Predsednik SSO Drago Štoka kritično ocenjuje predlog SKGZ o ustanovitvi Zveze Slovencev FJK
/4
Vandali udarili po goriški Hiši filma
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
TOREK, 17. JUNIJA 2008_
Št. 143 (19.233) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
FJK bolj ranljiva od Južne Tirolske
SandorTence
V Rimu in tudi pri nas se znova govori o (ne)aktualnosti Furlanije-Julijske krajine kot samostojne upravne enote. Za to nosi zaslugo minister Renato Bru-netta, ki si želi, da bi z enim samim zamahom izbrisali posebne statute naše dežele, Aoste, Tri-dentinske-Južne Tirolske, Sicilije in Sardinije. To ni prvič, da Bru-netta pride na dan s podobnimi stališči, zadeva pa je resna, da bi jo obravnavali kot politično pro-vokacijo ali kaj podobnega.
Nihče ne oporeka, daje deželni statut potreben posodobitve (poskus je žal klavrno spodletel v prejšnji zakonodajni dobi), eno pa je posodobitev statuta, drugo pa njegovo brisanje. Pri tem je treba vedno imeti pred sabo, da je FJK postala avtonomna dežela zaradi takratne mednarodne situacije in zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin, začenši s slovensko.
Minister Brunetta in tudi marsikdo v deželni desni sredini pravi, da je uvedba t.i. davčnega federalizma pomembnejša od upravne samostojnosti FJK. Zanimivo, da tako ne razmišlja Severna liga, od vedno zagovornica federalizma, ki je tudi zaradi Bru-nettovih nepremišljenih izjav bojkotirala včerajšnje politično srečanje desne sredine.
Na Južnem Tirolskem je predlog brisanja avtonomnih dežel in pokrajin doživel burne odzive. V Bocnu in v tudi v Trentu pa se nimajo ničesar bati, saj njihov položaj ščitijo mednarodne obveze in celo OZN. Naša dežela je šibkejša in dosti bolj ranljiva, zato se zadeve pri nas postavljajo v resnejši luči.
italija - Ostro stališče Walterja Veltronija
Politika dialoga ima najbrž štete dneve
Večina skuša »zaščititi« Berlusconija pred sodnimi težavami
DOBERDOB - Hrast in Jezero ponudila koncerta
Dvojni pevski praznik
Poleg domačih pevcev sta prišla proslavit jubileja zbor Vinko Vodopivec in Slovenski oktet
DOBERDOB - Kulturni društvi Hrast in Jezero sta v petek in nedeljo ponudila številnemu občinstvu kakovostna koncerta. V okviru obeh društev delujeta pevska zbora, ki letos obeležujeta jubilej. Hrast ima 40-let-
nico delovanja, Jezero pa 50. obletnico. Jubileja so obeležili s koncertoma, proslavit pa sta ju prišla tudi uveljavljena zbora iz Slovenije. Prva izvedba Doberdobskih dnevov petja se je začela v petek v župnijski dvorani,
kjer je ob Hrastu zapel tudi Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, v nedeljo pa je sredi naravnega prizorišča pri Gradini ob pevcih Jezera nas-to pil Slo ven ski ok tet.
Na 20. strani
RIM - Politika dialoga med vladno večino in levosredinsko opozicijo je najbrž pri koncu. Tako meni voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni, ki polemično očita Berlusconijevemu vladnemu zavezništvu, da eno govori, drugo pa dela.
Politični odnosi v državi se bodo nedvomno dodatno zaostrili tudi po včerajšnji odločitvi desne sredine, da zakonsko zaščiti predsednika vlade Silvia Berlusconija pred sodnimi težavami. Vladna koalicija se ni ustavila niti pred odločnim opozorilom predsednika republike Giorgia Napolitana, ki meni, da je stvar kočljiva in bi zato zahtevala trezne razmisleke.
Na 24. strani
Evropska komisija zahteva pojasnila o slovenskih vinjetah
Na 3. strani
Jutri začetek mature na višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici
Na 5. in 19. strani
Posvet ustanove Ezit o fotovoltaičnih sistemih
Na 7. strani
Čezmejna naveza za gradnjo muzejske piramide pri Vrtojbi
Na 21. strani
Tudi Novogoričani se poslužujejo avtobusa Overnight
Na 22. strani
politika - Upravna preizkušnja
Katastrofa demokratov na volitvah na Siciliji
PA LER MO - De mo krat ska stranka je na delnih upravnih volitvah na Siciliji doživela pravo kata-stro fo, ki pre se ga naj bolj čr no gle da pričakovanja. Sodeč po prvih neuradnih izidih je desna sredina prevladala v vseh pokrajinah na otoku. Volilna udeležba je bila zelo nizka, še zlasti v Palermu, kjer je šlo na voliš ča le ne kaj nad 40 od stot kov vo -lilnih upravičencev.
Leva sredina je izgubila tudi v Enni in Caltanisetti, kjer je bila do včeraj na oblasti. V Caltanisetti je pred sed niš ki kan di dat des ne sre di -ne presegel 60 odstotkov glasov, v
En ni pa je po ne urad nih po dat kih krep ko pre se gel 50 odst. gla sov. V Pa ler mu je si no či kan di dat des ni ce za predsednika Pokrajine dobil 78 odst. glasov, njegov levičarski tekmec pa jih je dobil le nekaj nad dvajset. Podobna volilna podoba se obeta tu di za ob čin ske vo lit ve na oto ku.
V Demokratski stranki ni nihče pri ča ko val vo lil ne ga pre ob ra ta v primerjavi s parlamentarnimi in dežel ni mi vo lit va mi, nih če pa tu di ni verjel, da bo poraz tako hud. Še posebno na tistih območjih, kjer je bila levica že po tradiciji precej moč-
politika - Dežela
Severna liga bojkotirala sestanek večine
VIDEM - Severna liga je bojkotirala prvo pomembno politično srečanje desne sredine. Ligašev ni bilo na seji, ker ne soglašajo s politiko Tondove uprave do zaščite furlanščine in o nekaterih drugih kočljivih zadevah.
Na videmskem srečanju so govori li tu di o pred lo gu mi nis tra Re na ta Brunette, da bi z enim zamahom izbrisali avtonomne dežele in pokrajine. Ton do je pod prl mož nost, da bi Ita li -ja financirala drugi reaktor v JE Krško na mes to, da bi zgra di la nu kle ar ko v naši deželi. O tem se je predsednik FJK pogovarjal z ministrom Claudiom Scajolo.
Na 3. strani
2
Torek, 17. junija 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Nogomet tokrat pred politiko
Miro Kocjan_
Tudi v Istri in na Kvarneru je nogomet zasedel glavna mesta, tudi politična, dobesedno v vseh medijih. Manjšinski časniki ne zaostajajo, seveda z odtenkom, da na primer mediji v italijanščini, s posebno pozornostjo, pa tudi naklonjenostjo, spremljajo tekme italijanske ekipe. Osebno sem sicer, če spremljam po televiziji kako nogometno srečanje med dvema ekipama, ki ju ne poznam, navadno na strani tiste, kije po napovedi skromnejša. Tokrat pa je nesporno, da ima Hrvaška še kako kvalitetno ekipo, Italija pa je najbrž zašla v periodične težave, ki veljajo tudi za šport, Slovenija, ki j e tokrat ni, pa j e tam kjer j e. Stvarni kakovosti v nogometu še nismo blizu, čeprav imamo vrsto še kako sposobnih igralcev, pa tudi nekaj trenerjev. Amen z nogometom!
Politika: Irska se je spet, sicer z veliko razliko, opredelila proti Evropski uniji. Glasovanje je širom po Evropi delovalo kot udarec, vendar so se vsi, kakor kaže, brž opomogli in menili, da bo treba z Unijo smelo nadaljevati, jo utrditi, predvsem pa doseči, da bo z ene strani manj birokratska, z druge pa hitrejša, pa tudi z večjo prisotnostjo v nekaterih odločitvah. Tudi na Hrvaškem so odločitev sprejeli kot v bistvu nepomembno, kot ukrep, ki ne sme zaustaviti evropske poti, seveda tudi hrvaške ne. Sanader se je sestal z veleposlaniki evropskih držav v Zagrebu, z njimi preučil hrvaške priprave za Evropo, ugotovil, da napredujejo pozitivno in da celo računa, da bo vodstvo Unije skrajšalo rok za vključitev. Tej vesti dajejo velik poudarek tudi manjšinska glasila.
Za Hrvaško je zanimivo še nekaj. Še pred dnevi je bil govor o tem, da se bodo najbrž odločili za novo jedrsko centralo (mimo krške, ki služi obema državama), predsednik vlade pa je tedaj na seji vlade preprosto in nepričakovano sporočil, da se bodo najbrž usmerili v druge energetske vire. Omenil je Dalmacijo, pri čemer seveda sklepamo na nafto (ali kako drugo surovino), ki je v tem delu Evrope zmeraj bolj navzoča. Seveda je problem cene povezan z drugimi svetovnimi finančnimi premiki. V zvezi s centralo v Krškem pa je še kako pomembno napovedano finančno sodelovanje Furlanije-Jilijske krajine, ki ga je obelodanil novi predsednik Tondo na pogovorih v Ljubljani. Opozicija v FJK sicer resno opozarja na »občutljivost« vprašanja (atom), se pravi na potrebo po širših notranjih predhodnih razpravah.
Istrsko časopisje kar na veliko poroča o teh novostih. Seveda je to problem, ki vsaj posredno zadeva tudi njo in Hrvaško. Energetski viri pač prevladujejo v evropski, pa tudi svetovni politiki. Ponekod se ta zaostruje. Mestni svet na Reki se je spet odločil za oster korak pri firmi INA, češ, da je čas, da zapre rafinerijo v Mlaki, ki vsebolj onesnažuje okolje. Reška oblast se je še odločneje usmerila v to, češ, vlada je pred dnevi sporočila, da se tej rafineriji ne bo odpovedala ter da to velja ne smo za Hrvaško, marveč tudi za Madžarsko firmo »Mol«. INA ima še rafineriji v Sisku in Kutini.
Reka je te dni praznovala zavetnika S. Vida. Ob tem so spet imeli mednarodno zgodovinarsko srečanje o »bitj ih« reške ure. Vodil ga j e profesor Darko Munič. Akademik Lujo Margetič je obravnaval nekdanje odnose z Rabom, pa tudi del legende o Krištofu Kolumbu, Manon Girknova je govorila o tem, kako se je mesto razvilo na šolskem področju, Vjekoslava Jadrana je razpravljala o zgodovinski osebnosti »Reška Karolina«, Peter Strčič pa je načel problem odnosa do antifašističega gibanja na Hrvaškem in seveda na Reki. Reško območje pa se ponaša z novo prometno pridobitvijo. Pričel je namreč voziti trajekt Ilo-vik in sicer med Krkom in Cresom. Ta
povezava je bila nadvse nujna. Trajekt, last Jugolinije, so nabavili v Grčiji za 5 milijonov in 300 tisoč evrov. Plovilo vzbuja pozornost. Dolgo je blizu sto metrov, sprejema lahko do 600 potnikov in 170 motornih vozil.
Prometne vezi so žgoča tema na vsem severnem Jadranu. Istrsko časopisje jih omenja, mestoma poudarja, včasih z vprašanjem, zvečine povezanim s po mis le ki, ki so v Trstu ali na italijanski strani. Materija izhaja med drugim iz tega, da je koprska luka lokacijsko prevzela sežanski tovorni terminal in se seveda po svoje širi. Širitev je seveda tudi težnja tržaške luke, njen neposredni konkurent na severnem Jadranu pa je še zmeraj Koper. Zato ne čudi, da so nekateri proti koncesiji lesnega skladišča Luki Koper v Tržaškem pristanišču. Pri nekaterih na italijanski strani je očiten namen, da bi prej ko s Koprom tn njegovo okolico tržaška luka kot luka sodelovala z manjšimi pristanišči na italijanskem severnem Jadranu: Tržič, Nogaro.
Istra pa s svoje strani ne zaostaja. V Novigradu je stalen urad AINI (Associazione imprenditoriale della nazionalita italiana), ki med drugim skrbi za sredstva, ki jih manjšinsko podjetništvo prejema od italijanske vlade. Seveda gre za nove tehnologije, ki so jih te dni razlagali v Rovinju predstavniki AINI. V bistvu izstopajo trije načrti: za uvedbo novih tehnologij, to je za nabavo novih naprav za 39 milijonov kun, dalje za marketin-ške dejavnosti (vladna pomoč 200 tisoč kun), tretji načrt pa opozarja na mednarodna merila.
V Pulju pa so zaostrili komunalno nadzorstvo. Znano je, da je Sian-ski gozd naravna lepota mesta in okolice, bil je v času avstro-ogrske cilj sprehodov aristokratov in dobrosto-ječih, pa je gozd še ohranil svoje mamljivo izvirno stanje. Zdaj pa je drugače. Mestna uprava se je odločila za red, za zaščito rastlinja in drugo. Mestni čuvaji so na delu tudi ponoči. Park je vse prej kot majhen: širi se na 152 hektarjih, določeno eksotično drevje je bilo nasajeno že leta 1860 v času avstro-ogrske monarhije. Akcija zaščite je pod geslom »Natura Histrica«.
»La voce del popolo« iz Reke prinaša intervju z italijanskim časnikarjem Valerio di Donato, ki razmišlja, kdaj bo resnično v Istri prišlo do sprave, pa tudi, morebiti, do vrnitve ezulov, ali pa posestev. Časnikar na-glaša, da ne smemo hiteti, to je stvar generacij in nadaljnjega kulturnega stika med dvema stvarnostma. Doseči moramo, naglaša, da zgodovina ne bo več »ubijala«. Zmeraj večja strpnost je tudi pogoj za oživitev nekdanjega stanja, seveda posodobljenega. Svojevrstna tema pa je bila predmet razprave na italijanskem Kulturnem zavodu v Ljubljani: Odnos med slovensko literaturo in književnostjo italijanske manjšine v Istri: sodelovali so Steffe, Apollonio, Gašper Malej in drugi v glavnem z ugotovitvijo, da pravega in stalnega stika ni. Isabella Fle-go upravičeno trdi, da je cilj oživitev italijanske kulture, kije bila v Istri. Rad pa bi k temu dodal nekaj, kar zadeva jezik in njegovo literarno rabo v krajih, ki niso (v tem primeru) v Italiji, so pa takoj onstran meje in jih naseljujemo manjšinci. V Italiji sem se kot slovenski mladenič leta 1944 naključno ali pa ne našel v ožjem krogu, ki ga je v Neaplju vodil Benedetto Croce. No, njegova sodba o tem je nepričakovano pohvalila manjšince. Strnil je tako: »Vedo, da niso doma, da se morajo jezikovno bolj potruditi, da mora biti napor še večji, literarni vpliv države, kjer so, pa je neizbežen. Ergo, je dejal Croce, jezik ki ga uporabljajo manjšinci bo čistejši in bogatejši obenem«. Benedetto Croce je bil svetovno ime. Žal pa ni imel razčiščenih pojmov o naših tedanjih razmerah na meji. Mojster filozofije pa je le bil.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Eden izmed zelo priljubljenih izrazov naših govorcev in piscev je argument, žal pa ga največkrat zapišejo, še večkrat pa povedo, tam, kjer bi morali uporabiti kakšno drugo slovensko besedo. Med temi je največkrat tema ali snov pogovora, posebno, kadar gre za osrednji predmet obravnave.
Pred kratkim sem pisala o glagolu komunicirati, ki v slovenščini ne pomeni tega, kar razumemo, ko slišimo italijanski comunicare. V slovenščini se njegov pomen zoži, pomeni namreč samo sporočati in sporazumevati se (navadno s kretnjami). Pa še v takih primerih bi se mu lahko izognili in uporabili slovenski besedi, v vseh drugih pomenih pa moramo tujko komunicirati zamenjati s primernim slovenskim izrazom.
Podobno je z argumentom, ki pomeni v slovenščini samo dokaz, razlog, trditev ali sklep o čem. V vseh drugih pomenih, ki jih skriva v sebi ital. argomento, moramo poiskati ustrezno slovensko besedo. Če rečemo, da je to argumentirano, pomeni, da je dokazano. To lahko argumentiram pomeni, da to lahko dokažem. Najbolje bi bilo, da bi na argument sploh pozabili, vsaj pri nas.
V Sloveniji so tujke na splošno zelo v časteh, ker zvenijo bolj učeno, tukaj pa nas njihov širši pomen (npr. ar-gomento) zapelje na napačno pot, saj se največkrat niti ne potrudimo, da bi poiskali ustrezno slovensko besedo.
O argumentu in njegovem pomenu v slovenščini sem pisala že 24. oktobra l.2006, a vse kaže, da nisem bila dovolj prepričljiva, da bi kdo moj takratni prispevek upošteval in si s primernimi slovenskimi besedami obogatil svoj jezik. Takrat sem navedla tudi več italijanskih besednih zvez z ustreznim slovenskim prevodom, zato tega danes ne bom ponavljala. Bom pa navedla široko paleto slovenskih besed, med katerimi bi morali naši pisci izbirati, ko jim pride na misel italijanski izraz argomento. Na prvem mestu sta dokaz in razlog, takoj potem pa sklep, priložnost, znak, znamenje, indic, tema, snov, vsebina (npr. razgovora ali dela). Za vse te besede bomo v italijanščini večkrat (a ne vedno!) uporabili besedo argo-mento (ne slov. argument). Morda bo kdo ugovarjal, češ da je razlog v italijanščini tudi motivo ali ragione, dokaz pa prova in dimostrazione, priložnost occasione in opportunita,
znamenje segno, segnale, pa tudi sin-tomo in indizio, snov materia ali soggetto, tema pa soggetto in argo-mento. In ravno v tem zadnjem pomenu največkrat uporabljamo v slov. argument na nepravem mestu, zapisati bi morali tema. Poglejmo si nekaj primerov: načeti temo (entrare in argomento), preiti na drugo temo (cambiare argomento); obravnavati temo (trattare, discute-re un tema). Tema je lahko tudi žgoča, aktualna, občutljiva, politična ali znanstvena (tudi v ital. je to lahko tema).
Zgornji primeri nam v obeh jezikih pokažejo kompleksnost uporabe nekaterih izrazov, še posebno takih, ki jih vsak dan slišimo in uporabljamo v italijanskem jeziku. Med temi je argomento eden izmed tistih, pri katerih bi se morali zamisliti vsakokrat, preden v slovenskem tekstu zapišemo argument.
Lelja Rehar Sancin
ODPRTA TRIBUNA
Najprej uredimo stvari doma, nato pa se ukvarjajmo s sosedi
Livio Semolič
Ker me marsikdo še sprašuje o poteku in sprejetih sklepih na zadnji seji paritetnega odbora, bi želel javno iznesti nekaj pojasnil. Najprej smatram, da bi si morali vsaj priznati enostavno dejstvo, da se vsi slovenski in marsikateri italijanski član v paritetnem odboru, zavzemamo za čim popolnejšo in čim širšo možno uveljavitev zaščitnih norm v korist tega prostora in slovenske narodne skupnosti, ki tu živi. Dialektika naj se kar razvija glede metodologije dela in postopkov, pa vendar brez nepotrebnih natolcevanj in sumničenj, ki privedejo samo do malodušja in brezpredmetnih po le mik v ško do vseh.
Navezujem se seveda tudi na dogajanja zadnje seje paritetnega, ko smo odločali o edini točki dnevnega reda, in sicer o podelitvi naloge zunanji izvedenki, ki bi morala preveriti, katere javne ustanove delujejo na o območju, kjer se bo začela uvajati popolna vidna dvojezičnost.
To začetno območje je bilo, na predlog predsednika Brezigarja, SKORAJ SO GLAS NO ODOB RE NO ( edino član Adriano Ritossa je glasoval proti, Damjan Paulin pa se je vzdržal), na seji paritetnega odbora 25. septembra 2007, kjer je bilo najprej tudi dogovorjeno, da se v tej fazi upoštevajo mnenja posameznih županov, s katerimi smo opravili avdicije. Tako metodologijo dela smo torej sprejeli in podprli prav na takratni se-
ji, ko smo dejansko odločali o teritoriju, kjer naj za zdaj obvelja člen 10 zakona 38 (o popolni dvojezičnosti na vseh napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi praporih v vseh javnih napisih). Na zadnjem majskem zasedanju pa je bilo sklenjeno le, kako pridobiti potrebne informacije za konkretno uresničitev te odločitve, nismo pa ponovno določali območja, kot so nekateri (hote ali nehote) napačno razumeli. Jaz sicer v celoti prevzemam svojo odgovornost za podporo sprejetemu in dogovorjenemu sklepu, oz. predlogu predsednika Brezi-garja, na seji 25. septembra 2007 in to brez kakršnega koli sprenevedanja, kar upam, da velja tudi za vse ostale člane. Pripravljen sem tudi sprejeti vse možne kritike o tem, če je bilo bolj ali manj umestno slediti taki metodologiji odločanja, ne sprejemam pa delnih resnic ali celo laži o sprejetih sklepih.
Mimo tega (kjer sicer čutim kar nekaj čisto strankarsko-političnih špekulacij) pa vsekakor smatram, da ob primerni pozornosti na vse pravno-formalne aspekte zaščite, moramo vsi bolj skrbeti za vsakdanje udejanjanje že uveljavljenih norm. V zelo kratkem obdobju smo sicer prešli iz dokaj nedorečene pravne zasnove, do dokaj urejenih državnih in deželnih norm, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v vseh treh pokrajinah. Te
spremembe bi zahtevale večjo zavest vseh nas o še neizkoriščenem potencialu uveljavljanja naših pravic od uporabe slovenskega jezika v odnosu do javne uprave, do dvojezičnih potrdil in dokumentov in vse do vidne dvojezičnosti v zasebnem gospodarskem sektorju, ki bi lahko postala pravi pospeševalec dvojezičnosti tega prostora. Vse to bi spadalo v nekako spremenjeno strategijo naše manjšinske organiziranosti, ki naj bo nastavljena veliko bolj v logiki koriščenja obstoječih norm in konkretnega potrjevanja dejanske potrebe po le teh.
Sploh nam ne more biti v uteho opravičilo, da petdeset let nismo imeli pravic in zato jih danes še nismo navajeni koristiti:dvojezične izkaznice, dopisovanje in javna raba slovenskega jezika, prav v tem času uporaba obrazcev v slovenskem jeziku za prijavo dohodkov ( glej slovensko verzijo na spletni strani agenziaentrate.it) itd. Pri vsem tem seveda lahko odigrajo bistveno vlogo stalnega spodbujevalca in posrednika te zavesti predvsem naše največje članice (SSO, SKGZ, SDGZ, Kmečka zveza, ZSKP, ZSKD ...) z vsakdanjo promocijo do svojih številnih članov in nasploh do javnosti. Predvsem pa ne samo zaradi doslednosti, ampak predvsem verodostojnosti, bi se morali vedno bolj držati načela »da najprej uredimo stvari doma, potem pa se ukvarjamo s sosedi«.
PISMA UREDNIŠTVU
»Obletnica«
NU
Te dni mineva natanko leto od neljubega dogodka na de-vinskih balinarskih stezah, ko nam je sodnik Ulcigrai prepovedal uporabo materinega jezika. Istemu sodniku je bilo dodeljeno, da je na nedeljskem tekmovanju Gaje delil pravico. Doslej sem redno nastopal na številnih podobnih tekmovanjih po vsej deželi (celo v Osoppu pri Gemoni) in nestrpno sem pričakoval nedeljski nastop. Ko pa sem izvedel, kdo bo sodnik, so vsa moja upanja in želje splavale po vodi. Si ne morem predstavljati, kako bi lahko v njegovi prisotnosti sploh neobremenjeno nastopal. Prišel je čas, da po vsem tem, kar sem doživel zadnje čase v zvezi z omenjenim izpadom, pridem do neizpodbitnih zaključkov. Spoznal sem, da sem si celo leto, kot zavedni Slovenec brezuspešno prizadeval, da bi bila krivica, ki je bila storjena pripadniku manjšine vsaj delno poravnana. Organu, to je odboru Gaje, ki bi moral stvar že zdavnaj razčistiti ali vsaj primerno postopati, pa očitno zadeva ni bila pri srcu tako kot meni. Potrdilo sem do-
bil še pred kratkim, saj očitno Gajevci smatrajo sodnika Ulcigraja za njihovega velikega prijatelja, saj so ga z veseljem sprejeli, da sodi na njihovem turnirju, ki bi moral biti pravi praznik slovenskega balinanja. Ravnanje Gajinih odbornikov
se mi je zamerilo do take mere, da si upam trditi, da se v tako društvo ne nameravam več vrniti, čeprav do lanskega leta ne bi nikoli zamenjal nastopanja v slovenskem društvu z italijanskim. Po izkušnji, ki sem je bil deležen pri Portualeju, sem prepričan, da bi se predsednik Coverlizza veliko bolj zavzemal za svoje člane, kot se je zame prizadeval Gabrielli. Vsekakor, po vsem tem, kar sem doživel, s takim ravnanjem, Slovenci res ne moremo pričakovati, da bomo kdaj prišli res na zeleno vejo.
Zdravko Skupek
/
ALPE-JADRAN
Torek, 17. junija 2008
3
videm - Deželna politika
Severna liga bojkotirala prvo pomembno srečanje koalicije
Desna sredina hoče čimprej spremeniti zaščitni zakon za Furlane
VIDEM - Prvo pomembno politično srečanje koalicije, ki je prevladala na deželnih volitvah, je potekalo ob odsotnosti Severne lige. Šlo je za politično motivirano odsotnost, ki je vezana na odnose v koaliciji in tudi na nekatera politična vprašanja. Ligaši hočejo zase od-borniški resor za javno varnost ter odklanjajo stališča desnice proti zakonu za furlanski jezik. Desna sredina hoče spremeniti zlasti člene o poučevanju fur-lanščine na šolah.
»Lige ni bilo na srečanju? Njeno odsotnost sem opazil šele na polovici sestanka. Volilci so mi zaupali in dolžan sem narediti to, kar sem obljubil,« je odsotnost ligašev komentiral predsednik FJK Renzo Tondo, pobudnik včerajšnjega videmskega sestanka. Redkobesedna je bila tudi Manuela Dal Lago, izredna komisarka Bossijeve stranka. »Mi smo navajeni dobro in trdo delati. Sestanek očitno ni bil najboljše pripravljen, a mi ne odgovarjamo strankam, temveč le predsedniku Tondu,« je stališče Lige rezko utemeljila Dal Lagova.
Predstavniki Ljudstva svobode (-NZ in Forza Italia) in Sredinske zveze-UDC so govorili predvsem o prometnicah (zlasti o vse bolj zasičeni avtocesti Trst-Benetke), o t.i. dohodku na državljanstvo, usodi Insiele in tudi o upravni avtonomiji FJK v luči izjave ministra Renata Brunette. Slednji je prepričan, da bi moral Rim enostavno ukiniti avtonomne dežele in pokrajine.
Med tem ko v stran ki Ljud stva svobode marsikdo jemlje resno v poštev Brunettova stališča, so v UDC prepričani, da se je minister prenaglil. »Brunet-ta bi moral pazljivo prebrati deželni statut,« pravi deželni tajnik UDC Angelo Compagnon.
Bolj razčlenjena mnenja je bilo slišati o odsotnosti predstavnikov Severne lige na sestanku. Tondo, ki sije sinoči v Celovcu na povabilo koroškega glavarja Haiderja ogledal nogometno tekmo Hrvaška-Poljska, zadevi ne pripisuje velikega pomena, njegovi somišljeniki pa so bolj previdni. Tržaški poslanec Roberto Antonione govori o otroški bolezni, od katere bo desna sredina kmalu okrevala.
Vodja deželnih svetnikov Demokratske stranke Gianfranco Moretton je prepričan, da je šlo za izsiljevalno potezo Severne lige, ki dokazuje, da v večini ni dogovarjanja o pomembnih političnih vprašanjih. Moretton je vsekakor prepričan, da bo Tondo na koncu sprejel vse zahteve ligašev.
Srečanje med predsednikom FJK Tondom in zastopniki desne sredine je potekalo ob odsotnosti predstavnikov Severne lige
promet - Letos le polletne vinjete, ki začnejo veljati 1. julija
Danes in jutri začetek prodaje vinjet Bruselj od Slovenije zahteval pojasnila
LJUBLJANA - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je včeraj v skladiščne prostore pogodbenih prodajalcev dostavila450.000 vinjet, še 50.000 pa jih bodo do jutri dostavili na cestninske postaje. Prodaja bo stekla že danes oz. najpozneje jutri, ko bo vinjete mogoče kupiti tudi na cestninskih postajah.
Poleg cestninskih postaj bodo vinjete prodajali Petrol, OMV Slovenija, Kompas MTS, Tobačna 3dva, Delo prodaja, Pošta Slovenije in AMZS. Letos bo v prodaji samo polletna vinjeta, najkasneje do začetka decembra pa bo možen tudi nakup letne vinjete za prihodnje leto. Prvo vinjeto pa so že včeraj izročili ministru za promet Ra-dovanu Žerjavu. Predsednik uprave Dar-sa Nemec mu je izročil vinjeto s serijsko številko A 0000001.
Vinjete bodo za cestninjenje vseh cestninskih cest v Sloveniji začele veljati s 1. julijem. Cena polletne vinjete je 35 ev-rov, za letno pa bo treba odšteti 55 evrov. Vozniki motornih koles pa bodo morali za polletno vinjeto odšteti 17,50 evra in za letno 27,50 evra. Vinjete bodo letos zelene,
prihodnje leto pa oranžne barve.
IzBruslja pa je včeraj prišla vest, da je Evropska komisija slovenskim oblastem v petek poslala pismo, v katerem od Slovenije zahteva dodatna pojasnila glede uvedbe vinjet. Ob tem je tiskovni predstavni komisije Mark English zatrdil, da to še ne po-
meni uvedbe postopka proti Sloveniji zaradi morebitne kršitve evropske zakonodaje. Komisija je Sloveniji postavila 14-dnev-ni rok za odgovor. Šele po tem bo proučila, ali bo postopek sprožila, je dodal.
Sicer pa je evropski komisar za promet Antonio Tajani odgovoril na vprašanje avstrijskega poslanca Evropskega parlamenta Jorga Leichtfrieda glede uvedbe vinjet v Sloveniji. Leichtfried je namreč že pred časom ostro kritiziral načrtovano uvedbo vinjet na slovenskih avtocestah, ker naj bi te nesorazmerno obremenile tranzitne potnike in turiste. Kot izhaja iz Taja-nijevega odgovora Leichtfriedu, komisija od Slovenije zahteva pojasnila o tem, kako je sistem vinjet usklajen s Pogodbo o Evropski skupnosti in prakso Sodišča Evropskih skupnosti.
V začetku junija je Združenje evropskih avtomobilskih klubov (EAC) uradno protestiralo pri komisiji proti uvedbi vinjet na slovenskih avtocestah. Komisarja za promet so pozvali, naj se pri slovenski vladi zavzame za "ustrezno in uporabnikom prijazno ureditev cestninjenja". (STA)
Slovenija: volitve v Državni zbor bodo 21. septembra
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je včeraj za datum letošnjih volitev v Državni zbor določil nedeljo, 21. septembra. Volitve bodo razpisane 30. junija, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila, je po podpisu odloka o razpisu volitev napovedal Türk.
Datum volitev je bil za večino slovenskih parlamentarnih strank pričakovan. Večina se jih tudi strinja z izbranim datumom, le poslanec Lipe Sašo Peče je dejal, da bi njegovi stranki zaradi želje po čim večji volilni udeležbi bolj ustrezalo, če bi bile volitve kasneje.
Veljavna zakonodaja določa, da se redne volitve poslancev v Državni zbor opravijo najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od ustanovne seje prejšnjega državnega zbora. Predsednik republike pa lahko redne volitve razpiše najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega DZ. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.
Bencin dražji, dizel cenejši
LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktan-skega bencina se je zvišala za 0,019 evra na 1,206 evra, za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,049 evra na 1,247 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,004 evra na 1,294 evra na liter, kurilno olje pa za 0,003 evra, tako da bo liter stal 0,954 evra.
Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih ko-tacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
Minuli teden v Sloveniji 138 prometnih nesreč
LJUBLJANA - V minulem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 138 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 180 oseb, dve pa sta izgubili življenje. Konec tedna se je zgodilo šest prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo sedem oseb, ena oseba je izgubila življenje. Najpogostejša vzroka nesreč sta bila neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje. Letos so slovenske ceste terjale 91 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 116.
energija - Stališče predsednika Dežele Tonda
»Raje drugi reaktor v Krškem, kot nuklearka v naši deželi...«
hrvaška - Varnost v prometu
Od danes dalje precej višje kazni za prometne prekrške
Odpravili pa so popolno prepoved vsebnosti alkohola v krvi
Bo Italija morebiti financirala drugi reaktor v jedrski elekrarni Krško?
VIDEM - »Bolj smotrno bi bilo, da bi Italija na osnovi dogovora s Slovenijo financirala drugi reaktor v Krškem, kot da bi v Furlaniji-Julijski krajini zgradili nuklearko.« Tako predsednik De že le Ren zo Ton do ob ro bu vče -rajšnjega videmskega sestanka desne sredine, na kateri so govorili tudi o energetskih problemih.
Tondo je povedal, da je glede možnosti italijanske angažiranosti v Krškem že pisal ministru Claudiu Sca-joli, o tem pa se je nedavno v Ljubljani pogovarjal tudi s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. »Od vedno zagovarjam jedrsko energijo in sem zato zelo zadovoljen, da se je nova italijanska vlada odločila v to smer,« pravi Tondo. Dodal je, da se Slovenija še ni odločila o okrepitvi JE Krško, če bo to naredila bi bilo za FJK koristno, da bi se Rim pri tem aktivno angažiral. S tem bi odpadla možnost nuklearke pri nas, saj je Krško oddaljeno od meje z Italijo le 100 kilometrov, je v Vidmu po-uda ril še Ton do.
ZAGREB - Na Hrvaškem bodo danes začele veljati spremembe zakona o varnosti v prometu, ki bodo prinesle občutno strožje kazni, posebej za prehitro vožnjo. Obenem bo novi zakon odpravil popolno prepoved vsebnosti alkohola v krvi za voznike, pod pogojem, da niso storili nobenega drugega prekrška. Od 17. junija bodo tako lahko vozniki spet imeli 0,5 promila alkohola v krvi, razen mladih do 24. leta starosti in poklicnih voznikov, ki ne bodo smeli okusiti alkohola, če so za volanom. Sicer bodo tudi vozniki z nižjo od dovoljene koncentracije alkohola v krvi kaznovani zaradi alkohola, če bodo storili kakršen koli drugi prekršek v prometu.
V omenjenem primeru nov zakon predvideva 700 kun (96 evrov) dodatne kazni za koncentracijo alkohola, manjšo od 0,5 promila. To pomeni, da bodo vozniki, ki ne bodo pripeti z varnostnim pasom ali bodo telefonirali med vožnjo in bodo imeli do 0,5 promila alkohola v krvi, tako plačali 500 kun (68 evrov) kazni za vsakega izmed omenjenih prekrškov kot tudi zaradi zaužitega alkohola. V starem zakonu
je bila kazen za nedovoljeno koncentracijo alkohola v krvi 500 kun.
Najvišja kazen, in sicer za prekoračitev največje dovoljene hitrosti za 50 kilometrov na uro, bo lahko dosegla tudi 15.000 kun (2054 evrov). Nov zakon predvideva celo možnost zaporne kazni namesto denarne za šest najhujših prekrškov. Gre za omenjeno prekoračitev hitrosti, večjo od 50 kilometrov na uro v naseljih, zavrnitev testiranja za vsebnost alkohola, zdravil in drog ter vožnjo z več kot 1,5 promila v alkohola v krvi, brez vozniškega dovoljenja ali z že izrečeno prepovedjo.
Največja opozicijska stranka, Socialdemokratska stranka (SDP),opozarja, da so nekatera določila protiustavna in nelogična, kazni pa drakonske in da bodo visoke kazni plodna tla za podkupovanju policistov. Vrnitev na 0,5 promila alkohola v krvi je poleg vlade predlagala tudi večina opozicijskih strank. Policijske statistike so namreč pokazale, da ničelna toleranca alkohola za voznike ni vplivala na zmanjšanje udeležbe alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah s smrtnim izidom. (STA)
4
Torek, 17. junija 2008
ALPE-JADRAN
/
manjšina - Predsednik SSO Drago Štoka komentira predlog SKGZ
»Ideja o Zvezi Slovencev je dobra, a težko uresničljiva in nepraktična«
»Načrt druge krovne organizacije je tako ali drugače vezan na volitve in na neuspeh Slovencev v DS«
TRST - Predlog Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze o Zvezi Slovencev FJK je morda tudi pravilen, je pa težko uresničljiv in tudi nepraktičen. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka v tem intervjuju takole ocenjuje projekt druge krovne organizacije in tudi trenutne odnose med SSO in SKGZ.
Kako ocenjujete predlog SKGZ za ustanovitev Zveze Slovencev FJK?
Do letošnjih deželnih in vsedržavnih volitev je bilo pri nas ozračje kar nekam zadovoljivo, ne trdim pa, da je bilo optimalno. Tudi odnosi med SKGZ in SSO so bili objektivno gledano na dobrem nivoju.
Kaj pa se je zgodilo po volitvah?
Po letošnjih volitvah je prišlo na eni strani do veselja, na drugi do razočaranja. Smo pač v demokraciji in volitve prinašajo skoraj vselej določene novosti, ali je to komu všeč ali ne. Stvari bi šle najbrž normalno pot naprej kljub volilnim izidom, če se ne bi na volitvah nekaj temeljito spremenilo.
Kaj se je spremenilo?
Slovenska skupnost se je s svojim simbolom in strankarskim slovenskim programom po petnajstih letih zopet vrnila v deželni svet. Pokojni Mirko Špacapan je bil pred petimi leti izvoljen na t.i. predsedniškem seznamu, predstavnik Demokratske stranke pa je tokrat izpadel. Ta volilni rezultat je vnesel v nekatere zamejske kroge veliko nejevolje in nujno je bilo to nejevoljo delno usmeriti kam drugam.
Kaj ima s tem opravka Zveza Slovencev?
In tako se je na novo porodila že stara ideja o skupnem višjem predstavništvu, ki naj bi nas zastopalo pred političnimi, kulturnimi, ekonomskimi in drugimi silami. Tej na novo obdelani ideji oz. načrtu se je dalo ime Zveza, v njej naj bi bilo okrog 500 že izvoljenih predstavnikov, na raznih nivojih in organih, od Trsta do Trbiža. Zelo lepo in prav, a ideja je skrajno težko uresničljiva, izredno nepraktična, saj imamo volitve vsako leto in bi torej vsakokrat morali evidentirati nove predstavnike v Zvezi, kar bi bilo neuspešno sizifovo početje.
Predlog o ustanovitvi Zveze pa je sedaj obelodanjen..
Osebno mi je žal - govorim v imenu celotnega izvršnega odbora SSO - da nismo z drugo krovno organizacijo, to je SKGZ, ta predlog skupaj pre-debatirali in ga skupno dali potem dobro predelanega v premislek našim Ijudem. Če bi predlog prej temeljito preštudirali (tudi program je važen) in ga izdelali skupaj, bi bile stvari morda danes drugačne.
Namesto tega predloga je SSO zagovornik Narodnega sveta. Za kaj pravzaprav gre?
Ideja o Narodnem svetu ni v našem zamejskem prostoru nič novega. Če se ne motim, jo je kot prvi predlagal dr. Engelbert Besednjak v imenu SKSZ že kmalu po vojni, na začetku devetdesetih let je to idejo povzel Martin Brecelj, takratni deželni tajnik Slovenske skupnosti. Koncept je bil zelo enostaven.
Kakšen pa?
Po zgledu predvojne Edinosti zaorjimo v nove čase in ustanovimo oz. izvolimo Narodni svet Slovencev v Italiji, v katerem bi bili predstavniki neposredno izvoljeni na naših internih vsezamejskih volitvah in bi tako imeli polnopravni organ, ki bi nas zastopal pred vsemi oblastmi. Ta vrhovni organ ne bi bil samo neka zveza, ampak bi dejansko predstavljal celotno našo slovensko narodno skupnost in bi ko tak šel seveda tudi na vse volitve, vključno na državne parlamentarne volitve.
Drago Štoka verjame v dobre odnose s SKGZ, a tudi v samostojno politično nastopanje Slovencev
kroma
Se vam zdi to danes še aktualno?
Ta ideja je danes bolj aktualna kot kdajkoli prej, saj gremo novim evropskim izzivom naproti in bi enotno, povezano in skupno lahko odigrali v našem prostoru in v italijanski stvarnosti ter v novih evropskih razmerah veliko, celo odločilno vlogo. Bili bi ponosen subjekt, ki misli s svojo glavo tudi v političnem svetu naše družbe.
Rudi Pavšič v intervjuju za PD očita SSO neke vrste privilegiran odnos s Slovensko skupnostjo, ki naj bi imel kot posledico ošibitev odno-
sov med SSO in SKGZ. Kako odgovarjate na ta očitek?
Ne vem, če gre za očitek. Kakšen očitek pa naj bi bil, saj je SSO v svoji skoraj petintridesetletni zgodovini vedno imel pred očmi samostojno delovanje tudi v političnem svetu. Torej mora biti manjšina subjekt ne samo v kulturi in športu, v šolstvu in ekonomiji , v verskem in socialnem življenju, ampak tudi, in to zelo otipljivo, v politični areni. Če si zaveden Slovenec, moraš biti zaveden povsod, tudi v političnem svetu seveda.
Kako ocenjujete trenutno stanje odnosov med krovnima organizacijama?
Na tiskovni konferenci po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom sem številnim časnikarjem iz Slovenije in zamejstva dejal, da so ti odnosi dobri. Tega mnenja sem še danes, tudi če se tu in tam zaiskrijo kakšne misli ali predlogi, nad katerimi nismo vedno navdušeni. Živimo v demokratični pluralni družbi in je prav, da različno mislimo, delati pa moramo skupno in složno, kjer je le to mogoče.
V	Rimu Berlusconi, na Deželi Tondo. Kaj si lahko slovenska manjšina obeta od njunih de-snosredinskih vlad?
V	povojnem času je bilo v Italiji na oblasti kar nekaj vlad, ki nas niso marale, ki so slovenski narodni skupnosti v Italiji celo želele slabo. Marsikatera vlada si je pred našim obstojem zatiskala oči, to vse do leta 2001, ko smo končno dobili svoj tako zaželeni in težko dočakani zaščitni zakon. Ta je seveda v marsičem nebogljen, pomanjkljiv, celo dvoumen v mnogih svojih postavkah. A zakon je tu, zato moramo stalno s skupnimi močmi skrbeti za njegovo udejanjanje. Koliko nam bo to uspelo, pa je drugo vprašanje.
Skupaj s SKGZ ali kako drugače?
Zagotavljam vam, da bomo skupno s SKGZ ne samo opazovalci, ampak tudi vsakodnevni akterji v našem zamejskem prostoru, to vse do takrat, ko bomo Slovenci v Italiji, po sledeh zgodovinske Edinosti, krenili na pravo pot, tudi na slovensko politično pot, v okviru Narodnega sveta Slovencev v Italiji. Za njegovo rojstvo si moramo vsi prizadevati, če imamo svoje ljudi, svoj narod v zamejstvu resnično radi.
Sandor Tence
portorož - Slovensko-hrvaško-italijanska komisija za zaščito Jadrana
V boju proti onesnaženju morja in obale naj bi sodelovale vse jadranske države
PORTOROŽ - Na zasedanju mešane sloven-sko-hrvaško-italijanske komisije za zaščito Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem v Portorožu so včeraj podpisali skupno izjavo o okoljski zaščiti Jadranskega morja, kar je velik dosežek enoletnega predsedovanja Slovenije tej trilateralni komisiji, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Kot so zapisali na ministrstvu, predstavlja omenjena izjava prvi dokument, v katerem so se države Jadrana politično zavezale, da preučijo skupen operativni okvir za doseganje ciljev evropske morske strategije. Po oceni Evropske okoljske agencije lahko tak subregionalni pristop izjemno izboljša sodelovanje v celotnem Sredozemlju.
V izjavi države podpisnice tudi ugotavljajo, da je Jadransko morje ogroženo zaradi različnih dejavnikov, ki imajo zaskrbljujoče posledice za upravljanje z ekosistemom v Jadranu, zato so se zavezale h krepitvi sodelovanja za trajnostno in celovito upravljanje za boljšo kakovost življenja v jadranski podregiji.
Kot so še sporočili z ministrstva, je predstavnik Evropskega partnerstva za vode - gre za organizacijo, ki pri pripravi strategij za učinkovito
Janez Podobnik
upravljanje z vodnimi viri že v fazi zasnove načrtov vključuje tudi go spo dar -stvo - ob tem iz po -stavil priložnost za krepitev sodelovanja z gospodarstvom, znanostjo in civilno družbo, ki ga Evropska komisija postavlja v ospredje pri doseganju ciljev lizbonske strategije.
Slovenija je ob robu zasedanja tovrstno partnerstvo prikazala s splovitvijo raziskovalnega plovila, ki gaje financirala gospodarska družba Petrol, in sicer za namene raziskovalne dejavnosti nevladne organizacije Morigenos, ki izvaja spremljanje delfinov v slovenskem morju.
V Portorožu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje t. i. trilateralne komisije za zaščito Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem na temo "Jadransko morje - EU morje". Gre
za deveto srečanje te komisije in hkrati prvo srečanje visokih predstavnikov jadranskih držav. Udeležujejo se ga visoki predstavniki Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Italije in Slovenije ter predstavnik Evropske komisije, pristojen za evropsko morsko politiko, so sporočili z okoljskega ministrstva.
"Za upravljanje Jadranskega morja nikakor ni dovolj sodelovanje posameznih držav in združenj na tem območju. Če hočemo zagotoviti ustrezno skrb in doseči dobro kakovost morskega okolja, moramo pri tem dejavno sodelovati in odločati vsi, ki delimo vode in obale Jadrana. Za njegovo ohranitev smo odgovorni, saj brez zdravih in samoobnovitvenih sposobnosti ne more biti kakovostnega razvoja na naših obalah," je v otvoritvenem govoru poudaril slovenski minister za okolje in predsedujoči okoljskim ministrom EU Janez Podobnik.
"Sloveniji je uspelo, da na zasedanju trilateralne komisije prvič sodeluje šest jadranskih držav in Evropska komisija. S tem imajo vse omenjene države in Evropska komisija možnost skupaj razpravljati o ekološki zaščiti Jadranskega morja," so zapisali na ministrstvu. (STA)
RECIKLIRAJ
Železnina Terčon
N a Drežina1! ^"Te I ■0^0200ll l22I
S ponovno uporabo embalaže se izognemo nepotrebnim zajetnim odpadkom
SPOŠTUJ NARAVO
Z našim sistemom pomagamo naravi, saj se uporaba plasti zmanjša za 500- krat. Z vsakim kg čistilnega sredstva MILLEBOLLE darujemo naravi 850g vode, prihranimo 95g nafte in zmanjšamo za 110g emisijo oglijkovega dioksida.
Z NAŠIMI TOČENIMI ČISTILNIMI SREDSTVI LAHKO SPET UPORABIŠ POSODO
VELIKA IZBIRA PROIZVODOV!!!! TOČENIH !!!!
PRIHRANI!!!
NARAVA PRIDOBI
PRIHRANI ENERGIJO IN DENAR!!!!!!!!
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Torek, 17. junija 2008	TRST	/
APrimorski
~	dnevnik
Na višjih srednjih šolah prva pisna naloga iz slovenščine
Za 93 kandidatov se jutri
V	• I	v •• ■ v	• •
začenja letošnji državni izpit
Maturantovje 39 na liceju Prešeren, 17 na licejuSlomšek, 19 na DTTZZois in 18 na DPZIO Stefan
Jutri bo za 93 dijakov petih razredov slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem napočil veliki dan začetka letošnjega zaključnega državnega izpita. Na Liceju Franceta Prešerna opravlja letos maturo 39 kandidatov: šest jih pripada naravoslovno-multimedijski, deset znanstveno-fizikalni, štirinajst jezikovni in devet klasični smeri. Kandidate prvih dveh smeri bo imela »v varstvu« komisija pod vodstvom Milene Padovan, medtem ko bo znanje kandidatov jezikovne in klasične smeri preverjala komisija, ki ji predseduje Mihaela Pirih. Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa je devetnajst maturantov: štirinajst jih pripada pravno gospodarsko podjetniški smeri, pet pa oddelku za geometre, predsednik komisije pa je letos Igor Sancin. Osemnajst kandidatov bo opravljalo maturo na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, kjer izpitni komisiji predseduje Flavija Bezeljak: na elektronskem oddelku je pet kandidatov, na mehanskem devet, na kemijsko-bio-loškem pa so štirje kandidati. Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška opravlja letos državni izpit sedemnajst kandidatov, od katerih pripadajo štirje pedagoški, trinajst pa družboslovni smeri, predsednik maturitetne komisije pa je tu Daribor Zupan.
Maturanti bodo jutri pisali prvo nalogo iz slovenskega jezika, ki bo za vse šole oz. smeri enaka. Druga pisna naloga bo na sporedu v četrtek in bo specifična glede na šolo oz. učno smer. Tako bodo kandidati znanstvenih smeri liceja Prešeren pisali nalogo iz matematike, na jezikovni smeri bo prišel v poštev tuj jezik, na klasični pa grščina. Na pravno gospodarsko podjetniški smeri zavoda Zois bodo maturanti pisali nalogo iz gospodarskega poslovanja, na oddelku za geometre pa iz gradbeništva. Na zavodu Stefan bodo kandidati na elektronskem oddelku pisali nalogo o sistemih, avtomatizaciji in organizaciji proizvodnje, na mehanskem oddelku o tehniki proizvodnje in laboratoriju, na kemijsko-biološkem oddelku pa o biotehnoloških obratih. Na liceju Slomšek pa bodo maturanti pedagoške smeri pisali nalogo o pedagogiji, kandidati družboslovne smeri pa o družboslovju. Po opravljenih prvih dveh čaka maturante še tretja pisna naloga v obliki večdis-ciplinskega testa, ki ga bodo pripravili na vsaki šoli posebej, nato bo prišla na vrsto še ustna preizkušnja.
Prizor iz pisnega dela lanske mature: »obred« se bo letos od jutri naprej ponovil
kroma
dolina
Letovanje za starejše občane
Odborništvo za socialo občine Dolina organizira od 7. do 14. septembra 2008 letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v anagrafskem uradu od 16. junija 2008 do 30. junija 2008 s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, v ponedeljek in sredo popoldne od 14.30 do 16.45.
Na podlagi sklepa občinskega odbora se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Na podlagi sklepa občinskega odbora bodo v primeru nezadostnih vpisov bivajočih občanov od 23.062008 sprejeta vpisovanja tudi občanov s stalnim prebivališčem izven občine Dolina, s prednostjo za občane Občine Milje in vsekakor po zapolnitvi mest za bivajoče občane. Občani s stalnim prebivališčem izven občine Dolina plačajo celoten znesek letovanja. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008), Kopijo zdravstvene izkaznice; Izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina;
Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena navedena dokumentacija.
požar v barkovljah - Preiskava v teku
Izsiljevanje malo verjetno
Grozilnega pisma, ki ga je upravitelj prejel samo nekaj ur pred požarom, ni napisal izkušen kriminalec
Številni Tržačani, ki se te dni sprehajajo po barkovljanskem nabrežju, se osuplo spogledujejo pred pogoriščem lokala La Voce della Luna, bolj znanem kot Terrazza mare (na sliki Kroma, takoj po gašenju v soboto dopoldne). Pred kupi pogorelega materiala si belijo glavo in se sprašujejo, zakaj je do sobotnega požara prišlo. V nekaj urah je v gostem dimu izginil bržkone najbolj priljubljen in obiskan poletni lokal v Trstu. Gre za dogodek, na katerega pri nas (k sreči) nismo navajeni, pa čeprav to ni prvi primer, ko domnevno podtaknjeni požar uniči javni lokal ali trgovino. Nazadnje se je nekaj podobnega pripetilo lani poleti v Se-sljanu, ko je takoj po odprtju zgorela ribarnica dveh kontovelskih upraviteljev.
Sum, da je bil tudi požar v baru La Voce della Luna podtaknjen, je utemeljen. Pri preiskovalnem oddelku karabinjerjev in mobilnem oddelku policije, ki vzporedno preiskujeta dogodek, so zaradi tajnosti preiskave skopi z informacijami. Na izsledke forenzi-kov bo treba še počakati, dvomov o vzroku požara pa v bistvu ni: očitno je, da je bil podtaknjen. Potrjeno je tudi, da je 43-letni upravitelj bara Marcello Di Finizio nekaj ur pred požarom prejel grozilno pismo. V njem je neznanec napovedal uničenje lokala, če mu Di Fi-nizio ne bo izročil denarja. Povezava med pismom in požarom je več kot očitna, vsebina pisma in okoliščine pa dajejo slutiti, da storilec ni izkušen kriminalec. Karabinjerji so poudarili, da je pismo zelo preprosto, najverjetneje ga je napisal »začetnik«.
Preiskovalci še ne izključujejo nobene poti, karabinjerji pa pravijo, da so možnost izsiljevanja postavili pod vprašaj. Di Finizio, ki so ga po zdravljenju v katinarski bolnišnici (dim ga je presenetil med spanjem) zaslišali na kvesturi, je namreč prejel grozilno pismo le nekaj ur pred požarom: storilec mu ni pustil veliko časa, da bi se orga-
niziral. Pravi izsiljevalci navadno pošljejo pismo, v katerem postavijo svoje zahteve in termin, ko naj bi se v bližnji prihodnosti znesli nad žrtvijo. Le-ta ima tako nekaj časa - običajno nekaj tednov ali celo kak mesec - da zbere denar in ga izroči.
Ko bi preiskovalci izključili hipotezo izsiljevanja, bi se osredotočili na druge domneve. Morda je storilca vodila zavist, ker je bil lokal vedno poln. Preiskovalci pa preverjajo v teh dneh vse elemente, ki bi lahko pripeljali do storilca, od bančnih računov do zavarovanja ter poslovnih in osebnih stikov upravitelja in njegovih sodelavcev. Odprtih vprašanj je še veliko, preveriti bo treba tudi, zakaj je Di Finizio tisto noč
prespal v notranjosti lokala. Preiskavo koordinira javna tožilka Lucia Baldovin, ki je odredila zaplembo pogorišča lokala.
Medtem so pri banki Cassa di Ri-sparmio Friuli Venezia Giulia (skupina Intesa-S. Paolo) odprli tekoči račun za prostovoljne prispevke, s katerimi naj bi občani priskočili Di Finiziu na pomoč (številka	IBAN:
IT61S063480100000001121, imetnik Marcello Di Finizio). Predlog je dal tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je zamisel utemeljil s trditvijo, da je terasa ob morju predstavljala eno najbolj priljubljenih družabnih točk v mestu. Kakorkoli že, mladina se bo letos poleti zbirala drugje. (af)
Zaprt sedež zdravstvenega podjetja v Nabrežini
Zaradi vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del bo sedež zdravstvenega podjetja v Nabrežini zaprt vse do ponedeljka, 7. julija. Stranke se bodo lahko po potrebi zatekle v ambulantno strukturo na Opčinah (od pon. do pet. od 8.30 do 13.30 - tel. 040/2158143), za bolničarsko pomoč na domu pa poklicale 040/3997929 oz. 348/8710335; za cepljenje bo na razpolago sesljanska ambulanta - petek od 9. do 13. ure. (040/299851 ali 320/4784129 in 040/3997859), center CUP za rezervacije zdravstvenih storitev bo deloval na Opčinah (tor., sre., pet. od 8.30 do 12. ure); za kardiološko službo bo treba na Ul.Farneto (040/3995279/80), za družinsko posvetovalnico oz. ginekološke in druge preglede bo na voljo tel. 040/3997831 (od pon. do pet. od 9. do 12. ure in ob sredah od 15. do 18. ure), družinski zdravniki pa bodo paciente sprejemali v svojih ambulantah po določenem urniku.
Občni zbor združenja Salaam - Ragazzi dell,Olivo
Združenje Salaam - Ragazzi dell'Oli-vo sklicuje redni občni zbor danes ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. Torrebianca 29/b v prostorih pravične in solidarnostne trgovine Bottega del Mondo.
Pogovarjajmo se po nemško
Kulturno združenje Friedrich Schiller prireja v četrtek v Ul. Coroneo 15 (2. nadstropje) ob 18. uri srečanje oziroma tradicionalni pogovor o aktualnih temah v nemškem jeziku. Vstop je prost.
Javni razpis za vzgojitelje
Občina Trst sporoča, da je objavila javni razpis (na katerem bodo upoštevali stopnjo izobrazbe in opravljene izpite) za 26 mest za vzgojitelje vrtcev - kategorije C, za nedoločen čas; na razpis se lahko prijavijo uslužbenci tržaške občine (za določen čas) na podlagi 3. člena finančnega zakona. Rok za vložitev prošenj zapade 10. julija. Dodatne informacije in kopije razpisa so na razpolago pri uradu za natečaje na tržaškem županstvu (tel.040-6754919/4429/4911) ali na spletni strani www.comune.trieste.it.
Vpisovanja na razstavo
Kulturno združenje Artesette sporoča, da je do 20. junija odprto vpisovanje na natečaj Jadra in marine (Vele e marine), ki se ga lahko udeležijo slikarji, kiparji, grafiki in fotografi vseh narodnosti. Več informacij je na voljo na telefonskih številkah 040/ 631355 in 349/6803724 ali na elektronskem naslovu artesette2007@libero.it.
Natečaji za učno osebje
Državna ustanova za pomoč učiteljem Enam sporoča, da se lahko osnovnošolski učitelji, vzgojitelji v otroških vrtcih in ravnatelji, ki so še v službenem razmerju oziroma so v pokoju in so vpisani v to združenje, prijavijo na več natečajev. Prvi predvideva možnost štipendije za študijske, diplomske in post-diplomske tečaje za leto 2007/2008 za otroke članov Enam (rok zapade 30. junija); drugi predvideva prispevke za obiskovanje študijskih in diplomskih tečajev za leto 2007/2008 za sirote in otroke s fizičnimi težavami članov Enam (rok zapade 30. junija), tretji pa prispevke za bivanje otrok članov Enam v vzgojnih zavodih za leto 2008/2009 (rok zapade 30. junija). Obrazci so na voljo na tržaškem pokrajinskem sedežu Enam v šoli Elio de Morpurgo na Stopnišču Campi Elisi 4, telefon 0403220188, ob sredah od 16.30 do 17.55 in ob petkih od 9.30 do 10.30. Dosegljivi so tudi na spletni strani www.enamonline.it.
6
Torek, 17. junija 2008
TRST
/
repentabor - Aktualno vprašanje na sinočnji občinski seji
Fernetiči: varnost in bodočnost terminala
Upravljanje tovornega terminala še vedno zelo nejasno - Na Fernetičih spet prometna nesreča
V repentabrski občini se tačas vse, ali skoraj vse, vrti okrog Fernetičev in tamkajšnjega tovornega terminala. Tako je tudi sinočnja občinska seja potekala v znamenju iskanja bodočnosti tega zaselka in njegove največje gospodarske strukture.
Župan Aleksij Križman je uvodoma poročal o propadli skupščini družbe, ki upravlja tovorni terminal. Ta je imela na dnevnem redu dve pomembni točki: imenovanje novega vodstva družbe in odgovor pristaniški oblasti, ki bi želela povečati svoj delež v družbi, da bi lahko tovorni terminal spremenila v pristaniško logistično območje. Tržaška pokrajina in repentabrska občina sta že pred meseci privolili v prodajo dela svojega deleža pristaniški oblasti. Tržaška občina in tržaška trgovinska zbornica pa ne. Na skupščini se zadeva ni razjasnila. Prav nasprotno: še bolj se je zapletla, potem ko je tudi tržaška trgovinska zbornica najavila, da bi tudi sama rada povečala svoj delež v družbi. Prišlo je tako do pat pozicije, ki je onemogočila tudi izvolitev novega vodstva družbe Terminale di Fernetti. Partnerji so se pred skupščino sicer okvirno domenili za prenovo, zatem pa z novim vodstvom ni bilo nič. Delničarjem tako ni preostalo drugega, kot podaljšanje mandata sedanjemu upravnemu svetu do naslednje skupščine, ki bo v prvi polovici prihodnjega meseca.
Drugo, za Fernetiče pomembno vprašanje, je zastavil tamkajšnji svetnik Angelo Barani. Včeraj, malo pred 14. uro je tam prišlo do nove prometne nesreče. Tovornjak je s tovornega terminala privozil na cesto Fernetiči-Opčine in trčil v avtomobil. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Pred nekaj tedni sta na Fernetičih trčila tovornjaka. Primera pričata o prometnih nevarnosti na območju pred nekdanjim mejnim prehodom. Zato bi morali posvetiti varnosti na tem področju večjo pozornost, je opozoril Barani.
Župan Križman je v odgovoru pojasnil, da se je občinska uprava že soočila s težkim problemom in se zavzela za srečanje s pokrajinsko upravo z deželno upravo in s cestno družbo Anas, to je z ustanovami, ki upravljajo (po odsekih) cesto Fernetiči-Opčine, da bi se skupno dogovorili, kaj storiti. Barani je opozoril še na eno svojevrstno »posebnost« te ceste. V smeri Opčine-Ferne-tiči je dovoljena hitrost do 70 kilometrov na uro, v smeri Fernetiči-Opčine pa do 50 kilometrov na uro. Križman je »razkril«, zakaj. Cestne znake o omejit-
Zgoraj: Aleksij Križman; desno: tovorni terminal na Fernetičih
vi hitrosti so namestili pred mnogimi leti, ob gradnji hitre ceste, ko so na tem odseku potekala dela. Nekaterih znakov na eni od straneh odtlej očitno niso odstranili, zato taka »hitrostna zmešnjava«.
Govor je bil tudi o tovornem prometu na Poklonu. Sem vozijo tovornjaki, namenjeni v javo, po mnenju domačinov s previsoko hitrostjo. Podžupan Marko Pisani je v odgovoru pojasnil, da se je občinska uprava že sestala z upravitelji vaj in z vozniki tovornjakov, da bi se dogovorili o zmernejši hitrosti tovornjakov. Nekajkrat so posegli tudi organi javnega reda, prisolili nekaj glob in odvzeli nekaj vozniških dovoljenj zaradi prehitre vožnje. Uporabo te ceste za» težki promet« pa ni mogoče preprečiti, saj bi tako ohromili delovanje jav. Pisani je vsekakor zagotovil, da bodo to cesto še nadalje pozorno nadzorovali.
Na občinski seji je bil nadalje govor o bližnji transakciji med repenskim jusom in občinsko upravo (besedilo je v zaključni fazi), o ločenem zbiranju odpadkov (podžupan Pisani je napovedal tri faze uvajanja novega načina upravljanja z odpadki), občinska skupščina pa je z glasovi večine (svetnik Nacionalnega zavezništva Franco Guerra se je vzdržal) tudi odobrila obračun 2007.
M.K.
dolina
Javna
■	v v«
skupsčina
sindikatov
upokojencev
V prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini bo v četrtek ob 10. uri javna skupščina sindikatov upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP. Tajništva omenjenih sindikatov vabijo občane, naj se udeležijo srečanja, na katerem bo govor o pokojninah, davč ni ena kos ti, upa du kup ne mo či in dru gih te mah, ki zanimajo upokojence, a tudi delavce in ostale občane.
Sindikati upokojencev bodo opisali zahteve, ki jih bodo posredovali novi vladi. Gre za dokument, ki so ga decembra lani že predložili Prodijevi vladi in zadeva težave, s katerimi se soočajo upokojenci v času ekonomske krize. Podobna srečanja bo do na vrs ti tu di pri hod nji te -den, in sicer: v torek, 24. junija pri krožku ACLI v Miljah; v sredo, 25. junija na sedežu SPI-CGIL v Škednju; v petek, 27. junija na sedežu SPI-CGIL pri Sv. Ani. Vse skupščine bodo ob 10.
zahodni kras - Vprašanje za seji rajonskega sveta
Križ s cestami in pločniki
Pokrajina je sicer asfaltirala odcek ceste pri Proseku, pločniki in druge cesta pa še čakajo
Ceste in pločniki predstavljajo za Zahodni Kras pravi križev pot. Na zadnji seji rajonskega sveta je predsednik Bruno Rupel sicer poročal o tlakovanju pokrajinske ceste od križišča pri zgoniš-ki obrtni coni do gostilne Lukša na Proseku, opozoril pa je še na celo vrsto javnih del na cestah v treh zahodnokraš-kih vaseh, na katera prebivalci čakajo že vrsto let.
Odsek od križišča pri zgoniški obrtni coni do gostilne Lukša na Proseku (vsega kakih 800 metrov) j e asfaltirala tržaška pokrajinska uprava. Poseg je bil potreben, ker je bila cesta polna lukenj jn kucjjev. Sedaj bo treba cesto še primerno označiti z vodoravno cestno signalizacijo.
Odsek je tekoč, je opozoril Rupel, kar naj bi avtomobiliste in motocikliste lahko zmamilo, da pritisnejo na plin. Zato bi morali na pokrajinski cesti, ob vhodih v vas, namestiti ustrezna semafor-
Bruno Rupel
ja, podobna tistim, kijih je pokrajinska uprava pred leti že namestila v Padričah, pri Banih, v Križu in v Nabrežini. Semaforja naj bi upočasnila promet in tako zagotovila varnejšo vožnjo skozi vas.
Lepo urejen cestni odsek pa je postavil v ospredje drug prometni problem na Proseku: ureditev pločnikov. Ti so ob pokrajinski cesti tako dotrajani, da bi bila ureditev nujna. Pa se je zastavilo vprašanje: kdo naj delo opravi: tržaška po-
krajina, ki je lastnica ceste skozi Prosek, ali tržaška občina, ki mora skrbeti za ceste (in pločnike) ki peljejo skozi naselja?
Predsednik Rupel je že pred nekaj leti zastavil vprašanje tako pokrajinskim kot občinskim oblastem, ni pa še prejel odgovora. Med drugim je zahteval tudi tlakovanje pokrajinske ceste, ki pelje s Proseka do Križa. Tudi ta cesta je dotrajana, polna lukenj in ob straneh valovita zaradi del, ki so jih opravili pred leti ob postavitvi optičnih vlaken na trasi Prosek-Križ: asfalt j e na več mestih popustil, kar predstavlja nevarnost predvsem za kolesarje in motocikliste, ki peljejo ob robu cestišča v smeri proti Križu. Asfaltiranje ceste je v pristojnosti tržaške pokrajine, odbornik za javna dela Mauro Tommasini pa je že napovedal, da pred koncem leta s posegom ne bo nič.
M.K.
oš barkovlje - V Trnovskem gozdu ob zaključku šolskega leta
Prijeten dan
Učenci 3. razreda osnovne šole v Barkovljah so skupaj s svojimi družinami doživeli enkraten konec šolskega leta v znamenju narave. Po čudoviti stezi v Trnovskem goz du so se spus ti li do Le de ni ce na Do lu, na to so jo ma -hnili navzgor do Iztokove koče pod Golaki in jo nazad-
nje pogumno ubrali po Angelski Gori do Otliškega okna. Ob kon cu po ho da so pri spe li na Si nji vrh, kjer so se okrep ča li z okus nim ko si lom in pris rčno go sto ljub nost -jo. Veseli in polni elana za prihodnost so tako zaključili le toš nje šol sko le to.
i. gabrovec - Pismo županu o davku ICI
»Popolna odsotnost informacij občanom«
Občinski svetnik Igor Gabrovec v pismu županu občine Devin - Nabreži-na opozarja na dejstvo, da v prihodnjih dneh zapade termin, do katerega morajo občani poravnati vsaj prvi obrok občinskega davka na nepremičnine ICI za tekoče leto. Vladni dekret z dne 21. maja 2008 j e v dobri meri ukinil omenjeni davek na nepremičnine (prve hiše in pri-tikline, ki so označene s katastrsko siglo C6, C2, C7), ki so namenjene glavnemu bivališču. Vest je upravičeno zadovoljila marsikaterega občana, čeprav se Gabrovec sprašuej, kako in kdaj bodo Občine nadoknadile primanjkljaj, ki je v primeru devinsko-nabrežinske Občine predvidljiv v višini približno milijona evrov. Bo prišlo do novih davkov?
Problem, ki se za Gabrovca postavlja, pa je predvsem popolno pomanjkanje informacij občanom. Omenjeni vladni dekret ne razreši plačevanja davka na nepremičnine vseh posestnikov hiš, ki so registrirane s katastrsko oznako A1, A8 in A9 (t.i luksuzna stanovanja, vile, gra-
ščine). V nekaterih drugih občinah so se upravitelji odločili, da na svoje občane naslovijo pismo s podrobnimi navodili. To se v Nabrežini ni zgodilo in kdor si je želel podrobnejših informacij, se je moral nujno napotiti na pristojni davčni urad. Kjer, tako Gabrovca seznanjajo občani, je še vedno običajno na voljo izključno italijansko govoreče osebje. »Vprašanje pomanjkljive in nedosledne dvojezičnos-ti v uradih županstva je že bilo predmet številnih mojih posegov, saj je celo službi telefonske centrale večkrat namenjena izključno italijansko govoreča uslužbenka.
Občinska uprava namenja velika sredstva promociji lastnih pobud in dejavnosti z najrazličnejšimi zgibankami, pismi in tudi z občinskim glasilom. Žal se to ni zgodilo prav v času, ko bi ljudje nujno potrebovali javno in hitro informacijo, ugotavlja Gabrovec in predlaga, da občina javnost čimprej obvesti o novostih, ki jih uvedel vladni dekret na področju obdavčenja nepremičninskega fonda.
/
TRST
Torek, 17. junija 2008
7
ezit - Včeraj popoldne posvet o okolju prijazni tehnologiji za produktivne dejavnosti
»Spodbujati uporabo fotovoltaičnih sistemov«
Azzarita: Stroški za energijo so zelo pomemben faktor za konkurenčnost podjetij
Spodbujati uporabo fotovoltaičnih solarnih sistemov in torej varčevanje z energijo prek lastnoročne proizvodnje energije ter tako prispevati k spoštovanju okolja je med glavnimi cilji ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit. Slednja je v zadnjih letih že namestila fotovoltaičen sistem na strehi lastnega sedeža v Ul. Caboto ter pri industrijskih obratih v dolinski in miljski ob či ni.
Ezit je v tem okviru včeraj popoldne priredil posvet Fotovoltaična tehnologija: priložnost za produktivne dejavnosti. Srečanje je bilo na sedežu ustanove in je bilo izrazito tehničnega značaja. Predstavniki podjetja Sataenergy, ki proizvaja fotovol-taične sisteme v industrijske namene, so številnim podjetnikom prikazali značilnosti delovanja teh naprav in morebitne ugodnosti za podjetja. Fotovoltaičen sistem je namreč srednjeročna naložba (sistem deluje učinkovito vsaj 30 let), je okolju prijazen in med drugim »izniči« račun za električno energijo, zanj pa so na osnovi finančnega zakona za leto 2007 predvideni tudi državni ali deželni finančni prispevki.
Zaradi stalne rasti cene nafte in torej plina je danes obzorje zelo nejasno, je poudaril predsednik ustanove Ezit Mauro Azzarita, ki je uvedel posvet ob udeležbi direktorja Paola De Altija. Ezit skuša vsekakor v zadnjem obdobju nuditi storitve podjetjem v industrijski coni in si prizadeva, da so konkurenčne. Med najhujšimi problemi, ki danes pestijo podjetja v Italiji in tudi na Tržaškem, so prav stroški za energijo. To je za konkurenčnost v primerjavi s stroški v drugih evropskih državah zelo pomemben faktor. Liberalizacija trga na energetskem področju pa je bila za nas iluzija, je povedal Azzarita. Po drugi strani cene nafte zdaj stalno rastejo, in temu se prilagajo cene plina. Zato je obzorje nejasno, tudi glede uveljavljanja alternativnih virov energije. Uporaba fotovoltaičnih solarnih sistemov bo postala vsekakor po Azzaritovem mnenju vedno bolj razširjena in se bo torej tudi cena sistemov postopoma znižala.
V tem smislu je Ezit priredil posvet, ki je ponudil podjetnikom poglobljene informacije o fotovoltaičnih sistemih. Srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavili sisteme in nove tehnologije, v drugem je bil govor o stroških za vgradnjo sistemov in o javnih finančnih prispevkih, Azzarita pa je nazadnje predstavil sisteme, ki jih je Ezit že namestil. Posvet se je zaključil z razpravo, med katero so se lahko podjetniki pogovarjali s strokovnjaki.
A.G.
Posveta se je udeležilo mnogo podjetnikov
kroma
rižarna - Bogoslužje vodil lojze Kržišnik, somaševal Marij Gerdol
Maša v spomin na številne žrtve nekdanjega uničevalnega taborišča
Med nedeljsko mašo v prostorih tržaške Rižarne
kroma
vrtec v lonjerju - Zaključna prireditev Slovenski in italijanski malčki so se skupaj poslovili od šolskega leta					
V. EP If V " " K. ^ j - ■■ m J&	kUT^ - - I'l w1 ' W	LJ	J 4Tti	ml ¥ p-je''' ■ zaiT * t i L	fT-M^ £ 1 -P. -fflCT*-'¡jy . jdfl^B J ___ T^i i ■ L di. ■
Te dni prirejajo v vrtcih zaključne prireditve. Šolsko leto 2007/08 bo za vrtec v Lonjerju ostalo za dolgo v spominu, saj je v tem letu prišlo do važne spremembe. Poleg trdne slovenske sekcije je zopet začela z delovanjem tudi italijanska sekcija. Otroci obeh narodnosti so celo leto skupaj sodelovali in prav zato je prišla zamisel originalne pobude, in sicer, skupen nastop otrok obeh sekcij kot poslovitev.
Vzgojiteljice Saša, Marisa, Margherita, Lorenza in Claudia so pripravile pester program, namesto tradicionalne prireditve so
si zamislile živo-nasmejan pozdrav šolskemu letu. S petjem, glasbo in plesom so otroci prikazali kako so si med sabo enaki, solidarni in predvsem prijatelji, kljub temu, da jih loči drugačna narodnost. Program so v celoti prijetno in zabavno predstavili. Otroke je spremljal mladi Marko Manin, ki je s svojo harmoniko, poleg nastopajočih otrok, navdušil tudi starše in vso ostalo publiko. Otroci so uživali in se zabavali kot seveda tudi vsi prisotni.
In sedaj dragi malčki vsi na zaslužen počitek, saj se junij zaključuje, vendar september že trka na vrata...
V tržaški Rižarni so se v nedeljo poklonili spominu na žrtve uničevalnega taborišča. Na svetem kraju je ob darovani maši oživel spomin na grozno trpljenje, kije bilo med II. svetovno vojno za nekaj tisoč ljudi usodno, za mnoge pa samo vmesna postaja na poti v druga taborišča. Bogoslužje je vodil Lojze Kržišnik, župnik iz Biljane v Goriških Br-dih, somaševal pa voditelj Slovenskega pastoralnega središča msgr. Marij Gerdol. V nagovoru je Kržišnik orisal zgodovino odrešenja, v kateri je razvidno, da zlo nikoli ne zmaga. Kljub temu, pa se človek vedno sprašuje, zakaj Bog dopušča toliko zla? Pri tem vprašanju je Kržišnik navajal zgodbo A. Einsteina, v kateri je zlo definiral kot odsotnost Boga in pomanjkanje ljubezni. Rižarna nam danes pripoveduje, kaj se dogodi, če človek zapusti Boga. Opozoril je še, daje tudi sedaj veliko trpljenja, izoliranega v domovih, zaradi česar trpi veliko ljudi ter sklenil s povabilom, naj se v družine vrne skupna molitev in ljubezen do Boga. Kržišnik je v zamejstvu dobro poznan in tudi sam podrobno pozna problematiko tržaške cerkve, saj se je kot župnik pri sv. Marku v Kopru večkrat ljubeznivo odzval sodelovanju pri pobudah ZCPZ, Slovenskega pastoralnega središča in Društva slovenskih izobražencev.
Združeni zbor ZCPZ, ki je pod vodstvom Edija Raceta in ob spremljavi Iztoka Cergola prispeval k globokemu doživetju bogoslužja, je srečanje sklenil z mogočno pesmijo »Jaz sem vstajenje in življenje«, ki je prostor napolnila z mirom in upanjem. (j.b.)
Nova javna dela na Vrdelskem klancu
Tržaška občina obvešča, da bo Vrdelski klanec (Salita di Vuardel) od srede dalje zaprt za promet. Javna dela, med katerimi bo podjetje Acegas prenovilo in potenciralo kanalizacijsko omrežje, naj bi trajala petintrideset dni in bodo razdeljena v dve fazi; v obeh primerih bodo tamkajšnji prebivalci imeli nekaj težav s parkiranjem in dostavo do doma. Prva faza naj bi trajala sedem dni, med katerimi bo na klancu (točneje na delu med hišno številko 43 in Ulico san Pelagio) vladala prepoved vožnje in parkiranja. V drugi fazi, ki na bi po predvidevanjih trajala 28 dni, pa bo prepoved parkiranja veljala med številkama 43 in 27, vožnja pa bo prepovedana od zasebnega dovoza do bivališč s hišnimi številkami 21, 23, 25, 27 do hišne številke 43.
Koncert na Trgu Goldoni
V	petek popoldne se bo morje starih Vesp zbralo na tržaškem Trgu Goldoni. Ob pogledu na zgodovinske dvokolesnike pa bo publika lahko od 19. ure dalje prisluhnila tudi nastopu dveh priznanih italijanskih glasbenih skupin Campo-volo - Tribute to Ligabue in pa Rewind - Vasco Rossi Tribute band.
Zdravstvena okenca s poletnimi urniki
Zdravstvena okenca CUP v glavni tržaški bolnišnici in na Katinari bodo od tega tedna dalje odprta od 6.50 dp 13. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Poletni urnik bo veljal do 14. septembra, ko bodo okenca spet odprta tudi popoldne. Rezervacije zdravniških storitev so vsekakor mogoče tudi v nekaterih lekarnah in na telefonski številki 0406702011 (od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro).
Evropski glasbeni praznik tudi v Trstu
V	soboto bo tudi Trst gostil koncert v okviru Evropskega glasbenega praznika, ki ima v Italiji pokroviteljstvo ministrstva za kulturo. V državni knjižnici bodo ob 20.30 nastopili gojenci konserva-torija Tartini, v Miramarskem gradu pa bosta na vrsti dva koncerta: ob 18.30 bo pianistka Jerka Vladi-lo zaigrala Lisztove in Chopinove skladbe, medtem ko bo ob 21. uri čas za elektroakustično glasbo gojencev konservatorija.
Festival judovske glasbe
Danes bo zaživela druga izvedba festivala judovske glasbe »Erev/Lai-la«. V kavarni San Marco bo skupina Federica Santi 4tet ob 18. uri izvajala glasbo slovitega avtorja Georgea Gershwina. Naslednja prireditev bo na vrsti v četrtek ob 21. uri v judovskem muzeju v Ul. del Monte 7: Piero Nissim bo pel v jeziku jidiš, s skladbami iz časov od-porništva ter koncentracijskih taborišč.
Simpozij o mitih
Tržaška univerza bo v četrtek gostila simpozij z naslovom »Mithoi: Mostri, donne, bestie e numi« (Pošasti, ženske, zveri in božanstva), ki ga organizirata oddelek za antiko »Leonardo Ferrero« in raziskovalna skupina Grimm v sodelovanju s centrom za antropološke študije o antični kulturi. Posvet bo potekal cel dan v državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII. Od 10. do 13. ure bodo spregovorili Ezio Pellizer (skupina Grimm), Igor Škamperle (Univerza v Ljubljani), Francesca Marzari (AMA iz Siene) in Tommaso Brac-cini (AMA iz Siene). Popoldne (od 15.30 do 18.30) bodo na vrsti posegi Alberta Cecona, Ileane Chi-rassi (Univerza v Trstu) in Svetla-ne Slapšak (Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana).
8
Torek, 17. junija 2008
TRST
/
slovenski konzulat - Ob 50-letnici likovnega ustvarjanja
Deziderij Švara poklonil konzulatu svojo umetniško sliko
Včeraj je bilo na sedežu generalnega konzulata Republike Slovenije spet praznično. Ob svoji 50. obletnici plodnega likovnega ustvarjanja je namreč tržaški umetnik Deziderij Švara generalnemu konzulatu poklonil večjo umetniško sliko. S tem je poudaril svojo navezanost na Slovenijo oziroma na Slovence nasploh ter izpostavil svoje slovenstvo.
Pisarno slovenskega konzulata krasi torej od včeraj nova umetnina. Poleg slik slovenskih umetnikov kot sta Klav-dij Palčič in Zora Koren Skerk, več grafik Lojzeta Spacala in umetnine iz kamna Pavla Hrovatina se bo odslej konzulat lahko ponašal še s Švarovo sliko, ki prikazuje nežen sončni zaton.
Deziderij Švara je obenem generalnemu konzulu Šušmelju ter konzuloma Tanji Mljač in Božidarju Humarju predstavil svojo umetniško pot, od mizarskega vajenca do uveljavljenega umetnika.
miramarski grad - 10-let delovanja podjetja za catering Petelin
Za mednarodne elitne goste šampanjec z izbranim jedilnikom
Na posnetku levo, sprejemanje gostov na stopnišču miramarskega gradu, spodaj, šef kateringa Martin Petelin ob pogrnjeni mizi za ugledne goste
Maksimiljanov dvorec v Miramaru je pred kratkim gostil posebne izbrance, goste znamenitega francoskega šampanjca Krug. Vrata prekrasnega gradu so se v majskem večeru izjemoma odprla ožji skupini mednarodnih »VIP-ov«, ki so se v Miramarski portič pripeljali kar po morju s Sesljanskega zaliva in mimo Grljana; tu jih je pričakala ekipa desetih natakarjev podjetja Petelin Martin Catering iz Nabre-žine. Po aperitivu na terasi s šampanjcem Krug seveda, ki velja za eno od najprestiž-nejših svetovnih znamk, so se gostje posedli v slikovito Dvorano galebov, kjer jih je omenjeno gostinsko podjetje pogostilo z lahkim, teritorialno obarvanim jedilnikom.
Pojedino je uvedla sezonska predjed s kuhanimi šparglji obeljenimi s Starčevim ekstradeviškim oljčnim oljem in s pomladansko zeliščno rižoto. Kot glavno jed so ponudili brancina iz Piranskega zaliva, oparjenega na zeliščni juhi. Gostje so posebno cenili kraški sir, znameniti Jamar Daria Zidarica in kozji sir kmetije Corrada Quadraccija. Sveže slastne jedi sta spremljala Jermannov Vintage Tunina 2004 in Tignarello iz Toskane, za sladico pa so postregli z jabolčnim zavitkom, orehovo torto in smetanovem pudingom. V sugestiv-nem večeru na grajski terasi ni manjkalo glasbe, ki so jo pričarali glasbeniki iz Benetk. Po večurnem prijetnem druženju v eni od najlepših svetinj srednjeevropske habsburžanske kulture, so pisano elegantno večjezično druščino pričakale limuzine in jo odpeljale v noč, da bi nadaljevala svoj-sko turnejo po naši deželi.
Kot nam je povedal Martin Petelin, je bila to pravšnja obeležitev 10-letnega uspešnega delovanja istoimenskega podjetja
za catering, ki ga skupaj z Lilijano Jelen upravljata v Nabrežini; tu sta ob sodobno opremljeni kuhinji v nekdanji kraški kleti s »štirno« uredila zelo lepo klet, v kateri hranita vino ter prirejata prigrizke in večerje za skupine. Ene izmed teh pojedin se je udeležila tudi Charlotte Lurot, menedžer-ka angleške agencije Bacchus London, ki skrbi za prirejanje velikih dogodkov. Kraško vzdušje Martinove kleti, ki izstopa tudi na logu - izrezu iz značilnega Breuglovega motiva vaške veselice, ji je bilo tako všeč, da ga je kasneje tudi poiskala in mu naročila pripravo sprejema na Miramarskem gradu; baje niso od gostovanja predsednika vlade Berlusconija (leta 2001) tu priredili nobenega podobnega srečanja. Izziv je bil seveda izredno velik in Martin se je pošteno namučil, da je priredil ves potrebni dekor in scenografijo za zahtevnega naroč-
nika, od ureditve zunanjega prizorišča na grajski terasi do nadvse elegantne opreme in pribora jedilnice. Pri podvigu so mu pomagali običajni in novi sodelavci, omeniti pa gre, da je pri oblikovanju jedilnika sodeloval šef Mark Jankel, ki je nalašč za to priložnost priletel iz Londona.
Martin in Lilijana sta znana po svojih pristnih enogastronomskih aranžmajih za manjše, zasebne in tudi večje skupine. Ob tem edinstvenem »delovnem« jubileju, 10-letnici dejavnosti jima kolegi gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju iz srca želijo še mnogo uspehov. Več posnetkov o samem dogodku in o podjetju, ki je eno od redkih na Tržaškem z dovoljenjem za opravljanje caterinške dejavnosti, si lahko ogledate na spletni strani: www.petelincatering.com.
Davorin Devetak
ivan (giani) furlanič 70-letnik
Športnik v popolnem pomenu besede
Atlet, odbojkar, trener in vzgojitelj, z eno besedo športnik v polnem pomenu besede, saj je svoj aktivni telesni in človeški razvoj v kraljici športov dopolnil s poglobitvijo v podrobnosti prirojene ljubezni do odbojke kot igre, ki povezuje in utrjuje socializacijo ne le med šesterko na polju pod mrežo, pač pa vseh, ki sledijo ekipi. Naš Gianni je vse to, čeprav upokojeni šolnik, še dalje do ušes zaljubljen v šport in vse, kar je povezano z njim.
Ro dil se je na da naš nji dan pred 70 leti v Manžanu nad Ko -prom. Leta 1956 se je družina preselila v Trst, Gianni pa je nadaljeval šolanje na Višji realni gimnaziji v ulici Lazzaretto. Skupaj z Gian-nijem sta se pridružila tedanjim če-trtošolcem tudi Atilij Bonin in Marija Martinuzzi, ki sta se tudi z družinama preselila s Kopskega v Trst.
Vojaščino je služil v Neaplju. Poleg vojašnice je bila atletska steza in Gi an ni je lah ko vsak dan tre -niral, predvsem pa je pilil tek na srednje proge. Obenem je stalno sledil strokovni literaturi in bil, čeprav daleč na jugu, v dnevnem stiku s športnim dogajanjem v Sloveniji, saj mu je prijatelj Mario kupoval slo ven ski šport ni ča so pis Po let.
Po kraj šem pre mo ru v Trstu, kjer se je aktivno vključil v naše športno delovanje, je nadaljeval študij na ljubljanski višji šoli za telesno kulturo. Ob povratku v Trst je prevzel mesto trenerja žensk borove odbojkarske ekipe. Leta 1969 je njegova mladinska ekipa v Neaplju osvojila drugo mesto in s tem naslov državnih podprvakinj. Od svojih varovank je maksimalno zah-te val, saj je do ber tre ning pod la ga za dobre rezultate. Zahteval je trdo delo, maksimalno koncentracijo, obenem pa pravo prijateljstvo na parketu, v slačilnici in izvenšport-nem dru že nju, češ da le na ta na čin pride na dan kvaliteta. Podobno torej, kot je zapisal brazilski pripovednik Jorge Amado:
na dnu lonca, v katerem se kuha juha, so vedno koščki mesa. To-
da mastni grižljaj bo pripadel le tiste mu, ki bo vztraj no me šal in pre -me ša val.
Pa tudi atletike ni zapustil. Kot sred nje pro gaš na 1500 met rov je s časom 4 minute 19 sekund in 9 dese tink na tr žaš kem sta di o nu Pi no Grezar postavil borov klubski rekord, ki ga desetletjem navkljub nihče še ni izboljšal.
Gi an ni je na šel čas tu di za pi -sanje. Za ljubljansko Delo je kot prvi do pis nik iz Tr sta se zna njal bral -ce v ma ti ci z us pe hi in ne us pe hi za -mejskega športa. Bil je tudi eden prvih sodelavcev nedeljske oddaje Šport in glasba na valovih Radia Trst A. Pisal pa je seveda tudi za Primorski dnevnik.
Ker je od sa me ga se be ved no zahteval maksimalno, je podobno vnemo pričakoval tudi od okolja, v katerem je deloval. S takim mišljenjem ni bi lo lah ko pro dre ti, kaj ti, če hočeš resnici priti do dna, moraš postaviti na tehtnico tako prijetne kot neprijetne, lepe in nelepe dogodke, uspehe in neuspehe. Zato s tistimi, ki zapirajo oči pred neprijetnimi in nelepimi dogodki, ki pozabljajo na neuspehe, ni našel skupne ga je zi ka. Gi an ni je bil in je pre -mo čr ten, člo vek, ki ni ko li ne go vo -ri v prazno.
Še na mnoga leta, dragi prijatelj.
mladi - Projekt Mi vsi smo Slovenija
Za povezovanje
Predstavitev bo jutri ob 18. uri v Narodnem domu
Organizacije, ki se v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji ukvarjajo z mladimi, bodo jutri popoldne imele priložnost se seznaniti s projektom, kije usmerjen k povezovanju in sodelovanju s Slovenci in njihovimi potomci zunaj državnih meja Republike Slovenije. Jutri bodo namreč v prostorih Slovenskega informativnega centra Narodni dom v Ul. Filzi 14 ob 18. uri predstavili projekt Mi vsi smo Slovenija, ki ga je pripravil Zavod Žiga Zois iz Brezovice pri Ljubljani. Zavod je slovenska dobrodelna neprofit-na ustanova, ki se posveča spodbujanju kakovosti v vzgoji, izobraževanju in zdravstvu in ga preko sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi zavodi usmerjajo na slovenske otroke. S svojim delom želi obogatiti vzgojno-izobraže-valne procese, približati otrokom dodatne vsebine, ki jih bodo vodile k ustvarjalnemu razmišljanju, ob tem pa povabiti k sodelovanju tudi vse tiste, ki delujejo v prepričanju, da je kakršenkoli prispevek otrokom pomembna naložba za prihodnost.
Projekt Mi vsi smo Slovenija predstavlja način povezovanja mlajših generacij Slovencev in potomcev Slovencev, ki živijo zunaj meja slovenske
države, pri čemer je glavna beseda namenjena otrokom in mladostnikom. S projektom želijo pobudniki na enem mestu povezati čim večje število otrok in mladostnikov slovenskega rodu v razmišljanju in ustvarjanju na temo domovine njihovih prednikov in njene predstavitve v tujini, ob tem pa spodbujati rabo slovenskega jezika in ohranjanje drugih oblik kulturne identitete med mlajšimi generacijami, predvsem pa povezanost s Slovenijo.
Sodelujejo lahko mladi do 18. leta starosti, sodelovanje pa predvideva pogovor v slovenskem jeziku, ustvarjalno razmišljanje in sporočanje o Sloveniji s poudarkom na rabi slovenskega jezika. Sodelujoči lahko svoje misli, sporočila in želje zapišejo, narišejo, upesnijo, fotografirajo ali pa posredujejo na kak drug način. Ob zaključku projekta bodo s knjigo in razstavo prikazali življenje in delo v slovenskih skupnostih, kulturnih društvih in vzgoj no -izobraževalnih ustanovah, predvsem pa delo staršev, vzgojiteljev, učiteljev, mentorjev in vseh tistih, ki prispevajo k ohranjanju slovenskega jezika ter na mlajše generacije prenašajo zavest o slovenstvu in narodni pripadnosti.
/
TRST
Torek, 17. junija 2008
9
trebče - Uspešni mladi pevci, večkrat nagrajeni
Koncert OPZ Kraški cvet ob deseti obletnici ustanovitve
V nedeljo, 8. junija je SKD Primorec iz Trebč imelo v gosteh Otroški pevski zbor Kraški cvet, ki letos slavi deseto obletnico ustanovitve. Zbor se je številni publiki predstavil z zelo širokim in pestrim repertoarjem, ki so segale od slovenskih ljudskih pesmi, do pesmi tujih avtorjev. Mladi pevci so zapeli 17 pesmi in navdušili prisotne poslušalce, pa čeprav so nastopili v nekoliko okrnjeni obliki.
OPZ Kraški cvet je bil ustanovljen leta 1998 v Trebčah, združuje pa otroke
iz vasi in bližnje okolice, predvsem iz Doline, Milj, Opčin in mesta. Od vsega začetka zbor uspešno vodi sestra Karmen Koren, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Alvaro Koral Matute. Zbor redno nastopa na revijah otroških in mladinskih zborov ter na raznih tekmovanjih, tako v deželi kot tudi v Sloveniji, kjer dosega visoke uvrstitve. V Zagorju ob Savi so na primer lansko leto dosegli drugo nagrado s pohvalo za najboljši otroški zbor. Na reviji Zlata grla v Gorici so letos dosegli
prvo mesto, ravno tako so zmagali v otroški kategoriji na državnem tekmovanju v Vittoriu Venetu. Ob isti priliki je sestra Karmen prejela posebno nagrado kot najboljša zborovodkinja. Zadnji nastop je imel zbor pred kratkim v Pordenonu in sicer na Gala koncertu najboljših zborov v deželi.
Ob priliki desete obletnice ustanovitve je v pripravi druga zgoščenka zbora, kar je tudi najboljši zaključek že tako uspešne sezone.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 17. junija 2008
ADOLF
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 20.26 in zatone ob 3.41.
Jutri, SREDA, 18. junija 2008
GREGORIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,4 stopinje C, zračni tlak 1012,4 mb raste, veter 3 km na uro vzhodnik, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,1 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 6 (040 390280), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (040 274998).
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »L'anno in cui i miei genitori andarono i va-canza«.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«.
ARISTON - 18.30 »Un'amore senza tempo«.
CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00
DIVAČA na obrobju novega naselja, 191 m2, letnik 2008, parcela 409-599 m2,5 vrstnih hiš, zgrajenih do IV. gradbene faze, prodamo. Cena 220.000 EUR.
ADRIAPLAN d.o.o., Partizanska c. 69, Sežana, tel. 00386 5 739 12 00, več na www.adriaplan.si
»Un amore di testimone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 18.10, 22.10 »Chia-mata senza risposta«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 16.00, 20.00 »Il divo«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«.
FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Il resto della notte«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amo-re di testimone«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 »Dogodek«; 18.40, 21.20 »Iron Man«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 2: 16.20, 18.00, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Feel the Noise«; 22.00 »Sangue paz-zo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quando tutto cambia«; 18.30 »Chiamata senza risposta«.
SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Il Divo«; 17.45, »Quando tutto cambia«; 17.45, 20.00, 22.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo danes, 17. junija, šolniki, ki so na izpopolnjevanju na univerzah v Sloveniji, javnosti predstavili rezultate svojega študija v a.l. 2007/2008. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 ob 10. uri. Vabljeni!
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do
14.	leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do
15.	leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.
Prireditve
SKD F. PREŠEREN vabi na ogled razstave domačih slikarjev »Utrinki», do 23. junija, v občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Urniki razstave: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM vabijo v okviru praznovanja 150-letnice posvetitve župnijske cerkve na otvoritev zgodo-vinsko-etnografske razstave in razstave liturgičnih predmetov, ki bo v sredo, 18. junija, ob 18. uri v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu.
GALERIJA A.D.A NA OPČINAH (Dunajska cesta 17/a) vabi na otvoritev razstave »Od sonca do zvezd« v četrtek, 19. junija, ob 19. uri. Predstavile se bodo akademska kiparka Milena Braniselj-Zodijak v bronu, floristka Viviana Kljun - Zvezdni šopki, zbirateljica in interpretatorka starodavnih ljudskih pesmi Ljuba Jenče. Dogodek bo povezovala likovna kritičarka Polona Škodč.
SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 20. junija, ob 21. uri na tretji Juniski večer. Na socerbskem gradu bo koncert irske glasbe, skupine Gi-rotondo d'arpe.
TREBČE POD ZVEZDAMI »KONCERT ZA VSE OKUSE« v organizaciji SKD in AŠD Primorec bo v petek, 20. junija, ob 20.30, na športnem igrišču v Trebčah. Nastopata Quebra molas z afrobrazilskimi ritmi in Mars on lion z rock glasbo. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe!!!
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM v okviru praznovanj 150-letnice posvetitve župnijske cerkve, vabijo v soboto, 21. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu na celovečerni koncert komornega zbora Ave, pod vodstvom Andraža Hauptmana.
EKSPLOZIVNA KOMEDIJA BLACK OUT! vabimo vas v soboto, 21. junija v kinodvorano v Bazovici, ob 20.30 na uspešnico 3.A razreda liceja Prešeren. 100% zabava!
SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUN-CA obvešča, da bo tradicionalna Šagra na Jami zaradi slabega vremena pre-nešena na soboto, 21. junija in nedeljo, 22. junija. V soboto bodo delovali kioski z najrazličnejšo ponudbo, v nedeljo pa bodo kioski odprti od 10.00, saj se bo na ta dan od 9.00 dalje vršil tudi 4. Miting gorskga teka brez meja v organizaciji občine Dolina in društva CAI-CIM. Ob 17.00 se nam bo pred-
stavila skupina Tolooloose (ska in irska glasba), ob 20.00 pa bomo zaplesali z ansamblom Erazem. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika. Nastopili bodo Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež in domači mešani pevski kvartet GRAD. Prireditev bo v soboto, 21. junija, ob 20.30, v Brjaču pri Čukaveh. V slučaju slabega vremena pa v društvenih prostorih.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert.
KD SLOVAN iz Padrič vabi ob svoji 110-letnici v soboto, 21. junija, ob 21. uri v prostore Gozdne zadruge na ogled veseloigre Srčni mrk v priredbi dramske skupine Rovte-Kolonkovec in v režiji Ingrid Verk. V nedeljo, 22. junija, pa prireja veselico ob 18. uri na dvorišču Gozdne zadruge na Padričah. Nastopajo MePZ Skala-Slovan Pa-driče- Gopada, MePZ Lipa iz Bazovice in OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice, folklorna skupina Kraški Šopek iz Sežane in godba na pihala s Proseka. V ponedeljek, 23. junija, bo pa na sporedu tradicionalno kresovanje: od 17.30 dalje bo na vaškem trgu otroški ex tempore Čarovnice na vasi; ob 21. uri nagrajevanje in nastop MePZ Slovan-Skala ter prižig kresa Zad za ka-lom. Vljudno vabljeni!
SDD JAKA ŠTOKA pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Zahodno-kraškega rajonskega sveta vabi na premiero igre Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« (režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc ), ki bo v okviru Kriškega tedna v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu.
Prispevki
Včeraj (16.6.) so potekla natanko tri leta odkar smo te izgubili draga žena, mama in nona Ernesta Alberti por. Na-bergoj. Za teboj ostaja globoka praznina, ki jo delno zapolnjujejo neizbrisni spomini naših najlepši let, tvoji najdražji zato darujemo 50,00 evrov za Sklad Albina Bubniča.
V	počastitev spomina Vinka Ražma daruje Zora Ražem (Pakelčeva) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Bazovici.
V	spomin na Stojana Pertota daruje družina Čebulec 30,00 evrov za SKD Brakovlje.
V	spomin na Mateja Lachija darujejo Franco, Zoja, Tibor in Jana Drasič 50,00 evrov za KD Vesna.
V	spomin na Janino mamo gospo Zofko Sossi darujejo Adriano, Edi, Irena, Lida, Mira, Tanja in Živa 70,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 10. obletnici smrti Milana Bolčiča darujejo nečaki Ada, Neva, Milena in Drago 40,00 evrov za SKD France Prešeren.
Lojze in Milka iz Padrič darujeta 50,00 evrov za KD Slovan ob priliki 110-let-nice.
V	spomin na Pierino Sedmak darujejo hčerka Ani s Stojanom 50,00 evrov, vnuki David, Sarah, Tanja in Chris 50,00 evrov, sotašča Lina 30,00 evrov ter svakinja Nadja 20,00 za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, brata in strica
Slavka Svare
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku Markuži za cerkveni obred, nosilcem cvetja in vsej naši klapi.
Svojci
Trnovca, 17. junija 2008
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
IG
Torek, 17. junija 2008
TRST
/
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN DON
VABITA na celovečerni koncert
KOMORNEGA ZBORA AVE
dirigent
Hauptman
v soboto, 21. junija 2008 ob 20.30
v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu
Koncert omogočajo

CttMrottOffUTMO&UBt UEÎUJiH kUju MHU
Društvo Slovencev Miljske Občine čestita otrokom minskega vrtea Mavrica,
mentorici Adrijani Margon in vzgojiteljici Barbari za prvo nagrado v razredu otroških vrtcev na vsedržavnem natečaju Pomlad znanosti
¿j Čestitke
Naj se ve, naj se zna, da naš MILKO »Žnidr« iz Gropade 80 let ima. Sestra Klara z možem Angelom mu čestita in želi obilo zdravja in kar tako korajžno naprej. Čestitkam se pridružujejo še družine Slavec, Škabar in Starc.
»Kolkor kapljic, tolko let.... «
dragi stric MILKO, za tvojih 80 let ti iz vsega srca želimo vse najboljše, zdravja in veselih dni, nečakinja Cinzia z družino, ostali sorodniki in prijatelji.
Hip hip hura! Danes LUKA rojstni dan ima! Niko in Ivan mu pošiljata 10 poljubčkov, vsi, ki ga imamo radi pa mu iskreno voščimo.
Naša pevka SONJA GORNIK slavi danes 75 let. Obilo sreče in zdravja ji želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič.
S Izleti
SPDT obvešča člane, da iz tehničnih razlogov je prenešen izlet na Clap Forat (1562), ki je na programu za nedeljo, 15. junija 2008. Nov datum izleta bomo pravočasno javili.
NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fa-timske Matere Božje, na ogled muzeja o krščanstvu na Slovenskem in filma o Fatimskih dogodkih. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, s Sv. Križa 7.20, s Proseka 7.25, z Opčin ob 7.35. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040 -220693 ali 347 - 9322123.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050.
SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informaci-
«on osti mo
fi et fju Sfitbi-T u|lliku UpUIñíflijH
koDtnldht It-iv
očala za otroke in odrasle
specializirali v progresivnih lečah
A
SEIKO
HÛDtiNîrCCK
V
■ ■I ¡ L" jI [ JIK)! J^.l.l (Ipïrtl1
takfoö! V%<>4ÎU2l45âï
je tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 040-2024053, Opčine 040-214222, Rojan 040420622.
SREČANJE SPDT S P.D. INTEGRAL-
V nedeljo, 22. junija, se bodo tržaški planinci srečali s pobratenim P.D. Integral iz Ljubljane v Sloveniji na Koroškem. Na srečanje se bomo podali z avtobusom. SPDT vabi člane in planince, da se čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali tel. št.: 040-2176855 (Vojka).
□ Obvestila
POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini So-vodnje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure.
TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled do 22. junija, zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 19. ure.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 17. junija, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V sredo, 25. junija, ob 18. uri nastop na Predmeji, odhod avtobusa iz Pa-drič ob 16. uri.
KD ZA UMETNOST KONS obvešča, da bo junijski mesečni sestanek v sredo, 18.junija, ob 20. uri v SKC v Lon-jerju.
SKD IGO GRUDEN sklicuje občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v društveni dvorani.
ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v sredo, 18. junija, ob 20.30 v Križu.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni.
SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na Redni občni zbor v četrtek, 19. junija v prvem sklicanju ob 20.30 in v
drugem sklicanju ob 21.00 v Kulturnem domu v Rimanjih. Dnevni red: odobritev bilance.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org.
KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bo v petek, 20. junija, ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropadi), v petek od 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predvpis skupine po telefonu 349-7386823 ali e-pošti slovan@fastwebnet.it.
SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: Ric-cardo Baldassarri, Nikla Petruška Pa-nizon, Patrick Quaggiato, Martin Turk. Imenovan bo nagrajenec leta 2008. Vabljeni v Narodni dom, Ul.Fil-zi 14 - v petek, 20 junija, ob 18. uri.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141).
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 21. in 22. junija »34 šagro v Praprotu«. V soboto, 21. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 15. ure dalje taborniški kotiček z »RMV« - gozdna šole, igre in animacije za otroke; od 23. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v nedeljo, 22. junija, ob 14. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine »SKD Vigred« in mladinske plesne skupine »AŠKD Kremenjak«; ob 20. uri ples z ansamblom »Modri Val«.
ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija, ko bo ob 18. uri na sporedu koncert vaške Godbe Viktor Parma. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni!
GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija.
KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 22. junija do 2. julija sta prosti dve mesti (dvoposteljna soba). Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri na šempolajski kal na tradicionalno kresovanje.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno sedišče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 23. junija v jutranjih urah na Sklad Mitja Čuk -Proseška ul. 131 - tel. 040-212289.
AŠD MLADINA obvešča, da bo v to-
rek, 24. junija, v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi!
ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi anima-torji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julij do petka 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 3497597763 (Nastja) ali na info@cheer-dancemillenium.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheer-dancemillenium.com.
NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija.
OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335.
VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust.
OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega
tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696.
ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Ka-tinara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lonjerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626).
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
0 Mali oglasi
KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 3332084985.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295.
ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 00386 51875966 ali 346 0441133.
PRODAM AVTOMOBIL peogeot 206 CC. Tel. 040 - 291143.
PRODAM KOZO z mladičem (Saa-nen), tel. 335-6121077.
PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040392886.
V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah.
B Poslovni oglasi
LAKOTIŠČE. PRODAJAMO samostojno hišo, 250 kv.m: na dveh nadstropjih, 2 samostojna stanovanja in vrt 900 kv.m, delno zazidljiv.
Mob. 377-1189108
STANOVANJE OPČINE prodajamo.
Tel. 347-8042683
TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE
prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto negoziopc@libero.it
Id Osmice
OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni!
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih.
IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415.
OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19.
OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30.
PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367.
V	REPNU na orešju, ima družina Škabar odprto osmico. Tel. 040-327044. Toplo vabljeni!
V	SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico.
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. št.: 040-229293.
VSAKOLETNA OSMICA NA KATI-NARI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Miha-lič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska.
Dogovor med Juventino in Pro Gorizio: razvoj in odmevi
/
12
Na OI moštva z dvema liberoma: Loris Mania še bližji Pekingu
~I Erazem Lorbek za Primorski dnevnik: zakaj je zmagala Siena, ne igram za Slovenijo in ne grem v NBA ligo
>/18
Mateja. Bogateč,3.. na državnem
Šport
^L torkova priloga P
■
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
torkova priloga Primorskega dnevnika
ekipni športi - Z Jadranovim napredovanjem se je končala letošnja sezona
Srečna sezona, ne za vse
Nagrajena so bila predvsem društva, ki so se odločila za majhne korake
tenis - Napredovale so v B-ligo
Pri Gaji zdaj era ženske ekipe
Pri teniškem odseku Gaje so se pred dvema tednoma z izpadom v C-ligo po celem desetletju uspehov poslovili od kakovostnega moškega ekipnega tenisa, v nedeljo pa so v Liguriji proslavljali napredovanje v B-ligo ženske ekipe, ki bi glede na perspektivnost igralk lahko tudi odprla pri padriško-gropajskem društvu nov cikel zadoščenj.
S povratkom Jadranovih košarkarjev v državno C1-ligo se je končala sezona v klasičnih ekipnih športih, ki imajo tudi pri nas največ privržencev. Če odmislimo uspeh »home made« Bobanove čete, pa še nekatere druge uspehe, obračun letos ni bil ravno navdušujoč. Še najbolj je letos odmeval zelo glasen »flop« nogometnih ekip Juventine, Krasa in Vesne, saj so društva v ohranitev oziroma naska-kovanje visokih (in dragih) nogometnih lig investirala veliko energij in še več sredstev. Neuspeh pomeni tudi ne napredovanje Bregovih košarkarjev v C2-ligo, saj je to bil cilj, na katerega so odkrito merili.
Vendar pa rezultatov ne moremo meriti izključno na osnovi napredovanj ali izpadov. V tem pogledu je bil izkupiček tistih društev, ki se odločajo za majhne korake, previdne investicije in čim večjo valorizacijo lastnega mladinskega kadra, mogoče res manj odmeven, vendar pa zanesljiv, predvsem pa so to društva, ki imajo pri sestavljanju ekip za prihodnje sezono in definiranje srednje ročnih projektov najmanj težav. Kot pravi pač pregovor, kdor visoko leta, nizko pade.
POGLED Z VEJE
Turki
osvajajo
Dunaj
Marij Čuk_
Kar ni uspelo Brdavsu, ker ga je zapodil in osmešil hrust Martin Krpan, se je sedaj posrečilo njegovim naslednikom. Turki bodo vendarle ve-drili sredi Dunaja, tokrat brez sulic, lokov, rezkih mečev in ukrivljenih sabelj, brez kijev in železnih oklepov. Staro cesarsko prestolnico so osvojili s skrivnim orožjem - žogo. Stoletja osvajalskih prizadevanj so vendarle kronali. Kaj se bo zgodilo v petek, ko bo na sporedu evrotek-ma s Hrvaško, ve le vsevedni Bog. Napovedujejo pravo preseljevanje turških navijačev, a tudi Hrvati niso od muh in se ne bodo pustili preglasiti. Zgodovinski spomin še tli pod žerjavico, kajti znano je, da se je otomanska vojska bližala Dunaju preko naselitvenega prostora južnih bratov, saj takrat še niso poznali avionov in bombnikov. Skratka, bežimo, bežimo Turki gredo... Ne, ne, vsakršen preplah je odveč. Današnji Turki poznajo tudi hvaležnost. Baje so v Carigradu že v nedeljo ponoči začeli sredi mesta z novimi gradbenimi deli. Postavljajo namreč spomenik Petru Čehu, češkemu vratarju, ki je Turkom omogočil prodor v kraj modre Donave. Tako raco, kakršno je ustrelil slovanski golman tri minute pred iztekom srečanja v Ženevi, je nogometni svet redkokdaj videl. Čeha, ki nastopa z obrambno čelado. bodo morali v Pragi še dodatno zavarovati -pred paradižniki ali pred
krompirjem, ki ga v deželi piva ne manjka.
Nekaj podobnega pripravljajo v Italiji v primeru nocojšnjega neuspeha proti Franciji. Na Apeninskem polotoku so sicer vajeni segati po drugačnem orožju, za nogometaše pa bi bila dobra že gnila jajca, saj sramota bolj rani kot nož. Italijani računajo tudi na 'poštenost' Nizozemcev, na njihov športni duh, a zakaj tulipani ne bi smeli zgubiti proti Romunom? S tem bi dosegli več namenov: v eni sapi bi izločili azzurre in peteline, povrh pa bi posredno pomagali romunskemu narodu, da se še bolj evropsko utrdi, saj je na primer zoper Romune v Italiji prava gonja, češ da so z vsemi ostalimi prišleki prava šiba božja. Ko bi Italija v prvih dveh tekmah prvenstva premagala tako Nizozemsko kot Romunijo, vsega tega direndaja ne bi bilo. Če nogometaši niso sposobni, pač niso sposobni in amen. Vse zaman je valiti krivdo na druge, si zatiskati oči pred lastnimi pomanjkljivostmi. Najprej je treba obdelati svoj vrtiček, potem lahko vržemo oko še na sosedovega. A take operacije je le malokdo sposoben.
In tako se svet vrti kot se vrti. Se sploh vrti? Nisem prepričan. Svet je žoga, ki jo vsakdo brca po mili volji. Veliko krat streljamo mimo vrat, vratnic in prečk in ko vendarle zadenemo mrežo - večinoma zakrivimo avtogol. Taka je pač usoda nas idealistov...
12
Torek, 17. junija 2008
ŠPORT
/
nogomet - Pogovori o združitvi med Juventino in Pro Gorizio
Sinoči nov pogovor tudi o imenu društva
Športni vodja Juvenitne Vinti: »Želimo obdržati slovensko identiteto društva«
Vest, da bi lahko prišlo do združitve med nogometnima kluboma Pro Go-rizie in štandreške Juventine je na Goriškem dvignila veliko prahu in povzročila neštete reakcije, čeprav končnega sklepa še ni oziroma je mogoče do njega prišlo sinoči, ko so se predstavniki obeh društev (za Juventino je bil prisoten cel odbor) prvič spet sestali, potem ko smo mediji izbrskali vest o pogovorih.
»Pogovori so še v teku,« nam je še pred včerajšnjim sestankom med delegacijo Pro Gorizie, z nekdanjim predsednikom Fabriziom Manganellijem na čelu, in odborom Juventine v Štandrežu, potrdil športni vodja štandreškega društva Gino Vinti. Predsednik Marko Ker-pan je bil v nedeljo za naš dnevnik dosti bolj previden. Dejal je, daje stvar še zelo daleč. Za druge medije pa je bil dan po objavi vesti že nekoliko bolj zgovoren in je zamisel o združitvi v bistvu potrdil in podprl.
»Naš predsednik se je že pogovoril z nekaterimi najvidnejšimi osebami v Štandrežu, saj je naša prioriteta, da še naprej ostanemo slovensko društvo in da ne izgubimo svoje identitete,« je še dodal Vinti, ki se dobro zaveda različnih problematik, ki jih postavlja takšen dogovor, čeprav sam ni Slovenec.
Društvi naj bi vsekakor že pred včerajšnjim sestankom našli nekaj skupnih
Predsednik Juventine Marco Kerpan
bumbaca
točk, predvsem kar se tiče tehničnih rešitev. Članska ekipa naj bi igrala v Štandrežu, ker igrišče na Rojcah propada. Pro Gorizia noče obnoviti konvencije z Občino, kateri očita, da ni vložila ničesar za vzdrževanje zgodovinskega objekta, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od Štandre-ža.
V prihodnji sezoni bi igrali v promocijski ligi, »četudi bomo vložili prošnjo za nastop v elitni ligi. Seveda, če bi federacija razširila elitno ligo na osem-
zsšdi
J. Kufersin: »Statut in slovenščina«
Predsednik ZSŠDI Jure Kufersin je o pogovorih med Juventino in Pro Gorizio za združitev klubov oziroma članskih ekip izvedel po časopisju, o podrobnostih so ga seznanili iz goriškega urada ZSŠDI.
»Kolikor vem, gre samo še za pogovore brez konkretnih odločitev, zato je še prezgodaj, da bi dajal kakšne izjave, ob tem, da so društva pri svojih odločitvah avtonomna. Vsekakor se bomo aktivirali, da bi čimprej imeli sestanek z vodstvom Juventine,« je bil previden Kufersin o potezah svoje članice.
Kateri pa so minimalni pogoji, da bi takšno novo društvo lahko obdržalo članstvo v ZSŠDI? »Pravilnik je jasen: slovenski statut in slovenski ob-čevalni jezik,« je povedal predsednik.
kaj menijo standrezci in goricani?
Športno zanimiv projekt, ki pa ogroža slovenski značaj društva
V Štandrežu so zelo presenečeni in zaskrbljeni nad usodo Juventine. Napoved o mo rebit ni zdru žit vi je sprožila celo vrsto vprašanj. Kako se bo imenovalo novo društvo? Bo izginilo ime Juventina? Ali bo v Štandrežu propadlo najstarejše goriško slovensko nogometno društvo? Bojazen je upra vičena, četudi je odbor Juven -ti ne sam svo je uso de ko vač. Zakaj? V težavah je Pro Gorizia. Na pomoč kli -če torej go riš ki klub, tako da mu štan -dreški odbor lahko diktira svoje po-go je. Juven ti na je si cer že pred le ti sklenila dogovor z mladinskimi ekipami Azzur re in Pi e di mon teja, kar je že povzroči lo pre cej ne zado volj stva.
Kaj pa o združitvi s Pro Gorizi-o menijo domačini? Poklicali smo nekatere štan dreške in go riš ke šport ne, politične in kulture delavce.
Massimo Tabaj, ki je pri Juven-tini aktivno igral od leta 1987 do leta 2001 (13-let), je iz športnega vidika združitveni plan ocenil kot pozitivnega. »Politično in narodnostno pa sem zelo skeptičen. Ne vem, kako bi to združitev sprejeli naši ljudje in tudi italijanski krogi. Ne vem, katere pogoje bodo postavili pri Juventini. Vsekakor glavni problem bi lahko bila ime in statut društva. Slovensko ime in slovenski značaj društva morata ostati. Vsekakor je za Juventino pozitivno, da je nekdanji predsednik Pro Gori-zie in podjetnik Fabrizio Manganelli pomislil na Juventino, ki očitno dela dobro in je zelo organiziran klub.«
Božidar Tabaj, goriški občinski svetnik, trdi, »da Juventina ne sme spremeniti imena in da mora še naprej nastopati na nogometnem igrišču v Štandrežu. Društvo pa mora ostati še naprej slovensko, drugače bo vse skupaj propadlo.«
Tomaž Mucci, odbornik štan-dreškega kulturnega društva Oton Župančič, je povedal, da ga je novica zelo presenetila. »Nikoli se o tem ni nič šušljalo. Novica je prišla kot strela iz jasnega. Iz športnega vidika je načrt ambiciozen in tudi zanimiv. Ne samo za Štandrež, ampak tudi za samo Gorico. Odpira pa se drugo vprašanje: bo društvo ostalo še naprej
slovensko? Če ne, bi to bilo za celotno vaško skupnost in za našo manjšino velika izguba. Za Štandrež je pomembno, da Juventina ostane to kar je. Če bo prišlo do združitve, bo Juventina propadla.«
Zelo previden, čeprav nekoliko skeptičen, je bil tudi novi predsednik Vala Sandro Corva. »Ko sem to prebral, sem bil zelo presenečen. Ne vem, kako potekajo pogovori in kaj se menijo. Predsedniku Kerpanu želim, da bi načrt izpeljal tem bolje.«
Igor Tomasetig, tajnik ZSŠDI v Gorici in sam nekdanji nogometaš, je nad usodo Juventine zelo zaskrbljen. »Osebno menim, da Juventina vidi v Manganelliju potencialnega pokrovitelja. In to predvsem za okrepitev delovanja, saj so v Štandrežu zelo ambiciozni. Pri ZSŠDI pa ne vemo in si ne predstavljamo, kako bi lahko izgledala morebitna združitev. Smo hkrati nekoliko zaskrbljeni, saj bi lahko v najslabšem primeru izginilo najstarejše slovenko nogometno društvo na Goriškem.«
Zdravko Kuštrin, predsednik Sovodenj, je bil zelo previden. »Za Ju-ventino je to seveda veliko priznanje. Z združitvijo bi lahko novo društvo imelo zelo ambiciozne načrte. Načrtovali bi lahko napredovanje v višje lige. Združitev pa bi prav gotovo ogrožala narodnostni značaj društva.«
Predsednica društva Oton Župančič Katja Gaeta o združitvi s Pro Gorizio nima pozitivnega mnenja. Skrbi jo predvsem usoda sloven-skosti društva. »V Štandrežu smo vsi zelo ponosni na Juventino, ki je zelo aktivno in delavno društvo. Vaščani ji sledijo vsako nedeljo in veliko jih je tudi v odboru. Če bi se združili s Pro Gorizio, bi izgubili nekaj našega, nekaj, na kar smo Štandrežci zelo navezani. Pri novem društvu bi slovenščina prav gotovo izginila in tudi vaščani bi se najbrž oddaljili. Izgubili bi del naše identitete. V Štandrežu smo Slovenci že itak na velikem prepihu, saj se vsak dan borimo proti asimilaciji. Mogoče bi bilo bolje, da bi se združili s kakim slovenskim društvom.« (jng)
najst ekip. Tako se šušlja v federaciji,« je razkril Vinti, vendar je možnost, da bi do tega res prišlo, zelo malo verjetna.
Vroča točka sinočnjega sestanka, ki se je zavlekel pozno v noč, kot tudi nekaterih prejšnjih pogovorov, je bila prav gotovo ime novega društva. Nekateri predlogi so že prišli na dan. Pri Juventini so sinoči kot glavni pogoj postavili, da mora biti ime društva dvojezično. Predlagali so verzijo Juventina Gorizia Gorica ali pa Pro Juventina Gorizia - Gorica.
Časa za kakršen koli dogovor je vsekakor še zelo malo, saj mora biti do 26. tega meseca vse jasno, saj je do tega datuma treba vpisati ekipo v ligo in definirati status morebitnega novega društva.
Pro Gorizia je nastala leta 1919, potem ko so italijanske oblasti ukinile vsa dotedanja pro avstrijska združenja in tudi prvi nogometni klub, ki se je klical Jugoslavija! Pro Gorizia je takoj po drugi svetovni vojni igrala tudi v B-ligi, njene barve pa je branil tudi kasnejši selektor Italije Enzo Bearzot. Že v sezoni 1947/1948 je klub izpadel iz B-lige, trenutek slave je spet doživel z igranjem v C2-ligi med sezonama 1982 in 1985, nato je šlo le še navzdol, po stečaju leta 2003 pa je položaj vodilnega kluba v mestu predlanskim prevzela Juventina, ki je bila sicer ustanovljena leta 1947 in je med aktivnimi eno najstarejših slovenskih društev v Italiji.
Bazovica Crvena 1. na Medvaškem turnirju v Zgoniku
V Zgoniku se je v soboto zaključil medvaški turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral nogometaš Luka Švab (s pomočjo ŠK Kras in Občine Zgo-nik). Na 1. mesto se je uvrstila Bazovica Crvena, ki je v finalu premagala Gročano.
IZIDI, polfinala: Gročana Živ Texas - Sesljan 3:2, Bazovica Crvena - Bazovica LK 3:2; za 3. mesto: Sesljan - Bazovica LK 5:4, finale za 1. mesto: Bazovica Crvena - Gročana Živ Texas 2:1.
NAGRADE, za sodelovanje: Salež pupe; najboljši strelec: Massimo Vrše (Sesljan) 17 golov (2. Eva Carli - Salež pupe 13); najboljši igralec: Davide Can-dotti (Gročana); najboljši vratar: Manuel Fiore (Bazovica Crvena); najbolj simpatična ekipa: Gropada Padriče; ekipa fair-play: Devinščina; najmlajši igralec: Kristjan Paoletti (Devinščina); najstarejši igralec: Drago Purič (Repen Rep-nič); miss turnirja: Jagoda Milič in Tjaša Milkovič; pokal pri šanku: Salež pupe; sodniki: Gianni Bove, Gorazd Husu, Christian Zanella, Danilo Zuzič.
ALTERNATIVNI POGOVOR
Portretirala bi Jana Budina
Tania C
Kontovelova trenerka Tania Cerne se je Alternativnega pogovora otepala dve leti, naposled pa je le pristala na intervju in izpovedala svojo ljubezen do likovne umetnosti. Pogovori z mediji ji očitno ne ležijo; nič nenavadnega za umetnike.
Sklad Mitja Čuk, kjer si zaposlena, redno prireja likovne razstave. Zaslugo zanje nosiš tudi ti?
Ne, pomagam le pri postavitvi slik in ob odprtju. Za pripravo razstav pa skrbita predsednica in tajnica Sklada.
Kateri od umetnikov, ki so razstavljali na sedežu Sklada Mitje Čuka, je nate naredil najboljši vtis?
Meni sta bila osebno najbolj všeč Vecchiet in Palčič, od mojih znancev pa bi omenila še Tatjano Tavčar in Štefana Turka. Tudi dela Dezide-rija Švare so mi bila všeč. Glede Vecchieta pa bi rada dodala, da mi je pustil zelo do-
ber vtis, saj se je izkazal s svojo prijaznostnjo in razpoložljivostjo.
Kdaj bomo videli tvoja dela v Bambičevi galeriji?
Mislim, da v kratkem prav gotovo ne. Oziroma: nikoli se ne ve. Če bi imela več časa ... Saj, športna sezona s Kon-tovelom, potem pa poletni center z Mitjo Čukom. Kaj je napornejše?
Otroci v poletnem centru terjajo več pozornosti in odgovornosti. Glede svojih slik pa bi rekla, da mi ni do tega, da bi jih razstavljala.
Zakaj?
Držim raje zase, ker gre za osebno stvar. Včasih kaj pokažem prijateljem. Vsekakor se še precej učim, obdelujem svoj stil, eksperimentiram različne tehnike in motive ...
Lahko vemo, kaj rišeš?
Precej portretov, zadnje čase tudi precej slik »naif«.
Kateri zamejski športnik bi bil zanimiv za portret? Obraz, ampak tudi fizična
izraznost se mi zdita zanimiva pri Janu Budinu. Pri katerem umetniku svetovnega formata črpaš navdih?
Odvisno od življenjskega obdobja. Dali mi je bil precej pri srcu, potem tudi ekspresio-nisti, nekaj tudi impresionisti. Van Gogh, recimo, me ni navduševal, ko sem njegove slike gledala po knjigah ali internetu. Ko pa sem jih potem videla v živo, je bil vtis povsem drugačen. Od starejših seveda Michelangelo, a predvsem De Greco, ki je imel izredno tehniko in svoj stil v času, ko so si bili vsi precej podobni. Da ne bom omenjala samo moških, bi dodala, da me je na začetku navduševala ženska, in sicer Georgia O' Keeffe. Kaj pa Slovenci?
Černigoj in Jakac. Spacala pa sem odkrila precej pozno.
V Ljubljani so pred nekaj tedni spet odprli razstavo slovenskih impresionistov:
Jakopič, Jama, Grohar ...
Njih ne poznam dobro, vsekakor imam raje ekspresio-niste, tudi zato ker so njihova dela odraz takratne zgodovinske dobe. Izražajo recimo stisko.
Pardon, če znižamo raven pogovora. Kontovelke v D-ligi so letos imele dres, ki je vzbudil nekaj pomislekov ...
Ojej, zaradi tega, ker je bil tanek in preveč oprijet?
Od umetnice bi pričakovali, da bo spregovorila o nenavadno sinji barvi.
Mislim, da bi bil dres lepši, če bi imel napis kakega spon-sorja (nasmešek). Nekaterim pač tista barva ni bila všeč, tudi jaz bi raje imela temno plavo. Tudi sinja je vsekakor dobra, bi pa bila boljša z napisom sponzorja spredaj na višini trebuha ali zadaj nizko. (Perče)
EP V NOGOMETU
Torek, 17. junija 2008
skupina b - Nemčija s precejšnjo težavo odpravila Avstrijo in si zagotovila drugo mesto v skupini
Z golom Ballacka so se Nemci pridružili Hrvaški
Nemci neprepričljivo - Četrti sodnik Slovenec Skomina botroval izključitvi obeh trenerjev
13
tako včeraj
Če bi
Nemci igrali v skupini C
Nemčija tudi včeraj ni prepričala, a je bilo v zelo skromni B skupini - pri Uefi bodo morali resno razmisliti o kriterijih za določevanje raznih bobnov, saj ni mogoče, da prihaja do takih razlik v težavnosti med skupinami, kot na tem EP-ju - res nemogoče iz-pasti iz igre že v prvem delu. Proti zelo povprečnim Avstrijcem, ki so v treh tekmah dosegli le en gol in še tega v 93. minuti iz enajstmetrovke, je za zmago zadostoval silovit prosti strel kapetana moštva Michaela Ballacka. Vendar bodo morali Nemci precej izboljšati svojo igro, ker jih v četrtfinalu čaka veliko bolj kakovosten nasprotnik Portugalska. Nemci najbrž se sploh ne bi uvrstili med osem najboljših, če bi jim žreb določil C skupino oziroma »skupino smrti«.
Medtem pa je Hrvaška dokazala, da lahko igraš pošteno, tudi če si si že zagotovil prvo mesto. Selektor Bilic se je odločil za dokaj spremenjeno postavo, v katero je vključil številne »rezerve«, vendar so Hrvati (v četrtfinalu jih čaka Turčija) nadigrali Poljake in končalfazo s polnim izkupičkom. Italija upa, da se bo danes to ponovilo z Nizozemsko...
Sodnik Manuel Mejuto Gonzalez je izključil oba trenerja, Nemca Joachima Loewa in Avstrijca Josefa Hickersbergerja, po navodilih, ki jih je prejel od četrtega sodnika Slovenca Damirja Skomine (na sliki med sprtima trenerjema)
ansa
»usodne« tekme
i, da
t
Nemčija je imela precejšnje teža-
ve z ustvarjanjem igre, tako da je moral Nemce iz zagate rešiti Michael Ballack z res silovitim in čudovitim prostim strelom.
4
Turška reprezentanca ni popustila niti
pri stanju 0:2, z dvema goloma v zadnjih minutah srečanja pa je svoje popeljal do zmage in uvrstitve v četrtfinale Nihat Kahveci
Za kakovostnega napadalca ni
sprejemljivo, da zgreši tak gol, kot ga je včeraj po samih petih minutah srečanja Nemec Mario Go-
Od enega izmed najboljših vratarjev na svetu, Čeha Petra Čecha, ne bi nihče pričakoval tako hude napake, kot jo je storil v nedeljo proti Turčiji.
Avstrija - Nemčija 0:1 (0:0)
STRELEC: Ballack v 49.
AVSTRIJA: Maacho, Garics, Hi-den (55. Leitgeb), Stranzl, Pogatetz, Kor-kmaz, Fuchs, Ivanschitz, Aufhausser (64. Saumel), Harnik (68. Kienast), Hoffer. Trener: Hickersberger.
NEMČIJA: Lehmann, Friedrich, Mertsacker, Lahm, Fritz (93. Borowski), Frings, Ballack, Podolski, Klose, Gomez (61. Hitzlsperger). Trener: Loew.
SODNIK: Mejuto Gonzalez (Špa); OPOMINI: Stranzl, Ivanschitz, Hoffer; IZKLJUČITVI: trenerja Loew in Hic-kersberger v 40.; GLEDALCEV: 50.000.
DUNAJ - Nemci so z golom ka-petana Michaela Ballacka premagali Avstrijce v nemškem derbiju in si tako zagotovili drugo mesto v skupini, po Švici pa je bil izločen še drugi organizator tega evropskega prvenstva.
Nemčija si je priigrala najzrelejšo priložnost že v uvodnih minutah, ko je Klose preigral dva avstrijska branilca in podal proti sredini kazenskega prostora, tu pa je Gomez zamudil edinstveno priložnost, saj je s kakih dveh metrov slabo udaril po žogi in omogočil Hide-nu, da je na gol črti žogo odbil. Res ne-
verjetna napaka. V nadaljevanju polčasa pa je Avstrija uredila vrste in precej omejila napade dokaj povprečnih Nemcev. Najzanimivejši dogodek je bil tako dvojna izključitev trenerjev obeh ekip. Trenerja sta se kregala s četrtim sodnikom, Slovencem Damirjem Skomino. Oba selektorja sta zapustila klop in sedla na tribuno, kjer je Loew lahko pozdravil nemško kanclerko Angelo Merkel.
Prvih pet minut drugega polčasa pa je bilo odločilnih. Po eni minuti je Hoffer prestregel žogo in se podal v protinapad, vendar je preveč zakasnil strel in zamudil izredno priložnost. Tri minute kasneje pa je na drugi strani Ballack vrhunsko izvedel prosti strel s kakih tridesetih metrov in žoga bi skoraj raztrgala mrežo Machovih vrat. Po doseženem golu se je Nemčija razigrala, saj se je morala Avstrija podati v napad in nemški napadalci so lahko izkoriščali večjo svobodo. Številne priložnosti (zadnjo z Nevillom v 93. minuti) pa Ballack in ostali niso uspeli izkoristiti. Avstrijci so se srčno borili, a so bili objektivno slabši tekmec, tako da na kaj več kot na častni poraz niso mogli računati.
nisi odvisen od drugih
Vsakdo, ki se ukvarja s športom, ve, da tekme niso vse enake. Če gre za važne točke ali za der-bi, je njihov naboj drugačen, kot če rezultat ni pomemben. Še toliko bolj je to res za članska moštva in ob koncu sezone. Zato je skrb Italijanov in Francozov, da bi Nizozemska proti Romuniji ne igrala s pravo vnemo in tako Romunom prepustila zmago in uvrstitev v četrtfinale na račun »azzurrov« in »galskih petelinov«, več kot razumljiva. Čeprav poznani furlanski trener Massimo Giacomini v intervjuju za naš dnevnik, ki ga objavljamo na naslednji strani, verjame v poštenost in tekmovalno pokončnost »tulipanov«, je na dlani, da njihov selektor Marco Van Basten ne bo nujno igral z najmočnejšo postavo, igralci, ki jih bo poslal na igrišče, pa bodo - vsaj podzavestno - razmišljali tudi o tem, kako se izogniti rumenim kartonom in poškodbam.
O »čudnih« izidih ob koncu sezone bi se dalo tudi pri nas napisati celo knjigo, čeprav sum, da je nek izid sad »popustljivosti« enega od dveh moštev, da je celo dogovorjen ali da kdo nalašč izgubi, da bi škodoval tretjemu, ni vedno upravičen. Je pa pogost, saj tudi pri nas obstajajo društva, ki imajo slabe medsebojne odnose ali pa se je med njimi nabralo v letih veliko zamer in nesporazumov. Tudi prepričanje, na primer, da si» furlanske ekipe med sabo vedno pomagajo, ko so v težavah, naše pa ne,« je dokaj zakoreninjeno, prav smešno pa je, da v Fur-laniji enako menijo o goriških ali tržaških ekipah, da o sodnikih niti ne govorimo. Verjetno je vse to človeško in se mu ni mogoče izogniti. Recept pa vendarle obstaja. Biti je treba močnejši od drugih in to tako, da o svoji usodi v zadnjem krogu vedno lahko odločas sam, ne pa da si odvisen od drugih. To pa velja za vse: za Francijo, Italijo in za amaterje. (ak)
skupina b - Po Avstriji in Nemčiji padla še Poljska
Hrvati s polno paro
Hrvaške rezerve so zadostovale za zmago - Poljska ni nikoli verjela v svoje možnosti
Poljska - Hrvaška 0:1 (0:0)
STRELEC: Klasnic v 52.
POLJSKA: Boruc, Wasilewski, Ze-wlakow, Dudka, Wawrzynjak, Lewan-dowski (46. Kokoszka), Murawski, Lo-bodzinski (55. Smolarek), Roger Gue-erreiro, Krzynowek, Saganowski (70. Zahorski). Trener: Beenhakker.
HRVAŠKA: Runje, Šimic. Vejic, Kneževic (27. Čorluka), Pranjic, Leko, Vukojevic. Pokrivac, Rakitic, Klasnic (75. Kalinic), Petric (75. Kranjčar). Trener: Bilic.
SODNIK: Vassaras (Grčija); OPOMINI: Vejic, Lewandowski, Zahorski, Vukojevic; GLEDALCEV: 30.000.
CELOVEC - Hrvaške rezerve so zadostovale za zmago proti Poljski, ki je včeraj pokazala res premalo in dajala vtis, da ne verjame v uvrstitev v četrtfi-nale.
Hrvaški selektor Slaven Bilic se je razumljivo odločil za dokaj spremenje-
Ivan Klasnic, strelec edinega gola ansa
no postavo s številnimi rezervami, a ena izmed teh, igralec Livorna Kneževic, je moral igrišče kmalu zapustiti zaradi poškodbe. Prvi polčas je minil v znamenju počasnih ritmov in res redkih
priložnosti tako na eni kot na drugi strani. Za Hrvate je bilo to povsem razumljivo, saj jih čaka vsaj še četrtfinale, za Poljake pa, ki so morali to tekmo nujno zmagati, je bilo obnašanje težko razumljivo. V napadu je bilo Beenhak-kerjevo moštvo res neučinkovito, poznala se je tudi odsotnost Smolareka, ki je s svojo svežino pomemben za poljski napad. Od 32. do 35. minute je moral vratar Boruc celo dvakrat poseči, da bi preprečil gol najprej Klasnicu in nato še Rakiticu.
Poljaki so v prvem delu srečanja krepko razočarali, saj so morali oni napadati, Beenhakkerjevi varovanci pa so dodatno popustili, ko so zvedeli, da Nemčija vodi proti Avstriji. V 52. minuti je tako Pranjic znova podal proti sredini, kjer je Klasnic z levico brcnil žogo in premagal sicer odličnega Boruca. V zadnjem delu srečanja so Poljaki poskušali izenačiti, a brez pravega zagona.
skupina A
skupina B
IZIDI
Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA
Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija	3 2 0 1 5:5 6
Češka	3 1 0 2 4:6 3
Švica	3 1 0 2 3:3 3
Portugalska in Češka v četrtfinalu
IZIDI
Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA
Hrvaška	3 3 0 0 4:1 9
Nemčija	3 2 0 1 4:2 6
Avstrija	3 0 1 2 1:3 1
Poljska	3 0 1 2 1:4 1
Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu
skupina C
skupina D
DOSEDANJI IZIDI
Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1. LESTVICA
Nizozemska 2 2 0 0 7:1 6 Romunija	2 0 2 0 1:1 2
Francija	2 0 1 1 1:4 1
Italija	2 0 1 1 1:4 1
PREOSTALI SPORED
Danes Nizozemska - Romunija (20.45),
Francija - Italija (20.45)
DOSEDANJI IZIDI
Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1 LESTVICA
Španija	2 2 0 0 6:2 6
Švedska	2 1 0 1 3:2 3
Rusija	2 1 0 1 2:4 3
Grčija	2 0 0 2 0:3 0
PREOSTALI SPORED
Jutri Grčija - Španija (20.45), Rusija - Švedska (20.45)
Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrščeni B. Petek, 20. junija: 20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščeni D. Nedelja,22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju.
1 4 Torek, 17. junija 2008	EP V NOGOMETU	Z \
sjŠ&r
massimo giacomini - Nekdanji igralec in trener Udineseja in Triestine ter sedanji tv komentator o Italiji in EP-ju
»Italija bo zmagala, Romune pa vsi podcenjujejo«
Hrvaška, ekipa s srednjeevropsko taktiko in južnoameriško iznajdljivostjo - Van Bastenu lahko zaupajo
Gattuso (desno) ne grize več, je bil Massimo Giacomini (zgoraj) kritičen do zaupanja, ki ga je imel Donadoni do Milanove zvezne vrste na prvi tekmi proti Nizozemski
ansa
Massimo Giacomini je po zelo uspešni igralski in trenerski karieri (v obeh primerih je nekaj let preživel tako pri Triestini kot pri Udineseju, kjer mu je pred tridesetimi leti uspel dvojni skok iz C v A-ligo) postal televizijski komentator za razne privatne mreže. Od avgusta lani je postal tudi odgovoren za mladinski in šolski nogomet pri italijanski nogometni zvezi FIGC. S svojimi vedno poglobljenimi tehničnimi analizami nedvomno deluje bolj učinkovito in zanimivo kot marsikateri strokovni komentator, ki ga v teh dneh poslušamo na vsedržavni mreži Rai. Tudi med našim intervjujem se ni izneveril tem svojim značilnostim in povedal marsikaj o Italiji in o tem evropskem prvenstvu, ki je po zaslugi nekaterih ekip po svoje tudi zanimivo:
»Mislim, da smo lahko videli nekaj novosti in nekaj boljšega nogometa v glavnem po zaslugi Pirenejskega polotoka. Nedeljska tekma Portugalske seveda nima veze s to analizo, saj so Portugalci igrali izključno z rezervami. Ob Španiji in Portugalski gre poudariti še igro Nizozemske, kije pokazala veliko boljši nogomet, kot sem si mislil in pričakoval. Nazadnje pa čestitke Hrvaški. Na prvem srečanju proti Avstriji so nekoliko trpeli, proti Nemčiji pa so pokazali precej več in popolnoma zasluženo odpravili enega izmed favoritov za naslov. Verjetno ima Hrvaška nekaj manj zvezdnikov kot v preteklosti, a igrajo s taktičnega vidika veliko bolj organizirano. Mislim, daje Bilic naredil zelo dobro delo na hrvaški klopi. Postala je zelo homogena ekipa, ki pa ima še vedno te prebliske, ko prevlada ustvarjalnost.«
Nekako s taktičnega vidika srednjeevropska ekipa, ki pa ohranja balkansko srce.
»Točno tako. V preteklosti je imela Hrvaška tehnično boljše ekipe, kot na primer tista, v kateri so igrali Boban, Asanovic, Šuker, Štimac, Prosinečki. A tistim ekipam je manjkal kanček racionalnosti. Obratno ima ta ekipa tudi racionalnost, čeprav je na srečo ohranila tiste balkanske značilnosti, ki jo približajo južnoameriškemu nogometu.
Nazadnje pa moram pohvaliti še Turčijo, ki je - sicer ob pomoči Čecha, ki je naletel na res črn dan - nadoknadila dva gola zaostanek in pokazala zvrhano mero požrtvovalnosti. Zgle-
dovala se je po trenerju Terimu in zdaj bi lahko še koga presenetila.«
Kaj pa Italija?
»Italija je krepko razočarala. Morda so bili francoski spodrsljaji nekoliko bolj pričakovani, saj je Francija zadnje čase imela hude težave zlasti v napadu. Obratno pa se je za Italijo zdelo, da bo odigrala dobro evropsko prvenstvo. Vendar je na prvi tekmi popolnoma zatajila, nekoliko bolje pa je igrala proti Romuniji. Ampak se ne strinjam, da bi si proti Romunom Italija zaslužila zmagati. Po mojem se lahko nad končnim izidom pritožujejo zgolj Romuni. Res je, da so Italiji razveljavili regularen gol, a Romuni so bolje igrali, imeli nekaj zrelih priložnosti za gol in zastreljali enajstmetrovko. Verjetno jih je marsikdo podcenjeval. Italija je na tej tekmi imela že kanček sreče več in upajmo, da sreča »azzurrom« ne bo obrnila hrbta jutri (danes, op.p), tako da bo Donadonijevim varovancem
uspelo premagati Francoze. In seveda Romunom ne bo uspelo premagati Nizozemsko. Obe finalistki izpred dveh let pa sta pokazali res premalo. Ne bom trdil, da bi morali Francija in Italija z levo roko osvojiti prvi dve mesti v skupini, a gotovo bi morali pokazati igro na višji ravni. Nizozemska je odlično organizirana, a ima le tri vrhunske igralce; ostali izpolnijo svojo nalogo, nič več, nič manj. Sploh je ne moremo primerjati z Van Bastenovo ali Cruijffovo Nizozemsko. To pa pomeni, da je selektor Van Basten naredil zelo dobro delo. Nizozemsko sem gledal v živo v Celju, ko je premagala Slovenijo z golom van Bronckhorsta. Zmagala je čisto slučajno, saj je prikazala res povprečno igro. Slovenija bi si takrat zaslužila vsaj točko. Od takrat so nekoliko spremenili način igre, drugače si take rezultate težko razlagam.«
Za Italijo ste že rekel, da je razočarala, vprašal pa bi vas še dve
stvari, ki se neposredno oziroma posredno tičejo »azzurrov«: 1. Bo po vašem mnenju Nizozemska prepustila zmago Romuniji? 2. Donadoni bo na treh tekmah začel s tremi med sabo zelo različnimi postavami. Je morda sam selektor zmeden?
»Dvomim, da bodo Nizozemci naredili isto kot Portugalci. Nizozemska mentaliteta je drugačna. Oni enostavno nočejo izgubiti niti ene tekme, Van Basten pa ima tako mentaliteto, da sploh mu ne pride na misel komurkoli prepustiti zmago. Ob tem, ne bi vedel, zakaj bi se morali Nizozemci bati Francije in Italije. Prvi so nasuli štiri gole, drugi tri. Ne vem zakaj ju ne bi smeli Nizozemci znova premagati. Nizozemcev sploh ni strah Italije in Francije. Vendar je treba poudariti, da lahko Romunija premaga Nizozemsko po lastni zaslugi, saj vsi podcenjujejo to reprezentanco. Romunija ni pepelka skupine.
Odkrito povedano pa me je Do-nadoni negativno presenetil. Trener se mora držati določenih načel. Na primer sploh nisem razumel, zakaj je za prvo tekmo izbral Milanovo vezno vrsto, ki je osvojila 5. mesto v prvenstvu, na klopi pa pustiš De Rossija, Aquilanija in Perrotto, ki so se do zadnjega borili za naslov in ob Arsenalu igrali najlepši nogomet v Evropi. Zlasti proti ekipi, kot je Nizozemska, ki rada zadržuje žogo, je bolje izbrati igralce, ki prav tako radi zadržujejo žogo, kar je primer Rome v Italiji. Gat-tuso ne grize več, Pirlo je igral že 1000 tekem letos, Ambrosini je deloval zmedeno. Jaz bi drugače izbral. Tudi Del Piero ima določene značilnosti. To je igralec, ki mora stalno igrati, ni primeren za to, da ga uporabiš občasno. Mislim, da smo nekoliko v zamudi, če moramo še odkriti, katera je prava postavitev in kateri igralci so trenutno najbolj v formi. Di Natale na prvi tekmi ni razočaral, ampak takoj je bil na prepihu. Tako da postane sploh nemogoče napovedovati začetno postavo Italije. In zdaj naj nas bi rešil Cas-sano. Da, odigral je nekaj lepih tekem v dresu Sampdorie, a zaradi tega ne bo rešil Italije pred vesoljnim potopom. V italijanskem taboru vlada popolna zmeda. Upajmo, da bo Donadoniju, ki je zelo umirjena oseba, uspelo najti pravo rešitev.«
Katera pa je razlika med to reprezentanco in tisto, ki je pred dvema letoma zmagala na SP-ju?
»Dovolj je primerjava z ekipo, ki se je uvrstila na EP. Mislim, da so med kvalifikacijami Italijani pokazali lepo igro in niso slučajno osvojili prvega mesta v kvalifikacijski skupini. Ta ekipa je le bleda senca tiste. Nogomet pa je res čudna žival. Težko je razumeti, zakaj se dogajajo določene stvari. Ravno tako pa bi se lahko zgodilo, da se Italija uvrsti v četrtfinale in nato zmaga prvenstvo.«
Nazadnje bi vas vprašal za napoved:
»Mislim, da bo zmagala Italija, ker Domenech s svojo osebno bitko proti Italiji preveč psihološko obremenjuje svoje igralce. Ampak vprašanje je, kateri bo končni rezultat tekme med Romunijo in Nizozemsko. Ponavljam, Romunijo preveč podcenjujejo.«
Iztok Furlanič

NOGOMET
NICOLE KERPAN
Napadalka, ki je letos igrala v obrambi
Slovenska nogometašica Nicole Kerpan iz Štandreža je letos nastopala v mladinskem prvenstvu U19 pri društvu Pro Gorizia. V naslednji sezoni pa se dijakinja družboslovnega liceja Simona Gregorčiča vrača v ekipo Pro Farra (pri Pro Gorizii je bila le na posodo): »Tu bom nastopala v deželnem prvenstvu U19, kdaj pa kdaj pa bom nastopala tudi s prvo ekipo v D-ligi,« nam je povedala Nicole, ki v poletnih mesecih nastopa na različnih turnirjih.
Kje si nazadnje igrala?
V	Štandrežu sem nastopala na 24 ur nogometa. Osvojile smo drugo mesto le za eno točko, dala pa sem 4 gole. V Štandrežu na vaškem turnirju pa nisem smela nastopali, ker sem registrirana.
V	kateri vlogi igraš?
Sem napadalka, letos pa sem igrala v obrambi, ker v ekipi ni bilo obrambnih igralk. Katera pa je razlika med moškim in ženskim nogometom?
Moški so bolj agresivni in tehnično bolje podkovani. Sicer pa smo tudi nogometašice dobre.
Kater dve ekipi pa bi rada videla v finalu?
Potrugalsko in Španijo.
ODBOJKA
VERONIKA POVSIC
V Štandrežu smo prejele pokal in 20 piv
Odbojkarica Veronika Povšič je letos nastopala pri Valu v 1. diviziji: »Igram v vlogi korektorja, letos pa sem zaradi poškodb svojih soigralk igrala tudi na centru,« je povedala Veronika, ki študira v Gorici na ekonomski fakulteti. Ali bo v naslednji sezoni ekipa še igrala v 1. diviziji, še ne ve, rada pa bi vseeno nadaljevala z aktivnim igranjem. V poletnih mesecih se 21-letna odbojkarica prelevi v nogometašico: »Že tri leta nastopam z ekipo Rupa-Peč na različnih medvaških nogometnih turnirjih. Pravkar smo zaključile turnir v Štandrežu, kjer smo bile prve.« Kaj pa ste prejele za nagrado? Pokal in 20 piv. Kje pa boste še nastopale? Gotovo naslednji teden na turnirju na Peči in julija v Gabrjah.
Slediš tudi evropskemu prvenstvu?
Da, ampak Italije nisem še gledala. Navijam za Italijo in Potrugalsko, kjer igral Cristiano Ronaldo.
Je on najlepši nogometaš?
Da, je pa tudi zelo dober.
Katera ekipa te je presenetila?
Hrvaška, Italija in Francija pa sta me razočarali.
SB
KOŠARKA
PETER FELUGA
Naslednje leto mogoče spet
v 1. diviziji
Pri Poletu je tudi letos enkrat tedensko trenirala skupina »veteranov«, ki je letos nastopala na mednarodnem košarkarskem turnirju Saba za veterane, v prejšnjih sezonah pa je zastopala opensko društvo v prvi diviziji. V ekipi Poleta igra že nekaj let 25-letni Peter Fer-luga, ki je eden najmlajših v ekipi: »Kje bomo nastopali naslednjo sezono, še ne vemo. Imamo kar nekaj idej. Mogoče se bomo spet vpisali v 1. divizijo,« je napovedal Peter, ki na evropskem prvenstvu navija za Hrvaško. Kje pa trenirate?
V prejšnjih sezonah smo trenirali na Prose-ku, letos pa na Greti, ker na Proseku ni bilo razpoložljivih terminov. Mislim, da bomo trenirali tam tudi naslednjo sezono, saj so pogoji odlični. V poletnih mesecih pa treniramo na odprtem igrišču v Barkovljah. Do kam se bo dokopala Hrvaška? Upam, da bo prišla do finala. V finalu bi ob Hrvaški rad videl še Italijo, čeprav ne verjamem, da bo napredovala v drugi del prvenstva. Mislim, da so za take slabe nastope odgovorni igralci sami, ki niso dovolj motivirani. Donadoni ni kriv, edinole Del Piera bi lahko vključil že na prvi tekmi. Na drugi proti Romuniji pa bi lahko igra Gattuso.
OSTALI
ALESSIO PINCIN
Prej ali slej bom šel tudi na Havaje
Alessio Pincin je na jadralno društvo Čupa posebno navezan: najprej je pri jadralnem klubu jadral v različnih jadralnih razredih, nato pa je začel jadrati na deski. S tem športom se ukvarja zgolj rekreativno že osem let, opravil je tečaj za inštruktorja in sedaj vodi tečaje za otroke in odrasle pri sesljanskem klubu. Ob deski pomaga tudi pri tekmovalnih skupinah optimistov. Slediš nogometu?
Ne, saj mi ni všeč. Po internetu in revijah sledim največ tekmam jadranja na deski. Rad si jih tudi ogledam: šel sem že v Pulj in na Gardsko jezero. Kje je pravi raj za jadralce na deski? Zagotovo so to Havaji. Upam, da se bom prej ali slej tam preizkusil tudi sam. Bil sem v Španiji v kraju Tarife, kjer je bilo doslej najlepše.
Kaj pa evropsko prvenstvo v nogometu?
Mu ne sledim. Delno sem si ogledal tekmo med Italijo in Nizozemsko.
Boš sledil tekmi »azzurrov« proti Franciji?
Mislim da ne, ampak pozanimal se bom za rezultat. Najbrž mi ga bodo povedali prijatelji.
ALPENY&T&
Ostali Današnja napoved Nizozemska - Romunija 3:1 Francija - Italija 1:2 Včerajšnja napoved M. Calzi Švica - Portugalska 0:2 Turčija - Češka 1:0 Poljska - Hrvaška 1:2 Avstrija - Nemčija 0:2	DNEVNI IZID 3	
	SKUPNO 21	
Nogomet Današnja napoved Nizozemska - Romunija 2:1 Francija - Italija 1:0 Včerajšnja napoved J. Grgič Švica - Portugalska 1:1 Turčija - Češka 1:2 Poljska - Hrvaška 1:0 Avstrija - Nemčija 0:2	DNEVNI IZID 1	
	SKUPNO 21	
Košarka Današnja napoved Nizozemska - Romunija 1:1 Francija - Italija 1:2 Včerajšnja napoved C.Slavec Švica - Portugalska 0:2 Turčija - Češka 1:1 Poljska - Hrvaška 1:1 Avstrija - Nemčija 0:2	DNEVNI IZID 1	
	SKUPNO 19	
Odbojka Današnja napoved Nizozemska - Romunija 2:0 Francija - Italija 1:1 Včerajšnja napoved D.Ciocchi Švica - Portugalska 0:2 Turčija - Češka 0:1 Poljska - Hrvaška 1:2 Avstrija - Nemčija 1:1	DNEVNI IZID 1	
	SKUPNO 17	
LEGENDA: Vsak pravilno napovedan rezultat velja nekaj toč, zgrešen rezultat pa ne velja čisto nič.		
EP V NOGOMETU
Torek, 17. junija 2008
15
skupina c - V najbolj izenačeni skupini prvenstva bodo neobremenjeni le Nizozemci
Italijani in Francozi v Zurichu, z ušesi pa v Bernu
Spallettija Cassano ne prepriča popolnoma - Trener Romunije Piturca kuje maščevanje
HALO EP!
Italija in Francija bosta danes ob 20.45 igrali v Zürichu, vendar se bodo tako eni kot drugi tudi posvetili poslušanju izida na srečanju med Romunijo in Nizozemsko, ki bo istočasno potekalo v ne preveč oddaljenem Bernu. Tako svetovni prvaki kot podprvaki niso gotovi uvrstitve v četrtfinale tudi v primeru zmage. Njihova usoda je namreč odvisna prav od izida srečanja v Bernu (o raznih možnih kombinacijah poročamo posebej).
Trener Italije Roberto Donadoni je po prvi revoluciji po porazu z Nizozemsko pripravljen na nove spremembe v postavi. Očitno ni še ugotovil, katera postava je v tem trenutku za »azzurre« najbolj primerna, kdo so igralci, ki so najbolj v formi. Andree Pirla verjetno ni med temi in je zato bil prav tako tarča kritikov. A kljub povprečni igri na prvih dveh tekmah je vezni igralec Milana prepričan, da bo znova v začetni postavi: »Sicer Donadoni ni še nikomur rekel, katera bo začetna postava, a prepričan sem, da bom v začetni enajsterici.«
Tokrat je Donadoni pred res odločilnimi izbirami, tako da napoveduje, da se bo za postavo odločil res zadnji trenutek. Tudi vključitev Cassana v začetno postavo ni gotova. S pretiravanjem bi lahko trdili, da sta trenutno nenadomestljiva člena le Buffon in Toni.
Trenerja Rome Luciano Spallettija
skupina a
Turčija s preobratom do drugega mesta
BASEL, ŽENEVA - Morda ni bila najbolj spektakularna tekma tega evropskega prvenstva, vendar Turčija - Češka si bo nedvomno zaslužila nagrado za najbolj razburljivo. Po neverjetnem preobratu so se namreč v četrtfinale uvrstili Turki, čeprav so petnajst minut pred trojnim žvižgom Čehi vodili z 2:0. Po golu Plašila v 62. minuti nihče ne bi stavil niti počenega groša na zmago Turčije, a turški igralci so se zgledovali po svojem trenerju Fatihu Terimu, ki ni nehal verjeti v preobrat niti takrat, ko so bili Turki v brezupnem položaju. Brücknerjevo moštvo je v prvem polčasu izkoristilo pretirano obrambno taktiko Turčije, ki je verjetno igrala na neodločen izid, kar bi prisililo ekipi na streljanje enajstmetrovk. Ekipi sta si bili namreč pred tekmo v vsem izenačeni. Vendar Čehi so si priigrali kar nekaj nevarnih priložnosti, zlasti po zaslugi razpoloženega Kollerja, ki je v napadu streljal, podajal, zadrževal žogo, prisilil turške branilce na prekrške. Povsem zasluženo so Čehi zadeli v 33. minuti prav s strelom z glavo 202 cm visokega Kollerja. V drugem polčasu je bila Turčija veliko bolj prizadevna, vendar seje preveč odkrila in omogočala Čehom, da so se podajali v protinapad. Prav napačno postavljeno obrambo je kaznoval Plašil s kratke razdalje v 62. minuti. V 75. minuti je Turčija zadihala z Arda Turanom, pravi preobrat pa je omogočil češki vratar Čech, ki se mu je v 87. minuti žoga izmuznila iz rok. Nihat je hudo vratarjevo napako izkoristil za 2:2, ko pa so že vsi mislili na 11-metrov-ke se je turški kapetan izognil slabo postavljeni ofsajd zanki češke obrambe in še drugič v dveh minutah premagal Čecha za neverjeten končni 3:2, ki so se ga Turki veselili kot končne zmage prvenstva.
Na drugi tekmi, ki pa ni odločala o ničemer več, je že izločena Švica premagala že prvouvrščeno Portugalsko z 2:0. Gola je dosegel Yakin v 71. in iz 11-m v 83. minuti.
Cassana bo trener Donadoni morda poslal v ogenj na tekmi s Francijo, takšne odločitve pa Romin trener Spalletti ne odobrava
ansa
pa Cassano ne prepriča v celoti: »S svojo iznajdljivostjo je Cassano igralec, ki lahko odločilno vpliva na potek srečanja. Ampak tudi možnost, da bi za Tonijem znova igral Di Natale, se mi ne zdi nemogoča. Mene ne bi čudilo, ko bi bil v začetni postavi Italije ravno Di Natale.«
Romin trener je analiziral tudi nasprotnike: »Med Francozi sta najnevarnejša Ribery in Henry. Nad prvim je res težko organizirati obrambo, saj se prosto premika po igrišču v iskanju slabe postavitve kakega branilca, medtem ko je Henry zelo hiter napadalec. Ko se ti izmuzne, ga je res težko zaustaviti.«
V Bernu pa trener Romunije Piturca kuje maščevanje. Zanj je srečanje proti Nizozemski tudi tekma v tekmi s selektorjem Nizozemske. Pred devetnajstimi leti sta bila tako on kot Van Basten napadalca, srečala pa sta se v Barceloni v finalu pokala prvakov. Van Basten je seveda branil črnordeče barve Milana, medtem ko je Piturca igral za Steauo iz Bukarešte. Tista tekma se je zaključila z zmago Milana s 4:0, dva gola pa je dosegel ravno sedanji nizozemski selektor. Kot igralec Piturca ni nikoli imel prilož-
nosti, da bi se »maščeval«, tokrat pa se mu ponuja priložnost, da bi lahko vsaj kot trener premagal nekdanjega nasprotnika. Verjetno bi selektor Romunije podpisal tudi za neodločen izid, ko bi mu ta zagotovil uvrstitev v četrtfinale, a Piturca noče tvegati. Romunija je solidna ekipa, vendar vse zanima, kako bo igrala Nizozemska. Če bodo oranžni igrali na istem nivoju, kot na prvih dveh tekmah, bo Romunom trda predla, a sumničenja o tem, da se Nizozemci ne bodo stoodstotno trudili, se vse bolj širijo. Van Basten in nizozemski igralci zatrjujejo, da si želijo novo zmago, čeprav bo Van Basten v začetno postavo vnesel nekaj sprememb. Kar pa ni nujno, daje negativno, saj bodo igralci, ki so doslej imeli manj priložnosti, da se izkažejo, veliko bolj motivirani. Van Basten bo ohranil postavitev 4-2-3-1, v postavi pa ne bo Kuyta, De Jonga in Van Nistelrooya. Romunija, ki bo stopila na igrišče z nekoliko bolj napadalno postavo, bo brez poškodovanega Radoia in diskvalificiranega Goiana. Piturca najbolj računa na gole Adriana Mutuja, ki je s težavo prebolel krizo zaradi zgrešene 11-metrovke proti Italiji.
Možni razpleti skupine C
V skupini C je Nizozemska že gotova prvega mesta v skupini, medtem ko so Romunija, Italija in Francija v boju za drugo mesto. Trenutno ima Romunija 2 točki, Francija in Italija imata eno. Ti so možni razpleti:
Romunija - Nizozemska 1
Romunija druga, saj je s petimi točkami nedosegljiva za Francoze in Italijane. Romunija - Nizozemska X
Romunija druga, če ravno tako izenačita Francija in Italija, drugače pa je v skupini drugi zmagovalec srečanja med Francijo in Italijo.
Romunija - Nizozemska 2
Romunija druga, če ne izgubi z več kot dvema goloma razlike in Italija in Francija igrata 0:0, Italija druga, če Francijo premaga ali izenači vsaj z 1:1 (oziroma 0:0, če Romunija izgubi s tremi goli razlike). Francija, če premaga Italijo.
Švicarji nezadovoljni s cenzuro
Vodstvo švicarske nacionalne televizije SRG bo vložilo pritožbo zaradi cenzure Evropske nogometne zveze (UEFA). Po mnenju Švicarjev UEFA namenoma ni želela predvajati posnetkov izgredov na tribunah med tekmo Avstrija - Hrvaška 8. junija, prav tako pa televizijski gledalci niso videli navijača, ki je stekel na igrišče. UEFA ima na vsakem stadionu približno 40 kamer in nadzorni center, iz katerega odloča, kateri posnetki bodo objavljeni in kateri ne. Direktor SRG Armin Walpen meni, da je takšno ravnanje vsaj z novinarskega stališča zelo sporno, UEFA pa pojasnjuje, da je želela s tem preprečiti spodbujanje podobnih dogodkov. Ne glede na to, ali so posnetke prikazali ali ne, pa je UEFA že kaznovala hrvaško nogometno zvezo: zaradi izleta navijača na igrišče in dveh prižganih bakel na tribunah bodo Hrvati morali v blagajno krovne nogometne organizacije odšteti 8000 švicarskih frankov.
Grški čudeži samo na 30 let
Potem ko so Grki, presenetljivi evropski prvaki iz leta 2004, letos izpadli že po dveh tekmah predtekmovanja, saj po porazu z Rusijo nimajo več možnosti za četrtfinale, je bil še najmanj razočaran v grškem taboru trener Otto Rehhagel. Visoka pričakovanja, ki so jih morda v Grčiji gojili tudi za Euro 2008, je po porazu z Rusijo postavil na realna tla: »Nisem zelo razočaran. Vemo, kam sodimo. Seveda bi si želeli več, a tudi na tem prvenstvu so ekipe, ki so doživele še hujše poraze kot mi. Leta 2004 se je zgodil čudež in čudeži se ne dogajajo na vsakih 14 dni, ampak le na 30 let.«
Nikopolidis odhaja v pokoj
Svoje razočaranje nad lastnimi predstavami je pokazal tudi vratar Grkov, naslednjih 14 dni še evropskih prvakov.
Antonios Nikopolidis je dan po porazu z Rusijo, po katerem Grki nimajo več niti teoretičnih možnosti za četrtfinale, naznanil konec kariere. »Vsakdo pride do tega trenutka. Upal sem, da bomo dosegli več. A vseeno ekipo zapuščam z lepimi spomini,« je dejal s 37 leti najstarejši član grške reprezentance in obenem svetoval svojim naslednikom, naj se ne obremenjujejo z uspehi: »Ni vam treba prenašati bremena zmage iz leta 2004. Vselej pač ni mogoče samo zmagovati.«
UJETI V OBJEKTIV
Turško, rusko, nizozemska interpretacija navijanja...
ansa
16
Torek, 17. junija 2008
ŠPORT
/
odbojka - Novo pravilo o liberu
Je Peking za Lorisa Maniaja vedno bližji?
Izvršni odbor mednarodne odbojkarske zveze (FIVB) je enoglasno sprejel predlog, ki predvideva vključitev dveh liberov v postavo vseh članskih ekip. To pomeni, da bi vsaka ekipa štela 14 igralcev, ne pa 12 kot doslej. Novo pravilo bo izvršni odbor danes predstavil generalni skupščini. Če ga bo skupščina FIVB sprejela, naj bi pravilo začelo veljati že na letošnjih olimpijskih igrah. V tem primeru bi bil nastop našega libera Lorisa Maniaja skorajda zagotovljen.
Med tem so »azzurri« z našim liberom Lorisom Maniajem zaključili prvi krog svetovne lige in osvojili prvo zmago. V nedeljo so v drugi tekmi premagali izbrano vrsto Kube s 3:1 (24:26, 27:29, 26:24 In 20:25). Prva dva niza sta bila zelo izenačena in se zaključila na razliko v korist Anasta-sijevih varovancev. V tretjem so Kubanci povedli na 19:23, »azzurri« so izenačili na 24:24, kar pa ni bilo dovolj za končno zmago. V četrtem pa so pod taktirko Feia (skupno kar 29 točk) osvojili niz in tudi končno zmago.
Sedaj se bo italijanska izbrana vrsta preselila v Južno Korejo. Kot smo že poročali, se bo tudi drugega kroga svetovne lige udeležil Števerjanec Loris Mania, saj si je Corsano pretegnil mišico.
odbojka - Novosti v deželnih ligah
Sloga je že skoraj sestavila moški ekipi Altura se je odpovedala B2-ligi
Pri na ših moš kih od boj kar skih ekipah je trenutno največ novosti pri Slogi. Prvo ekipo v C ligi bo, kot smo že poročali, še naprej vodil Edi Bosich, pomagala pa mu bosta David Jercog in Peter De Walderstein, ki bo obenem pomožni trener in vez med prvo ekipo in odborom. Bosich bo imel tudi naslednje leto na razpolago osem igralcev, ki so zaključili letošnjo uspešno sezono, ekipi pa se bo gotovo pridružil še Igor Strain, ki zaradi službenih obveznosti ne bo več trener druge Slogine ekipe, in bo zdaj pomožni podajalec v C ligi. Ekipo bi lahko dopolnili igralci, ki so letos igrali pri italijanskih društvih (Andrea Vatovac, Kristjan Stopar in Ambrož Peterlin) ali pa mlajši odboj-karji iz D lige. Zelo malo možnosti je, da bi Stopar spet i gral za Slogo, saj v Bibioneju (B1 liga) zelo resno računajo nanj in bi ra di ce lo do konč no od ku -pili njegovo izpisnico, zanj pa se zanima tudi Vbu (B2). Bibione bi rad v svojih vrstah obdržal tudi Vatovaca, a mu nudi s finančnega vidika slabe pogoje,
tako da ni nujno, da bo slogaš ponudbo sprejel. Usoda Ambroža Peterlina, ki ga vabita tudi B2 ligaša Vbu in Cordenons (slednji bi ga rad imel v vlogi libera), pa je odvisna predvsem od njegovih študijskih obveznosti. Če bi bilo treba prvo ekipo na koncu dopolniti z igralci iz druge ekipe, pa bodo v Sloginem taboru šele po pripravah odločili, kdo si bo pri bo ril mes to v C li gi. Dru go Slo -gi no eki po bo v na sled nji se zo ni vo dil Ivan Peterlin, priložnost za igranje na deželni ravni pa bodo dobili tudi štirje najboljši igralci kategorije Under 16: Ilic, Riosa, Dussich in Košuta.
Kar se ti če os ta lih na ših druš tev, trenutno večjih novosti ni. Pri Valu so imeli sicer baje sinoči odločilen sestanek glede prve ekipe. Robert Makuc nam je pred se stan kom po ve dal, da je v zvezi s prvo ekipo več možnosti, vključno z odpovedjo igranju v C ligi (v tem primeru bi lahko na primer igrali v manj zahtevni D ligi). Od letošnjih Valovih igralcev pa naj bi podajalec Berzacola v novi sezoni igral in treni-
Mladinini udeleženci nedeljske preizkušnje za italijanski pokal
društvena lestvica, kjer se na vrhu moči vse bolj izenačujejo in kjer tudi društva iz tujine imajo svoja zado-
skiroll - 3. tekma za državni pokal v pokrajini Parme
Bogatčeva hitra tudi v strmini Mlajši potrjujejo kakovostni skok
Tretja preizkušnja za italijanski	|
pokal v rolkanju je pokazala, da so najmlajši rolkarji Mladine najboljši v svojih kategorijah, da starejši odraščajo v odlične atlete in da članski rolkarji uspejo v vse večji kon ku renc ni.
Tekma se je odvijala v kraju Pellegrino Parmense v pokrajini Parme. Proga je bila pretežno v reber, saj so se članske kategorije pome ri le na 14.5 km dol gi pro gi s 450 metrov vi šin ske raz li ke.
Naj bolj ši rez ul tat je osvo ji la članica Mateja Bogatec. Tekma je bila res na por na in dol ga.. Red ko kdaj se zgo di, da konč ni čas naj bolj ših čla -nic preseže 35 minut. Tokrat je trojica najboljših tekmovala celo 43 minut. Mateja je osvojila tretje mesto. Tekmovanjae je našo rolkarico nadvse zadovoljil:« Med tekmo so bili občutki res dobri. Čeprav se je cesta vzpenjala, sem imela korak in tempo, ki ga ponavadi držim na ravninskih preizkušnjah. Držala sem ritem An ne Ro se in Eri ke Bet ti ne schi in vedno sem umirjeno odgovarjala na njihove napade. V zadnjih treh kilo-me trih je bil tem po res pe klen ski. Vse pa se je odločilo v zadnjih 500 met rih, kjer sta mi spe ci a list ki v re -ber pokazali njuni »strani B« in prišle na cilj le par sekund pred mano.« Zmagala je Rosa (Bassano), druga se je uvrs ti la Bet ti ne schi (Bri an za), 9 ozi ro ma 4 se kund za nji ma je svoj trud končala Bogatčeva.
S precejšnjim zaostankom se je na šes to mes to uvrs ti la Ana Ko šu ta. Ana ni še v pravi formi in njen cilj so pred vsem dob ri rez ul ta ti v dru gem de lu se zo ne.
Vsi ostali mlajši tekmovalci so posegli po najvišjih uvrstitvah. Na progi dolgi dva kilometra je v kategoriji najmlajših zmagala Dana Ten-ze. Pri začetnicah se je z zmago izkazala Jana Prašelj, pri začetnikih pa je Luka Ghira osvojil drugo mesto.
Naraščajniki in mlajši mladinci so tekmovali na 10 km dolgi progi. Pri naraščajnikih je tretje mesto zase del Ni co la Io na. Ru di Bal za no je pri mlajših mladincih osvojil drugo mesto. Njuni uvrstitvi sta kazatelj na skorajšnji kakovostni skok, ki ga bodo s trdim treningom nedvomno tudi do se gli.
Pri masterjih 3 je bil Enzo Cos-saro na cilju drugi.
Vse bolj zanimiva postaja tudi
ščenja. Prvo mesto je osvojila ekipa Bas sa no, dru go mes to si je za slu ži lo društvo iz Rijeke Grobničan, Mladi-
na je bila ob tretje mesto le za peščico točk, ki je pri pra da lo Mon te bel -lu ni. ( šdm)
ral pri San Giovanniju, govori pa se tudi, da bi se mu lahko tam pridružil Andrea Loiacono. Pri Soči so bili zadnje čase zasedeni z organizacijo turnirjev v okviru občinskega praznika, pri Olympi-
i pa so še vedno v stiku z nekaterimi igralci, ki bi lahko v naslednji sezoni okrepili ekipo v C ligi. Danes zvečer pa bodo vsa naša društva, ki se ukvarjajo z moško odbojko, na skupnem sestanku dokončno odobrila program sodelovanja na mladinski ravni za naslednjo se zo no.
V žen skih de žel nih od boj kar skih krogih pa se je zadnje dni razširila vest, da se bo tržaška Altura, kije letos brez večjih težav dosegla obstanek v B2 ligi in za ka te ro je igra la tu di slo ga ši ca Martina Coretti, odpovedala igranju na državni ravni. Novico nam je potrdil sam predsednik Alture Giorgio Tirel: »Zal smo kljub dobrim nastopom naših igralk v lanski sezoni v tem obdobju izgubili dva pomembna sponzorja in bi ju v kratkem času s težavo nadomestili. Zato si igranja v B2 ligi, za kar bi potrebovali približno 100.000 evrov, enostavno ne moremo privoščiti, saj smo doslej zbrali le tretjino. V društvu smo zato odločili, da ligo zamenjamo z Biesse Trivenetom, ki je bil letos finalist play-offa C lige in si je močno želel napredovanja v državno ligo. Porde-nončanke bodo tako igrale v B2 ligi, naša prva ekipa pa v C. Za zamenjavo lig pa smo se odločili tako hitro tudi iz spoštovanja do našega trenerja in igralk. Tako trener Relato kot igralke imajo zdaj možnost, če bi jih to seveda zanimalo in bi dobile primerne ponudbe, da se na višji ravni preizkusijo pri drugih društvih. Mi pa bomo skušali sestaviti čim boljšo ekipo za prvenstvo C lige.«
Slo ga List, ki bo tu di v na sled nji sezoni naš edini predstavnik v ženski C ligi, bo tako igrala naslednje leto kar šest mestnih derbijev, saj se bo po dvakrat pomerila z Libertasom, Alturo in Virtusom, ki bo ponovno vključen v C ligo. Pri Slogi pa trenutno še vedno niso odločili, kdo bo v novi sezoni trener prve ekipe. Možnosti sta trenutno dve: ekipo bi lahko še naprej vodil Martin Maver, nadomestil pa bi ga lahko tudi Franko Drasič. Italijanska društva pa se tudi letos močno zanimajo za Slogini odbojkarici Crissanijevo in Corettije-vo. Karin Crissani bi rad v svojo ekipo privabil Tržič, Corettijevo pa bi radi ime li pri Ato ma tu v B1 li gi, v Por ci -i in Tržiču (B2 liga) ter v Krminu (C liga). ( T. G.)
Zelo dober rezultat Borovih ritmičark v Ljubljani
V Ljubljani je potekal v soboto finalni del državnega prvenstva v ritmični gimnastiki A1 program. V kategoriji deklic so nastopile tudi mlade Borovke in sicer s skupinsko vajo brez orodja. Linda Cappellini, Alenka Cossutta, Yle-nia Pagan in Gaja Sardoč so se med dvanajstimi ekipami uvrstile na šesto mesto, kar lahko, glede na zelo kakovostno konkurenco, ocenimo za zelo dober uspeh. Borove gimnastičarke zdaj čaka poletni premor, ki pomeni za mlade Bo-rovke tudi nekakšno prelomnico. Prišlo bo namreč do generacijske zamenjave zaradi katere pa strokovno vodstvo Borovega gimnastičnega odseka ni preveč zaskrbljeno, saj čaka na uvrstitev v tekmovalno ekipo že vrsta zelo sposobnih, prizadevnih in ambicioznih tekmovalk, ki bodo gotovo uspešno nadomestile svoje predhodnice. Vodstvo odseka gleda na to zamenjavo optimistično tudi zato, ker so te tekmovalke dve leti mlajše od svojih tekmic, to je pa zagotovilo, da bodo lahko še precej časa uspešno branile barve svojega društva.
karate - 17. Trofeja Topolino
Med 1000 tekmovalci do 14 let tudi štirje člani Shinkai karate cluba
V priredbi italijanske federacije tradicionalnega karateja je v soboto in nedeljo potekala v kraju Casale Mon-ferrato 17. Trofeja Topolino. Udeležilo se je je okrog 1000 mladih atletov, starih do 14 let, ki so se pomerili v posa mez nih li kih in v sku pin skih eks hi -bicijah. Nabrž bi bila udeležba še številnejša, ko bi se tekmovanje odvijalo vsaj 14 dni prej, kakor se l e to dogajalo v prejšnjih izvedbah. Poleg predstavnikov številnih italijanskih klubov so bili prisotni še tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Litve in Švice. Zgo niš ki Shin kai klub se je v sprem -stvu trenerja S. Štoke udeležil tekmovanja s štirimi atleti, ki so vsi tekmovali v katah. Najbolje se je med njimi uvrstil zeleni pas (98) Adam Saražin, ki se je v svoji kategoriji povzpel na solidno drugo mesto, med zelenimi pasovi letnika 96 se je Martina Budin uvrs ti la na 3. mes to, Iva na Sa ra žin pa je bi la če tr ta. Na četr to mes to se je
/
ŠPORT
tenis - Gajevke v »prijaznem« Pegliju dosegle napredovanje
Prevzele štafetno palico v klubu in tudi v deželi
V B-ligi bodo »nadomestile« moško ekipo, hkrati pa so postale najvišje postavljeno moštvo v FJK
Gajevke Carlotta Orlando, Paola Cigui in Nina Šuvak
kroma
Tenisačice Gaje so v nedeljo na igriščih ob ligurski obali dosegle zgodovinsko napredovanje: z zmago nad ekipo teniškega kluba iz genovskega predmestja TC Pegli so si priborile prestop v državno B ligo, kar pomeni, da bodo v prihodnji sezoni najboljša deželna ekipa in edina predstavnica v državnih ligah in to kar nekaj let po nastopih ekipe TC S.Vita, ki je bila takrat celo v A ligi, a je potem razpadla.
tenis - Carr ser.
Aleš Plesničar izločen, a ima še eno priložnost
Včeraj se je zaključil zadnji krog kvalifikacij mednarodnega ITF turnirja Carr service z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, ki ga organizira društvo Tennis club Triestino. Aleš Plesni-čar se ni uvrstil v glavni turnir, saj je v zadnjem krogu izgubil proti 18-letne-mu Slovencu Roku Boninu s 6:4 in 6:4: »Fizično nisem bil v optimalni formi, saj me je nedeljski dvoboj z Italijanom Leonardijem izmučil,« je po včerajšnjem dvoboju povedal Aleš. V nedeljo je Gajin igralec po treh setih (4:6, 6:3, 7:5) prekosil 21-letnega Italijana Leo-nardija, tretjega nosilca kvalifikacij: »Igrala sva na centralnem igrišču v Pad-ričah v prekrasnem vzdušju: številno občinstvo je navijalo zame in to je pripomoglo tudi k uspehu,« je še dodal Aleš, ki ima kljub porazu še eno priložnost za nastop na glavnem turnirju: »Vsi poraženci zadnjega kroga (osem) sestavljamo lestvico, ki jo razen prvega mesta določa žreb. Jaz sem naključno drugi, prvi pa je edini izločeni igralec s točkami ATP. V primeru, da se bo kdo od že uvrščenih v glavni turnir odpovedal nastopu, pridemo na vrsto mi,« je povedal Aleš, ki bo šele danes izvedel, ali bo še nastopil na glavnem turnirju.
Danes bosta brata Plesničar začela z nastopi na glavnem turnirju dvojic. Aleš bo igral s Cannonejem, Borut pa s Hrvatom Saričem.
Gajina dekleta so pripotovala v Pegli že v soboto.Gostiteljski klub razpolaga z dvema peščenima igriščema, ki ju zakrivajo visoke stanovanjske zgradbe tega starega središča ob robu Genove. Vzdušje je drugače skoraj podobno domači Gaji: upravitelj z družino je že za sobotni trening dekleta vljudno sprejel, v pogovoru pa j e potem kaj kmalu razkril, da j e doma iz Rovinja in od takrat je pogovor potekal kar v istrsko-tržaškem narečju.
Začetek nedeljskega srečanja pa že od jutra ni kazal najbolje. Dekleta so bila že na ogrevanju, ko se je ulil dež, ki je razmočil igrišča. Treba je bilo čakati, medtem pa so se odgovorni domače ekipe aktivirali, da so dobili dve pokriti igrišči v bližnjem Arnezzanu.
Vsi so se tako preselili na drugo lokacijo in začetek srečanja je bil definitiv-no preložen na trinajsto uro.
Presenetljivo vse težave pri organiziranju srečanja niso niti najmanj zmotile sproščenosti Gajinih igralk, ki niso niti ob vstopu na igrišča občutile prekomerne napetosti.
Na paralelnih igriščih sta najprej zaigrali Nina Šuvak na drugi deski ter Carlotta Orlando. Slednja je svojo nasprotnico Caligaris Camillo (3.4) odpravila kar po hitrem postopku - njenega srečanja je bilo že konec, ko se je na drugem igrišču končaval komaj prvi zelo izenačen set. Gajevka Šuvakova je po sicer malenkostni prednosti skozi ves prvi set pred koncem dovolila zagrizeni nasprotnici Gior-gii Gavoglio preobrat in v napetem tie-breaku klonila pri rezultatu 5:7. Zato pa je v nadaljevanju sledila reakcija: zaigra-
Tržaški klub Don Bosco je orga-nizirator košarkarskega turnirja Bask...estate 2008, na katerem sta nastopili tudi dve naši mladinski ekipi: Breg v kategoriji U13 in Jadran v kategoriji U17 (elitna skupina).
Tur nir za vse mla din ske ka te go -rije in amaterske članske ekipe je stekel na odprtih zunanjih igriščih, zaradi slabega vremena pa so kar nekaj dvobojev morali odigrati v telovadnici.
V kategoriji U17 so ob Jadranu nastopale še: Servolana, Don Bosco, Libertas in Ardita. Zaradi slabega vremena so vse dvoboje tako v četrtek kot v petek odigrali v telovadnici. Prvi dan so jadranovci pod vodstvom Gerjeviča osvojili eno zmago in tri poraze: vsak dvoboj je trajal 15 minut, s tem da časa niso ustavljali. V petek pa je Jadran igral proti Arditi in zmagal. »Šlo je za sproščen turnir, kjer rezultati so bili posred ne ga po me na. Po uda rek je bil predvsem na družabnosti,« je povedal Gerjevic in dodal, da je v Jadranovem dresu igral tudi Giacomo Moschioni, ki
la je koncentrirano, upala si je več in z večanjem prednosti se je večala samozavest. Temu posledičen je bil tudi rezultat dveh setov, ki so zagotovili Gaji drugo točko -6:1, 6:1.
Medtem je začela igrati tudi Paola Cigui proti najboljši igralki gostiteljske ekipe. Mlada, 17-letna Giulia Bruzzone, le-vičarka z izrednim forhandom, je v prvem setu kljub nekaterim uspešnim potezam podlegla Ciguievi z rezultatom 2:6. Zato pa je v drugem setu izkoristila začasno re-laksacijo gajevke in odigrala nekajh izrednih gamov, med katerimi je od rezultata 2:4 povedla s 5:4. Izenačeno sta igralki nato nadaljevali do tie-breaka, v katerem je Ciguieva izkazala večjo izkušenost in tudi s pomočjo dobrega servisa osvojila odločilno igro s končnim rezultatom 7:2.
Ob zagotovljenem rezultatu ni bilo potrebno odigrati igre dvojic.
Srečanju je sledilo kar nekaj ljubiteljev tenisa, ki pa so kljub navijanju za svojo ekipo športno ploskali ob lepih akcijah nasprotnic, saj je bila prikazana igra na-splošno na res dobri ravni. Zaradi premestitve urnika je bil prisoten le glavni sodnik, medtem ko so si dekleta v glavnem sodila sama, ne da bi zaradi tega nastal kak nesporazum.
Ekipa in vodstvo je že prejelo številne čestitke, pri društvu pa načtrtujejo še slavje, med katerim naj bi čestitali novo-pečenim B ligašicam in se istočasno zahvalili za dolgoletne uspehe bivšim B li-gašem ter tako obeležili predajo štafete od fantov do deklet.
TC Pegli - AŠZ Gaja 0:3
Posamezna srečanja: Bruzzone
sicer nastopa za Azzurro: »Ker Azzur-ra ni sodelovala na turnirju, se je on pri dru žil na ši eki pi.«
V kategoriji U13 pa so sodelovale štiri ekipe: ob Bregu še Barcolana, Pallacanestro Trieste in Don Bosco. V prvi tekmi na odprtem igrišču je Breg proti Pallacanestru Trieste zmagal s 33:36. Obe ekipi sta nastopili v rahlo okrnjeni postavi, ključni igralci pa so bili prisotni na obeh straneh. Brežani so nastopili sproščeno, v popolnem poletnem vzdušju in mogoče prav to je omogočilo, da so premagali ekipo proti kateri so v rednem prvenstvu dvakrat potegnili krajši konec. V finalu za 1. mesto pa so varovanci trenerja Brišči-ka izgubili proti Don Boscu z 39:49. Brežani so bili domačim igralcem kos le v prvi četrtini, v nadaljevanju pa so za ra di učin ko vi te ob ram be na sprot ni -kov ime li pre cej te žav pri pre no su žo -ge in organizaciji igre. Najboljši strelec prve tekme j e bil Bole s 14 točkami, v finalu pa se je izkazal Sternad z 22 to čka mi.
(2.6) Cigui 2:6, 6:7; Gavoglio (3.1) -Šuvak 7:6, 1:6, 1:6; Caligaris (3.4) - Orlando 0:6, 1:6
Torek, 17. junija 2008
□ Obvestila
KD SLOVAN s Padrič, organizira 9. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev...«, ki bo v petek (20. t.m.) ob 22. uri. Vpisovanje v prostorih Gozdne zadruge na Padričah (na cesti proti Gropa-di), v petek do 20.30 do 21.45. Zaradi omejitve skupin vam svetujemo predvpis skupine po telefonu 3497386823 ali e-pošti slovan@fastwebnet.it.
ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije jutri 18.6. ob 20.30 v Križu.
AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN sklicuje 34. redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek 27. junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Na vrsti: predsedniško, blagajniško in nadzorniško poročilo, volitve novega upravnega odbora. Toplo vabljeni vsi.
ASD SOKOL - V četrtek 19.06. se bomo starši lahko pomerili v odbojki s svojimi otroki- igralkami, ki so v minuli sezoni nastopali za naše društvo v raznih odbojkarskih prvenstvih. Zbirališče po 18. v nabrežinski telovadnici - začetek ob 18.30 z naslednjim vrstnim redom: Skupina Minivolley- under 12, Skupina Under 13 ter Skupina Under 16. Po tekmi, kdor želi, gremo skupaj na "pizzo'.
KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 3391788940 in Robi Jakomin 338-3764446.
košarka - Turnir Bask...estate 2008
Na prvem mestu je bilo druženje
Nastopili dve naši ekipi: Jadran v kategoriji U17 in Breg v kategoriji U13
Mitja Emili 3. v Misanu Adriaticu
Na tretji letošnji motociklistični dirki za Trofejo Kawasaki v kraju Misano Adriatico je Prosečan Mitja Emili dosegel 3. mesto. Dirko je začel z drugega mesta, takoj pa ga je prehitel Zerbo, ki si je nato skupaj z vodilnim Antonellom nabral precejšnjo prednost. Emili zaradi slabše pripravljenosti dirkalnika ni mogel biti hitrejši od 1 minute 45 sekund za krog, tako da je počasi vse bolj zaostajal. Proti koncu dirke se je sicer vnovič približal Zerbu, vendar pa ne dovolj, da bi ogrozil njegovega drugega mesta, hkrati pa se je moral braniti pred napadi Renauda, ki ga je skušal izpodriniti z zmagovalnega odra. Emili po dirki ni bil zadovoljen, saj zaradi muhastega vremena ni mogel opraviti prostega treninga, prejšnji teden pa niti testiranja. Antonello je z zmago dohitel slovenskega tekmovalca na vrhu lestvice, naslednja dirka pa bo 6. julija na toskan-skem Mugellu.
»Naši zvezdi« v dvorani Palatrieste
Na sobotni tekmi tržaških zvezd v tržaški športni palači sta se pred objektiv našega fotografa nastavila Jan Budin in Borut Ban. Budin, ki je letos igral pri Alike Monfalcone v B2-ligi, je nastopal na tekmi zvezd v ekipi »belih« in k zmagi proti »rdečim« prispeval tri točke. Pred tekmo in med glavnim odmorom pa je nastopila selekcija najboljših tržaških košarkarjev letnikov '91, '92 in '93, na kateri je nastopal tudi perspektivni Jadranov košarkar Borut Ban. Ekipa v barvanih dresih, v kateri je igral 16-letni Borut, je premagala ekipo belih.
1 8 Torek, 17. junija 2008
ŠPORT
naš pogovor - Erazem Lorbek, košarkar rimskega finalista končnice Al-lige Lottomatice
»Liga NBA za zdaj ni na vrhu mojih želja«
Proti Sieni smo iztržili objektivno največ, kar je bilo mogoče - Zakaj ne igra za Slovenijo
Ljubljanski krilni košarkar Erazem Lorbek (letnik 1984) je bil letos v dresu rimske Lottomatice eden boljših in bolj konstantnih tujcev v italijanski A1 ligi. Poklicali smo ga dva dni po porazu (v zmagah s 4:1) v finalu za naslov proti nepremagljivemu sienskemu Montepaschiju, kije postal drugič zapored prvak.
Si razočaran nad razpletom ali je bilo to največ, kar ste lahko dosegli?
»Lahko bi mogoče dosegli kako delno zmago več, vendar objektivno smo iztržili največ, kar smo lahko. Pravzaprav nam je bil v veliko zadoščenje že preboj v veliki finale za naslov.«
V čem je bila Siena boljša?
»Že dve leti so daleč najmočnejši klub v Italiji, letos so se uvrstili tudi na zaključni turnir četverice v evroligi. Na igrišču se je poznalo predvsem, da igrajo dlje časa skupaj, medtem ko smo se mi celo leto malce 'lovili', se uigra-vali in se otepali poškodb.«
Za tabo je vrhunska sezona: si v celoti zadovoljen s svojimi nastopi?
»Zelo sem zadovoljen. Znova sem dokazal določen napredek in vseskozi stregel z dobrimi predstavami.«
Kako se živi v velemestu, kakršno je Rim?
»V Evropi težko najdeš lepše mesto. Rim je v bistvu idealen kraj, v katerem živeti, pa tudi klima je sijajna.«
Rojak Fučka in Ukic na igrišču, trener Repeša na klopi, Bodiroga v klubski pisarni: je bilo pri Lotto-matici zate letos posebej domače?
»Medsebojni odnosi so bili res dobri, najbrž tudi zaradi tega.«
Odpovedal si se reprezentančnemu poletju, v katerem bo Slovenija lovila mesto v Pekingu. Zakaj?
»Razloga sta dva. V prvi vrsti moram odpraviti nekatere zdravstvene težave, se pravi probleme s hrbtenico in gležnji. Poleg tega pa še nimam pogodbe za prihodnjo sezono.«
Misliš, da bo fantom na julijskem predolimpijskem turnirju uspelo?
nogomet
Lecce se je vrnil v A-ligo
LECCE - Lecce je napredoval v nogometno A ligo, saj je na drugi tekmi finala končnice igral neodločeno 1:1 z Albinoleffejem (Abbruscato v 10. in Ruopolo v 29. min.). V A-ligo sta že prej napredovala Chievo in Bologna. B-ligi bodo tako prihodnje leto skupaj s Triestino igrala naslednja moštva: AlbinoLeffe, Ascoli, Bari, Brescia, Frosinone, Grosseto, Mantova, Messina, Modena, Pi-acenza, Pisa, Rimini, Treviso, Vi-cenza; iz A-lige Empoli, Livorno, Parma; iz C1-lige Ancona, Citta-della, Salernitana in Sassuolo.
BELLINI - Alex Bellini po po 115 dneh veslanja po Pacifiku pri-veslal do prvih otokov. Zaradi slabega vremena je nekaj dni preživel pod streho, zdaj pa mu spet prihaja na roko lepo vreme.
PIPAN - Slovenski košarkarski selektor Aleš Pipan bo v naslednji sezoni na klubski sceni spet vodil slovenski klub, Zlato-rog iz Laškega. Pipan, ki je nazadnje vodil poljski Anwil Wlo-clavek, je sklenili sodelovanje do leta 2011 z možnostjo predčasne prekinitve.
»Menim, da imajo realno velike možnosti, da se uvrstijo na olimpijske igre. Sicer so nasprotniki res nepoznani, vendar bodo gotovo tudi neugodni.«
Ti je malce žal, da te po uspehu na svetovnem prvenstvu na Japonskem tokrat ne bo v reprezentanci?
»Kaj naj rečem? Če bo ekipi uspelo, mi bo najbrž žal, da me ne bo zraven v Pekingu, seveda.«
Klub iz lige NBA Indiana Pacers te je izbral leta 2005, nato pa ste se sporazumno odločili, da nadaljuješ svoj igralski razvoj v Evropi. Je zdaj napočil čas za polet čez Lužo?
»Čakam na razgovor z agentom in na njegovo mnenje. Priznam, da liga NBA zdaj ni na vrhu mojih želja, imam pa vtis, da tudi sam nisem na vrhu želja kluba iz Indiane... Ne skrivam, da sem pričakoval, da bodo bolj pozorno spremljali moje nastope. Bomo videli, kakšni so njihovi načrti in ambicije. Po uspešnem prvenstvu je vsekakor realna tudi opcija podaljšanja pogodbe z Rimom, s katerim se dogovarjamo.« (nš)
Erazem Lorbek (zgoraj in desno v obrambi) je s svojo sezono v Rimu zadovoljen in je prepričan, da je še napredoval
ansa
nba - Lakersi osvojili peto tekmo finala končnice
Kobe Bryant z ukradeno žogo in zabijanjem junak zadnje minute
NEW YORK - Košarkarji moštva Los Angeles Lakers so v peti finalni tekmi lige NBA doma premagali ekipo Boston Celtics s 103:98 in znižali izid na 2:3 v zmagah. Boston, ki bo v noči na jutri gostil šesto tekmo, za naslov potrebuje le še eno zmago. Osrednje ime pete tekme je bil kljub znova slabemu strelskemu učinku iz igre (8:21) Kobe Bryant, ki je zadel 25 točk, tudi odločilno ukradeno žogo in zabijanje v zadnji minuti. Lamar Odom je za Lakerse dodal 20 točk, Pau Gasol 19 točk in 13 skokov, Derek Fisher pa 15 točk.
Gostitelji so podobno kot na četrti tekmi, ko so že vodili za 24 točk in na-
to izgubili že skorajda dobljeno srečanje, tudi na peti tekmi povedli za 19 točk, nato pa na koncu skupaj z 18.997 gledalci v Staples Centru trepetali za zmago.
Pau -
l Pierce, z 38 točkami je bil prvi strelec srečanja, je ujel žogo, ko so Celticsi zaostajali s 95:97. Ko je že kazalo, da bo Boston začel z nevarnim napadom za izenačenje, se je vmešal Bryant, najkoristnejši igralec lige, ter izbil žogo iz rok Piercea do Fisherja. Slednji mu jo je podal nazaj in Bryant jo je z zabijanjem 37 sekund pred koncem srečanja spravil skozi obroč. Lakersi so povedli z 99:95. Bryant je po prvi četrtini do omenjene-
ga trenutka iz igre zadel le dva od 12 poskusov. V nadaljevanju zanimive in negotove končnice sta Fisher in Bryant zadela le po enega od dveh prostih metov, Eddie House pa je za Boston zadel trojko in znižal na 98:101. Fisherju se nato v zadnjem napadu, ki ga je po prekršku zaključil s prostima metoma, ni zatresla roka, in je z dvema košema svoji ekipi dokončno zagotovil zmago.
Poleg Piercea sta bila za Boston uspešna še Ray Allen (16 točk) in Kevin Garnett (13 točk, 14 skokov). Saša Vu-jačič je za gostitelje zadel dva od desetih metov iz igre in zgrešil vseh pet metov za tri točke.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
ORODJE ZA DOLBENJE
SESTAVIL LAKO
NAUK O ZGRADBI TELESA
KROMPIR-JEVEC
STANJE NEZDRAVEGA ČLOVEKA
KOROŠKI PLES
FOTO LAKO
AVSTRALSKI VOZNIK MOTOGP (CASEY)
ORGAN JAVNEGA REDA
KOŠARKARSKI KLUB IZ SOLUNA
SLOVENSKI PESNIK (FELIKS ANTON)
PRISTANIŠČE V IZRAELU
SOZVOČJE TONOV
FLORETU PODOBEN KRATEK MEČ
ŠVEDSKI IZUMITELJ DINAMITA (ALFRED)
DAN V TEDNU
AGAVI PODOBNE TROPSKE RASTLINE
FINSKO JEZERO
SAD OLJKE
AMERIŠKI IGRALEC AVERY
GORAN IVANISEVIC
NADALOV SPORT
FERRARIJEV VOZNIK Fl (MIKI)
DEL KNJIGE; PLAT
PREBIVALEC AMERIŠKE ZVEZNE DR2AVE
ETIOPSKI KNEZ RISTO SAVIN
AFRIŠKA DR2AVA Z GL. MESTOM BAMAKO
LESNATA RASTLINA
GORA V TURČIJI
PREDELANI ESPERANTO
KEM. SIMBOL ZA TELUR
GREGOR ROZMAN
ODBOJKAR
SOČE NEKD. NOG. INTERJA
VELIKA ROPARSKA PTICA UJEDA
VZOR, VZOREC MODERNA GLASBA
NEKDANJI VALOV ODBOJKAR BAJDAK
PETER VERČ
REINHOLD MESSNER
ŠPORTNA STAVA KIM NOVAK
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
POMANJKANJE APET1TA
MADŽARSKA IGRALKA STALLER
/
Nadal zmaguje tudi na travi
LONDON - V dvoboju prvih dveh nosilcev na turnirju ATP v Londonu z nagradnim skladom 713.000 evrov je drugi s svetovne jakostne lestvice Španec Rafael Nadal s 7:6 (6) in 7:5 ugnal tretjega igralca sveta Srba Novaka Djo-kovica. Španec je tako dokazal, da ni le mojster na peščenih igriščih, saj se tradicionalni turnir v Queen's clubu igra na travi.To je bila za Španca prva turnirska zmaga na travi sploh. Po letu 1973 pa je Nadal postal tudi prvi igralec, ki je zmago v Roland Garrosu nadgradil še z zmago na turnirju v zahodnem Londonu. Pred njim je to uspelo legendarnemu Romunu Ilieju Nastaseju.
Valverde prvič
GRENOBLE -Španec Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne) je tri tedne
pred začetkom slovite 95. preizkušnje Tour de France prvič v karieri slavil zmago na večji dirki; tokrat je po sedmih etapah zmagal na 60. dirki Dauphine Libere, ki šteje tudi za točke Pro Toura. Valverde si je po osmih dnevih dirke v francoskih Alpah, ki velja za tradicionalno ogrevanje za slovito dirko po Franciji, nabral 39 sekund prednosti pred Avstralcem Cadelom Evansom.
Kozmus že v formi
VARŠAVA -Brežičan Primož Kozmus je prepričljivo zmagal v metu kladiva na atletskem mitingu v Varšavi na Poljskem in v svojem tretjem nastopu v letošnji sezoni še tretjič orodje vrgel prek 80 m (80,07). Kozmus je na 54. me-morialu Janusza Kusocinskiega začel s 77,60 m, nadaljeval s 77,59 m, 77,88 m, prestopom, 80,07 m in končal z 79,60 m. »Zelo dobro mi gre. Še tretjič sem vrgel čez 80 m in obenem brez težav zmagujem. Trenutno pa se lahko z menoj na svetu merita le Madžar Krisztian Pars in Slovak Libor Charfreitag, če jima met dobro uspe,« je zpojasnil svetovni podprvak Kuzmus.
Audiju Le Mans
LE MANS - Audi je na 76. izvedbi tradicionalne vzdržljivo-stne dirke 24 ur Le Mansa ubranil lansko zmago. Dansko-italijansko-škotska posadka Tom Kristensen/Rinaldo Capel-lo/Allan McNish je v 24 urah prevozila 381 krogov in za krog premagala najboljšo posadko Peugeota v postavi Jacques Villeneuve/Nicolas Mi-nassian/Marc Gene. Za nemško tovarno je bil letošnji uspeh na eni največjih dirk na svetu že peti zaporedni in drugi z dizelsko gnanim dirkal-nikom R10 TDI. Nemci so v vodstvo prišli v nočnem delu dirke, ko je Kri-stensen prehitel Villeneuva, medtem ko je bil Kanadčan v boksih, in ga niso več spustili iz rok, čeprav je za trenutek tesnobe v 22. uri dirkanja poskrbelo trčenje s tekmeci iz ekipe Zy-tek, ki pa se je na srečo Audijevih voznikov končalo brez tehničnih okvar. Za Kristensena je bila letošnja zmaga v Le Mansu že osma v njegovi karieri na tej prestižni preizkušnji.
/	TRST	Sreda, 18. junija 2008	1 1
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Alarm na višku zaradi vandalskega pohoda v Hiši filma
zavestno so udarili po nas«
Povzročena škoda znaša preko trideset tisoč evrov - Vandali na delu že pred tremi tedni

Hidrantna cev (levo), ki je povzročila poplavo kinodvorane (desno)
APrimorski
~	dnevnik
gorica
Jutri se
začenja
matura
S pisno nalogo slovenščine se jutri na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici začenja državni izpit. Maturantje bodo imeli na voljo šest ur, da na papir zlijejo osvojeno znanje in da dokažejo stopnjo dozorelosti. V četrtek bo na vrsti druga pisna naloga, ki se razlikuje po šolah in učnih smereh. Maturante zavoda za turistične dejavnosti Ivan Cankar čaka naloga iz upravne in turistične tehnike, na trgovskem zavodu Žiga Zois se bodo spopadli z gospodarskim poslovanjem, medtem ko bodo na industrijskem zavodu Jurij Vega preverjali znanje iz informatike in sistemov. Na šoli Simon Gregorčič bo naloga prirejena smeri: na družboslovnem liceju bodo pisali iz družboslovja, na znan-stveno-tehnološkem liceju pa iz matematike. Dijake klasičnega liceja Primož Trubar čaka naloga iz grščine. Maturantje bodo pisni del zaključili v ponedeljek, 23. junija, ko bo na vrsti multidisciplinarni test. Po dveh dneh premora se bo začel ustni del izpita, ob koncu katerega se bodo tudi za maturante začele počitnice.
bumbaca
Tudi včeraj sta bila zaskrbljenost in alarm na višku. Minil je drugi dan po vandal-skem pohodu, ki je v noči s sobote na nedeljo povzročil veliko škodo v Hiši filma na Travniku, vendar napetost ni pojenjala. Nasprotno, napetost narašča. »Bili smo tarča prave agresije. Kdor je to naredil, nas je hotel prizadeti s čim večjo škodo,« je včeraj potrdil direktor Transmedie Giuseppe Longo, ki upravlja tamkajšnji Kinemax. »Ni šlo torej za navadne bedake s previsoko stopnjo alkohola v krvi ali za mladostnike v iskanju močnih emo-cij, temveč za podleže, ki presneto dobro vedo, kaj počenjajo,« je dodal. Včeraj je Longo spremljal gasilce, ki so prišli preverjat stanje, potem ko je bila v nedeljo velika dvorana neuporabna, in tehnike, ki so prišli ocenit škodo. Ta znaša vsaj 30 tisoč evrov; vanjo je všteta škoda v dvoranah ena in tri ter v pritličju, kjer domuje filmska smer DAMS-a pri Videm-ski univerzi. K temu je treba prišteti še škodo v pritlični trgovini hišne opreme Fine. Vanjo se je iztekla vsa voda iz hidrantne cevi, ki jo je kriminalna roka skozi priprti varnostni izhod potisnila v kinodvorano in odprla vodo, da je tekla skoraj vso noč in poplavila prostore.
Neznanec (ali neznanci) je poskusil vdreti v veliko dvorano Kinemaxa skozi glavni varnostni izhod na strani, ki gleda na grajski grič. Ni mu uspelo, zato je pod krinko noči po zunanjih stopnicah dosegel varnostni izhod na zadnji strani, na najvišji točki. Tam mu je uspelo izvleči klin, ki je vrata pritrjeval, in v nišo vtakniti gasilsko cev iz bližnje hidrantne omarice. »Vse to je bilo narejeno spretno, saj uporaba hidranta ni enostavna. Vnaprej je bilo načrtovano,« je pojasnil Longo, zato nihče ne sme minimizirati dogodka: »Agresija ni naključna. Iz neznanega razloga so vandali zavestno udarili po nas«. Ni bilo prvič. V noči med 25. in 26. majem so neznanci že vdrli v Kinemax, se znesli nad blagajno, a odnesli so samo nekaj drobiža. Tokrat pa je škoda neprimerljivo višja. S škodo tudi alarm.
gorica-nova gorica - Koncert s podporo 31 javnih uprav in ustanov
Tokrat na ukinjeni meji
Organizacijska sposobnost goriškega in novogoriškega kulturnega doma bo tudi iz letošnjega Koncerta na meji naredila pravi glasbeni spektakel. Včeraj so v Kulturnem domu v Gorici predstavili peti čezmejni koncert, ki bo potekal v ponedeljek, 23. junija, od 20.30 dalje na trgu Evrope - Transalpini. Tokrat bosta nastopili skupini iz Italije in Slovenije, ki sta uveljavljeni in imata dolgo tradicijo, in sicer I Nomadi in Avtomobili. Osrednji glasbeni dogodek Goriške, pri katerem sodeluje kar 31 združenj in podjetij, sta včeraj predstavila ravnatelja obeh kulturnih domov, Igor Komel in Pavla Jarc, ki verjameta, da vreme ne bo ponagajalo. Koncert na skupnem trgu pomeni nadaljevanje povezovanja obeh Goric v mesto brez delitev in s skupnim utripom. Obenem je to priložnost, da se ljudje srečajo ob prvovrstni glasbi slovenskih in italijanskih glasbenikov. Pomembno pa je tudi, da se bosta na brezplačnem koncertu predstavili skupini, ki so jima vrednote odprtosti, prijateljstva in sožitja domače.
Poseb no pozor nost skup ne mu koncertu so tudi letos namenile krajevne javne uprave in ustanove, od dežele FJK do goriške pokrajine, od obeh občinskih uprav do Svetogorske goriške mestne četrti in slovenskih konzult pri občini in pokrajini, od HIT-a do finančne družbe KB 1909, Fundacije Goriške hranilnice in Čedajske ljudske banke -
Mirko Brulc, Igor Komel, Pavla Jarc in Peter Gergolet na predstavitvi Koncerta na meji
bumbaca
Kmečke banke iz Gorice. Težo prireditve je s svojo prisotnostjo na predstavitvi potrdil župan novogoriške mestne občine Mirko Brulc, ki je o koncertu dejal, da je tradicionalno srečanje mladih ob bivši meji. Skupni trg je izraz želje ljudi po prijateljstvu in sodelovanju, po pre-moščanju fizičnih in miselnih pregrad, teh pa je še vedno na pretek. Simbolika kraja je globoka; tu je potekalo najbolj
pomembno in nepozabno dogajanje zadnjih let, od vstopa Slovenije v EU do praznovanja stoletnice Bohinjske proge, od padca schengenske meje do koncertov in športnih mitingov. Glasba, šport, kultura so področja, na katerih se ljudje najlažje srečujejo in pripravljajo skupno prihodnost. Navsezadnje, je dodal Brulc, so takšni dogodki širše razsežnosti pomembni za promocijo goriškega ob-
močja in lahko prinesejo tudi dokajšnje pozitivne gospodarske učinke.
Glavno besedo na koncertu pa bo seveda imela odlična glasba. Nastopajoči skupini sta jamstvo. Novogoriški Avtomobili so ena izmed najbolj originalnih slovenskih rock bendov, I Nomadi pa so v Italiji živa legenda in utelešajo smisel in vrednote Koncerta ob meji: padec pregrad, sodelovanje, prijateljstvo, sožitje. (aw)
20 Torek, 17. junija 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
doberdob - Društvi Hrast in Jezero ponudili številnemu občinstvu kakovostna koncerta
Doberdobski dnevi petja povezali ljubitelje glasbe
Hrast v okviru svoje 40-letnice gostil akademski zbor Vinko Vodopivec - 50. obletnica zbora Jezero s Slovenskim oktetom
Kulturni društvi Jezero in Hrast sta v petek in nedeljo v Doberdobu ponudila številnemu občinstvu kakovostna koncerta; pri prvi izvedbi glasbene prireditve Doberdobski dnevi petja so domačim kulturnim delavcem stali ob strani ZSKD, ZSKP, Kulturni dom iz Gorice in kulturni center Lojze Bratuž, pokroviteljstvo pa so pobudi zagotovili občina Doberdob, Zadružne kreditne banke Doberdob-Sovodnje in finančna družba KB 1909. Doberdobski dnevi petja so se začeli v petek v župnijski dvorani v Doberdobu s koncertom Primorskega pevskega zbora Vinko Vodopivec in z nastopom domačega mešanega pevskega zbora Hrast, v nedeljo pa je dlani poslušalcev ogrel koncert na Gradini, kjer je 50. obletnico moškega zbora Jezero prišel proslavit Slovenski oktet.
Nedeljski koncert je potekal v odsluženem Solwayevem kamnolomu na Gradini. Prostor pod strmo pečino se je izkazal kot odličen kraj prirejanja kulturnih prireditev; tudi vreme je bilo naklonjeno, tako da se je na Gradini zbralo res veliko število ljubiteljev zborovskega petja. Najprej so na prizorišče stopili pevci moškega zbora Jezero, ki so pod vodstvom pevovodje Marija Pavlice zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. O zboru in njegovem delovanju skozi desetletja je spregovoril njegov predsednik Vilko Frandolič in se zahvalil vsem pevcem in pevovodjem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se je na doberdobskem Krasu ohranila slovenska pesem. Zboru so čestitali doberdobski župan Paolo Vizintin, predsednik Zadružne banke Doberdob-So-vodnje Dario Peric, predsednik ZSKD Marino Marsič, predsednik kulturnega društva Hrast Claudio Peric in predstavniki ženskega zbora Jezero, moškega in ženskega zbora Vesna iz Križa ter godbe na pihala Kras iz Doberdoba.
Drugi del koncerta pod zvezdami so oblikovali člani slovitega Slovenskega okteta, ansambla, ki je najbrž največ prispeval k prepoznavnosti Slovenije in slovenske zborovske kulture po vsem svetu. Iz raznih zapisov je izšlo, da je Slovenski oktet že pel v Doberdobu sredi petdesetih let. Tega nastopa se spominja še marsikateri Doberdo-bec s kakšnim letom več na plečih. Takrat je seveda šlo za povsem drugo zasedbo priznanega pevskega ansambla, ki je v desetletjih kljub številnim zamenjavam in dopolnitvam ohranil zelo visoko raven petja. Sedanja osmerica se je v Doberdobu predstavila z nizom slovenskih pesmi raznih avtorjev, večer pa so pevci zaključili z nepozabno Žabe. Ploskanja kar ni hotelo biti konec, tako da so morali Oktetovci kar nekajrat ponovno stopiti na oder. Praznično vzdušje z družabnostjo in petjem se je nadaljevalo v sprejemnem centru Gradina, kjer je pevce in goste čakala velika torta s prav tako velikim napisom 50 v sredini.
»In donelo je do dna srca.« Misel, ki je spremljala petkov zborovski koncert primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v Doberdobu, zelo dobro povzema razpoloženje vseh poslušalcev, pa tudi pev-
Zbor Jezero (levo zgoraj), predsednika društva Hrast Claudio Peric in zbora Jezero Vilko Frandolič (desno zgoraj), številno občinstvo na nedeljskem koncertu na Gradini (levo) in petkov nastop zbora Hrast na odru ravno tako polne župnijske dvorane (spodaj)
foto a.č., bumbaca
cev in pevk, ki so popestrili muhast junijski večer v Doberdobu. Kulturno društvo Hrast je namreč v okviru pobude Doberdobski dnevi petja in ob 40-letnici delovanja v domači vasi gostilo priznani in uveljavljeni moški pevski zbor iz Ljubljane, ki ga sestavljajo primorski študenti. Zaradi slabega vremena koncerta ni bilo mogoče izpeljati v novem občinskem parku. Prizorišče večera je zato bilo župnijska dvorana v Doberdobu, ki je bila za vso publiko skoraj pretesna.
Na oder so najprej stopili gostje, ki so se pod taktirko dirigenta Primoža Malava-
šiča predstavili z izborom romantične glasbe ter polifonije anglosaksonskega sveta. Intermezzo med polifonskim in ljudskim delom gostujočega zbora so s svojim krajšim nastopom ustvarili domači pevci mešanega pevskega zbora Hrast pod vodstvom Hil-arija Lavrenčiča; predstavili so venček slovenskih ljudskih pesmi v priredbi zamejskih in matičnih slovenskih skladateljev. Drugi del koncerta gostujočih Vodopivcev se je naslonil na slovensko ljudsko izročilo. Tudi gosje so posvetili veliko pozornosti zamejski in obmejni stvarnosti; predstavili so pesmi Ubalda Vrabca in koprskega skladatelja
Ambroža Čopija. Ob sklepu so doberdobski publiki poklonili ganljivo izvedbo domačinom najljubše pesmi Oj Doberdob ter svoj nastop sklenili s ponarodelo Pobratimija. S posebnim presenečenjem so nato na oder spet povabili domači zbor Hrast in skupaj z njimi zapeli Hajdrihovo Jadransko morje, Vodopivčeve Žabe in Vrabčevo Zdravljico.
Posamezne sklope večera sta povezovala napovedovalca Marko Sancin in Jasmin Kovic, za zabavna prizorčka v razvedritev publiki pa sta skupaj z napovedovalci poskrbela Mateja Černic in Dario Bertinazzi. (-ač, vip)
Skuterist trčil v tovornjak
V Vilešu se je včeraj ob 8.15 zgodila prometna nesreča, v kateri je utrpel poškodbe 19-letni skuterist. 60-letni voznik tovornjaka je izsilil prednost in iz stranske ulice zapeljal čez križišče ravno v trenutku, ko je mladenič vozil po glavni cesti. Skuterista je presenetil, zato le-ta ni imel časa, da bi se ustavil ali se mu pravočasno izognil. Trčil je v tovornjak, k sreči pa se je le lažje poškodoval.
Želijo porod brez bolečin
Tudi goriška pokrajina je podprla zahtevo odbora mamic, ki si prizadevajo, da bi v tržiški bolnišnici uvedli uporabo epi-duralne anestezije pri porodih. Včeraj so se mamice zbrale v vili Vicentini v Ron-kah, kjer so njihovo zahtevo podpisali župani občin tržiškega mesta okrožja, doslej pa jih je podprlo več kot 2.300 občanov. V prihodnjih dneh bodo peticijo izročili deželni vladi in goriškemu zdravstvenemu podjetju.
Sodelovali bodo z Umagom
Predstavniki občin Tržič in Umag so včeraj podpisali protokol o sodelovanju, na podlagi katerega bodo okrepili stike med mestoma. Podpisniki dokumenta si želijo skupnih pobud v športu, kulturi in gospodarstvu.
Utrinki iz Uzbekistana
Zadruga Goriška Mohorjeva in prosvetno društvo Štandrež prirejata dre-vi ob 20.30 potopisni večer o Uzbeki-stanu. V štandreški župnijski dvorani bo posnetke s potovanja z Novim glasom predvajal Damjan Paulin.
Politična komunikacija
Gibanje I Verdi del Giorno prireja jutri ob 21. uri v piceriji Al Lampione v Gorici predavanje o institucionalni in politični komunikaciji. Predaval bo profesor goriškega sedeža Videmske univerze Fabio De Visintini.
Pravice potrošnikov v EU
Pravicam potrošnikom v Evropski uniji bo posvečeno predavanje odvetnice Ofelie Oliva, ki ga združenje ECC-NET prireja v sodelovanju z goriško Trgovinsko zbornico jutri ob 15. uri v palači De Bassa v Gorici.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 17. junija 2008
21
nova gorica - Načrt piramide »realen ter ekonomsko in razvojno naravnan«
Vrtojba najboljša lokacija Snujejo čezmejno navezo
Goriška pokrajina izrazila interes - Napovedujejo vsaj tisoč novih delovnih mest
»Projekt je realen ter ekonomsko in razvojno naravnan,« je na včerajšnji predstavitvi rezultatov predštudije o izvedljivosti Aeronavtičnega muzeja zahodnoevropske unije, znanega po piramidalni obliki, povedala Mirjam Božič, predsednica projektnega sveta, sicer direktorica na novogoriški območni Gospodarski zbornici. Med devetimi potencialnimi lokacijami na Goriškem in tremi v Murski Soboti, je Vrtojba v predštu-diji ovrednotena z najvišjo oceno, ta lokacija pa nudi tudi možnosti povezave z Italijo. »V navezavi z Italijo dobi projekt evropske dimenzije, tako da bi lahko računali tudi na evropska sredstva,« pojasnjuje Boži-čeva. Pogovori na to temo so že stekli s predsednikom goriške pokrajine Enricom Gher-ghetto; po besedah direktorja Zavoda Aeronavtični muzej Silvestra Vončine, so pri njem naleteli na »relativno dober interes«. Projekt bi po mnenju njegovih snovalcev lahko postal eden ključnih projektov regije in države, prinesel bi več kot tisoč novih delovnih mest, dnevno bi ga obiskalo od 2.500 do 5.000 oseb, investicijske stroške pa ocenjujejo med 420 in 923 milijoni evrov.
Aprila se je Vončina že sestal z Gher-ghetto in mu predstavil projekt. Slovenska stran računa na interes sosedov predvsem iz vidika razvojnih možnosti. »Tudi oni se soočajo z razvojnimi problemi Gorice in tamkajšnjega letališča, saj nimajo realnih rešitev, kako ga oživiti,« pravita Vončina in Bo-žičeva. Bližina goriškega letališča bi bila za projekt zelo dobrodošla, menita, saj bi ga z monumentalno piramido lahko navezali v okviru spominske poti, posvečene letalskemu pionirju Edvardu Rusjanu, letališče pa
potrebuje tudi kompleks. Velik del eksponatov naj bi bil v »voznem« stanju in tudi to bi bila posebnost, ki bi privabljala turiste. »Letališče, od koder je Rusjan poletel, se navezuje na njemu posvečeni spomenik v Novi Gorici in na bodoči Eda center, pa tudi na piramido,« pojasnjuje zamisel o spominski poti Božičeva. Največja prednost čez-mejnosti projekta pa je seveda v možnosti pridobivanja evropskega denarja. Korist od tega bi imeli obe strani. Krog sinergij bi se zvečal, predvsem v gospodarskem smislu. Bližnji Gradež, ki je znano turistično mesto, bi lahko prevzel del nastanitev turistov, zato na slovenski strani ne bi bilo treba zgraditi toliko novih hotelov. Goriško letališče pa bi lahko gostilo letalske mitinge in druge s tem povezane dogodke, ki prinašajo denar. V Zavodu Aeronavtični muzej se namreč zavedajo, da samo muzejski program ni rentabilen, zato stavijo na t.i. »produktni miks«. Ta poleg aeronavtičnega muzeja, ki bi zavzel približno 30 odstotkov površin, predvideva še nekaj odstotkov manj obsežen doživljajski del in skoraj 20 odstotkov za univerzitetni kampus. Sledijo hotelski del z welness ponudbo, kongresna dejavnost, bioenerget-ski del in drugo. Kot pojasnjuje Bernarda Ju-rič, vodja izdelave predštudije, je projekt pripravljen v treh variantah: prva predvideva izgradnjo celotnega projekta v eni fazi, zavzemal bi dobrih 500 tisoč kvadratnih metrov površin, druga različica predvideva izgradnjo po fazah od začetnih 200 tisoč kv. metrov, tako kot tretja, ki predvideva izgradnjo 4 do 5 po dejavnosti programsko povezanih objektov v obliki kopij najvišjih piramid. Zato tudi ocene stroškov investicije in
Mirjam Božič in Silvester Vončina (levo), predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta (zgoraj) in simulacija muzeja z značilno piramidalno obliko (na sliki desno)
foto k.m., bumbaca
števila obiskovalcev, ki bi ga projekt moral privabiti, da bi posloval pozitivno, se spreminjajo glede na vse tri možne različice.
Kot najugodnejša lokacija se je v oceni izkazala Vrtojba, sledijo ji Muzge v Murski Soboti, nato pa Ajdovščina. »Povezava vrtojbenske lokacije z Italijo ni nujna, je pa dobrodošla,« pojasnjuje Vončina. Po sestanku z Gherghetto je prišlo doslej še do nekaj srečanj, predvsem na ravni strokovnjakov iz obeh držav, konkretnejši razgovori pa naj bi stekli tedaj, ko bo zadeva bolj dozorela, še dodaja. Rezultati predštudije o izvedljivosti so namreč potrdili realnost projekta, s čimer je zaključena prva faza. »Prešli smo v fazo odločanja, priprave projekta, sedaj moramo ustanoviti posebno projektno podjetje in pridobiti soinvestitorje ter izvesti postopke za status državnega projekta,« dodaja Vončina. Do teh odločitev naj bi prišlo jeseni, te dni pa bodo projekt predstavili tudi gospodarskemu ministru Andreju Vizja-ku, ki se bo mudil na Goriškem, z namenom, da ga država umesti v svoje razvojne projekte.
Katja Munih
gorica - Občina
Septembra začetek del za peš cono
Urbanistično in infrastrukturno prekvalifikacijo z ureditvijo peš cone na območju ulic Garibaldi, Mazzini in Mo-nache in trga pred goriškim županstvom bo opravila namenska podjetniška naveza, ki jo sestavljata podjetji Penzin Cos-truzioni Generali iz kraja Vedelago (Tre-viso) in SAEM-SMC (Societa Moderna Costruzioni) iz Milana; ponudila je 6,96-odstotni popust na predvideni naložbi, vredni 1.836.488,57 evrov. Tako j e sklenila komisija na tehničnem uradu goriške občine, kije včeraj ocenila 60 ponudb. Sedaj bo steklo administrativno preverjanje priložene dokumentacije, dela pa ne bodo stekla pred septembrom.
nova gorica
Tomažič: »Propad projekta rešil HIT«
HIT bi v primeru uresničitve projekta megazabavišča še posloval pod enako obdavčitvijo, Harrah's pa s približno dvakrat nižjimi davki, ugotavlja nekdanji predsednik HIT-ove uprave Branko Tomažič, ki je prepričan, da bi to pomenilo konec HIT-a. V tem primeru je prav, da se ta projekt ni uresničil, je za Delo FT povedal Tomažič. Tomažič je prepričan, da je bila zamisel o sodelovanju z družbo Harrah's Entertainment dobra. HIT-ov produkt v Novi Gorici je dosegel svoj vrh, kar pomeni, daje treba nujno narediti kaj novega, je pojasnil. »To novo smo si zamislili kot megazabavišč-no središče, namenjeno predvsem igralcem, ki pa bi jih dodatna ponudba zadržala, da bi v Novi Gorici ostali več dni,« je povedal in dodal, da takšnega zabaviščnega središča v Evropi ni in bi lahko goste pridobivali iz celotne Evrope.
Zakaj je projekt propadel, Tomažič ne ve natančno. »To se je morda zgodilo tudi zato, ker je pobudo prevzela vlada oz. ministrstvo za finance, ki je razmišljalo, da je edina težava tega megazabavišča ustrezna davčna lestvica,« je ugibal. Poleg tega je bil projekt zelo dolgo tudi skrit pred javnostjo, tako da so se ob predstavitvi občani uprli. Sicer pa je, ko je ministrstvo za finance projekt vendarle predstavilo, postalo jasno, da bi HIT še posloval pod enako obdavčitvijo, Harrah's pa s približno dvakrat nižjimi davki.
Gradnja turističnega mesta, ki jo predvideva nova strategija HIT-a, se razlikuje od načrtov prejšnje uprave, je povedal Tomažič. »Mi smo hoteli narediti megaza-bavišče za igralniške goste in jim ponuditi še drugo ponudbo. Kar zdaj načrtujejo v Novi Gorici, naj bi bila turistična ponudba, ki naj bi privabljala tudi igralniške turiste,« je ugotovil. Sam se s takšnim konceptom ne strinja, ker igralniški gosti in klasični turisti nimajo veliko skupnega. HIT bi se moral po Tomažičevi presoji usmeriti pretežno na igralniške goste. Če bi zgradili hotel s 500 sobami, veliko kongresno dvorano, ogromnimi površinami centra za dobro počutje, bi bila to napačna usmeritev. »Če bi se to zgodilo, bi bil to žebelj v krsto HIT-a,« je poudaril. Takšna središča se namreč gradijo v turističnih krajih, ki so že sami vabljivi, Nova Gorica pa ni dovolj vabljiva za uspešno delovanje takšnega središča. Tomažič sicer meni, da se proj ekt zdajšnje uprave ne bo uresničil in da bodo spoznali zmoto. Ne ve, kje bi dobili finančna sredstva, prav tako dvomi, da bi našli partnerja doma ali v tujini, ki bi vlagal v »spremljevalne objekte«. Zato nekdanji prvi mož HIT-a meni, da se s tem projektom zgolj na hitro išče alternativa projektu, ki je propadel.
nova gorica - Tomažič in Zares
Nekdanji prvi mož
Na drugi konvenciji stranke Zares, ki je potekala v soboto v Ljubljani, je vodstvo stranke kot svojega kandidata v Novi Gorici na septembrskih parlamentarnih volitvah potrdila 65-letnega Branka Tomažiča, nekdanjega predsednika uprave HIT-a. Tomažič je prepričan, da bi ob izvolitvi za poslanca državnega zbora pripomogel pri uspešnem gospodarskem razvoju širše Goriške.
Če bo izvoljen, bo pozoren na vsebine, povezane z Novo Gorico. Prepričan je, da lahko tudi kot poslanec pomaga pri uspešnem gospodarskem razvoju širše goriške regije in ne le zagotavljanju interesov svoje stranke. Kot poznavalec turistič-no-igralniških vsebin se bo zavzemal za ohranjanje večjega deleža koncesijskega denarja na Goriškem, kot gospodarstvenik pa za pravično soudeležbo zaposlenih in občanov ob morebitnem lastninjenju velikih podjetij, kakršen je HIT. V parlamentu in pri centrih odločanja bi podpiral projekte, s katerimi bi Nova Gorica pridobila čim več evropskih in državnih sredstev za izgrad-
HIT-ov kandidat
njo potrebne infrastrukture in spodbujanje njenega razvoja. »Dolgoletni in izkušeni direktor, ki ima jasno izoblikovano ločnico, ki meji vlogo politike v gospodarstvu, bo kot politik težil k prenehanju vmešavanja države in spodbujanju klientelizma v gospodarstvu,« sporočajo iz stranke Zares.
Tomažič je po izobrazbi ekonomist. Kariero je začel v Salonitu, med letoma 1979 in 1989 je bil zaposlen na Zavodu za organizacijo proizvodnje v Ljubljani. Leta 1990 se je zaposlil v HIT-u in leto kasneje postal pomočnik generalnega direktorja za področje igralništva. Funkcijo predsednika uprave je nastopil leta 1999. Od leta 2003 do leta 2005 je bil tudi predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, od leta 2001 do leta 2005 pa član nadzornega sveta Mercatorja. Leta 2004 je bil ponovno imenovan za predsednika uprave Hit-a z mandatom do junija 2009, vendar je bil že dve leti po imenovanju odstavljen z mesta, nakar se je upokojil. Trenutno je svetovalec dveh podjetij, ki se ukvarjata z igral-niško dejavnostjo. (km)
šempeter - V industrijski coni Smete
Gorelo osem tovornjakov
Požara sta po vsej verjetnosti podtaknjena - Kriminalistična preiskava še vedno poteka
Eden od osmih kamionov, ki so v nedeljskem jutru pogoreli v Šempetru fotok.m.
V zgodnjih nedeljskih urah je v Šempetru zgorelo kar sedem tovornih vozil, dan prej pa še eno. Policisti in gasilci so v nedeljo zjutraj takoj odšli na kraj dogodka; ugotovili so, da nasproti bencinskega servisa blizu nekdanjega podjetja ABK na ograjenem parkirnem mestu gorijo štirje kamioni, v bližini podjetja Iskra pa še tri. Ta so bila parkirana ob nadvozu avtoceste oz. v industrijski coni Smete. Vozila so last dveh avtopre-vozniških podjetij iz Šempetra, vozilo, kije gorelo dan prej tudi v industrijski coni Smete, paje last podjetja iz Logatca. Požar je gasilo 42 gasilcev. Vnel se je tovor na kamionih, zvečine je šlo za hlodovino, pa tudi nafta v vozilih. Po prvih ocenah so plameni povzročili veliko gmotne škode. Policisti so takoj začeli z zbiranjem informacij. Po doslej zbranih podatkih naj bi bili požari po vsej verjetnosti podtaknjeni, pravijo na novogoriški policijski upravi, preiskava pa še vedno poteka. Poleg novogoriških kriminalistov pogorišča preiskujejo tudi forenziki iz generalne policijske uprave; policija je obvestila tudi novogoriško okrožno državno tožilstvo in preiskovalnega sodnika. (km)
22 
Torek, 17. junija 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Stekla je pobuda Overnight
Varno na zabavo
Na avtobusu za Sesljan tudi Novogoričani
Številni mladi Goričani so se v soboto zvečer odpravili na zabavo povsem varno, saj so na parkirišču pri Rdeči hiši stopili na avtobus, ki jih je nato odpeljal v Sesljan. Tu so se naplesali in razvedrili, zatem pa so se z avtobusom vrnili domov. Med potniki je bilo tudi nekaj mladih iz Nove Gorice, tako da je pobuda Overnight, ki jo organizirata pokrajina in prevozno podjetje APT že tretje leto zapored v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem, zadrugo La quercia, združenjem Etnoblog, socialno agencijo
Nočno stopanje na avtobus v Gorici
bumbaca
Duemilauno in Združenjem upokojenih karabinjerjev, pridobila čezmejni značaj.
Sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice bo startal ob 21.45. Ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valenti-nis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO
VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »E venne il giorno«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«.
Dvorana 3: 17.40 »Sex and the City«; 20.10 - 22.10 »Il resto della notte«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«.
Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un
amore di testimone«.
Dvorana 4: 18.00 - 21.15 »Sex and the
City«.
Dvorana 5: niz Kinemax dAutore 17.45 - 20.00 - 22.00 »In Bruges - La coscienza dell'assassino«.
fî Razstave
DRUŠTVO ARS, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, Slovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel, glasbena šola Tolmin vabijo na odprtje razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928) v galeriji Ars na Travniku v Gorici v sredo, 18. junija, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila Slavica Mlakar.
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
vabi ob 10. obletnici delovanja do 30. junija na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletjana.
OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled slikarska razstava z naslovom »Lungo i bordi - mappe di vi-cinanza / proximity maps / zemljevid bližine«. Svoja dela razstavljajo Michele Drascek, Zarja Razmna, Luca »Zedo-ne« Nespolon, Roberto Cantarutti, Martina Zerjal, Pierpaolo Febbo, Ema-nuela Biancuzzi, Simona Mahnic, Silvia Lepore.
V	HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju bo do 22. junija na ogled razstava del sedeminpetdesetih slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so se udeležili likovnega natečaja v spomin na Daria Mulitscha. Razpis že drugič prireja istoimensko kulturno društvo Dario Mulitsch v sodelovanju z goriškim kulturnim centrom Tullio Crali.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava likovnih del članic Društva upokojencev za Goriško Silve Stantič in Emilije Mask; do 19. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami.
V	PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na
ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provincia.gorizia.it).
V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 20. junija, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; na ogled bo do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
1È Gledališče
SSG prireja za goriški abonma ogled komedije »Duohtar pod mus!« v četrtek, 19. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi).
À Koncerti
poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila.
M Izleti
SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v petek, 20. junija, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju koncert z naslovom »V dvoje« (Clara Bensa -violina, Aleksander Sluga - violončelo, Irina Ovtchinnikova, klavir); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: danes, 17. junija, ob 20. uri bosta v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopila Sandi Vrabec (klarinet) in Carlo Co-razza (klavir) na koncertu francoske glasbe 20. stoletja za klarinet; vstop prost. Sprva napovedani koncert tria Klavilina je odpadel zaradi bolezni.
GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi.
MEPZ LOJZE BRATUŽ IN ŽUPNIJA SV. IVANA vabita na Zaključni koncert v soboto, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Nastopila bosta MePZ Lojze Bratuž in Tadeja Kralj (harfa).
PEVSKA SKUPINA MUSICUM bo v organizaciji prosvetnega društva in MePZ Štandrež nastopila v nedeljo, 22. junija, ob 21. uri v župnijskem parku v Štandrežu s koncertom V pozdrav poletju: pevska skupina Musicum ob predstavitvi nove zgoščenke. Ob slabem vremenu bo koncert v bližnji dvorani Antona Gregorčiča.
H Šolske vesti
POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; vpisi čim prej pri poverjenikih Ani Kuz-min, Ivu Tomsiču, Emi Brajnik, Save-riju Rožiču; na račun 20 evrov.
KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 20. junija izlet na Mangrt (2.678 m). Pot je zahtevna, ni za vrtoglave, obvezen je samovarovalni komplet in čelada, možen bo organiziran prevoz; vodila bosta Igor Kleč in Tomaž Barbič; sestanek z udeleženci bo danes, 17. junija, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 20., 21. in 22. junija izlet na Olševo, Raduho, Travnik in Sleme: iz zgornje Savinjske doline na Obel kamen in po celotnem grebenu Olševe na Raduho, čez Travnik in Smrekovško pogorje do Slemena. Kondicijsko je tura zahtevna, ogledali si bodo snežno jamo, možen bo organiziran prevoz, vodila bosta Simon Gorjup in Jasna Kovšca; sestanek z udeleženci danes, 17. junija, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030.
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Kromberku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Kosilo bo v Za-loščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Brajnik, Saveriju Rožiču.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno svetoivansko kresovan-je v ponedeljek, 23. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo potekal v prireditvenem prostoru v Selcah. Sodelovala bo dramska skupina društva Kras iz Opatjega sela in harmonikaš Vilko Frandolič. Nagradili bodo tudi najlepše vence.
GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem; ul. Trieste - sreda, 18. junija, 15.00-18.00; ul. Terza Armata -petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogorska ul. - četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00.
KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij že zbira prijave ekip, ki bodo sodelovale pri 22. izvedbi priljubljenega turnirja v malem nogometu. Na turnir, ki bo glede na število vpisanih moštev potekal med 10. oz. 14. julijem in 27. julijem, se lahko zainteresirane amaterske ekipe vpišejo do 20. junija (tel. 338-7754821). Društvo prireja turnir za šestčlanske moške in sedemčlanske ženske ekipe.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495).
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo od 18. do 25. junija zaprta.
POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni De ve tak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824).
RUMITRSKI JUS vabi v soboto, 21. junija, na Jeremitišče, kjer bo v družbi prijateljev in znancev potekalo že tradicionalno kresovanje.
SKGZ z včlanjenimi organizacijami vabi na družabno srečanje z naslovom Poletni solsticij v petek, 20. junija, od
19.	ure dalje na dvorišču KB centra v Gorici.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo potekalo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisi do 23. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in na tel. 3355952551 (Damiana) v popoldanskih urah.
SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slo-venskaskupnost.org.
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA IN PD ŠTANDREŽ vabita na ogled posnetkov s potovanja z Novim glasom z naslovom Uzbekistan v sliki in besedi danes, 17. junija, ob 20.30 v spodnji dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro.
0 Prireditve
DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici prireja niz predavanj z naslovom Srečajmo se v knjižnici: v sredo, 18. junija, ob 18. uri bo Silvio Cumpeta predaval na temo stoletnice rojstva Tom-masa Landolfija.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Erike Jaz-bar in Zdenka Vogriča z naslovom »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk.
TRADICIONALNO SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, ki že vrsto let poteka pod lipo v Števerjanu, bo v petek, 20. junija, ob
20.	uri; sodelovali bodo veterani vojne za Slovenijo in krožek Anton Gregorčič.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita na predstavitev knjige Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja avtorice Helene Seražin, ki bo v sredo, 18. junija, ob 20.30, v KB centru v Gorici. Sodelovala bosta avtorica in urednik Andrej Furlan, uvedel bo Jurij Paljk.
0 Mali oglasi
PRODAM AVTOMOBIL CHRYSLER VOYAGER 2.8 CRD LX, oktober 2006, še v garanciji, avtomatski menjalnik, usnjeno oblazinjenje, kovinsko sive barve, 50.000 km, v odličnem stanju. Cena 18.000 evrov; tel. 329-8314299.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Anna Maria Manzutto vd. de Pangher Manzini iz bolnišnice Sv. Justa na glavno pokopališče; 11.30, Armanda Filla vd. Pasco-letti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.00, Bruna Tavan vd. Klaucic iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
DANES V MARIANU: 10.30, Leone Sartori (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
/
PRIREDITVE
Torek, 17. junija 2008 2 3
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■ Teatri a teatro
V	četrtek, 19. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava Corrada Alvara »Medea e la Luna« v izvedbi ansambla Compagnia teatrale Krypton.
V	torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste.
V	soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja.
V	torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi.
GORICA
Kulturni dom Gorica
V	četrtek, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«.
_SLOVENIJA_
KANAL
Na Kontradi
Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. LJUBLJANA
SNG Drama
Danes, 17. junija, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«.
Jutri, 18. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«.
V	četrtek, 19. junija, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard drugi«.
V	petek, 20. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	soboto, 21. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
Danes, 17. junija. ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Jutri, 18. junija, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	četrtek, 18. junija, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«.
V	petek, 20. junija, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	soboto, 21. junija, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 17. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
Jutri, 18. junija, ob 20.00 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«.
Mala scena MGL
Danes, 17. junija, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«.
Jutri, 18. junija, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«.
Slovensko mladinsko gledališče
Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / v petek, 20. junija, ob 20.00.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	gozdiču pri Ferdinandeu
■	Triskell Festival
V	petek, 20. junija, ob 21.00 Windy-wood (Gorica), ob 22.00 Clan Wallace (Škotska).
V	soboto, 21. junija, ob 21.45 Cantara (Škotska).
V	nedeljo, 22. junija, ob 21.15 Cécile Corbel (Bretanija).
V	ponedeljek, 23. junija, ob 20.15 Blu-sker Duo (Trst-Pula), ob 21.30 Gwen (Trst).
V	torek, 24. junija, ob 20.15 Wooden Lega (Trst), ob 21.30 Beer Belly (Slovenija) in nastop Šole irskega plesa iz Ljubljane.
V	sredo, 25. junija, ob 20.15 La Corte di Lunas (F-JK), ob 21.30 Spinning Wheel (Avstrija).
GORICA
KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008
V	ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili.
VIDEM
■	Udin&Jazz
V	soboto, 21. junija, ob 21.00 / San
Giorgio di Nogaro - Villa Dora / Lore-na Favot in Rudy Fantin Jazz Trio.
V	ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 /
Cervignano del Friuli - Trg Indipen-denza / Gramelot Ensemble in Gian-luigi Trovesi.
V	torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet.
V	sredo, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom.
V	sredo, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tntetto in Tenores di Bitti.
V	sredo, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 koncert skupine Pharoah Sanders Quartet.
V	četrtek, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Shchiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin).
V	četrtek, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella.
AMPEZZO
V	soboto, 21. junija, ob 21.00 / v sklopu festivala »Fiesta caotica« bodo nastopili Madrugha, Kosovni odpadki in Kraški ovčarji. Vstop prost.
_SLOVENIJA_
KOSTANJEVICA
Frančiškanski samostan
Danes, 17. junija, ob 20.00 / koncert Tria Klavilina (Sara Rustja - klavir, Mojca Gal - violina, Sandi Vrabec - klarinet). Gost večera bo Jošt Kosmač - violončelo. Vstop prost.
V	torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani.
TOLMIN
■	Soč'n fest (jazz)
V	sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper.
V	četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita).
V	petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skuine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse.
V	soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr).
AJDOVŠČINA
Športni rekreacijski center Police
■	Njoki Summer Festival
V	petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo).
V	soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona.
V	soboto, 21. junija, ob 21.00 / Linhartova dvorana / Egipt v Ljubljani - folklorni nastop skupine Al-Arish iz Sinaja.
V	torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA).
Križanke
Danes, 17. junija, ob 20.30 / koncert hrvaškega pop pevca Miša Kovača.
V	soboto, 21. junija, ob 20.00 / koncert predstavnika bosanske pop glasbe Ha-lida Beslica.
V	nedeljo, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija.
V	ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx.
Hala Tivoli
V	torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo.
OTOČEC (NOVO MESTO)
■	Rock Otočec 2008
Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje.
zabavna glasba - 22. junija na Tartinijevem trgu
Oto Pestner turnejo po Sloveniji začenja v Piranu
PIRAN - Legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner letos praznuje 40-letnico umetniškega delovanja. Jubilej bo obeležil s turnejo po Sloveniji, ki se bo začela 22. junija v Piranu. Svoje največje uspešnice in nove skladbe bo zapel ob spremljavi orkestra Academia Sancti Petri in pod taktirko Marka Hribernika. Turneja bo obsegala dva dela. V prvem bo nastopil 22. junija na Tartinijevem trgu v Piranu, 27. junija v Festivalni dvorani na Bledu in 1. julija
v Celjskem domu, drugi del bo sledil jeseni, so sporočili iz glasbene agencije im.puls, ki Pestnerja zastopa.
Oto Pestner (1956) je prve posnetke naredil pri dvanajstih letih v studiu Radia Celje, leta 1971 pa je, star petnajst let, zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Od takrat dalje je redno sodeloval in pobiral nagrade na vseh pomembnejših festivalih. Glasbo zanj so pisali številni mojstri slovenske zabavne glasbe,
med drugim Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik.
Posnel je že več kot 40 solističnih albumov, plošč in CD-jev ter sodeloval z vsemi pomembnimi slovenskimi glasbeniki. Od leta 1970 do leta 2008 je bil član in umetniški vodja znanega New Swing Quarteta, s katerim je posnel 40 zgoščenk z gospeli in spirituali. Kvartet je z letošnjim letom sklenil svojo glasbeno pot, Pestner pa se je povsem posvetil solističnemu udejstvovanju. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo
do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi.
V	Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC
V	Občinskem gledališču Franceta Prešerna bo do 23. junija na ogled razstava domačih slikarjev »Utrinki« v organizaciji SKD F. Prešeren. Urnik: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. in od 18. do 21. ure.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
ZGONIK
Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca.
DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30.
junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«.
Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
TRŽIČ
V	ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«.
RONKE
Razstava fotografij Primoža Breclja z
naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija.
V	paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Galerija Cankarjevega doma / do 20.
julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
V	Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00.
24
Torek, 17. junija 2008
ITALIJA
politika - Stališče voditelja Demokratske stranke
Veltroni: Dialog z vlado je iz dneva v dan težji
Desna sredina hoče rešiti Berlusconijeve sodne težave - Zaskrbljenost Kvirinala
RIM - »Če bo desnosredinska koalicija vztrajala na poti enostranskih ukrepov, bo nadaljnji dialog z opozicijo pravzaprav nemogoč.« Walter Veltroni je prepričan, da so zadnji ukrepi Berlusconijeve vlade za levo sredino nesprejemljivi, kar postavlja pod velik vprašaj politiko dialoga, ki se je obetala v teh prvih tednih po parlamentarnih volitvah. Za dodatne težave na poti dialoga so včeraj poskrbeli parlamentarci desne sredine, ki vztrajajo, da mora odlok o varnosti vsebovati tudi ukrep za odložitev vseh procesov, pri katerih so vpletene visoke državne oblasti. Gre dejansko za ukrep, ki Silvia Berlusco-nija za nekaj časa znova reši vseh sodnih težav.
Vodja Demokratske stranke postavlja na zatožno klop vladno odločitev o uporabi vojske na področju javne varnosti, odlok o zasebni TV postaji Retequattro in tudi stališče lige o Lizbonski pogodbi. »Italija si ne mo re pri vo šči ti mi nis tra Ro ber ta Calderolija, ki je takoj po irskem referendumu dejal, da je reforma pogodbe EU podobna papirju za odpad,« meni Veltroni. Za politiko dialoga je treba biti v dveh, zato bo Demo kratska stran ka glo boko raz mis li -la o svoji dosedanji politični strategiji. Na to Veltronijevo stališče so vplivali tudi nekateri ugledni politični komentatorji (npr. Eugenio Scalfari), ki opozarjajo na nevarnost, da bi po tej poti Italija ostala brez opozicije.
Odnose med desno in levo sredino je zaostril tudi poskus, da bi parlament z odlokom rešil sodne težave mi nis tr ske ga predsed ni ka. Vlad na koalicija razmišlja tudi o t.i. rešitvi Schifani, s katero bi bila sodišča pri-morana preložiti vse procese proti visokim državnim oblastem, vključno seveda z Berlusconijem. Prvi, ki je glasno in jasno izrazil pomisleke nad takšnim skle pom je bil predsed nik re-pub li ke Gi or gio Napoli tano. Zagro -zil je, da v primeru odobritve tega ukrepa ne bo podpisal odloka o javni varnosti.
Ostre kritike prihajajo tudi s strani sodnikov in Višjega sodnega sveta. Njegov podpredsednik Nicola Mancino pravi, da tako delikatno vprašanje zahteva ustavni zakon in torej poglobljeno parlamentarno soočenje, saj gre za problem, ki zadeva odnose med posameznimi vejami ob las ti.
Stisk roke med Berlusconijem in Veltronijem je napovedoval dialog med desno in levo sredino, ki je sedaj pod velikim vprašajem
ansa
kasacijsko sodišče
Izvenzakonsko razmerje
sramoti karabinjerje
RIM - Izvenzakonsko razmerje blati karabinjerje, tako da je povsem legitimno, če nadrejeni zahteva prekinitev. Tako je določilo kasacijsko sodišče, kije nekega podčastnika karabinjer-jev obsodilo na 4 mesece pripora. No, resnici na ljubo je kazen narekovala pretirana reakcija podčastnika, ki je svojega nadrejenega ozmerjal in mu grozil, da bo nanj zvrnil mizo, ker mu je ukazal, naj takoj prekine ljubezensko razmerje. Podčasnik je bil namreč poročen, prav tako tudi njegova ljubica. Sodnik prve stopnje je obtožbo sicer zavrnil, saj je bil mnenja, da gre za nekaj povsem zasebnega, ki nikakor ne spada v delovno sfero. Različnega mnenja pa je bilo prizivno sodišče, ki je poseg nadrejenega častnika ocenilo kot legitimnega in potrebnega za ohranjanje discipline. Karabinjer bi namreč vedno moral delovati zgledno, ker pa v tem primeru ni bilo tako in so za ljubimca vedeli skoraj vsi v vasi, je bilo zvezo potrebno nemudoma prekiniti, saj je sramotila celotno kategorijo karabinjerjev.
Ropar ubit pri poskusu ropa
NEAPELJ - Rop jima ni uspel, pa še tragično se je zaključil. Ko sta 45-letni Aniello Quaranta in njegov 21-letni sin Domenico z avtomobilom in motorjem ustavila kombi za prevoz vrednosti, da bi ga oropala, je njihove namere prekrižal policijski načelnik, ki se je slučajno tam sprehajal. Pomagal je stražnikoma kombija in proti njima začel streljati. Stražnik je bil v spopadu hudo ranjen, očeta- roparja pa je krogla ubila.
bombe na vlakih?
K sreči je bilo le ustrahovanje
PARIZ - Francoski preiskovalci sumijo, da je šlo za neslano šalo ali gesto neuravnovešenca, željnega slave: na vlaku, ki povezuje Annecy s Parizom, ni bilo nobene bombe, prav tako ne na omenjeni železniški progi. In to kljub temu, da je v soboto in nedeljo kar šest anonimnih telefonskih klicev napovedovalo bombne atentate. Vsi klici so prihajali iz iste telefonske govorilnice v kraju Aix-les-bains, moški glas, ki je napovedoval bombne atentate, pa je imel izrazit italijanski naglas. V drugi govorilnici so našli tudi plakat, s katerim so neznanci zahtevali osvoboditev Cesareja Battistija: namesto podpisa je bila na plakatu šifra »v spomin na Rdeče brigade«. Cesare Battisti je bivši pripadnik skupine Proletari armati per il comunismo (Oboroženi proletarci za komunizem), ki je bil v Italiji obsojen zaradi štirih umorov: kljub temu je kar štirinajst let nemoteno živel v Franciji, kjer se je tudi uveljavil kot pisatelj; lani so ga italijanski in francoski policisti aretirali v Braziliji in izročili italijanskim oblastem.
Ustrahovalne telefonske klice so nekateri povezali s »primerom Petrella«: samo pred tednom dni je namreč francoski premier Francois Fillon podpisal dekret, s katerim so bivšo pripadnico Rdečih brigad Marino Petrella izročili italijanskim sodnim oblastem; bremeni jo dosmrtna obsodba zaradi terorističnih akcij, pri katerih naj bi sodelovala med letoma 1977 in 1982.

EVRO
1,5459 $ +0,80
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 16.6. 13.6.		
ameriški dolar	1,5459	1,5336
japonski jen	167,26 106673	166,05 10 5846
kitajski juan ruski rubel krona	36,6305 74581	10,5846 36,5300 7,4567
UC1I IJKCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona	0,78730 9,3458	0,78835 9,3650
JVCUJNO M Ulici norveška krona	8,0310 24211	8,0500 24 195
LOKC1 MUI IG švicarski frank	1,6129	1,6113
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint rtoliski 7 At	247,23 3,3893	247,50 3,3880
UUMjM LlUL kanadski dolar avctralcU Holar	1,5888 1 6434	1,5747 1 6394
avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski	1,9558 3,6628	1,9558 3 6715
IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1"0\/cki ifac	30,305 3,4528	30,300 3,4528
IILUVJM 11 LCIO latvijski lats nra7lMCKI TAal	0,7061 2 5189	0,7060 25131
Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira	122,49 1 9231	122,16 1 9300
LUIjKCI lila hrvaška kuna	7,2451	7,2460
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
16. junija 2008
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	2,48125	2,8125	3,24063	3,66375
LIBOR (EUR)	4,47125	4,95813	5,125	5,435
LIBOR (CHF)	2,45833	2,91583	3,055	3,345
EURIBOR (EUR)	4,471	4,96	5,126	5,436
ZLATO
(999,99 %%) za kg
18.316,31 € +238,74 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
16. junija 2008
sredozemlje - Pred Libijo utonilo več kot 140 pribežnikov
Nova tragedija na morju
Zgodilo se je 7. junija, a vest je prišla iz Kaira šele včeraj - Na Lampeduso v dveh dneh dospelo 500 priseljencev
RIM - Na poti proti Italiji je 7. junija v morju med Libijo in Tunizijo utonilo več kot 140 pribežnikov. Libijske oblasti so po 6 dneh obvestile Egipt, od koder je vest včeraj prišla v javnost. Na krovu ladje je bilo kakih 150 ljudi, reševalci pa so potegnili na suho samo enega človeka in 21 trupel: vsi ostali so najverjetneje na morskem dnu. Medtem je malteška mornarica včeraj še vedno iskala šest pogrešanih brodolomcev, med katerimi so tudi otroci. Iskanje ni bilo uspešno in upanje, da bi jih našli žive, je v bistvu ugasnilo. Njihova ladja se je v nedeljo zlomila in se potopila južno od Malte, ostali somalijski priseljenci pa so se rešili, ker so se spravili na mrežo za lov na tune. Včeraj so malteške oblasti rešile še 26 brodolomcev.
Včeraj zjutraj sta se pred otokom Lampedusa pojavila še dva čolna s številnimi pribežniki na krovu. Obupani afriški priseljenci so se znašli sredi močno razburkanega morja in eden izmed njih je poiskal pomoč preko mobilnega telefona. Obalna straža je 30 milj južno od otoka dospela do čolna s 46 ljudmi na krovu, vse so uspešno pripeljali na kopno. 44 ljudi (med temi je bilo 17 žensk in 7 mladoletnikov) je sedelo v drugem čolnu, 45 milj jugovzhodno od Lampeduse. Slednjega je zagledala in dohitela finančna straža. V dveh dneh se je na Lampedusi izkrcalo približno 500 nezakonitih priseljencev, med temi je vsaj sto žensk, dve sta noseči.
Na Lampedusi se je medtem znova vnela polemika. Center za zadrževanje priseljencev je nabito poln, v mestu pa je glasnica protestnikov podžupanja in senatorka Angela Maraventano, predstavnica Severne lige na najjužnejši točki italijanske države.
Čoln s priseljenci pred otokom Lampedusa
ansa
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,68 imttidci iddda		-1,29 -1 97
KRKA 1 1 IKA KOPER	91,42	-0,52
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	58,94 235,57	-1,19 -1,62
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	585,85 246,26	-0,20 -0,02
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 91,27 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 82,23 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,43 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a		-3,23 -0,20 +0,55 +1,57
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA	78,91 680,00	-2,44
TERME ČATEŽ ŽITO	394,98 225,00	+4,69
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. junija 2008 -0,20		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,442 7,50	+1,18 -1,38
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	20,46 11,61 1 796	-0,53 +1,34 -0 17
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	6,73 1 596	-2,25
EDISON ENEL ENI	6,755	-0,44 -0,46
FIAT FINMECCANICA	24,75 12,85 183	+1,27 +2,11 -1 11
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	22,42	+1,49
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	25,74 4,8275	-0,89 -0,76
LOTTOMATICA L UYOTT1CA	3,75 18,65 1626	-2,39 +0,67 +1 98
luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	4,642 1096	+0,21 -1 11
PARMALAT PIREMI e C	1,768	+8,40 +1 00
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	0,47 28,15	+2,29
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,3 7,53 1 341	-0,67 +0,83
TENARIS TERNA	20,34	-1,47 -0,10 -1 11
UBI BANCA UNICREDITO	2,845 15,28	-3,05 -1 52
UNICREDIIO UNIPOL	4,02 1,642	+0,61
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	133,85 $	-0,56	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. junija 2008		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	7.962,73 1.762,50	+0,23 +0 19
SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	5.521,69 116,56	-0,08 +0,00
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka	3.793,77 1.796,98	+0,50 -0,48
DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	3.660,48 1.871,23	-2,05 +0,63
DCICA 1 -J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo	1.048,32 4.379,18	+0,37 -1 39
Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	20.259,71 5.289,90	-2,88 -1,28
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.241,07 1.972,74	-0,54 +0,34
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.356,22 1.459,95 6.729,88 5.794,60	-0,28 +0,87 -0,52
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	4.657,74 4.225,54	-0,14 -0,52 +0,52
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.596,1 3.532,83	+0,55 -0,84
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	14.354,37 3.036,92 23.029,69 2.874,10 15.189,62	+2,72 +1,93 +1,94 +0,18 -0,40
/
SVET
Torek, 17. junija 2008
širitev evropske unije - Po zavrnitvi Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem Tožba Muslimanov
25
Sarkozy meni, da Hrvaška brez pogodbe ne more v EU
Stališča drugih vidnih evropskih predstavnikov so povsem nasprotna
PRAGA, LUXEMBOURG, ZAGREB - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj po srečanju s premieri Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske (t. i. Vi-šegrajske skupine) dejal, da Hrvaška ne bo mogla vstopiti v EU, če Lizbonska pogodba ne bo ratificirana. Hrvaška medtem v času francoskega predsedovanja EU upa na velik napredek na poti v EU. "Da bi lahko Hrvaško sprejeli v EU, potrebujemo Liz-bonsko pogodbo. Tako to je. Če ne bomo imeli Lizbonske pogodbe, se ne bomo mogli odpreti Balkanu," je zatrdil Sarkozy, ki bo s 1. julijem od slovenskega premiera Janeza Janše prevzel mesto predsednika Evropskega sveta.
Povsem drugačnega mnenja pa je bil včeraj evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je včeraj ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu poudaril da med Lizbonsko pogodbo in širitve-nim procesom ni nobene neposredne povezave. Tako se je odzval na vprašanje, ali bo zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu konec minulega tedna zavrla širitvene načrte EU. Konkreten dokaz za to, da gre širitveni proces naprej, sta torkovi pristopni konferenci s Turčijo in Hrvaško, na katerih bosta obe državi odprli nova poglavja v pristopnih pogajanjih z EU, je pojasnil komisar.
Tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je vodil včerajšnje zasedanje, je ocenil, da dogodek na Irskem ni povezan s širitvenim procesom. "Širitveni proces je bil začet soglasno. Nobene potrebe ni, da to dvoje povezujemo," je poudaril.
Kar zadeva samo Lizbonsko pogodbo pa sta se včeraj poljski premier Donald Tusk in nemška kanclerka Angela Merkel v Gdansku strinjala, da bi morale države članice Evropske unije nadaljevati s procesom ratifikacije Lizbonske pogodbe, potem ko so irski volivci v četrtek na referendumu pogodbo zavrnili. "Proces ratifikacije se mora nadaljevati, kjer se še ni zaključil," je na skupni tiskovni konferenci z Merklovo dejal Tusk. "Prepričani smo, da bo Evropa našla rešitev za to situacijo in da bomo premagali to ratifikacijsko krizo," je ob tem še dodal poljski premier.Merklova pa je pojasnila, da EU potrebuje Lizbonsko pogodbo za svoje nadaljnje delovanje in širitev, ob tem pa poudarila, da mora biti katera koli rešitev dogovorjena z Irsko in vsemi podpisnicami.
Tudi premieri Višegrajske skupine -Poljske Donald Tusk, Češke Mirek Topo-lanek, Slovaške Robert Fico in Madžarske Ferenc Gyurcsany - so včeraj v Pragi poudarili, da zavrnitev Lizbonske pogodbe na Irskem ne bi smela na noben način vplivati na prihodnjo širitev Evropske unije in na soočanje EU z drugimi izzivi, ki so pred njo.
Hrvaški premier Ivo Sanader je medtem po srečanju s francoskim senatorjem Hubertom Haenelom v Zagrebu dejal, da Hrvaška med francoskim predsedovanjem pričakuje velik napredek v pristopnih pogajanjih z EU. "To so napovedali francoski predstavniki in Hrvaška je pripravljena nadaljevati s potrebnimi reformami," je dodal Sanader.Haenel, kije predsednik delegacije francoskega senata za zadeve EU, je poudaril, da "Francija močno podpira hrvaško kandidaturo za vstop v unijo in pričakuje, da bodo pristopna pogajanja zaključena v skladu z napovedano dinamiko".
Hrvaško, kije doslej odprla 18 poglavij od 35, danes pa naj bi odprla še dve, čaka do konca junija pomembna naloga - izpolniti mora vsa merila za odprtje poglavij, če želi od Evropske komisije jeseni dobiti ciljni datum za konec pristopnih pogajanj - to naj bi bila jesen 2009, še do konca mandata te komisije. Hrvaška mora izpolniti še devet meril v treh poglavjih.
Izpolnitev meril za odprtje novih poglavij še ne pomeni dejanskega odprtja poglavij, saj temu koraku sledijo nadaljnji postopki med institucijami EU in državo kandidatko. Po širitvi leta 2004 morajo države, ki želijo v EU, izpolniti tudi merila za zaprtje poglavij, ne le za odprtje, kar je dodatno varovalo, da bodo res dobro pripravljene na vstop v EU. (STA)
Francoski predsednik Sarkozyje prepričan, da Hrvaška ne bo mogla v EU, če Lizbonska pogodba ne bo potrjena
ansa
eu - Kot zadnja med petimi državami Zahodnega Balkana
Bosna in Hercegovina z EU podpisala
m | III	••• •	• I v	•
sporazum o stabilizaciji in pridruževanju
LUXEMBOURG - Bosna in Hercegovina je včeraj v Luksemburgu z Evropsko unijo kot zadnja med petimi državami Zahodnega Balkana podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki ji odpira vrata na pot k polnopravnemu članstvu v EU. Ta podpis je najpomembnejši trenutek današnjega dne, je ob podpisu poudaril slovenski minister Dimitrij Rupel. "Izjemno vesel sem, da to tu podpisujemo. Razpravljali smo o pomembnih zadevah, a ta podpis je najpomembnejši trenutek današnjega dne," je poudaril vodja slovenske diplomacije, ki je vodil včerajšnje zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, sicer osredotočeno na Lizbonsko pogodbo, ki so jo minuli četrtek na referendumu zavrnili irski volivci.
"Nekaj let nazaj smo veliko deli li, zdaj de li mo še več, in upam, da bomo enkrat v prihodnosti spet prišli skupaj," je pojasnil minister Ru-
pel, predstavnik Slovenije kot predsedujoče EU, ki je bila nekoč - tako kot BiH - ena šestih republik rajnke Jugoslavije. "Zame, za Slovenijo in za slovensko predsedstvo je to velik dogodek," je poudaril.
"To je zelo vesel dan za nas," je poudaril tudi premier BiH Nikola Špiric. "Vrata v evropsko prihodnost se odpirajo za nas," je dejal. Predsednik BiH Haris Silajdžic pa se je posebej zahvalil ministru Ruplu za podporo med slovenskim predsedovanjem in izven njega. "To je zelo vesel dan za vse članice EU," je poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. To je prvi pomemben institucionalni sporazum z BiH, ki odpira vrata za globlje odnose med EU in BiH. "Ta odnos ni za jutri, j e za vedno," j e po-uda ril.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ob podpisu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju česti-
tal državljanom in voditeljem BiH. "To je mejnik, ki zaznamuje novo fazo v na ših od no sih," je po uda ril in nato še posebej čestital slovenskemu pred sed stvu za ta do se žek.
Slovensko predsedstvo je s pod pi som spo ra zu ma z BiH iz pol -nilo svoj cilj, da s temi sporazumi pokrije celotno regijo. Izpolnilo je še en pomemben cilj, ki ga bodo ministri prav tako potrdili v sklepih: vseh pet dr žav Za hod ne ga Bal ka na je med slovenskim predsedovanjem dobilo načrte s pogoji za postopno odpravo vizumov za vstop njihovih državljanov v EU.
EU je včeraj ob podpisu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z BiH tudi potrdila, da njena vojaška misija Althea, ki po zmanjšanju sil šteje približno 2500 pripadnikov, ostaja v državi, dokler bo to potrebno, čeprav hkrati poudarja, da so varnostne razmere v državi stabilne. (STA)
iz BiH proti Nizozemski zaradi pobojev v Srebrenici
HAAG - Muslimani iz BiH, ki so leta 1995 v pobojih v Srebrenici izgubili svoje družinske člane, so na nizozemskem sodišču vložili tožbo zoper nizozemske vojake pod poveljstvom Združenih narodov, ki so bili takrat zadolženi za zaščito civilistov.
Nizozemski bataljon je leta 1995 po pogovorih z oblastmi v Haagu predal muslimanske begunce silam bosanskih Srbov, pri čemer je kršil več nizozemskih zakonov kot tudi mednarodnih pogodb, je na sodišču v Haagu povedala odvetnica tožnikov Liesbeth Zegveld. Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstiča in Ratka Mladiča je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 so srbske sile skoraj 8000 moških in fantov naložile na tovornjake, jih odpeljale v okolico in tam usmrtile. Njihova trupla so nato odvrgla v skupna grobišča po širši okolici. Srbom pri tem lahko oborožene nizozemske mirovne sile niso predstavljale večje ovire.
Evropska komisija odobrila prevzem španske Endese
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila prevzem španskega energetskega podjetja Endesa s strani italijanskega Enela in španskega gradbenega podjetja Acciona. Komisija je ugotovila, da predlagani prevzem ne bo pomembneje vplival na konkurenčnost v evropskem gospodarskem prostoru ali katerem njegovem bistvenem delu, so sporočili iz Bruslja.
Glavni problem zdaj ostaja španska vlada, ki je julija lani Enelu in Accioni sicer odobrila prevzem Endese, a le pod določenimi pogoji. Med drugim Madrid zahteva, da Endesa ostane neodvisna družba, vse odločitve z zvezi s podjetjem pa naj se še naprej sprejemajo v Španiji. Evropska komisija je že decembra lani ugotovila, da so ti pogoji v neskladju z evropskim pravom na področju konkurence ter od Španije zahtevala, naj jih čim prej odpravi, 15. maja pa je Madrid tudi opozorila, da bo primer, če v enem mesecu ne bo ustrezno odgovoril, romal na Sodišče Evropskih skupnosti. (STA)
avstrija - Zaradi hudega poraza stranke na deželnih volitvah na Tirolskem
Na čelu socialdemokratov namesto kanclerja Alfreda Gusenbauerja zdaj Werner Faymann
DUNAJ - Avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja je na čelu avstrijskih socialdemokratov (SPO), ki so 8. junija na deželnozborskih volitvah na Tirolskem doživeli hud poraz, včeraj zamenjal minister za promet Werner FaymannP. "Alfred Gusenbauer ostaja kancler, vidim pa ga tudi kot vodilnega strankarskega kandidata za naslednje volitve leta 2010," je po izrednem zasedanju stranke dejal Faymann in dodal, da so ga imenovali za vodjo SPO. Gusenbauer, ki je od januarja 2007 vodil nemirno vladno koalicijo s konservativno ljudsko stranko (OVP), je bil v minulih tednih tarča kritik znotraj lastne stranke, ker naj bi bil preveč popustljiv do koalicijskih partnerjev.
Na volitvah 8. junija na Tirloskem je SPO dobil 15,64 odstotka glasov, medtem ko je leta 2003 osvojil 25,8 odstotka glasov. Zmagala je ljudska stranka (OVP), ki je dobila 40,45 odstotka glasov in tudi izgubila veliko glasov, odpadniški nekdanji član OVP Fritz Dinkhauser s svojim Državljanskim forumom pa se je uvrstil na drugo mesto z 18,30 odstotka. Svobodnjaki (FPO) so z 12,66 odstotka zasedli četrto mesto, v 36-članski deželni zbor pa so se uvrstili še Zeleni, ki so dobili 10,40 odstotka glasov.
Volitve na Tirolskem so bile druge po vrsti, odkar ima Avstrija na zvezni ravni po parlamentarnih volitvah 2006 veliko koalicijo med SPO in OVP. Tudi na prvih 9. marca na Spodnjeavstrijskem je na zvezni ravni vladajoči SPO doživel hud poraz, slavila pa je ljudska stranka. (STA)
Werner Faymann (desno) je zamenjal Alfreda Gusenbauerja na čelu avstrijskih socialdemokratov

26
Torek, 17. junija 2008
KULTURA
/
trst - Festival Gledališča v gledališču
Kultni Cammariere porok za uspešen začetek
Burja in dež sta ga pregnala iz starorimskega teatra v Bobbiovo dvorano
Letos se je priljubljeni tržaški poletni festival Gledališča v gledališču, ki ga prireja Pokrajina Trst, začel s koncertom kultnega italijanskega kantavtorja Sergia Cammariera, ki bi bil moral po napovedih nastopiti v soboto, 14. junija, na tradicionalnem festivalskem prizorišču starorimskega gledališča, a sta ga dež in burja pregnala v toplejše okolje Bob-biove dvorane. Selitev seveda sploh ni okrnila navdušenega pričakovanja zelo raznolikega občinstva, ki se je množično zgrnilo v dvorano; prav tako ni ok rni lo kva li tet ne in spo ročil -ne ravni Cammarierovega nastopa.
Po pravici povedano se je festival pravzaprav začel dan prej, ko sta bili na sporedu prvi dve srečanji glasbe in poezije Felix Hora v mestnem vrtu in na Trgu sv. Antona, ki so v do me ni tr žaš kih manj ših gle da liš kih združenj, vendar od nekdaj velja za pravo odprtje prva predstava v an-tič nem gle da li šču, ki tako za kratko obdobje ni več le zgodovinski spomenik, temveč spet opravlja svojo prvotno funkcijo.
Kakorkoli že, slabemu vremenu z junijskim dežjem in burjo navkljub, je otvoritveni koncert letošnjega poletnega niza ustvaril prijetno in primerno praznično vzdušje. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednice Pokrajine Trst Marije Terese Bassa Poropat, ki je predstavila vodil ne smer ni ce pobu de in umetniš -kega vodjo festivala Giorgia Pressbu-gerja. Ta je med drugim opozoril, da je Ser gio Cam ma rie re, po rodu iz Kalabrije, po svoje že vezan na našo deželo, saj se ena njegovih prvih skladb navdihuje ob pesmi Carla Mi-chelstaedterja. Kultnega kantavtorja, ki je letos po nastopu na festivalu italijanske popevke v Sanremu zas lo vel tudi med šir šim ob čin -stvom, je pri čakalo ve li ko mla dih in manj mladih navdušenih oboževalcev, ki se skladbe prepoznavali že po prvih akordih, a tudi ostali so se z užitkom predajali Cammarierovim zvokovno bogatim in kompleksnim skladbam, v katerih je zaznati dolgoletno jazzovsko muziciranje in tradicijo italijanske kantavtorske glasbe ter južnoameriško zvokovno obarvanost.
Sergio Cammariere je kantav-torsko delovanje začel že leta 1993 in od takrat je prejel nemalo priznanj, denimo na revijah Cluba Ten-co, in se s svojimi albumi uveljavil v niši ljubiteljev tovrstne glasbe, vendar je šir šo popu lar nost oku sil šele leta 2003, ko je na sanremskem festivalu osvojil tretje mesto in prejel nagrado kritikov, pravo slavo pa je dosegel na letošnjem Sanremu s popevko L'amore non si spiega na besedilo dolgoletnega sodelavca Roberta Kunstlerja .
Marca letos je posnel novo ploščo z naslovom Cantautore piccoli-no, v katerem so zbrane skladbe, ki jih je izbralo njegovo občinstvo. Za koncert je glasbenik izbral isti naslov in enako kot v albumu na njem povzema svojo celotno kantavtorsko delovanje. Tudi v Trstu je Cammariera, ki je tudi igral na klavir, spremljal ansambel uveljavljenih muzicis-tov, s katerimi že dolgo sodeluje: kontra basist Luca Bul gar elli, bob nar Ame deo Ari a no, tro ben tač Fabri zi-o Bosso, violinist Olen Cesari in Bruno Marcozzi na tolkalih. Po prijetnem koncertu, med katerim je poslušal ce pre sene til z glas beni mi im pro -vizacijami skupaj z violinistom, je dodal še tri skladbe Sergia Endriga.
Po plesni predstavi Polis, ki jo je v pone de ljek sla bo vre me spet pre -gnalo v Gibbsovo dvorano, bo naslednja predstava na sporedu v četrtek, 19. junija: Patrizia Zappa Mulas bo predstavila lik Medeje po Corra-du Alvaru. (bov)
Sergio Cammariere je v Bobbiovi dvorani navdušil raznoliko množico mladih in manj mladih
stockholm
Umrl jazzovski pianist Svensson
STOCKHOLM - V območju skupine otokov pred Stockholmom se je v soboto med potapljanjem smrtno ponesrečil švedski jazzovski pianist in skladatelj Esbjorn Svensson, je včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil njegov menedžer Burkhard Hopper. Star je bil 44 let. Svensson, ki je s svojo glasbo segel veliko dlje od tradicionalnih jazzovskih množic, je bil naj -pomembnejša osebnost v jazzu tega desetletja, je dejal Hopper, ki je njegov vpliv primerjal z vplivom Mile-sa Davisa. »Po vseh merilih je bil eden največjih evropskih glasbenikov. Bil je jazzovski glasbenik s pop statusom,« je dejal.
Njegova skupina Esbjorn Svensson Trio, bolj znana kot E.S.T., v katerem sta bila še bobnar Magnus Ostrom in basist Dan Berglund, je od devetdesetih let izdala ducat plošč, ki so bile tako kritiško kot komercialno uspešne v Evropi in ZDA. (STA)
maribor - Uspeh produkcije našega gledališča
»Samomorilec« v izvedbi tržaškega SSG uvrščen v program 43. Borštnikovega srečanja
Samomorilec velja danes za enega najboljših tekstov sovjetske produkcije, tekst je leta 1928 napisal takrat šele šestindvajsetletni ruski dramatik Nikolaj Robertovič Erdman, a je bil celih petdeset let prepovedan, čeprav sta se za uprizoritev angažirali osebnosti kot Mejerhold in Stani-slavski, je tekst doživel krstno uprizoritev komaj leta 1969.
Samomorilec je zrcalo Sovjetske zveze po oktobrski revoluciji in je po mnenju dramaturginje Mirčevske tudi danes zelo aktualen. Z odlično dramaturško strukturo, s humorjem in ironijo nas postavlja pred vprašanje, kaj nam v času diktature kapitala pomeni človeško življenje. Skoraj osem-de set let star tekst nas tudi po mne -nju režiserja Milerja sooča s politično sedanjostjo, v kateri vidimo tendence, ki se lahko izrodijo v katastrofo. Režiser se mu je z veseljem prepustil: tako do bro besedi lo ni zah tevalo bi stve -nih posegov, »de la ti na taki par ti turi in s takim ansamblom je pravi užitek«.
O pomenu, ki ga danes ima člo-veš ko življe nje, o več nih di le mah o njegovem smislu, o nekdanjih totalitarnih režimih in sedanjih diktaturah kapitala, o svobodi govora in mišljenja. Marko Sosič, umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, je otvoritveno predstavo pretekle sezone posvetil vedno aktualnim etičnim in filo zof skim vpra ša njem, s katerimi se ali naj bi se soočala človeška duša. Kajti gledališka umetnost je tudi v tretjem tisočletju, ko se ljudje čedalje bolj borijo za vsakodnevno materialno preživetje, dolžna odpirati velika eksistencialna vprašanja.
Satirična komedija moskovskega dramatika ima emblematično zgodbo, je para bola o do lo čenem času in družbi, o zgo do vini dr žave, o polo ža-ju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice, ki jo je režiser Eduard Miler postavil na oder z vso pronicljivostjo svoje gledališke estetike. Predstava »Samomorilec« je zažive la na slo ven skih odrih le -ta 1971 v prevodu Mileta Klopčiča, katerega se je ob priredbi Jožeta Fa-ganela držala tudi nova produkcija SSG-ja.
Nositelj glavne vloge Semjona Semjonoviča Podsekalnikova, ki ga neutemeljen sum o domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno postavi v središče družbene pozornosti, je igra lec Jan ko Petro vec. V ostalih
Prizor iz
Samomorilca v izvedbi SSG
vlogah igrajo Nikla Petruška Panizon, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Stojan Colja, Primož Forte, Lara Komar in Romeo Grebenšek ter gosta Ivo Bari-šič in Mas si mi li a no Bor ghe si.
Dr. Bar bara Orel, gle da liš ka teo -retičarka in kritičarka ter selektorica 43. Borštnikovega srečanja je v program uvrs ti la enajst upri zo ritev. Me -rilo za izbor v tekmovalni program je bila konsistentnost uprizoritev, njihova celovitost in izpovedna moč. Naklonjena je bila uprizoritvam, ki izkazujejo svežino v interpretativnih poudarkih, uprizoritvenih postopkih in strategijah predstavljanja, s katerimi nagovarjajo gledalce. Med izbranimi so zastopane tako drzne, celo radikalne avtor ske dr že in raz is kave gle da li -šča, kakor tudi preverjene uprizorit-vene prakse. Režirali so jih predstavni ki vseh ge ne ra cij, med nji mi dva gos ta iz tuji ne. A iz zasto panos ti posameznih avtorjev, gledališč in skupin v tekmovalnem programu ne gre izpelje vati poe no stavlje nih skle pov o kakovostnih in produkcijskih razmerjih v slovenskem gledališču. Za takšno raz la go bi bi la potrebna pri -merjava sezon v daljšem časovnem obdobju. Pred nami je torej zbirka kakovostnih poudarkov ogledane sezone, ki vse po vrsti izpovedujejo intimni, družbeni in gle da liš ki ne mir na šega časa. Komedija Samomorilec pa raz pre temelj no vpra ša nje o pome nu človekovega življenja, o samem smislu bivanja in uprizori odo vitalizmu.
ljubljana - Po raznih razstaviščih
Pester izbor razstav vabi obiskovalce
LJUBLJANA - V galeriji Instituta Jožef Stefan so sinoči ob 18. uri odprli razstavo del Arjana Pregla z naslovom Ogrožene vrste in zdrava prehrana, v Mestni galeriji Ljubljana pa so ob 20. uri na ogled postavili dela iz Mercatorjeve likovne zbirke. Uro kasneje so v KUD France Prešeren še odprrli razstave koncertnih fotografij Mance Gašpirc. Na razstavi Arjana Pregla Ogrožene vrste in zdrava prehrana v galeriji Instituta Jožef Stefan sta bila predstavlje na dva ci kla slik. Oba pos ne ma ta pogos te teme iz zgo do -vine slikarstva, obenem pa se navezujeta na sodobno »stanje duha«. Narejene so po logiki razporejanja oblik po slikovni površini. Namesto osnovnih, abstraktnih oblik pa kompozicije sestavljajo podobe ogroženih živalskih vrst ali zelenjave.
V Mercatorjevi likovni zbirki so slike in kipi, ki so posebej zaznamovali umetnostno produkcijo druge polovice 20. stoletja in tudi začetka novega stoletja. Podjetje Merca-
tor je na ta način podprlo razvoj in promocijo slovenske likovne umetnosti, so sporočili iz galerije.
Zbirka obsega okoli 500 del, na razstavi v Mestni galeriji Ljubljana pa bo na ogled izbor 42 slik in kipov. Le-te podpisujejo vidni umetniki različnih generacij in stilov. Če ome ni mo sa mo ne katere: Eme rik Bernard, Zdenko Huzjan, Metka Krašovec, Zvest Apollonio, Zivko Marušič, Silvester Plotajs Sicoe, Fran či šek Smer du, Ne go van Ne -mec, Drago Tršar, Janez Boljka i n Jirži Bezlaj.
V Kulturno umetniškem društvu Fran ce Pre šeren pa se je predstavila mlada koncertna fotografinja Manca Gašpirc, ki je v objektiv ujela številne slovenske in tuje glasbenike. Na razstavi z naslovom Sloven ska sce na - EMi nEM je pred-stavlje nih 20 čr no-be lih in barvnih fotografij. Ob odprtju je bil v dvorani trnovskega kulturnega hrama kon cert sku pin Tide ter Slon in sa -dež, piše na spletni strani KUD Fran ce Pre šeren. ( STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 17. junija 2008
27

18.40 20.25
20.30 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz 2007: kitarist Matej Co-retti, duo kitar Karen Klobas, Ivana Fragiacomo Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30 6.45
9.35
9.50
11.30 11.40 13.30 14.10 14.55
15.50 16.50 17.00 17.15 17.20 18.50 20.00 20.30
20.45 23.00 23.05 0.00
Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, Cciss
Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato)
Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Film: Il marito latino (kom., ZDA, r. J. Negulesco, i. R. Brazzi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia
Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini)
Nan.: L'ispettore Derrick Aktualno: Parlament Dnevnik in vremenska napoved Nan.:; Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Kviz: Alta tensione Dnevnik
Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008
Nogomet: Francija - Italija Dnevnik
Šport: Notti Europee Glasba: Uto Ughini racconta la musica
V^ Rai Due
6.15 Aktualno: Zibaldone... cose a caso 6.30 Dok.: Giordania, tra gli Inuit 6.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Nan.: 8 semplici regole 10.05 Dok.: In Italia 10.20 Dnevnik in rubrike 11.20 Aktualno: Ricomincio da qui 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute
14.00 Šport. Dribbling Europei 14.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no
15.30 Nan.: The District 16.20 Nan: A proposito di Brian 17.00 Nan: Kevin Hill 17.45 Nan: Tutti odiano Chris 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Nan: Friends 20.15 Risanke 20.20 Žrebanje lota 20.30 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008 20.45 Nogometna tekma: Nizozemska -
Romunija 21.30 22.50 Dnevnik 23.10 Variete: Scorie 1.10 Dnevnik - Parlament
V" Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Ferdinando I, re di Napoli (zgod., It., '59, r. G. Franciolini, i. P. de Filippo) 10.50 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate
12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Aktualno: Tgr Flash L.I.S. 15.05 Variete: Trebisonda 15.10 Variete: Screensaver 15.45 Nan.: Geni per caso 16.30 Športni popoldan: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008: Italija -Francija
17.15 Nan.: Squadra speciale Vienna 18.00 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti
20.00 Šport: Evropsko prvenstvo v nogometu 2008, Euro večer 20.30 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Venezia, la luna e tu (kom., It./Fr., '58, r. D. Risi, i. A. Sordi, M. Allasio)
22.55 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.30 Dok.: Diario di classe
Rete 4
6.00
6.15 7.30 8.00 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 11.50 12.20 13.30 14.00
15.00 16.00 16.30
18.55 19.35 19.50 20.20 21.10
23.30
Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-
condo voi
Nan.: Kojak
Nan.: Robinsonovi
Dok.: Appuntamento con la storia
Nan.: Charlie's Angels
Nan.: Miami Vice
Nad.: Bianca
Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere
Nan.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Il fuggitivo Nad.: Sentieri
Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA, '50, i. C. Grant, A. Sheridan)
Dnevnik - vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv special Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade
Film: La signora ammazzatutti (kom., ZDA, '94, r. J. Waters, i. K. Turner)
Film: Lolita (dram., ZDA, '62, r. S. Kubrick, i. J. Mason)
Canale S
8.00 8.50 9.20
10.05 11.00
13.00
13.40 14.10 14.45 15.45
17.50
18.50 20.00 20.30 21.10
23.40
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Un genio di nome Lepel (kom., '05, r. W. Van De Sande Ba-khuyzen, i. J. Truijen, N. De Vree) Dnevnik
Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa)
Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Nad.: My life
Film: L'ultimo regalo (dram., ZDA, '06, r. M. O. Sajbel, i. D. Fuller) Nan.: Men in Trees - Segnali d'amore Kviz: Jackpot
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline
Film: Ricordati di me (dram., It., '03, r. G. Muccino, i. F. Bentivoglio) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana)
O Italia 1
6.05	Dnevnik - Pregled tiska
6.15	Nan.: Otto sotto un tetto
6.55	13.40, 17.15 Risanke
9.55	Nan.: Sabrina, vita da strega
10.25	Nan.: Buffy
11.20	Nan.: Smallville
12.25	Dnevnik in vremenska napoved,
sledi Studio sport
13.35	Kviz: MotoGp
14.30	Risanke: Simpsonovi
15.00	Nan.: Falcon Beach
15.55	Nan.: H2O
16.25	Nan.: Zoey 101
16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Aktualno
19.20 Film: Sabrina nell'isola delle sirene
(fant., ZDA, '99, i. M. J. Hart) 21.10 Film: Heidi (anim., Vb./Kan./Nem.,
'05, r. A. H. Kaminski) 22.45 Nan.: The Closer 23.40 Nan.: Saving Grace
^ Tele 4
7.00
7.15 8.10 9.00 10.30 12.35 13.30 14.00 15.40 19.00 20.05 20.30 20.55
22.45 23.35
8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke Pregled tiska
Aktualno: L'eta non conta Nan.: Io e il Duce Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ... Nel baule dei tempi Aktualno: La tv delle liberta Sport 2000 - Speciale Europei Dok.: Auto da sogno Debata: Dialogo con ... Deželni dnevnik
Film: Champagne in paradiso (dram., It., '83, r. A. Grimaldi, i. A. Bano, R. Power) Proza: L'inferno
Film: Piccoli mostri (kom./fant., '98, r. R. Al Greenberg, i. B. Savage, D. Stern)
La 7
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10
23.20 23.55 0.55
Aktualno: Omnibus, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Le avventure di Davy Crockett (pust., ZDA, '55, r. N. Foster, i. F. Parker) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call Dnevnik
1.20 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Sex and the City Aktualno: I viaggi di Nina Dnevnik
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.30 Očetove barve 9.45 Lutkovno-igrana nan.: Bine (pon.) 10.00 Igrana nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 10.20 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudnozn. serija: Divja Kitajska
(pon.) 11.55 Večerni gost
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Vroči stol (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20 Risana nan. 16.05 Otroška nanizanka - Moj prijatelj Piki Jakob
16.30 Knjiga mene briga: Frane Milčin-ski-Ježek: Preprosta ljubezen (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.30 Podobe Slovenije 18.00 Muzikajeto: Hip Hop 18.40 Risanka
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 20.00 Kviz: Piramida 21.05 Mednarodna obzorja: Vsi obrazi Poljske
22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.10 Dok. serija: Osvobojeni gradimo
(t Slovenija 2
6.30 1.50 Zabavni infokanal 7.00 50 let televizije 7.25 Studio City (pon.) 8.55 Seja državnega zbora 18.00 Dnevnik Tv Maribor - Slovenija Danes
18.25 Kronika osrednje Slovenije
18.35 Primorska kronika
19.00 V duhu glasbenega in plesnega
izročila 20.00 Glasb. dok. serija 20.30 Globus
20.40 Slovenci po svetu 21.20 Nad.: Dediščina Evrope 22.55 V spomin... intervju: Dr.
Kermauner (pon.) 23.50 Film: Stepfordske žene (pon.)
Taras
Koper
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.50 16.25 16.55 18.00
18.35 18.40 19.00
19.30 20.00 20.30 20.45 21.15
22.00 22.15 22.45
23.35
10.30
11.00 17.00 18.00 18.45 19.45 19.55 20.30
21.30 22.00 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje
Kult. magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti
Alpe Jadran Srečanje z... Avtomobilizem Nautilus
Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
0.05 Vsedanes - TV dnevnik Biker explorer
26. mednarodni pokal v plesih (mesto Palmanova) Istra in...
i Tv Primorka
20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani WTTC: Francija, 2. del Mladi @ - a + e Spoznajmo jih Kulturni utrinek (pon.) Epp
Pod drobnogledom: Minister Iztok
Jarc (pon.)
Fair play
Asova gibanica
Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi, sledi Napovednik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta Knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (23. nad.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Na-povednik, sledita Slovenska lahka glasba in Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Nedelja, 17. junija 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
Nad zahodnim Sredozemljem in nad večjim delom Evrope je obsežna višinska dolina, ki preusmerja proti nam vlažne jugozahodne tokove. Danes bo dosegla naše kraje vremenska fronta. _ n V drugi polovici tedna se bo
vreme izboljšalo.
Nad Alpami, severnim Sredozemljem in našimi kraji je ci-klonsko območje s fronto, ki bo v noči na sredo prešla naše kraje. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57.
Dolžina dneva 15.42.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 20.26 in zatone ob 3.41.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na sredo. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.15 najnižje -62 cm, ob 10.49 najvišje 26 cm, ob 15.46
najnižje -5 cm, ob 20.39 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.46 najnižje -63 cm, ob 11.22 najvišje 28 cm, ob 16.20 najnižje -4 cm, ob 22.08 najvišje 43 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m............20
1000 m ..........17
1500 m ..........12
C
2000 m............9
2500 m ............ 5
2864 m............3
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9 in pol, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji.
PTUJ
O
ZAGREB 14/20 O
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale zmerne do močne padavine ter nevihte, ki bodo ponekod lahko močne. Ob morju bo pihal jugozahodni veter. Popoldne se bo vreme postopno izboljšalo in delno razjasnilo. Možne pa bodo še posamezne plohe ali nevihte.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri popoldne bo dež povsod ponehal in od zahoda se bo jasnilo. V četrtek bo sončno.
20.6. hotel 3* 7 dni. zajtrk letalo iz Ljubljane
279 £
zDa - V intervjuju za El Mundo
Pisatelj Gore Vidal: Potrebnih bo sto let, da si bodo ZDA opomogle od Georgea Busha

WASHINGTON - ZDA bodo potrebovale sto let, da si bodo opomogle od škode, ki jim jo je povzročil predsednik George Bush. To je v soboto objavljenem pogovoru za španski dnevnik El Mundo menil ameriški pisatelj Gore Vidal. "Živimo v diktaturi. Imamo fašistično vlado, ki nadzoruje medije," je dodal. Američani pa ni-
so imeli poguma, da bi ga odpustili, ker so se bali, da bi s tem kršili ameriško ustavo.
Avtor, ki je poznan kot oster kritik ameriške vojne v Iraku, je demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Oba-mo označil za inteligentnega. Ob tem je dodal, da bi bila novost, če bi v Beli hiši imeli inteligentno osebo. (STA)
NEMČIJA - Študija
Za nadarjene zgoden študij priporočljiv
BONN - Zgodnji univerzitetni študij nadarjene mladine še med šolanjem je smiseln in pravilen način vzpodbujanja, razkriva študija, ki jo je naročil denarni sklad nemškega Telekoma in katere rezultate so objavili konec prejšnjega tedna v Bonnu. Doslej so v nemških šolah odkrili premalo talentov in jim priporočili zgodnji študij ali jih pri tem podpirali. Zato naj bi bili nezadovoljni tudi mnogi mladi študenti, ki jih šole in učitelji premalo podpirajo. Opažajo namreč premalo pripravljenosti za usklajevaje urnika.
V Nemčiji po podatkih sklada 50 univerz posebno nadarjenim in sposobnim šolarjem ponuja obiskovanje predavanj in opravljanje študijskih obveznosti že med šolanjem. To priložnost v enem semestru izkoristi med 1000 in 1500 mladih. Raziskava sicer podpira zgodnji študij na področjih matematike, informatike, naravoslovja in tehnike. (STA)
V Melbournu izbrali zanimiv pristop
I •	«V« I v
v boju za višje place
MELBOURNE - Čuvaji v živalskem vrtu v avstralskem Melbournu so se domislili izvirnega načina, kako opozoriti na nizke plače. Tako so se v nedeljo oblekli v kostume goril in obiskovalcem razdeljevali vrečke z arašidi. Obenem so zatrjevali, da niso opice, ki bi delale za arašide.
Angleški izraz za arašide, "peanuts", ima v pogovornem jeziku tudi pomen "malenkost". (STA)
pop glasba - Nekdanji Beatle
Paul McCartney v dežju navdušil Kijev
Paul McCartney
KIJEV - Bivši Beatle Paul McCartney je v soboto zvečer z velikim brezplačnim koncertom razveselil množico več tisoč ljudi v ukrajinski prestolnici Kijev. Nastop na Trgu neodvisnosti je prvi nastop britanskega glasbenika v nekdanji sovjetski republiki. McCartneyja je na tako imenovani koncert neodvisnosti povabil ukrajinski milijarder in poslovnež Viktor Pinčuk "Desetletja dolgo smo lahko o tem le sanjali, nato vsaj upali. Sedaj je ta dan prišel," je pred koncertom dejal Pinčuk. Nastop nekdanjega Beatla so predvajali tudi na ukrajinski televiziji.
McCartney je poslušalce, ki jih na koncertu nista motila niti močan dež in grmenje, razveselil s serijo pesmi Beatlov, med drugim Drive My Car, Hey Jude, Let it Be, Back in the U.S.S.R. in Penny Lane. Sobotni koncert so označili za največji koncert doslej v Ukrajini.
V Nemčiji bordel dobil tožbo za varstvo blagovne znamke
MAINZ - V nemškem Koblenzu je prizivno sodišče odločilo, da si nek bordel ne sme nadeti imena Club Pearls, kot se že imenuje drugi tovrstni klub. Kot je presodilo, bi drugi bordel z enakim imenom stranke zmedel, ker ne bi vedele ali je v rokah istega lastnika ali ne, poroča dpa, ki je povzela nemško pravno revijo OLG Report.
Sodniki so tako potrdili zahtevo lastnika prvotnega bordela Club Pearls v zvezni deželi Porenje-Falško za prepoved uporabe imena. Bordeli v Nemčiji sicer delujejo v nekakšnem pravnem somraku, saj so zakoniti, ne morejo pa se registrirati kot podjetja. (STA)