomočjo njene številke so agenti izsledili bivšega lastnika tovornega vozila, ki jim je pojasnil, da je tovornjak prodal pred približno štirimi leti tujemu državljanu, katerega imena se ni več spomnil. Ko so si agenti sredi noči še enkrat ogledali tovornjak, so ob njem naleteli na vinjenega moškega, ki je komaj stal na nogah. Kot prvo so mu nasolili globo zaradi vinjenosti, nato pa so pregledali dokumente njegovega tovornega vozila. Zavarovanje je zapadlo pred časom, vozniške kartice in druge dokumentacije ni bilo od nikoder. Zaradi tega so moškega prepeljali v kasarno Massarelli, kjer so ugotovili, da je potni list bosanskega državljana zapadel maja, njegovo dovoljenje za bivanje v Italiji, ki ga je izdala goriška kvestura, pa že pred štirimi leti. 44-letnika je osebje letečega oddelka prepeljalo v urad za priseljence goriške prefekture, nato pa v center za priseljence v Gradišče. Moški čaka na izgon iz države z dolgim seznamom glob, ki so mu jih naprtili policisti. Državni blagajni bo moral prispevati zaradi vinjenosti, parkiranja pred vhodom na dvorišče in na parkirnem mestu za invalide, dalje zaradi zapadlega zavarovanja, izgube vozniške kartice in druge dokumentacije svojega tovornega vozila. Skladišče Intereurope FOTON.N. Čeprav naj bi novogoriški kriminalisti in policisti že od sobote dalje preiskovali večjo tatvino v skladišču podjetja Intereuropa na območju mejnega prehoda Vrtojba, nam predstavnik za stike z javnostmi na policijski upravi včeraj ni znal povedati nič konkretnega, češ da primer še preiskujejo in da bo več znanega danes. Po pisanju včerajšnjih Primorskih novic, kjer imajo na policiji očitno boljše zveze kot sam predstavnik za stike z javnostmi, naj bi italijanski policisti v soboto okrog 12. ure med opravljanjem kontrole prometa v bližini meje pri Vrtojbi skušali ustaviti kombi z novogoriškimi registrskimi tablicami, ta pa je zapeljal nekoliko naprej, njegov voznik pa je s kraja pobegnil. Italijanski policisti so to potrdili. V kombiju so našli oblačila in obutev, opremo za vodne športe in nekaj usnjene galanterije v skupni vrednosti kar 120 tisoč evrov. Ko so obvestili slovenske kolege, so ti ugotovili, da so omenjeni kombi v noči na soboto ukradli na parkirišču pred Primorskim tehnološkim parkom, ki stoji le nekaj deset metrov od skladišča Intereurope, kamor so vlomili še isto noč. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 11. avgusta 2009 1 3 TRNOVSKA PLANOTA - Prevladujejo obiskovalci iz Italije Na Lokvah kot na plaži, v pripeki raj na zemlji Euroinvest načrtuje ureditev eko vasi - Med domačini prevladuje skepsa Lokovški kovač prikazuje, kako so nekoč kovali (levo); otroci v t.i. snow tubbyjih, gumijastim čolničem podobnih pripomočkih, se spuščajo po 50-metrski plastični progi (spodaj) FOTON.N. Med Trnovim in Lokvami, pa tudi naprej proti Lazni, Čepovanu in Predmeji, so bili ob številnih razcepih za gozdne ceste v nedeljo parkirani pretežno avtomobili z italijanskimi registracijami, pred njimi pa par ali večja druščina na zložljivih stolih in obloženih mizah. Ljudje so uživali v svežem zraku, tišini in objemu gozda. Vse, kar so potrebovali, so s seboj prinesli v prtljažniku, kar za tiste, ki se na planoti ukvarjajo s turizmom sicer ni najboljše, ampak tako pač je. Kdor je hotel kaj več, je moral na Lokve, ki so bile včeraj dobro obiskane, a tudi tam so prevladovali ležalniki in naslanjači ter zložljivi stoli, na katerih so se, spet pretežno italijanski gostje, sproščali, pogovarjali, nekateri tudi sončili. Od propadajočega hotela Poldanovec do gostišča Paradis, ki ga je pred časom odkupilo novogoriško podjetje Euroinvest in dalo v najem zavodu Gozd, ki deluje v okviru fundacije Planota, je bil pogled še najbolj podoben tistemu, na kakšni plaži. Parkirišče pred Paradisom je bilo polno, pred odprto okrepčevalnico, kjer kuhinja sicer ne dela in je zato pred njo mogoče v teh počitniških dneh poskusiti srbske dobrote, pa so lo-kovški kovači s tradicionalnimi pripomočki obiskovalcem prikazovali, kako so v starih časih kovali. Nekaj korakov stran je si-rar, prav tako iz Lokovca, ponujal sir, skuto, jogurt in sirotko. Tudi mini golf je bilo mogoče igrati, z vzpetine, kjer na nekdanje smučišče v zimskem času spominja le še krajša otroška vlečnica, pa so se otroci v t.i. snow tubbyjih, gumijastim čolničem podobnih pripomočkih, poganjali po 50-metr-ski plastični progi. Mitja Kobal, ki skrbi za tovrstno popestritev dogajanja, v zimskem času pa upravlja tudi z malo vlečnico in izposoja sani, je povedal, da se za to ponudbo odločajo predvsem italijanski gostje, ki to poznajo z italijanskih zimskih središč, slovenskih sankačev pa je le okrog 20 odstotkov. Za najem gumenjaka je treba odšteti tri evre. Ob dnevih, ko ni gneče, je to dovolj za celodnevno sankanje, v nedeljo, ko je bilo obiskovalcev veliko, pa jih je oddajal za eno uro. Potarnal je, da je na Lokvah še vedno tako, da pridejo turisti gor le ob nedeljah, sicer pa je žalostno prazno. »Letos se je pravi obisk začel šele minuli vikend oz. minulo nedeljo,« je povedal, kar so potrdili v fundaciji Planota. GRADIŠČE - V centru za identifikacijo nezakonitih priseljencev CIE Po izgredih ocenjujejo škodo Štirideset vojakov brigade Pozzuolo prihaja varovat center - Sindikat SAP zahteva ukrepe za zagotovitev varnosti policistov Priseljenci, ki so priprti v centru za identifikacijo CIE v Gradišču, so se po izgredih pomirili. Potem ko so v soboto zvečer in v nedeljo stopili na streho poslopij v notranjosti centra, da bi protestirali proti novemu odloku o varnosti, so včeraj ostali v svojih sobah, tako da se je položaj normaliziral. Včeraj se je začelo preverjanje nastale škode, saj so priseljenci med izgredi poškodovali notranjost poslopij; razbili so nekaj šip in ključavnic, strgali so kable električnega omrežja, s pestmi in brcami so se lotili avtomatov s pijačo. Osebje podjetja Connecting People iz Trapanija, ki upravlja strukturo, je skupaj s tehniki začelo ugotavljati, kolikšna je škoda. S prefekture so povedali, da bo preverjanje trajalo nekaj dni, sicer pa naj bi po neuradnih podatkih škoda znašala okrog 20.000 evrov. Protest priseljencev, ki večinoma prihajajo iz Alžirije in iz drugih držav severne Afrike, se je pričel v soboto okrog 21. ure, trajal pa je do druge ure ponoči. Približno sto dvajset priseljencev je protestiralo proti določilom novega odloka v varnosti, ki je stopil v veljavo ravno prejšnji teden. Na podlagi novega odloka obravnavajo nezakonit vstop v Italijo na podlagi kazenskega zakonika, kar pomeni, da so predvidene hujše kazni. Medtem se deželni tajnik policijskega sindikata COISP Maurizio Ianna-relli sprašuje, kdo bo poravnal stroške za popravila škode v centru CIE. »Živimo v državi, kjer je zagotovljena pravica do protestiranja in izražanja mnenja, vendar bi vselej treba spoštovati red in javno varnost,« pravi Iannarelli in se sprašuje, zakaj bo morala vse stroške za popravilo škode plačati civilna družba. Da znotraj centra CIE ni nikakršnih pravil, poudarja pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP. Priseljencem je vse dovoljeno; če so odločijo za obmetavanje sil javnega reda s steklenicami, jim nihče nič ne more, opozarjajo sindikalisti in se sprašujejo, kako je mogoče, da je en tujec skušal napasti policista s škarjami, drug pa pa pogoltnil nekaj britvic. Iz vrst sindikata SAP razlagajo tudi, da mirovni sodnik opravlja svoje obravnave v centru CIE, medtem ko se komisija za priznanje statusa azilanta sestaja na prefekturi v Gorici. Zaradi tega policisti opravijo tudi preko dvesto kilometrov na dan, da pospremijo priseljence - enega po enega - do Gorice. Sindikalisti za zaključek poudarjajo, da je treba zagotoviti varnost silam javnega reda, zato pa je treba omejiti svobodo priseljencev iz centra CIE, če je to potrebno. V prihodnjih dneh bo za varovanje centra CIE skrbelo tudi štirideset vojakov brigade Pozzuolo del Friuli, ki bodo nadomestili štirideset policistov. Pri tem se sindikat SAP opozarja, da vojaki bodo varovali zunanjost centra, saj dostop v njegovo notranjost jim ni dovoljen. Z Maronijevim odlokom so podaljšali obdobje bivanja v centrih za identifikacijo CIE; doslej so priseljencih v tovrstnih strukturah lahko preživeli največ šestdeset ljudi, zdaj pa bodo lahko zaprti do 180 dni BUMBACA REBERNICE Danes pregled, vabila poslana Vsi dosedanji načrti o ureditvi Lokev oz. obuditvi nekdanjega turističnega bisera sredi Trnovskega gozda, so se izjalovili oz. potekajo prepočasi, a zdaj je že nekaj časa v igri nov igralec, podjetje Euroinvest, ki ima z Lokvami res velikopotezne načrte. Kot je včeraj povedal Simon Klaut, vodja marketinga, nameravajo na Lokvah urediti eko vas, ki bo temeljila na vseh vidikih traj-nostnega razvoja, kar pomeni, da se razvija tako turizem kot družba in narava, da ta turizem ne bi bil neki tujek, ampak bi so-bival z lokalnim okoljem. »Naš prvenstveni cilj je zgraditi poslovno-socialni model, s katerim bo mogoče vključiti domačine v ta turizem,« je pojasnil Klaut in dodal, da so še v fazi izdelave strokovnih podlag, po prvotnih ocenah pa je projekt težak okrog 40 milijonov evrov. Razpadajoči hotel Pol-danovec, katerega lastniki so, bodo najverjetneje porušili in na njegovi lokaciji zgradili nižjega in ekološko varčnejšega. Sicer pa nameravajo na Lokvah urediti Center za trajnostni razvoj, v katerem bo prostor za razne predstavitve, demonstracije, eko inovacije, kongrese na temo ekologije in traj-nostnega razvoja. »Načrtujemo tudi dva nova hotela, čutni hotel, bolj za sproščanje, in športni hotel ter apartmajsko naselje,« je še povedal in ocenil, da naj bi bil projekt zaključen do leta 2013. Tudi na Mali Lazni, na poti proti Predmeji, je bilo v nedeljo vse polno ljudi. Okrepčevalnica je bila dobro zasedena, še več ljudi pa je okupiralo veliki travnik, kjer so nekateri postavili celo avtodom in šotore ter se potem sproščali ob igranju kart, bad-mintona, odbojke, špljak in podobnega. Makadamska cesta očitno ni motila niti številnih motoristov, ki so v nedeljski izlet vključili tudi obisk planote, vseeno pa je bilo več gorskih kolesarjev in pohodnikov, največ pa tistih, ki so počivali na »ždrajah« sredi travnika ali pod drevesom v gozdu, v miru in tišini, ob svoji hrani in pijači. Če bo uspelo Eu-roinvestu poskrbeti za to, da bodo s svojimi programi na Lokve oz. planoto privabili tudi takšne in številne druge obiskovalce, potem so zmagali, glede na dosedanji potek dogodkov in številnih projektov, ki so se-sedli sami vase, pa so poznavalci razmer precej skeptični. Nace Novak Ivan Princes Predstavniki slovenskega ministrstva za okolje in prostor opravljajo danes na 10-kilometrskem odseku hitre ceste Razdrto-Vipava prek Rebernic tehnični pregled. Kot so včeraj povedali na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS), so okoljskemu ministrstvu posredovali vsa potrebna soglasja in izjave, tako da po opravljenem tehničnem pregledu pričakujejo izdajo odločbe o poskusnem obratovanju. Da v izdajo te odločbe ne dvomijo, priča tudi dejstvo, da so že razposlali vabila za čertrtkovo slavnostno odprtje, ki bo potekalo ob 18. uri in na katero so povabili tudi predsednika vlade Boruta Pahorja. Na DARS-u tudi pričakujejo, da bo hitra cesta odprta za promet takoj po uradnem odprtju, ko jo bodo vzdrževalci DARS-a pregledali in umaknili zaporo. Predvidoma naj bi se to zgodilo v zgodnjih večernih urah. Na četrtkovem svečanem odprtju, kjer bo poleg predsednika uprave DARS-a, Tomislava Nemca, prisoten tudi prometni minister Patrick Vlačič, bo, tako kot pri otvoritvah vseh novih odsekov avtocest in hitrih cest v okviru uresničevanja nacionalnega avtocestnega programa, kar veliko prisotnih. Vabila so namreč z DARS-a poslali na 700 različnih naslovov, od tega jih je več kot 50 romalo v Italijo. Še posebej toplo so na odprtje vabljeni predstavniki avtocestne družbe Autovie Venete, ki je pri gradnji enega najzahtevnejših cestnih odsekov v Sloveniji, katerega investicijska vrednost znaša 221 milijonov evrov, sodelovala z brezobrestnim kreditom v višini 47,7 milijonov evrov. Na DARS-u so včeraj ponovno zavrnili očitke oziroma navedbe v nekaterih medijih, da je zaradi spremembe gradbenega dovoljenja, ki omogoča v obeh predorih zamenjavo betonskega vozišča v asfaltno, prišlo do zamude pri predaji prometu novozgrajene hitre ceste prek Rebernic. Poudarili so tudi, da je sprememba cestišča v asfaltnega v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in strokovno utemeljena. Prebivalci Vipavske doline zaradi dolgotrajnega postopka gradnje in večkrat prelomljenih obljub, kdaj naj bi bil odsek zgrajen, nove pridobitve ne pričakujejo prav nič evforično. »Približno dvajset let se je delalo to cesto od Vrtojbe do Nanosa. Kaj naj rečem, star sem bil 40 let, zdaj jih imam 62. To so ti roki, o katerih govorimo. Ena tretjina generacije je šla,« je s tem v zvezi včeraj povedal vipavski župan Ivan Princes. Kritičen je bil tudi do tega, da poteka tehnični pregled danes, DARS pa že objavlja četrtkovo otvoritev. Poudaril je tudi, da bo družba DARS v primeru uspešno opravljenega tehničnega pregleda dobila enoletno poskusno obratovalno dovoljenje. V tem času se bo po njegovem pokazala tudi problematika zmrzali in burje na sami cesti ter poplavljanja in poškodb na lokalnih cestah zaradi gradnje, kar bo treba v tem obdobju tudi odpraviti oziroma popraviti. Kakor koli že, z odprtjem hitre ceste prek Reber-nic bo dokončan celoten, približno 41-kilometrski krak hitre ceste med Razdrtim in Vrtojbo na meji z Italijo. Da je bil odsek hitre ceste prek Rebernic, ki so ga začeli graditi leta 2002, iz gradbenega vidika eden najzahtevnejših v Sloveniji, zgovorno potrjuje tudi podatek, da približno štirje kilometri oziroma 36 odstotkov trase poteka na objektih, med katerimi sta dva predora, dva pokrita vkopa in osem viaduktov. (nn) 1 4 Torek, 11. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Med včerajšnjim praznovanjem zavetnika Mirko Butkovič ponovil novo mašo Sprejeli so ga s slavolokom Prisrčno dobrodošlico so mu pripravili Slovenci iz Laškega - Med udeleženci tudi metliška županja in ronški župan Ronško praznovanje zavetnika, sv. Lovrenca, je bilo včeraj še slovesnejše zaradi ponovitve nove maše, ki jo je daroval Mirko Butkovič, tržiški Slovenec, ki je začel bogoslovje v Trstu in ga dopolnil v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 28. junija v Ogleju, 12. julija je sledilo novomašno slavje na Mi-renskem Gradu; 30-letni Butkovič je na Mi- Mirko Butkovič in Eva Dolinšek med nedeljskim koncertom (desno); novomašniku so včeraj pripravili slavolok pred ronško cerkvijo Sv. Lovrenca (levo), kjer vsako prvo nedeljo v mesecu poteka slovenska maša; od novembra dalje jo bodo selili v cerkev v Selcah, ker bodo v Ronkah spremenili urnike italijanskih obredov in ne bo več termina za slovensko mašo. MUCCL ALTRAN ren navezan, saj je tam doma njegovo oče, medtem ko je mati iz Tržaške. Ravno zato je novo mašo v nedeljo daroval v Mavhinjah, včeraj pa še v Ronkah, v cerkvi Sv. Lovrenca, kjer je bil zadnje leto diakon in je pomagal pri pastoralnem delu. S septembrom se bo Butkovič preselil v Krmin, kjer bo kaplan in sodelavec župnika Sergia Ambrosija, pose- bej pa bo skrbel za slovenske vernike s Krminskega in zagotavljal slovensko mašo v cerkvici na Plešivem, kar je doslej opravljal msgr. Oskar Simčič. Novomašnika so pred ronško cerkvijo včeraj sprejeli številni ljudje, k oltarju pa ga je pospremilo kakih petnajst somaševal-cev, tudi iz Slovenije; med njimi sta bila župnik in kaplan iz Metlike, s katero so Ronke pobratene, o čemer je pričala tudi udeležba metliške županje Renate Brunskole in ron-škega župana Roberta Fontanota. S posebno prisrčnostjo so Butkoviča pozdravili Slovenci iz Laškega, ki so mu pred cerkvijo postavili slavolok in nanj pritrdili napis Pozdravljen - Benvenuto. Priprave so potekale domala vso nedeljo, zato da bi bil praznik, kot se spo- dobi. Po njihovi zaslugi je imela včerajšnja slovesnost tudi slovenski pečat, slovenščina pa se je pojavljala med bogoslužjem v cerkvi, ki so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička. Kot je že tradicija, so občuteni farni praznik izkoristili tudi za podelitev nagrade dobrote zaslužnemu domačinu. Mirko Butkovič je tudi z odliko diplomiran organist in ljubitelj sakralne glasbe. Na predvečer ponovitve nove maše, v nedeljo, je v cerkvi Sv. Lovrenca zaigral na orgle, ob njem pa še njegova gojenka, Eva Dolinšek iz Mirna, kjer je organistka v farni cerkvi. Večerni koncert je priklical kar lepo število ljudi. Tudi to je znamenje, da je Butko-vič s svojim pastoralnim delom v Laškem pustil v ljudeh sled. Do Barbane jim ni uspelo Zaradi okvare motorja se je včeraj znašla v težavah skupina nemških turistov, ki je s svojim čolnom plula po gradeški laguni. Namenjeni so bili proti otoku Barbana, toda čoln se je naenkrat ustavil. Nemci so poklicali na pomoč, saj je čoln nasedel na plitvini. Na kraju so posredovali gasilci, ki so čoln povlekli do gradeške marine. Zaposlili bodo grobarja V pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri Gorici bodo jutri zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto grobarja; goriška občina ga bo zaposlila s pogodbo za določen čas. Kača v sovodenjski hiši Kakih dvajset centimetrov dolga kača je včeraj popoldne priplazila v hišo v Prvomajski ulici v Sovodnjah. Ker stanovalci niso znali, kako jo spraviti ven, so klicali na pomoč gasilce. Le-ti so kačo iskali po stanovanju, toda je niso našli; po vsej verjetnosti je sama zbežala iz hiše že pred njihovim prihodom. V Gorici uhajal plin Gospodinja se je včeraj dopoldne odpravila nakupovat v mesto in med tem je v svojem stanovanju na trgu De Amicis v Gorici pozabila lonec na štedilniku. Med njeno odsotnostjo je voda zavrela in upih-nila ogenj, tako da je iz štedilnika uhajal plin. Sosedje so takoj klicali na pomoč goriške gasilce, ki so odprli vrata stanovanja, zaprli plin in na stežaj odprli okna. Požar nad Zagrajem V nedeljo se je nad Zagrajem razbesnel požar, ki je uničil tri hektarje gozda, gasili pa so ga tudi s helikopterjem, ki je vodo zajemal v Soči. Gasilci in sile javnega reda sumijo, da naj bi bil požar podtaknjen. GORICA - Ulice se praznijo v pričakovanju na velikošmarenski dopustniški vrhunec Podnevi mrtvilo, zvečer mesto oživi Vse več Goričanov se zaradi recesije odloča zgolj za enodnevne izlete - V Gradežu natrpana parkirišča - Na šagri v Podturnu dva tisoč sedežev ne zadostuje Nedeljski pritrkovalci BUMBACA Tombola v Podturnu BUMBACA V pričakovanju na veliko šmarenski dopustniški vrhunec se tudi goriške ulice praznijo. Mnogi Goričani pa ne izbirajo oddaljenih krajev za prekinitev vsakodnevne rutine, a se predvsem pod udarom recesije odločajo za enodnevne izlete v okolico in na morje. Sesljan in Gradež doživljata največji uspeh med ljubitelji enodnevnega oddiha. Kdor se je v prvih avgustovskih dneh odpravil v mesto ob laguni, je naletel na velike težave pri iskanju praznega parkirnega prostora v prenatr-panih parkiriščih. Vsekakor pa se Goričani zvečer vračajo domov, tako da Gorica v večernih urah ponovno nekoliko zaživi. Ravno v teh dneh poteka tradicionalna šagra sv. Roka v Podturnu, ki ima letos rekordno število obiskovalcev. Od petka dalje so organizatorji zabeležili vse večjo število ljudi, toliko da letošnjih rekordnih 2.000 sedežev ni zadostovalo za vse obiskovalce. Razlogov za letošnji uspeh je verjetno več, od ekonomske krize, ki je preprečila masovni odhod Goričanov na počitnice, do novega velikega šotora, ki ščiti pred dežjem (do zdaj je bilo sicer vreme prirediteljem naklonjeno) in pod katerim je postavljena stojnica za degustacijo krajevnih vin. Poleg tega so prireditelji poskrbeli za glasbo in razne spremne dogodke, ki dodatno privabljajo ljudi v Podturn. V soboto je bila na vrsti tombola, po kateri sta si dva zmagovalca razdelila nagrado tisočih evrov, v nedeljo pa so nastopili tudi pritr-kovalci, ki se udeležujejo mednarodnega tekmovanja. Včeraj se je začel niz srečanj na temo okusov in kulinaričnih dobrot naših krajev, ki se bodo nadaljeval tudi jutri in v petek, 14. avgusta, z začetkom ob 18.30. Vsa predavanja vodi Claudio Fabbro. Dalje bo v četrtek, 13. avgusta, ob 21. uri tombola za otroke, medtem ko se bo šagra zaključila v nedeljo, 16. avgusta; dopoldne bo slovesna maša, zvečer pa zaključna tombola. (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 2: 19.50 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Matrimo-nio all'inglese«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Due parti-te«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Appaloo-sa«. M Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944bo 29. avgusta. Zbirališče in odhod ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, vrnitev z avtobusi v smeri Idrije in Želina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG priredi 20. septembra avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Gar-nitzen pri Modrinji vasi (Moederndorf) pri Šmohorju. Pohod skozi sotesko po urejeni in opremljeni poti traja okrog tri ure, okrog dve uri pa je potrebnih za povratek na izhodišče. Priporoča se planinska oprema, zlasti pa primerna obutev. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice, povratek okrog 20. ure; informacije in prijave na tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času ter 20. avgusta od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Do zasedbe razpoložljivih prostorov na avtobusu vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). 13 Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo 14. avgusta zaprti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da so uradi v Gorici zaprti do 14. avgusta. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do 28. avgusta. Izjema bo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta; informacije na tel. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-390688 (Saverij R.). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 12. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Fran-doliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coer-verjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Fulvio Battistuta), 3356041844 (Igor Juren), info@juren.it. Pogrebi DANES V BEGLIANU: 9.50, Giovanni Michelin iz mrtvašnice pokopališča v cerkev in spet na pokopališče. DANES V LOČNIKU: 9.00, Teresina Teso-lin vd. Morsan iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev in na glavno glavno pokopališče. DANES V MORARU: 9.00, Magherita Alci-de Olivo (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkev Sv. Andreja in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 13.15, Nida Pacor vd. Marini iz tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Trojice v Ronkah in nato v Spineo za upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ezia Radettina vd. Villani iz doma za starejše občane Villa Roso (v kraju Muscolo) v cerkev pokopališča in na pokopališče v Tržiču. ^ Od nas je odšla Ernesta Nardin vd. Budal Od naše drage pokojnice se bomo poslovili danes, 11.8.2009, ob 11.00 uri v cerkvi v Štandrežu in nato na domačem pokopališču. Do pogreba bo ležala v mrliški vežici goriške bolnišnice. Žalujoča Lučana in Alfonz Gorica, 11. avgusta 2009 Ob težki izgubi drage mame izrekamo prof. Lučani Budal globoko so-žalje. DSŠ Ivan Trinko - Gorica PRIREDITVE Torek, 11. avgusta 2009 1 5 / LJUBLJANA - Poletni festival Glasbena večera Drevi ansambel Hortus Musicus, jutri pa violinist Volodja Balžalorsky in pianist Hinko Hass Festival Ljubljana bo v tem tednu ponudil dva koncerta. Danes bo v Ljubljani gostoval ansambel Hortus Musicus iz Estonije, jutri pa bosta uveljavljena slovenska glasbenika violinist Volodja Balža-lorsky in pianist Hinko Hass v Viteški dvorani Križank izvedla jubilejni koncert ob 30-letnici skupnega kon-certiranja.Estonska zasedba Hortus Musicus, ki jo sestavlja deseterica glasbenikov - pevcev in večinštru-mentalistov na evropskih in neevropskih glasbilih - bo pod umetniškim vodstvom Andresa Mustonena, ki sicer v ansamblu igra tudi violino, izvedla koncert z naslovom Glasba na križpotjih kultur in časa. Organizatorji obljubljajo večer mešanja kultur iz različnih obdobij; antična, srednjeveška judovska, indijska, arabska in evropska glasba bo zaživela v zrcalu zaznavanja in dojemanja glasbenikov današnjega časa, piše v festivalskem katalogu. Glasba estonskega ansambla bo, kot piše v katalogu, zazvenela kot iskanje večne harmonije, ki zajema vero, upanje in ljubezen, in se ne ozira na veroizpoved ter trenutno zgodovinsko situacijo. Ansambel, ki je prvič nastopil leta 1972, si želi premostiti časovno oddaljenost in geografske meje med deželami. Violinist Balžalorsky in pianist Hinko Haas bosta v skladu s svojo tradicijo občinstvu ob skladbah železnega repertoarja predstavila tudi dve sodobni deli. Izvedla bosta Sonato št. 1 skladatelja Andelka Klobučarja, ki na Hrvaškem uživa ugled enega najzaslužnejših glasbenih pedagogov in organistov in delo Something Wild za violino solo v Celju živečega skladatelja Nenada Firšta, ki je letos za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Glasbeni tandem že vrsto let ža-nje uspehe. Pri izbiri repertoarja posebno pozornost posveča iskanju ravnovesja med sodobno glasbo in prečiščenim branjem klasične literature. Za svoje interpretacije sta glasbenika prejela več priznanj, med katerimi izstopa zmaga v kategoriji in-štrumentalne glasbe na mednarodnem tekmovanju na Kanarskih otokih leta 2007, kjer sta za izvedbo Sonate v A-duru C. Francka prejela tudi posebno nagrado za najboljšo interpretacijo, še piše v festivalskem katalogu. (STA) ŠEMPETER - V plesnem centru Terpsihora od 23. do 29. avgusta Salsa, limon, hip-hop, moderni in orientalski plesi za vse okuse Plesno poletje šempetrskega plesnega centra Terpsi-hora bo tudi letos odprlo svoja vrata ljubiteljem plesa in plesalcem, ki želijo izpopolniti različne plesne tehnike v času od 23. do 29. avgusta v prostorih bio-tehniške šole v Šempetru pri Gorici. Tudi letos organizatorji pričakujejo dober odziv udeležencev, ki vsa ta leta prihajajo iz vse Slovenije in iz tujine. Letos si bodo udeleženci lahko izbirali med sledečimi plesnimi tehnikami pod vodstvom priznanih domačih in tujih učiteljev Maruše Vidmar (balet), Joeja Alegada iz ZDA (moderna tehnika limon), Nastje Bremec (moderna tehnika), Michala Ryne s Poljske (hip-hop), Azize iz Italije (orientalski ples), Alfreda Torresa iz Kube (salsa par in salsa solo), Luce Quaie iz Italije (gibalno-gledališka ustvarjalna delavnica), Daria Šegoviča (hip-hop za otroke in odrasle), Primoža Barleja (predšolski program za otroke do 6 let), Da-še Grgič iz Italije (plesna vzgoja za otroke od 7-10 let), Katje Bucik (delavnica za gibalno ovirane osebe). Nedvomno največje ime letošnjega Plesnega poletja pa je Joe Alegado, plesalec v Alvin Ailey Repertory Ensemble in nato sedem let solist pri Jose Limon Dance Company. Njegova plesna, učiteljska in koreografska kariera ga je popeljala čez cel svet. Na plesnem poletju bo poučeval moderno plesno tehniko z bazo v limon tehniki. Posebno pozornost pa si zaslužita talentirana plesalca Nastja Bremec in Michal Ryna, ki sta v zadnjih časih na njunih skupnih delavnicah pritegnila množično število udeležencev, saj stil, ki sta ga skupno razvila ima svojevrsten plesni izraz, združuje prvine hip-hopa in modernega plesa ter privlačuje še posebno mlajšo generacijo. Alfredo Torres je že lani pritegnil množico ljubiteljev kubanske salse, saj je kombinacija elementov salse in afriških plesov izredno vabljiva. Režiser in igralec Luca Quaia pa bo vodil gibalno-gledališko delavnico z naslovom "Ples predmetov', ki je namenjena plesalcem in igralcem. Skupaj z njim se bodo udeleženci podali na začetno pot raziskovalnega procesa za ustvarjanje predstave. Plesno poletje pa bo deležno pomembne prisotnosti Maruše Vidmar, baleri- ne in pedagoginje klasičnega baleta, ki je v več kot dve desetletji dolgi plesni karieri dosegala vrhunce v naslovnih in glavnih vlogah liričnega karakterja. Plesno poletje bo tudi letos obarvano z zanimivimi večernimi dogodki in presenečenji. Ljubitelji plesa in umetnosti ne zamudite izjemne priložnosti. Za informacije: 00386-31-300773 (Jasmina) www.klub-terpsihora.si. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio del-lo spettacolo«. Jutri, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. STARE MILJE V soboto, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. REPENTABOR V cerkvi V petek, 14. avgusta ob 21.00 bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev s celovečernim koncertom nastopil kitarist Gabriele Curciotti. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Predstavi bosta še danes, 11. in jutri, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križ- potjih kultur in časa, Hortus Musicus. Jutri, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balžalorsky -violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: od jutri, 12. avgusta (otvoritev ob 18.30), do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. SKD Igo Gruden, do 16. avgusta v veliki dvorani: razstava kmečkega orodja za vinarstvo »Iz vinograda v klet«; v dvorani Sergija Radoviča: razstava šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca), v drugem nadstropju: likovna razstava Vladimirja Klanjščka. Otvoritev jutri, 12. avgusta ob 18.30. Urniki ogleda: vsak dan od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatelli, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jejčič in Franc Dugo pod naslovom »Diver-genti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do pet- ka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: od četrtka, 13. avgusta (otvoritev ob 19.00), do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edija Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 6 Torek, 11. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ATLETIKA - Pred svetovnim prvenstvom, ki bo v Berlinu od 15. do 23. avgusta Slovenci ciljajo na medaljo in na uvrstitve v finale Glavno železo v ognju je metalec kladiva Primož Kozmus - Rekordno število atletov LJUBLJANA - Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Berlinu (od 15. do 23. avgusta) bo nastopilo 13 slovenskih atletov in atletinj na čelu s Primožem Kozmusom, zlatim olimpijcem iz Pekinga, ki je trenutno tretji po izidih sezone na svetu v metu kladiva. Cilj Atletske zveze Slovenije je ena medalja ter še po eno do dve uvrstitvi v finale in polfinale. Poleg Kozmusa so v ekipi, ki je dosegla norme Mednarodne atletske zveze (IAAF) A ali B, še Matic Osov-nikar (100 metrov), Roman Kejžar (maraton), Boštjan Buč (3000 m zapreke), Miran Vodovnik (krogla), Jurij Rovan (palica), Sabina Veit (200 metrov), Sonja Roman (1500 metrov), Marija Šestak (troskok), Nina Kolarič (daljina), Martina Ratej (kopje), Pia Tajnikar (100 m) in Snežana Rodič (troskok). »Na 12. SP, kjer bo nastopilo rekordnih 2101 atletov in atletinj iz 202 držav, želimo osvojiti eno medaljo, ter doseči po eno do dve uvrstitvi v finale in polfinale. Za zlato medaljo bo AZS namenila 10.000 evrov, 8000 za srebro, 6000 za bron, pol maj od omenjenih zneskov pa bo namenjeno za trenerje. Pomemben bo tudi kongres IAAF, kjer bo slovenske 'barve' zastopal Gabrijel Ambrožič,« je napovedal predsednik AZS Peter Kukovica. »V Berlin gremo sproščeno in z velikimi željami, cilje pa želimo celo preseči in se vrniti v domovino uspešno kot na vseh velikih tekmovanjih v zadnjih letih. Izjemno dobro smo nastopili na SP pred dvema letoma v Osaki, podobno pa nadaljevali na OI v Pekingu, zato veliko želimo tudi v nemški prestolnici,« je dodal vodja ekipe Marjan Hudej. »Veseli me forma, ki jo je večina prikazala na DP v Mariboru, ker so dokazali, da so dobro načrtovali formo in zato lahko v Berlinu načrtujejo ponovitve svojih izidov sezone, osebnih ali državnih rekordov. Zal je bilo nekaj poškodb, ki so vplivale na tekmovalno sezono posameznikov. Kozmus upravičeno načrtuje kolajno, barva pa bo odvisna od dnevne forme. Vodovnik lahko ob ponovitvi dosežkov sezone računa na finale. Buč lahko izjemno preseneti, lahko pa tudi izjemno razočara. Upam, da bo končno tudi on finalist na velikem tekmo- Primož Kozmus je na lanskih olimpijskih igrah v Pekingu na Kitajskem osvojil zlato medaljo ANSA vanju. Osovnikar načrtuje državni rekord, v zelo zgoščeni konkurenci pa je uvrstitev težko napovedati. Zal je Še-stakovo spremljala poškodba hrbta, vendar ima še vedno lepe možnosti za finale. Romanova lahko ob ponovitvi državnega rekorda računa na finale, prav tako pa tudi Ratejeva, ki je v zadnjem obdobju v zelo stabilni formi. Vei-tova po vseh zapletih v sezoni v zadnjem času dviga formo. Rovan je stalno skakal prek 5,50 m in je bil blizu državnega rekorda, kar bi pomenilo visoko uvrstitev na SP. Zal ima neprijetno poškodbo gležnja Kolaričeva, Ro-dičeva pa se po izboljšanju njenega zdravja ponovno vrača,« je menil predsednik strokovnega sveta Martin Steiner. Nekaj naših reprezentantov, tudi Šestakova, srebrna z letošnjega dvoranskega EP v Torinu, ima težave s poškodbo, zato bosta na SP odpotovala dva zdravnika, Jure Šorli in Rastko Stok, fizioterapevt pa bosta Khalid Na-sif in Marjan Ogorevc. VSE NAJBOLJŠE Vse najboljše želimo odbojkarskemu trenerju Saši Smotlaku, ki je rojstni dan praznoval včeraj. Danes pa prejmejo čestitkeKontovelov košarkar Dean Guštin, športelovec Jari Jarc in novinar Aljoša Fonda, ki iz uredništva rad smukne na nogometno igrišče. V četrtek bo treba voščiti sloga-šu Davidu Jercogu in športni eminen-ci na Goriškem Dinu Ronerju, medtem ko bo v petek, 14. avgusta, praznoval novoimenovani trener odbojkaric Hita Marko Kalc. Veliki šmaren bo prinesel živžav v letoviščih in mrtvilo v mestih, teni-sača Aleša Plesničarja in Domovega košarkarja Gabrijela Zavadlava pa bo razveselil z voščili ob rojstnem dnevu. 15. avgusta bo pomemben, visok jubilej praznoval še med- in povojnifo-toreporter Edi Šelhaus, ki se je s svo- jimi slikami zapisal v zgodovino slovenske fotografije. V njegovem opusu je tudi veliko športnih posnetkov, posebej znani pa sta fotografiji enega od ugrabiteljev na olimpijadi v Munch-nu in ležečega Trajka Rajkoviča (košarkar je po zmagi Jugoslavije proti ZDA na SP v Ljubljani obležal na parketu in tri dni zatem umrl). V soboto, 16. avgusta, pa bosta praznovala namiznotenisačica Mateja Crismancich in Jadranov statistik Luka Bresciani. (p.v.) NOGOMET - Po zmagi v pokalu nad Foggio Triestina zdaj proti Cagliariju TRST - Na prvi letošnji uradni tekmi, v 2. krogu državnega pokala, je Triestina tesno, ampak povsem zasluženo premagala Foggio z 1:0. Edini gol je za Tržačane v podaljšku (regularni del tekme se je končal 0:0) dosegel Godeas, ki je najprej izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato tudi uspešno izvedel. Triestina je bila ves čas boljši nasprotnik in je imela številne priložnosti za zadetek, ki pa jih domači napadalci niso znali izkoristiti. Trener Gotti je v napadu zaupal Godeasu in Della Rocci, na bokih pa sta igrala Testini in Sedivec. Foggia, ki bo igrala v prvenstvu prve divizije, je poskušala Tržačane presenetiti z nevarnimi protinapadi. Tržaška enajsterica se je občinstvu predstavila že v dobri fizični formi. V prihodnjem pokalnem krogu bo Triestina v nedeljo na tržaškem Roccu gostila Cagliari. TRIESTINA: Agazzi, Sabato, Cottafava, Nef, Crovetto, Sedivec Trener Triestine Luca Gotti KROMA (Tabbiani), Cossu (Gissi), Pani, Testini, Della Rocca (Stankovic), Go-deas. Trener: Gotti. ZANETTI - Nekdanji italijanski nogometni reprezentant Cristiano Zanetti je zapustil Juventus, v naslednjih sezonah pa bo igral za Fio-rentino. Moštvo iz Firenc je za 32-let-nega igralca sredine igrišča odštelo 1,7 milijona evrov, Zanetti pa je z novimi delodajalci podpisal dvoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za leto dni. TENIS - Na lestvici WTA sedaj 12. Pennetta v Los Angelesu dosegla uspeh kariere LOS ANGELES - Flavia Pennetta je zmagovalka teniškega turnirja v Los An-gelesu z nagradnim skladom 700.000 dolarjev. V finalu je premagala Avstralko Sa-mantho Stosur s 6:4, 6:3 in tako prišla do druge turnirske zmage letos, kot je sama povedala, najpomembnejše v kariere. Sedemindvajsetletna Pennetta, ki je na poti do finala izločila dve igralki iz top 10, Marijo Šarapovo in Vero Zvonarevo, je za zmago prejela 107.000 dolarjev, na novi Flavia Pennetta, doma iz Brindisija, je v Los Angelesu osvojila svojo osmo lovoriko ANSA lestvici WTA pa se je povzpela do dvanajstega mesta, kar je le mesto višje od njenega najboljšega osebnega dosežka. Sa-mantha Stosur, specialistka za igro dvojic, se je petič v karieri uvrstila v finale turnirja med posameznicami, vendar še vedno čaka na prvo zmago. Tokrat jo je na cedilu pustil začetni udarec, saj je naredila kar osem dvojnih napak. Kljub temu je ta teden prišla do rekordne uvrstitve na lestvici WTA - 17. mesta. MOTOCIKLIZEM Stonerja ne bo na naslednjih treh dirkah MILAN - Caseya Stonerja, mo-tociklističnega dirkača Ducatija, na naslednjih treh dirkah svetovnega prvenstva v razredu MotoGP ne bo zaradi zdravstvenih težav. Nekateri viri pravijo, da ima avstralski dirkač nevrološke težave, drugi pa pravijo, da gre za lažjo obliko vnetja želodčne sluznice in slabokrvnost. Prve znake zdravstvene slabosti je Avstralec občutil že v Barceloni: predvsem je imel težavo z utrujenostjo. Sedaj se bo nekaj časa zdravil doma v Avstraliji, navijačem pa je napovedal, da se bo vrnil 4. oktobra na dirki za VN Portugalske. Stonerja, ta čas tretjega v skupni razvrstitvi, bo zamenjal Finec Mika Kallio. »AZZURRI« - Selektor italijanske odbojkarske reprezentance, v kateri igrata tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, je ta teden vpo-klical tudi Rocca Baroneja. Bloker, ki bo tudi v novi sezoni igral pri Vibo Va-lentii, je zamenjal poškodovanega Pis-copa (bolečine v hrbtu). Ob Černicu in Maniaju se v Mantovi pripravljajo na EP še: Vermiglio, Travica, Cazzaniga, Gavotto, Lasko, Birarelli, Fortunato, Sala, Cisolla, Martino, Parodi, Savani in Bari. OBLAKA ODSLOVILI - Slovenski nogometni prvoligaš Olimpija Ljubljana, ki je v soboto izgubil v Mariboru z 0:1, je ostal brez trenerja Braneta Oblaka. Vzrok za njegovo odpustitev bo znan na današnji tiskovni konferenci. SMODIŠ POŠKODOVAN - Matjaž Smodiš bo moral zaradi kroničnih težav s hrbtom izpustiti pripravljalne tekme proti Rusiji in Hrvaški. Kapetan slovenske košarkarske reprezentance, ki je že imel podobne težave, bo v tem času delal po posebnem programu, ekipi pa se bo spet pridružil 22. avgusta, po turnirju v Španiji. V nedeljo je slovenska reprezentanca v Ljubljani v prijateljski tekmi v okviru priprav na septembrsko evropsko prvenstvo na Poljskem premagala Rusijo z 78:62 (24:18, 42:38, 62:56). Najboljša strelca pri Sloveniji sta bila Boštjan Nachbar s 16 točkami in Erazem Lorbek, ki jih je dosegel petnajst. NOV REKORD - Avstralka rekorderka Libby Trickett je na avstralskem državnem prvenstvu v 25-metrskem bazenu izboljšala svetovni rekord na 100 m prosto. Razdaljo je preplavala v 51,01 in staro svetovno znamko izboljšala za 69 stotink. V nedeljo PRVA LOVORIKA ZA ANCELOT-TIJA - Nogometaši Chelseaja so po streljanju enajstmetrovk osvojili letošnji angleški superpokal. Po rednem delu tekme, v kateri je nasproti London-čanom stal Manchester United, je bil izid 2:2, za zmagovalce pa sta zadetke dosegla Carvalho (52.) in Lampard (70.), za poražence pa Nani (10.) in Rooney (90.). Sicer je bil Chelsea že v rednem delu dvoboja precej bližje zmagi, kajti Rooney je izenačujoči zadetek dosegel v drugi minuti sodnikovega podaljška. Pri streljanju enajstmetrovk so mirnejše živce ohranili izbranci Carla Ancelottija. ODBOJKA - V nedeljo so se Finskem zaključili kvalifikacijski boji za nastop na odbojkarskem svetovnem prvenstvu v Italiji. V skupini I, v kateri so merili moči Rusija, Nemčija, Finska in Belgija, sta si nastop na SP zagotovili Rusija in Nemčija. Slovenska izbrana vrsta bo v skupini J s Poljsko, Francijo in Slovaško igrala za dve prosti mesti od petka, 14. do nedelje 16. avgusta. NA TRBIŽU - Jan Zumer (Mass) je na atletskem mitingu na Trbižu v Italiji zmagal v teku na 100 m (10,70) in na 200 m (21,51). Jolanda Čeplak (Kla-divar) je bila najboljša v teku na 800 m (2:06,20). Andrej Batagelj (Kladivar) je slavil v skoku v daljino (7,30 m), kjer je bil drugi Roki Viler (Koper, 6,96 m). Včeraj so s treningi začeli kriška Vesna, ki bo nastopala v promocijski ligi, Primorec v 1. amaterski ligi in Breg v 2. AL. Nogometaši kriškega društva (nekateri so še na dopustu) so se na kriški zelenici zbrali pod taktirko potrjenega trenerja Roberta Veneziana in kondicijskega trenerja Pao-la Paolija. Novim in starim nogometašem je dobrodošlico izrazil predsednik Roberto Vidoni, športni vodja Paolo Vidoni pa je predstavil nove »nakupe«. Vesna je včeraj trenirala v Križu, danes in jutri pa bo vadila v Sežani. V četrtek bo v Križu na sporedu tradicionalna prijateljska tekma s tržaškim B-ligašem Triestino. Tekma se bo začela ob 18. uri. Prva uradna tekma pa bo v soboto 29. avgusta, ko se bodo »plavi« v pokalnem 1. krogu gostili re-penski Kras. Vesnini mladinci bodo s treningi začeli 18. avgusta. VESNA 2009-10 Vratarji: Edvin Carli (1985), Andrea Dovier (90), Luca Sorci (91); obramba: Riccardo Bertocchi (79), Martin Cheber (87), Feruccio Degrassi (81), Federico Drassich (92), Michele Leghissa (74), Andrea Spadaro (90); sredina: Luca Deber-nardi (90), Alessio Giorgi (89), Giovanni Guida (84), Saša Gulič (87), Goran Kerpan (92), Emiliano Leone (78), Lorenzo Sali-ce (91); napad: Peter Carli (88), Nemanja Čupovic (91), Andrea Donda (83), Maxim Malo (83), Marino Monte (80), Thomas Ronci (91). Trener: Roberto Veneziano; pomožni trener: Valter Ridolfi; trener vratarjev: Denis Carloni; kondicijski trener: Paolo Paoli; maser: Alex Sedmak; športni vodja: Paolo Vidoni; spremljevalec: Fabio Urlini. PRIHODI: Andrea Dovier (Itala San Marco), Luca Sorci (Fincantieri), Giovanni Guida (Pro Cervignano), Saša Gulič (Trieste Calcio), Goran Kerpan (Pomlad), Nemanja Čupovic (Ponziana), Andrea Donda (Ronchi), Maxim Malo (Isonzo). ODHODI: Nicola Venturini (Man-zanese), Elvio Di Donato (končal z igranjem), Andrej Žiberna (Brda), Stefano Maganja (Primorje), Michel Glavina (Mon-falcone). KRISTIANSUND - V norveškem Kristiansundu se je v nedeljo zaključila tretja preizkušnja svetovnega pokala FIS v rolkanju. Na vrhu skupne razvrstitve ostaja kriška rolkarica Mateja Bogatec, ki ima sedaj 460 točk. Potem ko je po sobotnem šprintu povečala prednost pred prvo zasledovalko Anno Lazarevo, je po nedeljski tekmi na 16 km obdržala prvo mesto, a je razlika med tekmicama manjša. Rusinja Anna Lazareva je namreč v nedeljo zmagala in se Mateji približala na 32 točk. Tretja na skupni razvrstitvi je Elena Ek-tova s 375 točkami. Mladinina tekmovalka je bila v nedeljo peta. Rolkarice so morale prevoziti štiri kroge po 4 kilometre. Trasa je bila tehnično zahtevna, saj je ob strmini in spustu vključevala tudi nekaj ostrih zavojev. Najboljše rolkarice, med katerimi je bila vseskozi tudi Mateja Bo-gatec, so po prvem krogu prevzele vodstvo. Peterica je skupno rolkala vse do zadnjega kroga, ko je Mateja zaostala: »Z ostalimi tekmovalkami sem rolkala do zadnjih dveh kilometrov, nato pa so ušle. Na cilj sem prišla z 42 sekundami zaostanka,« je povedala Mateja. Ta čas se kriška tekmovalka pripravlja na svetovno prvenstvo, zato nad rezultatom ni bila presenečena. V optimalni formi bo šele v začetku septembra, ko bo v okolici Rima svetovno prvenstvo. Tu bodo tekmovalke tudi nabirale točke za Mateja Bogatec skupno razvrstitev svetovnega pokala, zadnja preizkušnja pokala pa bo v Grčiji konec septembra. Mateja, specialistka v šprintu, bo skušala tudi na ostalih dveh preizkušnjah obdržati prvo mesto na skupni razvrstitvi. »To pa bo težko, saj bomo v Rimu in Grčiji ob šprintu tekmovali le v strmini,« je pojasnila. Na vseh tekmah je nastopila tudi adutinja Norvežanov Marit Bjoergen, smučarska tekačica, olimpijka (v Torinu in Salt Lake Cityju je bila druga) in svetovna prvakinja leta 2005. Torek, 11. avgusta 2009 KOLESARSTVO Devinovci tekmovali na več frontah Prejšnji teden je Matteo Visintin na velodromu pri San Giovanniju al Nati-sone nastopil na tekmi za deželno prvenstvo v starostni kategoriji začetnikov prvega in drugega letnika. Prvi dan je na dirki na točke osvojil veliko število točk, a premalo za uvrstitev na stopničke in je zasedel 7. mesto. Drugi dan je bila na vrsti hitrostna dirka, a se ni uspel uvrstiti med prvih osem in se tako ni uvrstil v finale. Naslednji dan je sodeloval tudi na nočni cestni vožnji v kraju Vigonovo di Fontanafredda pri Pordenonu. 30 začetnikov prvega letnika je prevozilo 10 km in osem krogov, Matteo Visintin pa je osvojil prvo mesto. V Guminu pa je bila 7. avgusta na vrsti tudi dirka namenjena gorskim kolesarjem za Pokal Castellana Bike. Tovrstno tekmo so prvič organizirali v naši deželi. Za SK Devin ZKB sta nastopili dve dvojici: Erik Mozan in Peter Sossi ter Enrico Catania in Christiano Tieri. Kolesarji so morali prevoziti 4 kroge, z ovirami, predor, strmino in stopnice navzgor ter navzdol. Erik in Peter sta se uvrstila na 16., Enrico in Christiano pa na 19. mesto. V nedeljo je bila na vrsti še cestna vožnja v Peschieri di Feltre pri Bellunu. 112 nastopajočih prvega letnika je prevozilo 38,8 km s povprečno hitrostjo 36.9 km/h, zmagal je Manuel Masiero (Fiu-micello), Matteo Visintin pa je dosegel izvrstno 4. mesto. Naj omenimo, da je bila tekma precej naporna, saj so morali kolesarji prevoziti 11 krogov v ravnini, na koncu pa jih je čakal cilj v strmini. Mat-teo je ves čas vozil med prvimi in je na strmini sledil državnemu prvaku ter se uvrstil na 4. mesto. / ODBOJKA - Moška B2-liga ŠPORT ROLKANJE - Svetovni pokal FIS Trieste volley 2010 Mateja Bogatec se še dogovarja vodi, optimalna za športno palačo forma pa še prihaja Andrea Vatovac je potrdil svojo prisotnost v tržaški ekipi KROMA Trieste volley 2010, tržaška ekipa, ki jo je Sloga Tabor po napredovanju v B2-ligo »posodila« mestu Trstu, naj bi po vsej verjetnosti prvenstvene nastope igrala v tržaški športni palači. Dogovarjanja z Občino pa se še niso zaključila, nam je potrdil prof. Ivan Peterlin, ki z dr. Claudiom Veljakom in Alessandrom Michelijem sestavlja glavni odbor. Občina je že sprejela prošnjo za igranje, edina neznanka ostaja še cena: »Čakamo še na dokončno zeleno luč. Če nam palače ne bodo zagotovili po nižji »politični« ceni, se bomo morali najbrž odpovedati igranju v Trstu in bomo ob poklanih tudi prvenstvene tekme igrali v Repnu. Do konca septembra lahko še spremenimo naslov igrišča.« Dokončni odgovor bo odbor prejel konec meseca. Tržaška ekipa bo v vsakem primeru domače tekme igrala ob nedeljah ob 18. uri. Ob telovadnici ostaja vprašljiva še cena abonmajev in vstopnic za tekme. Kot deželne lige se bo tudi prvenstvo B2-lige začelo v soboto, 17. oziroma v nedeljo, 18. oktobra. Sloga Trieste volley 2010 bo prvi krogi skupine C igrala pred domačo publiko proti Mestrino Astra iz Pa-dove. Pri Sisleyju Treviso bo gostovala v sedmem krogu, v soboto, 7. novembra (ob 18.30). Prvi deželni derbi bo v nedeljo, 29. novembra (ob 17.00) v Cordenonsu. Proti videmskemu VBU pa bo Trieste volley 2010 igral na domačih tleh po novoletnem premoru, in sicer v nedeljo, 17. januarja. V skupini C bodo igrali še Cemen-tieria Monselice (PD), Volley Rosa (VI), Metallsider Trento, Tiemme Cost.Loreg-gia (PD), Vergati Sarmeila (PD), Trentino volley Trento, Agsat Anaune Cles (TN) in Pallavolo Motta (TV). Najdaljše gostovanje bo v vasico Cles, med Trentom in Bo-cnom, 347 km od Trsta. Prvi del prvenstva se bo zaključil 23. januarja, po enotedenskem premoru pa bo v soboto, 6. februarja prvi krog drugega dela. Prvenstvo se bo zaključilo 8. maja. Tržaška ekipa bo igrala tudi v nedeljo, 1. novembra, v nedeljo, 25. aprila in v soboto, 1. maja. Državni pokal se bo začel v soboto, 19. oziroma v nedeljo 20. septembra. Sloga Trieste Volley 2010 je bila vključena v skupino z ekipo iz kraja Motta di Liven-za in z videmskim VBU-jem. Do 10. oktobra mora tržaška ekipa odigrati z vsakim nasprotnikom po dve tekmi. Domače tekme bodo igrali v Repnu. Odbojkarji bodo začeli priprave čez teden dni. Nekateri bodo od ponedeljka, 17. avgusta trenirali na pripravah v Sloveniji z mlajšimi selekcijami Sloge, ostali pa bodo v Repnu začeli s treningi v sredo, 19. avgusta pod vodstvom Edija Bosicha. Od 24. avgusta dalje bo celotna ekipa trenirala skupaj. JADRANJE - Mladinsko EP Čupina jadralca šesta in druga Na Blatnem jezeru na Madžarskem se je včeraj začelo evropsko mladinsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470, na katerem nastopata tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Posadke, ki so porazdeljene v tri kvalifikacijske skupine, so včeraj opravile dve regati. Naša jadralca sta bila v rahlem vetru šesta in druga. Danes in jutri se bo nadaljeval kvalifikacijski del (jadralci morajo opraviti skupno šest plovov), potem pa bodo posadke porazdelili v tri jakostne skupine: zlato, srebrno in bronasto. Zadnji dan, v nedeljo, 16. avgusta pa bo na vrsti še regata najboljših desetih posadk »Medal race«. Na Blatnem jezeru so prisotne skoraj vse posadke, ki so pred nekaj tedni nastopile tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Grčiji. Med glavnimi favoriti za zmago ostaja francoska dvojica, Bouvet/Mion, ki je osvojila svetovni mladinski naslov. PLAVANJE - Mladinsko DP v Rimu Rok Zaccaria začel spodbudno RIM - Slovenski plavalec iz Devina Rok Zaccaria je včeraj začel z nastopi na mladinskem državnem prvenstvu. Član tržiške Adrie je tekmoval na 100 m hrbtno. V 50-metrskem bazenu je med kadeti (1989-1990) razdaljo preplaval v 58,95 in bil na koncu 11. Zmagal je Matteo Milli s 56,07, ki je bil več kot sekundo hitrejši od drugouvrščenega Piera Codie (57,24). »S svojim nastopom sem zelo zadovoljen, saj sem izboljšal tudi osebni rekord. Obenem sem se na prvenstvo uvrstil z 20. časom, v Rimu pa sem napredoval kar na 11. mesto. To je dobra popotnica za nadaljnje nastope,« je po tekmi povedal 20-letni Rok. Prejšnji osebni rekord je znašal 59,42 s. Popoldne je Rok tekmoval v štafeti 4x100 m prosto. V konkurenci 14 ekip so bili tržiški plavalci osmi s časom 3.31,05 in tako izboljšali za 4 sekunde absolutni deželni rekord. Slovenski plavalec bo v Rimu nadaljeval z nastopi v svoji paradni disciplini delfin. Danes bo tekmoval na 50 m, jutri na 100 m, pojutrišnjem pa na 200 m. NOGOMET - Drugo sezono v promocijski ligi Pomlajena in ambiciozna Vesna Vesna bo v četrtek v Križu igrala prijateljsko tekmo s Triestino - Treningi tudi v Sežani - Prvi uradni dvoboj proti Krasu - Na delu tudi Primorec in Breg Kriška Vesna na včerajšnjem prvem treningu v Križu KROMA 18 Torek, 11. avgusta 2009 POTOPIS -13- ^^^^ A fl A A * A obrAzi nepAlA Bojan Brezigar Identiteta ali boljše življenje? Večna dilema narodov na obrobju razvitega sveta N arod Tharu je v teh krajih že dolgo naseljen; to so edini avtohtoni prebivalci, kajti iz razlogov, ki jih znanost še ni razkrila, so pripadniki tega naroda odporni proti malariji. Sedaj malarije ni več in na tem območju so se naselili tudi pripadniki drugih nepalskih ljudstev, vendar imajo pripadniki naroda Tha-ru še vedno nalogo čuvaja tradicij nekdanjega časa. V vas se peljemo z vozovi z bivoljo vprego. Počasi se premikamo med velikimi obdelanimi površinami, kjer sedaj, v februarju, že rase žito in tudi precej visoko je že, tako da se čez dva meseca obeta žetev. Na polju dela nekaj žensk, moških ni na spregled. Okolica je zelo primitivna. Cesta seveda ni asfaltirana, ptice poletavajo nad polji, srečamo kakega domačina, ki se spoštljivo umakne naši karavani, otroci pa nas z velikimi očmi gledajo. Nismo edini tujci v teh krajih, ampak tudi o izobilju turistov ni mogoče govoriti. Vas ni zelo daleč, kake pol ure cin-canja na starih vozovih, pa smo prišli. Vas je res stara, skoraj nedotaknjena. Hiše so iz surove opeke, prekrite s slonovo travo in blatom. Le na nekaterih je streha iz pločevine, ponekod celo prekrita z nekakšnimi strešniki, ampak vse to kaže na dokaj zasilno rešitev: očitno je neurje poškodovalo slamnato streho, pa so jo zakrpali z materialom, ki so ga imeli pri roki. Okna na teh hišah so zelo majhna: tudi to je posledica vraževerstva, saj so prebivalci Tha-ru verjeli, da morajo biti okna tako majhna in še zamrežena, da hudič ne bo mogel skozi. Pod slamnatim nadstreškom je privezanih nekaj bivolov in koz. Ob vodnjaku mati kriči na otroka, ki mu je voda, s katero ga umiva, očitno premrzla. Sredi vasice skupina žensk in deklet ob drugem vodnjaku pomiva posodo, s peskom, kot se je to delalo nekoč. Skratka, vstopili smo v vsakdan življenja v kmečki vasi na jugu Nepala, v tropskem predelu države, kjer je kmetijstvo bogatejše in delo lažje, ker je tu ravnina, polja so velika in rodovitna. Na slikah: desno: svečenik na podeželju Pod naslovom: vsakodnevna opravila v vasi naroda Tharu Spodaj prizori iz vasi naroda Tharu: od leve otroci na cesti, kraja elektrike, improvizirana televizijska antena, mati ureja pričesko hčerki pred izpitom. Prebivalci Tharu so se sem pred stoletji priselili z juga, z območja današnje Indije, odkoder so bežali pred islamom. Privadili so se teh krajev, kot rečeno, tudi malarije, ki so jo preganjali s pekočo papriko in z žganjem. Poročali so se med seboj, in še danes obstaja težnja, da mladi iščejo partnerja predvsem med pripadniki istega naroda. Domačini se preživljajo s kmetijstvom, čeprav imajo številni moški tudi službo. Ampak delo je tu strogo razdeljeno: moški predvsem orjejo in opravljajo nekatera druga težja dela, vse ostalo počenjajo ženske, medtem ko si moški privoščijo pomenek v gostilni ali partijo na karte. Ženske, ki imajo po tradiciji Tharu tetovirane roke in noge, pa stalno delajo. Vse starejše ženske so tetovirane: to je bil pogoj, da se lahko omožijo, saj so moški verjeli, da po smrti ne pojdejo v nebesa, če vzamejo žensko, ki ni tetovirana. In potem so tu otroci. Veliko jih je, oblečeni v oblačila vseh barv, nekatera premajhna in druga prevelika, kar je pač ostalo od starejšega bratca ali sestre, Ze- lo prijazni so, ko se zberejo v vrsti in nas pričakajo sredi vasi, ter gledajo z lepimi velikimi očmi, polnih radovednosti in tudi želja. Počutim se zelo nelagodno, kajti dozdeva se mi, da pregrobo posegamo v zasebnost teh ljudi, Vendar je za njih to doživetje, o katerem bodo nekaj dni govorili, dokler v to vas ne pridejo drugi turisti, kar se menda ne dogaja zelo pogosto. Popeljejo nas pod manjšo streho, kjer posedemo po zidku. Na steni je tabla in s kredo narisane živali: zmaj, ptica in opica, ter zraven napis dragon, bird in monkey. Tudi tu, v tej najbolj zakotni vasi, je učenje angleščine v osnovni šoli obvezno; nič čudnega, saj predstavlja angleščina za te ljudi okno v svet. Edino okno v svet. Nato nas otroci popeljejo po vasi in tu odkrijem kar nekaj zanimivosti. Na primer, kako so si speljali električni tok v hiše. Kar z žico na bambusovi palici, s katero se priključijo na električno napeljavo. O varnosti tu ni govora, o plačevanju kakih računov prav tako ne. Ob neki hiši je visok bambusov drog, na vrhu je stara televizijska antena, od katere vodi žica do hiše: znak iznajdljivosti in sled modernizacije obenem. Motornih vozil v vasi ni, le nekaj starih koles vidim pri nekaterih hišah. Pa tudi teh je zelo malo. Vsepovsod je pesek in prah, vendar pa ženske z majhnimi metlicami stalno pometajo, tako da je prostor pred vhodom v hiše še kar čist. In, neverjetno, tudi otroci so zelo čisti; edino noge imajo umazane, ker v glavnem hodijo bosi ali v starih opankah. Spogledujemo se, mi gledamo njih, oni gledajo nas, in včasih imam vtis, da smo zanimivost pravzaprav mi in ne oni... Celotno območje severno od reke Narayani je poseljeno s prebivalci naroda Tharu, čeprav ponekod živijo v sodobnejših poslopjih, celo pravih hišah. Sprehodimo se tudi po tej okolici, med obdelanimi polji, gozdnimi gaji in vasicami. Splezamo na razgledni stolp, odkoder se nam ponuja enkraten pogled na reko in na park onstran nje, čez viseči most se podamo do templja, kjer so prav v teh dneh častili boga Shivo, nato pa na vrh griča, kjer je zelo majhen tempelj s svojevrstnim svečenikom: dobra dva metra dolga in prav toliko široka hišica, iz katere se prikaže suhljat možic z zvončkom v eni roki in krožnikom v drugi. Na krožniku ima rdečo in oranžno barvo, s katero ti na čelo pritisne tiko, barvno piko za blagoslov. Tu je tempelj boginje Site, ki v teh krajih ščiti ribiče. Ena izmed tolikih legend pravi, da so bili prebivalci Tharu ribiči, vendar v tej reki ni bilo rib. Bog jih je napotil k iskanju in našli so čudežni kamen, ob katerem molijo preden gredo ribarit. Svojevrstni svečenik, oblečen v cunje, se nam približa in nas blagoslovi, za kar seveda pobere nekaj napitnine, majhen drobiž, s katerim se preživlja. Tukaj smo res na obrobju, čez rob civilizacije, kot jo pojmujemo pri nas, pri tem templju ni elektrike, ni tekoče vode, ni radia in televizije, ni motorjev, samo nenavadna tišina, ki jo občasno prekinja vreščanje ptic. In vtis imamo, da je ta duhovnik, svečenik, popolnoma drugačen od mestnih sve- čenikov v Katmanduju, ki so iz vere naredili pravi biznis, navsezadnje zelo srečen. Opravlja poslanstvo, o katerem je prepričan, da mu je bilo zaupano, skromno, vendar tudi dostojanstveno. V vasi pred hišo mati ureja hčerki pričesko. Danes je zanjo poseben dan: imela bo zaključni izpit ob koncu obvezne šole, izpit, ki ji (morda) odpira pot v novo prihodnost. Če ga bo uspešno opravila, če bo imela dovolj visoko oceno, ji bo omogočen nadaljnji študij. To so pač pravila igre. Dekle je nasmejana, navidezno popolnoma mirna; pogovarja se v tekoči angleščini, kajti angleščina je eden treh ključnih predmetov, poleg nepalščine in matematike. Skoraj neverjetno je, da je v tej zakotni vasici to možno, da imajo tudi tukajšnji otroci enako perspektivo kot mestni. Pa vendar je res. In nasmešek na obrazu komaj dorasle deklice, s tiko na čelu, ter njene pol zaprte oči kažejo na sanje, na upanje, ki je pomemben vir življenja. Ljudje so v teh krajih zadovoljni, nobene žalosti ni videti, nobenega jokanja, kaj šele beračenja. Delajo, da bi lahko bolje živali in vsak majhen napredek pomeni za njih velik korak. V teh krajih živijo ljudje naroda Tha-ru. To je narod s svojo kulturo, s svojim jezikom in s svojo tradicijo. Vse to ohranjajo v vasi, država pa se s tem ne ukvarja. Nepal je pisan mozaik kast in etničnih skupin; uradna statistika jih ne loči, pravi pa, da jih je skupaj 103. Narod Tharu je s poldrugim milijonom prebivalcev na četrtem mestu, njegovi predstavniki pa so pred nekaj več kot desetimi leti sami zahtevali vključitev v nepalski standardiziran šolski in jezikovni sistem. To so naredili iz bojazni, da ne bi bili emarginirani. Ljudi, ki živijo na robu družbe, čeprav se dostojanstveno preživljajo z lastnim delom, je lahko razumeti, tisti, ki se podrobneje ukvarjamo z različnostjo in večjezičnostjo pa razumemo vse vidike te zgodovinske dileme. Izbira med ohranjanjem identitete, ki predstavlja emarginiranost, in vključitvijo v standardizirano kulturo, ki ima za posameznika večjo valenco, ker mu odpira perspektivo življenja izven domače vasi, je navsezadnje logična in enostavna: ljudje se odločajo za perspektivo. Ko sem bil pred leti v Swazilandu, kjer poteka ves pouk v angleščini, sem vprašal otroke, ki so se igrali na cesti, ali se v šoli učijo tudi svojega jezika swazi. Odgovorili so mi, da ne, saj swazi govorijo doma... Stanje pri narodu Tharu je še slabše: ljudje se vsakodnevno srečujejo z dvema dominantnima jezikoma, angleščino in ne-palščino. In tako se človek upravičeno sprašuje, koliko generacij bo še obstajal jezik tharu. Ampak tu je ena večnih dilem, ki jih svet še ni bil sposoben rešiti. Dilema med lastno identiteto in boljšim življenjem. Ljudi, ki ves dan živijo v prahu, človek še kako razume, da je njihova prioriteta boljše življenje. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po Sloveniji - Andrej in žoga 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14. Distretto 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Il commissario Montalbano 23.15 Aktualno: Porta a porta Estate 0.20 Aktualno: L'Italia delle grandinastie 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Variete: Spensieratissima 6.15 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.20 Dok. odd.: Cina sulla montagna dello Huanghsan 6.40 Aktualno: Tg2Eat Parade 6.50 Agenzia RiparaTorti, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nan.: Tracy & Polpetta 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Gost Whisperer - Presenze 21.50 Film: Quella casa sull'isola male- detta (triler, i. L. Price, D. Jones) 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: Supernatural V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Salvatore Giuliano (dram., It., '61, i. S. Randone, F. Wolff) 11.05 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: odbojka na mivki, DP, Chie-ti 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Film: L'emigrante (kom., It., '73, r. P.F.Campanile, i. A. Celentano, C. Mori) 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok.: Viziati 3 - E la TV creo il mondo 6.00 7.30 8.30 9.20 10.20 10.35 11.30 11.40 13.30 14.05 16.10 16.50 17.25 19.35 19.50 20.30 21.10 21.50 23.30 8.30 8.40 9.40 11.00 13.00 13.40 14.45 16.35 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 0.30 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Giver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Detective Extralarge (i. B. Spencer) Nad.: Sentieri Film: Fra diavolo (kom., ZDA, '33, i. S. Laurel, O. Hardy) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Terra lontana (western, ZDA, '55, r. A. Mann, i. J. Stewart) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Cape Fear - Il promontorio della paura (triler, ZDA, '91, i. R. De Niro, N. Nolte) i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: 110 e lode (kom., ZDA, '94, r. A. Keshishian, i. J. Pesci)) 16.00, 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Distretto di polizia 8 Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Film: Inga Lindstrom - Estate sull'isola (dram., Nem., '05) Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca- ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Meteor: distruzione finale (ZDA, '09, r. E. Barbarash, i. M. So-koloff, B. Campbell) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.25 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Un tipo imprevedibile (kom., ZDA, '96, r. D. Dugan, i. A. Sandler, C. Mc Donald, J. Bowen) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.00 Nan.: Bionic Woman ^ Tele 4 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Dok.: Le perle dell'Istria 13.15 Variete: Ape regina 13.50 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.30 Glasb.: Palco, gli eventi in TV 15.05 Borgo Italia 15.30 Dokumentarec o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Divertiamoci ..... 20.00 Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Incontri al caffe de la Versilliana 22.40 Aktualno: Appuntamenti con i big 23.40 Film: vinci per me! ('27, r. a. Hitchcock) LA 6.00 7.30 10.10 10.25 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Nido di spie (voh., Fr., '81, i. A. Delon) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call 0.30 Dnevnik Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches Nan.: The District (i. C. T. Nelson) Nan.: Cold Squad 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors (t* Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Na potep po spominu 9.25 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 9.40 Grimmove pravljice 10.05 Nan.: Hiša eksperimentov (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 10.50 18.40 Risanke 11.00 Dok.: National Geographie (pon.) 12.00 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Eutrinki 13.25 Podoba podobe (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 1.15 Dok .odd.: Gozdovi Slovenije 17.55 Otr. nad.: Zlata ribica 18.25 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Čez planke 21.05 Dok. film: Reševanje gospodarja Filipinskih gozdov 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Ameriški dolg 0.40 Prava ideja! (pon.) 1.40 Sedma moč osamosvojitve, Tv Dnevnik 11.08.1991 (pon.) 2.05 Dnevnik (pon.) 2.40 Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 12.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.10 Na lepše (pon.) 13.35 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 11.8.1991 14.00 Dober dan, Koroška (pon.) 15.00 Dok. serija: Zakaj demokracija? (pon.) 15.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.00 Kuharska odd.: Za prste obliznit (pon.) 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Na zdravje! 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Izobr. mlad. serija: Muzikajeto 20.30 Poletni Mozaik 21.35 Nad.: Dediščina Evrope (pon.) 23.15 Lit. nad.: Lilije (pon.) 0.15 Derren Brown, miselni triki (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.25 15.40 16.10 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.00 21.35 22.35 23.00 0.25 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Film: Rop v treh dejanjih (It., i. W. Chiari, C. Villani) Sredozemlje Pogovorimo se o ... Artevisione - magazin Maremetraggio Dok. odd.: Soča Vremenska napoved 0.05 Primorska kronika 22.20, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Alpe jadran Potopisi Srečanje z... Dok.odd.: Nautilus »Q« - trendovska oddaja Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka (pon.) 1.00 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Naši prijatelji Pravljica Spoznajmo jih: Božo Repe (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Asova gibanica Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 11. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 16/25 TRBIŽ O 12/25 o 12/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 15/26 O TRŽIČ 15/24 _ O KRANJ 0 O 15/24 S. GRADEC VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 I 0 CELJE 16/25 O MARIBOR 017/25 PTUJ O M. SOBOTA O 17/24 20/30 18/28 ČEDAD O 18/29 0 LJUBLJANA r,ORirA n O N. GORICA 17/26 N. MESTO 16/25 5?5LCA O ■,<,/-■<, POSTOJNA O O 14/25 ^ , , , ,, KOČEVJE trst o/z ,, v o 22/28 If^i ¿¿K* O " PORTOI.,.. , -- ^ - ČRNOMELJ 18/29 iUMAr „„,.,■..,. REKA 21/28 ) UMAG OPATIJA . ZAGREB 18/26 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' ^Spremenljivo bo, pojavljale se bodo krajevne nevihte. Vsekakor bodo tudi verjetne obširne razjasnitve. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 29 stopinj C. J Atlantska fronta bo še danes zvečer vplivala na vreme pri nas s povečano labilnostjo ozračja; od jutri pa se bo začasno okrepil anticiklon. Nad južno polovico Evrope prevladuje območje dokaj enakomernega zračnega pritiska. Severno od nas se pomika oslabljena hladna fronta. Nad nšimi kraji bo prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 Dolžina dneva 14.20 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 22.08 in zatone . ob 11.41 bioprognoza Danes bo vremenski vpliv obremenilen, sredi dneva in popoldne bo po nekaterih nižinah počutje poslabšal tudi občutek soparnosti. V noči na sredo bo obremenitev ponehala. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 6.56 najnižje -34 cm, ob 13.46 najvišje 42 cm, ob 20.20 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.12 najvišje 2 cm, ob 6.57 najnižje -22 cm, ob 14.17 najvišje 37 cm, ob 21.39 najnižje -21 cm. temperature v gorah oc 500 m............23 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............5 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9. O GRADEC 16/25 TOLMEČ O 12/26 TRBIŽ O 11/25 VIDEM O 16/32 O PORDENON 17/31 ČEDAD O 17/31 GORICA O lajn o 12/24 KRANJSKA G. O N. GORICA 17/10 CELOVEC O 14/26 ržič O 14/25 S. GRADEC O TRŽIČ 14/26 O KRANJ O LJUBLJANA 16/27 POSTOJNA O 13/26 KOČEVJE CELJE 15/27 O „ N. MESTO 16/26 O MARIBOR 016/27 PTUJ O M. SOBOTA O 16/27 ZAGREB 17/27 O REKA 21/29 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo stabilno in pretežno jasno vreme; ob morju bo lahko tudi povsem jasno vreme. Pihali bodo krajevni vetrovi. V hribovitem svetu bo popoldne nekaj več spremenljivosti, možna bo kakšna krajevna nevihta. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri in v četrtek bo delno jasno, predvsem v četrtek popoldne bodo v hribovitem svetu krajevne nevihte. VREME - Morakot in Etau pustošita na Daljnem vzhodu Silovita tajfuna na Tajvanu in Japonskem terjala smrtne žrtve Tajfun Morakot je na Tajvanu med drugim povzročil zrušenje šestnadstropnega hotela, ki so ga k sreči pravočasno evakuirali ANSA TAIPEI - Tajfun Morakot, ki je v petek dosegel Tajvan in povzročil najhujše poplave na otoku v zadnjega pol stoletja, je terjal najmanj 12 smrtnih žrtev, 52 ljudi pa pogrešajo. Japonsko je medtem dosegel tajfun Etau, ki je sprožil poplave in zemeljske plazove, v katerih je umrlo najmanj devet ljudi, še devet pa jih pogrešajo. Na Tajvanu so zaradi Morakota narasle reke odnesle več mostov, zaradi česar sedaj vojska poskuša rešiti več deset tisoč ljudi, ki so ostali odrezani od sveta. V tajfunu, ki je poleg močnega deževja prinesel tudi močne sunke vetra, je bilo obenem ranjenih 32 ljudi. V okrožjih Tainan in Chiayi je od sveta ostalo odrezanih na tisoče ljudi. "To so najhujše poplave v Chiayiju v 50 letih," je povedal predstavnik tega okrožja Chen Ming-wen. Medtem je v okrožju Kaohsiung po poročanju lokalnih medijev zemeljski plaz v neki vasi pod seboj pokopal 200 domov. Za zdaj ni povsem jasno, v kakšnem stanju so tamkajšnji prebivalci. Morakot je na Tajvanu povzročil za več kot 100 milijonov dolarjev škode na kmetijskih pridelkih, 110.000 domov je ostalo brez elektrike, 850.000 pa brez vode, so navedli uradni viri. Morakot se je medtem v nedeljo premaknil na Kitajsko, kjer je močno prizadel provinco Fujian. Še preden je udaril, je močno deževje v mestu Wenzhou porušilo hišo, pri čemer je umrl štiriletni otrok. Na Japonskem medtem pustoši tajfun Etau. Zaradi naraslih voda, ki jih je prinesel, je v prefekturi Hjogo umrlo osem ljudi. V tej prefekturi v osrednji Japonski obenem pogrešajo devet ljudi, 2200 pa so jih morali evakuirati. V sosednji prefekturi Okoja-ma pa je v zemeljskem plazu umrla neka ženska. Japonska meteorološka agencija je močne padavine in zemeljske plazove napovedala tudi za sever države, kamor se pomika tajfun. (STA) ZVEZDNICA - Kontroverzna pevka Lady Gaga pokazala novo tetovažo na roki SEUL - Kontroverzna ameriška pevka Lady Gaga je na nedeljskem koncertu v Seulu pokazala svojo novo tetovažo na levi roki, in sicer verz iz pesmi Rainerja Marie Rilkeja, njenega, kot je dejala, "priljubljenega filozofa". Poslikavo si je dala narediti večer prej v Osaki na Japonskem. "V najtemnejši noči si priznaj, da bi raje umrl, če bi ti bilo prepovedano pisati. Odgovor poišči globoko v koreninah svojega srca in se še enkrat vprašaj, ali moraš pisati," si je v prevodu dala zapisati na levo roko. Kot je pojasnila, gre za verz iz pesmi nemškega pesnika in filozofa Rilkeja, katerega "filozofija sa- mote" se jo je resnično dotaknila. 23-letna pevka, ki ji je v resnici ime Stefani Germanota, je znana po svojem svojstvenem izražanju zunanjosti, ki je mešanica glamurja iz 70. let, popa iz 80. in modernih seksi designov. Znana je tudi po svojih številnih barvitih in včasih svojevrstnih lasuljah. Trenutno se mudi na turneji po Aziji. V nedeljo je pela v olimpijski dvorani v Seulu in navdušila s svojimi uspešnicami Poker Face, Just Dance in Paparazzi. Tudi tokrat ni razočarala s svojo opravo - nastopila je v svetleči zlati obleki. (STA) POREČ