Štev. 112 TRST, soboto 23. aprila 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN )«*! H Mdeljak In praznikih oh 5-, »h ponedeljkih oh 9. zjutraj. ?«MBi{ne it ©t. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) t hmogih K>bakarnah v Trstu in okolici, Gorici! Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • st. in m, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka m »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-caanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In uiožljivo * Trstu. ---- Glasilo političnega društva „Edinost" F NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ae ozira. ■uttala« a« uieljak« UiuiJ« „EDIHOSTZ" atu«: srn —lo lato Kron 5-20, aa pol lata Kron SSO. Vsi dopisi naj se podivjajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ae sprejemajo Is rokopisi se ao vrsfiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ullcs Giorgio Galstti 18 (Narodni dan) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStao-hranllnKnl račun It «41*652. TELEFON It 11-57. Politično druftuo „Edinost" q Trstu. Podpisani odbor sklicuje ?a JUTRI, dne 24. aprila I9IO. ob 4. uri popoludne javen shod m v prostorih „Gospodarskega in kon?, društva" ===== v Bazovici- Dnevni red: Ml politični položni poroča državni in deželni poslanec dr. Otokar Ryb£f. ODBOR Polit, društva „Edinost". BRZOdfiUNE UE5TI. Dr. Neumayer Izvoljen dunajskim županom. DUNAJ 22. Na današnji volitvi župana je bilo oddanih 129 glasov. Od teh jih je dobil dr. Neumayer 129, liberalec dr. vitez Dorn, 11, socijalist Neumann 5 glasov, ena glasovnica je bila prazna. Volitev je bila vsprejeta viharnim pritrjevanjem. Dr. Neu-mayer je v svojem nagovoru na občinski svet izjavil, da volitev vsprejme. Avstro-ogrska vojna mornarica. DUNAJ 22. Glasom brzojavnega poročila so vojne ladije „Nadvojvoda Karol", „Nadvojvoda Friderik", Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan", „Likos" in „Reka" dospele včeraj v Mitilene. Ladiji „Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan" in „Reka" odplujete danes v Solun, druge ladije odidejo jutri v Cavallo. Ladija „Szigetvar" je predvčeraj prispela v Bejrut, kejer ostane tri dni, potem odpluje v Tripolis. Na ladijah vse zdravo. Reforme v Albaniji. CARIGRAD 22. Ministerski svet se je zopet bavil z reformami v Albaniji ter je sklenil potrošiti za cesto iz Djakova v Prizren 12.000 funtov. V Prištinu, Prizrenu in Peču se imajo takoj ustanoviti elementarne in ljudske šole. Duma za ljudsko šolstvo. PETROGRAD 22. (Petr. brz. ag.) Državna duma je danes brez debate vsprejela predlogo, s katero je za ljudsko šolstvo ra-zun v proračun naučnega ministerstva že postavljenih 4 mil. rubljev, dovolila še nadaljnih 10 mil., potem ko je poročevalec omenil, da se namerava z letom 1920 uvesti splošno šoloobveznost. Velika tatvina v Uspenski stolnici v Moskvi. MOSKVA 21. Iz Uspenske stolnice na Kremlu je bil v minoli noči ukraden s slike PODLISTEK. jurkica Agiceva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjsteki. - Prevel Fr. Orel. — Tako torej 1 A ti Hanibal? — Ničesar ne^znam še gotovega. Ako me čaka mati v Žakanju, potem odidemo ■a Dunaj. Sopotniki bomo torej. — E, — toda ti v prvem razredu. — Gotovo, — ali radi matere, Jaz pa pridem v tvoj kupe, kakor sem sedaj pri tebi. — Pa če gospa mama ne pride v Žakanj ? — Potem se odpeljem z železnico do Kapošvara, od tam k prijatelju Tiboru v Ujfalo. Se na Reki moral sem mu slovesno •bljubiti, da na povratku pridem k njemu ■a lov. — Ked-j prideš torej v Pazarince? — Čim prej, — vsekako koncem novembra. — Oh, srečni vi, — a jaz že jutri! — e rekel Smiljanič. Matere božje na glavnem oltaiju dragoceni briljantni okrasek v vrednosti več stotisoč rubljev. O zločiAcih ni nikake sledi. TURČIJA. CARIGRAD 22. Ker je sultan obolel, je bil današnji selamlik odpovedan. Glasom oficijelnih vesti ima sultan nahod in je moral po nasvetu zdravnika opustiti selamlik. Sultan se tudi ne vdeleži jutršnje ceremonije razdelitve nagrad v vojaški akademiji, vendar je popoludne vsprejel velikega vezirja in vojnega ministra. CARIGRAD 22. Popoludne je bil pri-občen oficijelni butetin, da ima sultan že dva dni nahod. CARIGRAD 22. Včerajšnji orijentski ekspresni vlak in današnji konvencijonalni vlak nista dospela. Konvencijonalni vlak je odšel včeraj. Ni še znano, koliko časa bo pretrgana zveza v Srbiji. GRŠKA. ATENE 22. (Aten. brz. ag.) Danes popoludne se je vršil dvoboj med dvema višjima pomorskima častnikoma imenom Ghio-topulis in Tsukalos. Pri drugem izmenjanju krogel je bil zadet Ghiotopulis in se je mrtev zgrudil. Povod dvoboju je bil nek hud prepir med častnikoma. f Mark Twain. NEW-YORK 22. Pisatelj Mark Twain je sinoči umrl. Karlistične agitacije na Španskem. PARIZ 22. Iz Madrida poročajo, da razvijajo karlisti izlasti v novarski in katalonski pokrajini zelo marljivo agitacijo. Postavili so nad 40 kandidatov. Neki proglas, izdan od vojvode Solferina, voditelja katalonskih karlistov, v imenu princa Jaima, pravi: Mi vemo, da so boji, v katerih so karlisti pokazali svoj legendarni pogum, različni od bojev, ki jih pričnemo sedaj. Naša akcija ostane takrat na zakoniti poti. Toda mi ne smemo radi tega opustiti stremljenja, da ne bi zopet pričeli prekinjeno zgodovino naših velikanskih križarskih bojev. Poplave na Solnograškem. SOLNOGRAD 22. Vsled nevarnosti poplave se je uredila permanenčna služba. Vendar je začela voda upadati. BAD ISCHL 22. Vsled neprestanega deževja in vsled tajenja snega po gorah sta narasli reki Traun in Ischl. Povodnji v Srbiji. BELIGRAD 22. V Kragujevcu je deloma 500 poslopij pod vodo, med temi cerkve, tovarne, javne zgrade, kaznilnica in bolnišnica. Utonilo je 18 ljudi. Tvornico pušek in arzenal so zamogli rešiti. V okolici je poplavljenih 20 vasi. Voda je odnesla tudi mnogo domačih živali. Škode je samo v Kragujevcu nad dva milijona dinarjev. KRAGUJEVAC 21. Danes so potegnili iz vode, ki pokriva še vse mesto, 5 novih trupel. Dež je prenehal in voda počasi vpada. Največ so trpeli Kragujevec, Latovo, Ćuprija, Kraševac, Požega, Pirot in UžiŠče, kjer je voda najviša. Računa se, da je ponesrečilo 200 ljudi, a skupna škoda znaša 10 milijonov dinarjev. BELIGRAD 21. Ker se je včeraj nad Šumadijo utrgal oblak, je grozno opustošen ves okraj. Železniški nasip pri Latovem je popolnoma razdejan, tako da se je orijentni — Kaj bi tožil ? Saj sva dva. Radma-nović in jaz sva vendar PazarinČana. Plaho se je Jurkica ozrla, ko je čula ta razgovor. Čudno jej je bilo pri srcu; kakor da je izpred njene duše padla ona koprena, ki jej je zakrivala tiste tajne niti, s katerimi usoda človeška plete usodo posamičnika. „Kako čudno — uprav s to trojico se srečujem!" — obstala je Jurkica. Ni še zvršila te svoje misli, pa jej je zdrčala s police jedna košaric. Vsi trije sopotniki so se pripognili, da bi jo dvignili. Najmlajši je bil tako srečen, da jo je dosegel. Ponudil jo je Jurkici ter se jej predstavil: Ante Gla-varić, doktor zdravilstva. S tem činom je bila pot odprta daljnemu razgovoru. A Jurkica se je samo poklonila in na njegovo vprašanje je odgovorila samo, da je iz Zagreba. Čim le izrekla prvo besedo, je prenehal v razgovoru tudi sam Radmanović in se zagledal v dekle. Na Jto se je odkril ter se predstavil kakor Hanibal Radmanovič, veleposestnik v Pazarincih. Poklonil se jej je tudi tretji kakor sodnijski pristav Smiljanič. Nekam zbegano se je Jurkica poklonila vsakemu posebej, a še le pozneje se je spomnila, da je pozabila povedati Ime in cilj svojega potovanja. — Srečen slučaj! — je opazil Glavare-vič zadovoljno. — Pa res čudno, kako smo se sesli. ekspresni vlak moral pri Latovu okreniti in vrniti nazaj v Beligrad. Zrakoplovstvo. KOLIN 22. Trije vodljivi baloni „M I", „P II" in „Z III" so se ob 11.30 predpolu-dne dvignili v zrak ter poleteli v Homburg vor der Hčhe. HOMBURG V. D. HOHE 22. (Ob 4. uri pop.). Zrakoplov „Parseval II." je ob 3*45 popoludne dospel semkaj in se spustit na zemljo. „Zeppelin II.* in „Militar II." manevrizata še nad letališčem. Državni zbor. DUNAJ 22. Zbornica poslancev je nadaljevala danes razpravo o drugem čitanju posojilne podloge. Govoril je posl. Gentili o razmerah med Nemci in Italijani na Tirolskem. Zahteval je pospešitev rešitve vprašanja italijanske juri-dične fakultete. Domobranski minister Georgi je opravičeval vojne troške v kritični zimi 1908.-09. Povdarjal je, da smo ohranili mir le vsled vojne moči, ki smo jo razvili in ker cesar ni hotel vojne. Povdarjal je koristi, ki jih je imela industrija in ki jih je imelo delavstvo od naročil za armado in omenjal žrtev na življenjih in denarju, ki bi jih bila zahtevala vojna. Zaključil je minister svoj govor z izjavo, da smo preprečili z razmeroma malimi sredstvi mnogo žrtev in dvignili ugled svoje moči. Hrupna seja. — Zmaga opozicije. Zbornica je sprejela v drugem čitanju posojilno predlogo. Predsednik je predlagal, da se skliče prihodnjo sejo za danes, ob 6. zvečer. Proti temu so odločno protestirali poslanci Seitz, Korošec, Stransky in grof Stern-berg, ki predlagajo prihodnjo sejo za jutri, ob 11. predpoludne. Predlog je bil odklonjen. Seja je bila zaključena ob 5.55 zvečer. Ob 6. je začela nova seja. Socijalisti in Cehi so začeli klicati: pfuj. Mnogo Čehov in socijalnih demokratov je protestiralo proti postopanju predsednika, katero so označili kot kršenje poslovnega reda. (Veliko vznemirjenje.) Češki agrarci in radikalci so se podali na predsedniško estrado, da bi protestirali proti postopanju predsednika. Zdelo se je, da hočejo te stranke z nadaljevanjem debate o poslovniku preprečiti, da bi se prešlo na dnevni red. (Hrup in razburjenje je trajalo naprej.) Predsednik je izjavil, da ni mislil, da bo sklicanje nove seje, ki ima le namen, da se razpravlja v tretjem čitanju podlogo o posojilu, zadelo na težkoče. Zavrnil je odločno nekvalificirane napade na svojo osebo. Da bi preprečil debato o poslovnem redu, je dal na glasovanje ponovni predlog posl. Seitza, da se zaključi sejo in skliče prihodnjo sejo za jutri, ob 10. predpoludne z dnevnim redom: tretje čitanje posojilne predloge. Ta predlog je bil sprejet in seja ob 7. zvečer zaključena. Imenovanje škofa tržaškega. Naš tržaški „Piccolo" je gotovo vse prej nego prijatelj katoliške cerkve. Menda mu ne delamo krivice, ako si domnevamo, da bi on — ako bi imel dovolj moči v to — najraje dal zapreti vse tržaške cerkve. Vzlic temu notoričnemu razpoloženju I glavnega glasila vladajoče liberalne italijanske stranke, moremo ob vsaki priliki, ko se na cerkvenem polju v naših pokrajinah pripravljajo važni dogodki, opažati fenomen, kako se isti židovsko-liberalni list z vso prepotenco svojega rodu sili v ospredje s svojimi diktati. Tako tudi sedaj, ko smo na predvečeru imenovanja novega tržaškega škofa. Isti italijanski krogi, ki sicer ne marajo ne za cerkev in ne za škofe, reklamirajo sedaj z vso odločnostjo, da škofom v Trstu mora biti imenovan le mož po njihovi volji in njihovem ukusu. Tako je tudi „Piccolo" od dne 21. t. m. nastopil z aroganco, ki ne spoštuje ničesar, najmanje pa — resnice. Bodoči škof tržaški mora biti Italijan! Tako dekretu je „Piccolo" in podkreplja to svojo zahtevo z argumenti, ki ne morejo prenašati ne luči logike in ne luči zgodovinske resnice. i Da čujemo, kako argumentira „Piccolo" I Hrvat ali Slovenec ne sme zasesti škofovske stolice v Trstu že iz nastopnih dveh glavnih razlogov: a) po dolgi vrsti Slovanov in Nemcev je le pravično, da pride enkrat Italijan; in potem b) Slovenec ali Hrvat, tudi če se ni nikoli iztical v političnih in narodnih borbah, bil bi vendar kakor Škof vsikdar v prvi vrsti Hrvat ali Slovenec. V podkrepljenje te svoje trditve se sklicuje „Piccolo" na izglede, ki jih je dajal pokojni biskup Šterk „svojim slavizatorskinT delovanjem. Koliko farizejstva in zgodovinske neresnice je v tej trditvi laškega lista ! Morda ni še nikoli ta list bolj po krivici metal kamenja na grob kakega pokojnika kakor je storil to sedaj v slučaju z blagopokojnim škofom Šterkom. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno s konkretnimi podatki zavračali to „Piccolovo" brezpijetetno insinuacijo na račun škofa Šterka. Mi poživljamo le „Piccola", naj se obrne do sonarodnjakov v svečeniških krogih in ti mu morajo povedati — ako nočejo prav po nekrščanski biti resnice po glavi — da se morda ni nikoli poprej tako blago postopalo z italijansko duhovščino, kakor ravno za vladanja škofa Šterka. In bilo je slučajev, ko je Naglova pest jela pritiskati na vse strani, da so italijanski duhovniki v privatnih razgovorih pripoznavali, da je bil pod Šterkom tudi za njih pravi paradiž. Hinavec „Piccolo" se je hotel tu delati kakor da hoče odklanjati škofe, ki bi bili ob enem narodni boritelji, torej na jedno stran neobjektivni in pristranski. Vse hinavstvo v tej „Piccolovi" finti nam pa ilustruje destvo, da isti „Piccolo" v istem članku odklanja kandidaturo mons. Faidutti-ja, oči-vidno iz strahu, da bi se ta kandidat kakor škof ne puščal zlorabljati — za gonjo proti Slovencem in Hrvatom in izlasti za izganjanje našega jezika iz cerkve. Faidutti je vendar Italijan, ali pred očmi „Piccola" ga menda diskvalifikuje že dejstvo, da zna dobro slovenski. Je-li možno torej dvomiti na tem, da italijanska gospoda, v katerih imenu govori „Piccolo", nočejo cerkvenega pastiija, vzvišenega nad politične in narodne boje, ki pretresajo to škofijo, ampak hočejo bojevnika, ki bi dopuščal, da bi naš ordi- — Dan danes, ko vse potuje, resnično ni nič čudnega v tem, — je zavrnil Smiljanič. — Ne-li? je vprašal, obrnjen proti Radmanoviču. — Mene ne vprašujte I — Jaz sem lovec; a poleg tega prihajam od daljnega vzhoda; — tam pa je vse tajinstveno in čudovito in vse to vpliva na človeka. A v vsem tem uvidevam jaz prst višjih sil. — Izrekel je te besede tako, da se ni znalo, je-li bi se jih smatralo resnimi ali za šalo, a zopet se je nehote zagledal v Jurkico. Oči so mu sijale sedaj žareče, pa zopet nefno-milo. — A kako je kaj v Pazarincih? je vprašala Jurkica, precej zbegana, čuteča, da je Hanibalov pogled vanjo uprt. Ni jej bilo lahko prenašati ta čudno žareči pogled. Ni si znala raztolmačiti tega, a vendar se jej je dozdevalo nedostojno in nespodobno, da motri le njo. Zato tudi se je se svojim vprašanjem obrnila do Glavareviča. — Kraj je, — eh, kaj da vam odgovorim ! Ugodno se lahko živi. Jaz, na primer, sem za svojo osebo vesel, kadar sem tam. Imam namreč sestričino tam. — Res, res! Kako je Irmi ? je vprašal Radmanovič. — Dobro. Maleševič je zopet sklenil dobre kupčije z lesom. Te dni mora biti ali v Trstu ali na Reki. Ničesar se ne bojte, gospica, živeli boste povsem ugodno. — Naposled je vse odvisno od človeka samega, kako se mu godi, — je ponovila Jurkica — bolj mehaničnim delovanjem možganov — besede, ki jih je tolikokrat slišala po svojih učiteljicah. — Da, da, gospica! Le ne pozabite, da je neki umni francoski pisatelj izrekel: Nije hujše zveri, ne v saharski puščavi, ne v pragozdovih Amerike, ne v nedostopnih kotih Ganga, nego je malomeščan. Tako je. Predobro poznam te dobre, nedolžne dušice, — je zvršil Smiljanović grenko in čmerno. — Najbolje je, da se čovek ne briga za-nje, je pridodal Radmanovič. „Ali ti je čuden, ta Smiljanovič l" — je pomislila Jurkica pri sebi, a se divila Radmanoviču, ki je s tako mirno samozavestjo izpregovoril one štiri besede. Izrek istih je bil nenavaden. Izgovoril jih je bil madjarskim naglasom. Jurkici ni ugajalo to, ali priznati si je morala, da jej njegov glas vrlo ugaja. Kadar ima Človek svoje opravilo, povsod mu je lahko — je nadaljevalo dekle, ali takoj se je spomnilo prejšnjih razgovorov svojih sopotnikov tretjega razreda ter spoznalo, da govori neresnico. — „Živila" gospica! — je vzkliknil veseli doktor. — A ti, grozni pesimist dingače pa vrlo dragi mi sodnik, čemu plašiš gospico že v naprej! Lepo vam bo, krasno, — posebno še kakor mladenki takega obrazka. (Pnde še.) Straa II. »MDINOST« št 112. T Trsku, dne 23. aprila 191© narijat vršil vlogo izvrševalnega organa italijanskih nacijonalcev, v kolikor gre za širjenje italijanizaciie. Drugače mi! Mi izključamo Nemca principijelno kakor škofa, ker smo na stališču, da Nemci nimajo ničesar iskati v tej škofiji. Nikdar pa se nismo principijelno iz-rekli proti kakemu kandidatu le zato, ker je rodom Italijan! Nikdar nismo odrekali Italijanom pravice, da tudi njihovi sinovi zasedajo škofijsko stolico tržaško-kopersko. Pač pa stavljamo zahtevo, ki je utemeljena v obstoječih narodnostnih razmerah v Škofiji, torej v naravi sami: prvič, da je škof trza ško-koperski tudi jezikovno popolnoma kvalificiran za to visoko siužbo, a v drugo, da se svojstvi svojega uma in srca, z vso svojo minolostjo daja jamstvo, da bo pravičen, objektiven in nasproti obema narodoma v vsakem pogledu jednako blagohoten dušni pastir. Proti Italijanu nismo, pač pa smo proti škofu, ki bi svojo dostojanstvo hotel izkoriščati v italijanske nacijonalne svrhe. Taka je razlika med našim in stališčem „Piccola" vspričo imenovanja tržaškega škofa. AAenimo, da soglašajo z nami ne le vsi rojaki naši brez razlike političnega mišljenja, ampak da tudi pošten Italijan ne more odrekati korektnosti tega stališča. Da pa tudi „Piccolo sam čuti, J .ko krivično je stališče, na katero se post: . ija, in kako slaba je stvar, ki jo brani — to nam ovaja on sam v zaključku svojega članka, kjer falzificira dejstva z direktno lažjo, da je večina prebivalstva • škofiji tržaško-koperski italijanska! V odgovor na to „Piccolovo" laž pori 3. tu nsko!i!:o sta:ijtičala poda.kov iz oficijelnega šematizma tržaško-koperske škofije za leto 1909. Skupno število 431.932. katolikov v škofiji je Dekanati oziroma župnije po italijanskih mestih: Trst, Koper, Milje, Piran, Izola, Baje, Grožnjan, Bertonigla, Cittanova, Umag, Momjan, Castanea, Opertelj in Buzet bi šteli skupno okolu 250.090 katolikov. Ker pa je znano, da v mestu Trstu in njega spodnji okolici — ki sta v šematizmu navedena s 189.600 duš — je vsaj tretjina prebivalstva slovanska; ker po mnogih gori navedenih isterskih oficijelno italijanskih krajih žive veči ali manji odlomki slovanske narodnosti, in slednjič, ker so okolice teh mest, ki so tudi prištete k dekanatom oziroma župnijam, skoro izključno slovanske, smemo računati z gotovostjo, da da je od teh 250.000 pretvezno italijanskih katolikov, vsaj tretjina slovanske narodnosti. Debelo računano torej živi v škofiji tržaško-koperski resničnih italijanskih katolikov okolo 170 tisoč nasproti skupnemu številu katolikov 431.932, mej katerimi je res tudi nekoliko Nemcev in drugih narodnosti, katerih število pa ni toliko, da bi prihajalo v pošte v. In vspričo teh iz oficijelnega vira zajetih podatkov si upa „Piccolo" trditi, da je večina v tej škofiji italijanska! Kdor tako laže, ne more zagovarjati poštene stvari. Če je torej večina argument odločilen za narodnost škofa, potem je „Piccolo* sam najdrastičneje ovrgel svoje pretenzije; po „Piccolovem" umevanju bi smeli mi, ki tvorimo večino prebivalstva, zahtevati, da škof tržaški bodi le Slovan. Mi pa nismo tako jednostranski in nacijonalno sebični, ampak zahtevamo le od kompetentnih faktorjev, naj ne prezirajo našega gori označenega stališča, kajti če bi hoteli to, naj bodo uverjeni že danes, da posledice ne izostaneje, in da bo znal naš narod izvajati posledice iz spoznanja, da se mu niti na cerkvenem polju ne privošča pravice. Avstrijsko državno gospodarstvo. Ako si človek nekoliko ogleduje številke našega državnega gospodarstva, ga mora obiti naravnost groza. Dne 31. decembra 1906. je bilo potem, ko je (država pokrila vse svoje izdatke, ostalo v državnih blagajnah 707*6 milijonov kron. Koncem leta 1908. je zaključil državni obračun še vedno z blagajniškimi preostanki v znesku 572 milijonov kron. Danes pa so državne blagajne tako izpraznjene, da mora finančni miuister najeti posojilo v znesku 220 milijonov kron samo zato, da bo možno vleči državno gospodarstvo naprej. Ker še nimamo državnega obračuna za leto 1909., seveda tudi ne moremo znati, koliko so znašali blagajniški preostanki koncem minu lega leta. Najbrže pa ne bomo mnogo grešili, ako vzamemo svoto 100 milijonov kron. Od začetka leta 1907. pa do konca leta 1909. bi se bila torej v državnih blagajnah zmanjšala gotovina za okoli pol milijarde kron, od katerih odpade na samo leto 1909 372 milijonov! Vendar to Še ni dosti. V maju leta 1908. je bilo izdanih za 150 milijdnov rente, v februvarju za 220 milijonov zadolžnic in v januarju 1910. zopet za 138 kron rente. K vsemu temu pride še 220 milijonov kron znašajoče posojilo, ki je sedaj v razpravi v državnem zboru. Skupno se je torej zagospodarilo v zadnjih Štirih letih eno milijardo in en četrt! Od tega odpade preko ene milijarde samo na zadnji dve leti, to je v dobo aneksije. Zato moremo mirne duše trditi, da je večji del teh troškov požrla aneksija Bosne in Hercegovine. Vlada pravi sicer, da odpada od anek-ksijskih troškov na našo državno polovico le 148,824.000 kron. To utegne odgovarjati resnici v toliko, da se je iz realnih dohodkov porabilo za aneksijo le gornji znesek, a poleg tega se je ▼ ta namen porabilo tudi večji del onih 508 milijonov, ki so bili izposojeni tekom zadnjih dveh let. Tako znamo n. pr. vsi, da je finančni minister izdal v februvarju 1. 1909. za 220 milijonov zakladnic ravno z namenom, da se pokrijejo tekoči troški aneksije. Kljubu temu, da je bilo začetkom leta 1909. še 572 milijonov blagajniških preostankov, je vendar moral finančni minister najeti že februvaija istega leta novo posojilo v obliki državnih zakladnic! Kam so izginili v dobrem mesecu vsi oni blagajniški preostanki ? ! Jasno je, da jih je požrla aneksija. Poleg omenjenih, izrednih in nikdar dovoljenih troškov aneksije, so bile izdane v vojaške namene še sledeče od delegacij dovoljene izredne svote: Za havbice 38,000.0000 za artilerijski materijal 145.000.000 za druge nabave armade 67,000.000 za mornarico _120,956.000 Skupaj 370,956.000 Od tega odpade na našo državno polovico 242,167.136 K, k čemur potem še prihaja za domobranstvo 22,200.000 K. Vsi ti ogromni milijoni, ki so bili potrošeni za aneksijo, vsi ti milijoni, ki so bili izdani v vojaške namene, so izgubljeni za narodno gospodarstvo, ker so bili izdani za popolnoma neproduktivne svrhe. Ko bi bili ti milijoni izdani za gradnjo cest, šol, bolnišnic, železnic itd., bi nam gotovo ne trebalo žalovati za njimi, ker bi vživali še pozni rodovi dobrote istih. A ko tu gre za izdatke, ki ne le da ne oplojajo v sedanjosti našega gospodarskega življenja, temveč tvorijo poleg tega tudi še za bodočnost stalno obremenitev našega državnega proračuna. V gospodarstvu, ki ne pokriva svojih izdatkov z rednimi dohodki, mora priti do poloma prej ali slej. Naše državno gospodarstvo mora kljubu ogromnemu povišanju davkov v zadnjih letih vendar pokrivati primanjkljaje z vedno novimi dolgovi, ki znašajo danes v naši državni polovici že okoli 10 milijard kron! Kaj bo konec temu? Menda ne drugo, ko — bankerot 1 _ Parlamentarne stvari. Na Dunaju se vršijo dan za dnem „pi gajanja". Baron Bienerth, ki se včasih rad pobaha s svojo „večino", ki jo ima v par imentu, je začel v zadnjem času baje ko -tirati s „Slovansko Enoto". Hotel bi tuiii njo pritegniti med „delavne" vladne stranke. S par koncesijami, ki bi jih o priliki finančnih reform naklonil eni ali drugi grupi „Slovanske Enote", bi rad razbil slovansko parlamentarno združenje, ker le na ta način si misli ustvariti trajno večino. Ideja sicer ni slaba, a ta oreh bo za barona Bienertha menda pretrd, ker v „Slovanski enoti" se težko najde — tako vsaj upamo — stranko, ki bi hotela s kako kravjo kupčijo žrtvovati složnost slovanskih vrst. Naši (poslanci naj imajo vedno pred očmi izrek: Timeo Danaos et dona fe-entes (Bojim se Danajcev, če tudi prinašajo darove). * * * Predsednik zbornice dr. Pattai je sklical konferenco klubovih načelnikovih, na kateri jim hoče predložiti bodoči delavni program, ki bi bil sledeči: zakonski načrt o spremembi poslovnika, zakonski načrt o narodnostni ureditvi in zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. Nas zanimata zlasti dva poslednja načrta. Da, da, ureditev narodnega vprašanja; to je bil že grob marsikatere vlade! Svoje-časno je bil z navdušenjem izvoljen 52-členski odsek z nalogo, naj bi iskal in našel pot, kako se bi uredilo narodno vprašanje v Avstriji in odpravilo nesrečne narodne spore. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati o tem odseku. Sedaj pa poročajo z Dunaja, da misli predsednik dr. Pattai na konferenci klubovih uačelnikov razpravljati o tem, kako bi se zakoni za ureditev narodnega vprašanja predložili narodnostnemu odboru. A predsednik tega odbora, socijalni demokrat Pernerstorfer, je na vprašanje nekaterih politikov izjavil, da ni nobene podlage, na kateri bi se odsek sestal, da ne ve, o čem naj bi vodili debate in o čem sklepali! Povedal je, da je sam predlagal sklicanje goriomenjene konference klubovih načelnikov, ki naj šele odloči, ali se imajo narodnostni zakonski načrti narodnostnemu odboru predložiti ali ne. Ta je tudi lepa! Vprašamo, čemu eksistira potem ta odbor, ki se nekako brani izvrševati svoje naloge? ;G. Pernerstorfer, ki ]e sam sprožil idejo ustanovitve tega odseka, je dal s tem zelo slabo spričevalo o delazmožnosti tega odbora. Navdušenje, ki je je kazal v začetku, je kmalu izpuhtelo. Praktično je pač težko reševati narodno vprašanje; to je spoznal tudi g. Pernerstorfer. Dnevne novice. ZapuSčina dr. Luegerja. Pri določitvi Luegerjevega premoženja se je dognalo, da Lueger, ki je tako spretno upravljal dunajsko občino, v stvareh svojega privatnega premoženja ni jemal nikakih obresti. Vsega skupaj so našli v zapuščini 120.000 K, ki niso nosile nikakih obresti, ker obstajajo iz samih bankovcev. Hofrichterjeva afera se vleče kakor morska kača. Radi bolezni avditorja Kunza, ki je že ozdravil, so morali glavno razpravo odložiti za nekaj časa. Tudi ni izključeno, da še enkrat preiščejo Hofrichterjevo duševno stanje. Na Portugalskem je politični položaj zopet kritičen. Pride baje do razpusta poslanske zbornice ali pa do odstopa mini-sterstva. Velika manifestacija za slov. visokošolske zahteve v Avstriji se bo vršila 7. 8. in 9. maja v Brnu. O tej priliki s« bo vršil zlet vsega slovanskega dijaštva v Brno. Novi členi gospodske zbornice. — Tajni svetnik general pehote Evgen baron Albori, deželni poslanec, veleposestnik Fran Sajfert v Beli in veleindustrijalec Bernard Wetz!er na Dunaju so imenovani dosmrtnimi členi gospodske zbornice. Domače vesti. Seja odbora polit, društva „Edinost" se bo vršila v ponedeljek 25. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih Slovanske čitalnice. — Odborniki in namestniki so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže. Predsednik. K jutršnjemu shodu političnega društva „ Edinost— Za jutri popoludne sklicuje naše politično društvo javen shod v Bazovico. Na dnevnem redu je sicer ena sama točka, ali ta je največe aktuvalnosti in važnosti. Odnošaji v Avstriji se zapletajo bolj in bolj, politična kriza v naši državi je zadobila je značaj največe akutnosti in vsa znamenja kažejo, da se bližamo tistemu psi-hologičnemu trenotku, ko se izvojuje zadnja bitka v veliki borbi, ki pretresa državo neprestano, izlasti pa od krvavega leta 1848. sem. To je v tisti veliki borbi, med principom nemške hegemonije in nemškega gospodstva in med principom enakopravnosti in enakoveljav-nosti vseh narodov. Najsigurneje znamenje pa, da se res bližamo dogodkom, ki bodo odločilne važnosti za daljšo bodočnost v notranjem pol/tičnem življenju naše države, je dejstvo, da je splošna pozornost političnega sveta obrnena sedaj dogodkom v slovanskih parlamentarnih skupinah, oziroma vprašanju, v kakih taktičnih tvorbah nastopijo Slovani nasproti bližnjim dogodkom ? ! Politični položaj je torej okrajno napet in poročilo o njem mora temu primerno zanimati vsacega zavednega Slovenca. To dejstvo daja tudi važnost jutršnjemu javnemu shodu v Bazovici. O reorganizaciji državnih železnic. „Časopis češkega železniškega uradništva" prinaša v slovenski prilogi k svojemu zadnjemu izdanju ta-le članek: „Nemški politični časopisi in samo-Ijubno strokovno glasilo „Allgem. Tarif-Anzeiger", vsi, ki so si obetali kaj dobička od nameravane reorganizacije, se jezijo in hudujejo na slovenske člane železniškega sveta, ker ti niso hoteli odobriti birokratično zmedenega in za Nemce prikrojenega reorganizacijskega načrta. Mi se v to prerekanje ne bomo spuščati, temveč, kar bomo o tej zadevi pisali, bomo pisali stvarno in mirno. Svojemu razpravljanju postavimo na čelo devizo, moto : Proč z birokrati, proč s temi največjimi zločinci v naši upravi, proč s prusaši in hohenzollerskimi šoveni — potem še le bo prava in dobra reorganizacija mogoča. Kakor so naši trhli in odreveneli biro-kratje zmedeni šušmarji in nezmokni, vendar zaslužujejo, da se moramo ukvarjati z njimi; toda ne zaradi njih samih, temveč zaradi onih, ki stojijo za nami! In to vsenemški nacionalci, politiki iz „nemškega ljudskega sveta". Saj smo vsi uverjeni, da elaborat reorganizacijskega načrta, ki so ga bili predložili železniškemu svetu, ni zrastel na njihovem zelniku. Osvojevalna nemška politika je uplivala na to „delou, nemški centralizem je diktiral smešne in absurdne, avstrijske Slovane žaleče duhovitosti v tistem načrtu ! Da se bomo bolj razumeli, predno se seznanimo z genialnimi reformatorji v železniškem ministerstvu, naj povemo samo še to, da je začelo iti tem gospodom za nohte, ko so se jim Čehi postavili po robu. In da bi jih pomirili, so se udali in so odnehali od centralističnih svojih tendenc toliko, da naj bi prišla centralizirana dohodninska kontrola v Prago. Pa so se seveda urezali. Pokazali so s tem samo očiten kes, da niso prav „reorganizirali". In Čehi so se smejali tej naivnosti in tistim, k! so mislili, da Slovani prodado svojo pravico za skudelico take svetopisemske leče. Zdaj pa začnimo. Povsod, na vsem svetu se trudijo tisti, ki hočejo kaj reformirati, da bi stari zistem — izboljšali. Toda od avstrijskih uprav nismo še mogli doživeti zlepa kaj takega. Povsod poverjajo tako težko in prevaža« delo strokovno izobraženim in veščim ljudem. Pri nas je tudi v tem ozir* sramotna izjema. Premislite bistvo in namen železnic, prevdarite njihov pomen v javnem gospodarskem življenju, pa nam povejte : Ali je mogoča večja brezvestnost in lahkomiselnost nego je to, da najvišja in odločilna mesta v železniški službi poverjajo — neželezničarjem, ljudem, ki nis0 videli železnice nikoli, razun ob svojih izletih, ljudem, ki se jim niti od daleč ne sanja o najmanjši, najneznatnejši panooici preobširnega, velikega in temeljitega strokovnega znanja pa bogatih izkušenj zahteva-jočega vspešnega delovanja! Blazirani in puhloglavi aristokrati in — juristi, ki nis« mogli ničesar opraviti v svojem pravem poklicu in ki jih navadno vsl^d njihove nevednosti niso mogli rabiti nikjer, pri nobeni drugi upravi, dobivajo najtoplejša gnezda v železniškem ministerstvu. — Usoda jih je bila morda zanesla v politično službo ali bogvekam — post tot diserimina re-rum — jih sprejema naše ministerstvo kar v višje službene razrede ! Največ teh temeljitih in izkušenih strokovnjakov (!) ima v rokah krmilo, dobro m zlo usodo naše uprave! Ti možje so grobo-kopi blagostanja naših železnic! Učenost teh patronov in njihovi klasični — kozli s« prišli že v pregovor. Vi vsi, ki mislite, da je treba kaj reorganizirati — in to je treba —, otresile se predvsem politiške pristranosti in poverite tako važno delo veščakom! A če jik nimate, iztrebite plevel in vzgojite si jik! Sebe najprej reorganizirajte! Dokler vam ni zaupati, tako dolgo je vsaka reorganizacija samo začetek še večje zmešnjave in nerednosti. Za to imamo preveč dokazov. Nadvojvodinja Marija Jožefa v Trstu. Z drugim jutranjim brzovlakom južne železnice je prišla včeraj v Trst s spremstvom nadvojvodinja Marija Jožefa. Sprejeti so jo na postaji namestnik princ Hohenlohe. mornariško-postajni poveljnik kontreadmiral Kohen in dvorni svetnik pomorske oblasti grof Attems. Mudila se je nekoliko časa v cerkvi Sv. Antona novega in posetila potem nekatere prodajalnice, nakar se je podala k princesinji Hohenlohe. Opoldne se je h a pomolu Sv. Karla vkrcala v vladni parnik „Pelagosa", ki je takoj odplul v Benetke. Tam ostane nadvojvodioja tri dni, na kar se odpelje na Brijone. Novi brigadijer v Trstu. Na mest« dosedanjega brigadirja GM barona Kircii-bach, ki je bil imenovan poveljnikom 8. divizije v Bolzanu, pride v Trst polkovnik Henrik vitez Krauss-Elislago kakor poveljnik 55. infanterijske brigade v Trstu. Isti je bil poprej vojaški ataše v Sofiji in naposled vodja operacijskega urada. Star je 48 let. Martin Krpan je prišel s svojo slav-noznano kobilo „Luco" včeraj iz Vrha pri Sv. Trojici v Trst. Oba, Krpan in Luca se počutita čisto dobro. Pripeljala sta se s si-nočnjim brzovlakom južne železnice. Ko je stopila Luca z vlaka, se je ogledala mak čudno okoli sebe. Cela okolica se jej je zdela nekam nenavadno čudna. Zato je mahala „Luca" z glavo, češ, to mi nič ne dopade. Potolažila pa se je in veselo za-rezgetala, ko je dobila ovsa. Nadejamo se, da bo tudi jutri veselo rezgetala, če bo videla pred seboj polno gledališče. Sokolskega izleta v Ajdovščino. Jutri v nedeljo se udeleži lahko vsakdo. Sokoli gredo v kroju. Odhod je določen z vlakom državne železnice ob 5 uri 50 minut zjutraj iz Trsta do Štanjela in odtod peš. Vstopi se lahko tudi v Rocolu, sv. Ivanu in na Občinah. Prvega majnika v ~ krasno razvet-ljeno divaško jamo! Kakor že javljeno na kratko, razsvetli podružnica „Slovenskega pl. društva" na spoŠno željo v nedeljo dne 1. majnika divno divaško jamo. Izvedeli smo, da bo gorelo ta dan v tem veličastnem, orjaškem in krasnodivnem podzemskem prostoru preko tisoč Tsveč in veliko acetelinskih svetiljk, tako, da bo jama res prav čarobno razsvetljena. Ker so pota v tem ogromnem podzemskem hramu prav lepo urejena in v dobrem stanju, je vsakomur brez težkoče omogoče« vstop v ta čarobni kraj, poln podzemskik čudesev. Zatorej pa kedor le more in ga pot ne vodi drugam, naj dne 1. majnika izleti tja ven v Divačo in naj si ogleda ta redki kras narave, s katerem se ponaša naša slov. zemlja! Posebno bi bilo želeti, da bi se zbral« tega dne v zadnjem kotu teh orjaških podzemskih prostorov več pevcev, kjer bi skupno zapeli kako lepo narodno pesmico, ki tako divno odmeva od čudapolnih sten in orjaškega visokega stropa. Razsvetljava vilenice bo trajala od treh popoludne do pol sedmih zvečer. — Vstopnina za osebo 1 K. (Znižana cena). Jutri k sv. Ivanu v „Nar. dom" k igri „Legijonarji", ki jo uprizori Št. Jakobštoa Čitalnica. Prepričani smo, da ta krasna nar. igra privabi jutri obilo občinstva k kv. Ivanu. Sodeluje g.ca Janova. Svira popoki V Trstu, dne 23. aprik£l916 ^EDINOST« št. 112 Stran I i T društveni orkester. Začetek točno ob 4.30 pop. Vstopnina k predstavi 60 st. Sedeži I. vrste 60 st. II. vrste 30 st. Po predstavi se vrši ples. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu. Srpske razglednice. Xphotoc socKpece dobiju se u Slavenskoj knjižari Josipa Gorenjec, ul. Valdirivo 40 krog kavarne „New- York". - Skupina kolesarjev društva „Balkan" priredi jutri v nedeljo dne 24. aprila izlet v Ajdovščino, povodom bratskega so-kolskega izleta. (In ne v Komen kakor je bilo objavljeno v včerajšnji številki). Zbirališče in odhod ob 6. uri zjutraj pred „Nar. domom" pri sv. Ivanu, od koder odkorakamo peš do nove Openske ceste. — Od tam pa na kolesih čez Opčine-Kobdil po krasni romantični Vipavski dolini do Ajdovščine, posebno sedaj, ko je vsa narava v pestri obleki — najlepšem cvetju. Naj ne zamudi noben kolesar te lepe prilike. Kolesarji in prijatelji našega športnega društva, ste uljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeležite tega krasnega izleta. Kličemo Vam kolesarski: Zdravo ! Avdijenca pri cesarju. — Cesar je predvčeraj vsprejel v avdijenci nadzornika nautičnih šol dvornega svetnika g. Eugena Gelcich. Slovenci! Okoličani! Narodna delavska organizacija praznuje letos delavski praznik kar najkrasnejše s prireditvijo „velike ljudske veselice", ki se vrši v nedeljo, dne 1. majnika, popoludne na Opčinah ob sodelovanju narodnih društev. Slovenci! Okoličani ! Udeležite se te veselice v največjem številu, da stem pokažete svoje simpatije slovenskemu delavstvu. Opozarjamo na tozadevne lepake ! _ Tržaška mala kronika. Nepoboljšljiv. Dne 18. t. m. je bil aretiran dninar Jurij Gorup, star 19 let iz Trsta, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, ki je bil vkradel z nekega voza nekaj žakljev in sodček. Čim je bil izpuščen na svobodo, je porabil priliko, da je takoj zopet izvršil tatvino. Posegel je v žep nekega gospoda in iztaknil mošnjiček ter jo popihnil. Nekaj pasantov ga je dohitelo in bil je aretiran. V zanesljivih rokah. Krošnjar Edvard Nadaja je dne 18. t. m. izročil za par minut 14-letnemu Humbertu Bossetti v shrambo zaboj papirja in dežnik. Deček, ki krošnjari s sodrovimi kipi in je regnikolo, je takoj zginil z vso robo. Aretirali so ga včeraj in spravili v ul. Tigor. Tatvina. Z voza, stoječega v ul. S. Anastasio, je bil včeraj vkraden žakelj ječmena, last tvrdke Truden. Tat, težak Ivan Zeiner, ki je skril žakelj v hodniku IV. nadstropja hiše št. 5 v ul. Cecilija, je bil aretiran. Koledar in vreme. — Danes : Adalbert sk. — Jutri: 4. povelikonočna nedelja. Jurij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 20 ' Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. — V začetku še lepo, potem motno. Naše gledališča. Samo en dan še in tukaj bo ves čar kraljestva devete dežele. Vse že drhti, vse trepeta v nestrpnem pričakovanju po nenavadnem iznenađenju. Popolnoma opravičeno, kajti nikoli še ni bilo na našem odru kaj tacega ! V nedeljo 24. t. m. nastopi zopet ves naš ansambl; med njimi pa nastopijo iz prijaznosti zadnjikrat v Ietošni sezoni tudi vedno požrtvovalne in neutrudljive gospe Ponikvaijeva in Grmekova v važnih vlogah, kakor tudi g. Stoka v vlogi krvoločnega Brdavsa, kralja Devete dežele. Poleg njih pa nastopita tudi gg. Verovšek in Grom iz Ljubljane. Tržaška gledališča. PO LITE AMA ROSSETTI. — Včeraj je bila izvanredna predstava japonske družbe igralke Hanako. Da-si se je predstava vršila v japonskem jeziku — vsekakor jako eksotična zanimivost — je vendar občinstvo vsled jako krasne, realistične igre japonskih umetnikov moglo slediti dejanju. Vprizorili sta se dve mali igri, tragedija in neka vrste komedije s tragičnim koncem. Občinstvo se je zlasti divilo neverjetni gibčnosti igralcev in priredilo je vsem, zlasti pa mali in simpatični Hanako navdušene ovacije. Danes Puccinijeva opera „T o s c a"- FNICEE. Sinočnja benefična predstava Leharjeve operete „Der Rastelbinder" (Pis-krovez) na korist komika Guttmanna je napolnila prostrano gledaličče do zadnjega kotička. Beneficijant, ki je igral ulogo Žida, je s svojo res originalno kreacijo izzval cele salve smeha, ki kar ni hotel ponehati. Na koncu drugega dejanja mu je bila poklonjena cela vrsta vencev, šopkov in darov. Tudi drugi igralci, zlasti Mila Theren, so bili popolnoma kos svoji nalogi. Glede operete same lahko rečemo, da je to eden boljših produktov na polju operet. Glazba je skoz-inskoz slovanska. Vso opereto prevevajo otožno-mehki motivi iz čeških In slovaških narodnih pesmi, a večina gledalcev tega gotovo ni opazila... Dejanje, ki se vrši med Slovaki in na Dunaju, je zabeljeno z dobrim humorjem, zato je dosegel „Piskrovez" popolen vspeh. Danes vdrugič „Dolarska princesa" od Leo Falla. _ Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! Jutri v nedeljo priredi naše društvo prvi pomladni izlet in sicer v Ajdovščino. Odhod iz Trsta je določen z državno železnico ob 5 uri 50 min. zjutraj. Posamičniki lahko vstopijo tudi na postajah Rocol, Sv. Ivan in Opčine. Z vlakom se popeljemo do Štanjela, odtod pa odkorakamo peš v Ajdovščino. t. Upati je, da se kar največ bratov udeleži tega prvega izleta l v sokolskem kroju. Dobrodošli pa so tudi vsi drugi prijatelji društva I Na zdar. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja gg. pevce in igralce na glavno vajo za „L e g i j o n a r j e" danes točno ob 8. uri zvečer. Nar. delav. organizacija priredi v nedeljo, dne 24. aprila 1910. ob I, uri pop. javen shod na Prošeku v prostorih „Gospodar, društva". Dnevni red: Volitev u okraj, bolniško blagajno. Vesti iz Goriške. Namest. svetnik A. Rebek — časten občan. Iz Nabrežine: Dolgo se je morala občina Nabrežina potegovati da je dobila nekaj pravic glede slovenskih napisov na železniški postaji. Prošnja za prošnjo in pritožbe so odhajale na merodajna mesta, a brez uspeha. Leta 1908. se je občina Nabrežina obrnila do našega vrlega državnega poslanca Alojzija Štreklja, da naj se on na merodajnem 'mestu s pomočjo svojih kolegov zavzame, da se v Nabrežini in v vseh slovenskih občinah na Krasu sploh postavijo na železniških postajah slovenski napisi. Vsted temeljitega poročila c. kr. namestništvenega svetnika gospoda Antona Rebeka, voditelja c. kr. okrajnega glavastva v Sežani, se je ugodilo poslancem in slovenskim občinam, da smo dobili na železniških postajah slovenske napise; za to pa gre ta zasluga slovenskim poslancem in poleg njih c. kr. namestništvenemu svetniku gosp. Antonu Rebeku za stvarno temeljito poročilo in priporočilo. Nabrežina ima lepo cvetočo kamnoseško obrt. Tej pa je v zadnjem času pretila velika nevarnost. Kamenolomi so bili večinoma pokriti in obloženi z velikimi kupi odpadkov tako, da bi se radi velikih troškov, ki bi jih zahtevalo odnašanje, moralo opu- DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitik 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 23. t. m. od 9—12. Glasovir, kredenčna omara, divan s fotelji, stoli z visokim naslonjalom, miza na kriz, velika slika, razne regulatorične ure, budilnice, srebrne žlice in vilce. Od 3—6 pop. Razne srebrne in kovi-naste žepne ure, uhani, prstani, gumbi, igle, broše, svetinje, priveski, verižice, tobačnice, zapestnice in druga zlatanina. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača knjižnica. Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Kleinmayr 1 Fed. Bamberg, knjigarna t LJubljani. interesantno naznanilo! NB. Velik izbor delav. hlač po neverjet. nizkih cenah. V trgovini v ulici Jarrisra štev. 20. Danes se otvori izjemna prodaja izddamh eblek. Ker hočem prodati vse blago, sem sklenil prodati ga po znižanih cenah prodaja se vrši le malo dni, zrlo poslužite se te izjem, pri ike! Lepa prilika za „peke"! Hiša s : po pol- j noma opravljeno pe kanjo pe proda ali da v najem i pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah na Gorenjskem. ' Pekarna brez konknrence. Hiša je nova, krita z opeko j in ima vodovod. Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovca na Biedu. 6601 ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalmca kave TELEFON 1743. Najbolji! vir za dobivanje kave Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano II. 6UIĐO & UOO OO EN 100.000 batotjlcod Sampanjoa za refoftk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refoSk, šampanjec, bordeaui, rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ln od oden in pol litra. Damjane lz stekla opleteno. Prevzamejo se dopoSlljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst V manuj. trgovini v ulici Jarriera 8 se nahaja velika partija ostankov 25 OOO metrov. Perkal pa stot 40 meter vzaj. barvah Saten po stot. 52 meter najfin. vrste Batist, Zefir, Rigadin, Oksford vseh vrst. Blago za moške obleke: CHEV=0T KAMGARN, VOLNENO IN BOMBAŽNATO BLAGO 8T RAZNE KAKOVOSTI. DOMAČE PLATNO PO 46 STOTINK METER. Rajno manufakturno blago po cenah brc z konkurence se dobiva v manufakturni trgovini ^r VIA BARRIERA ŠT. 8 I J HERCULES ttvAn^|t oMbe : razlike vere, obrednosti in itton, katare lil« na dan npiea mlajla od 16. ter starajte od 80. leta. - Vaakdo mm ore aavarovati eebe ▼ korist dragega, odroma tretjo (Mbo v laatao korlat In to brez sdrarniik. pregleda. Vaa pojasnila daje sa Gorifko glavne - - - v Oerioi ali pa tndi |novo pogrebno podjetje i . z bogato opreao za vsako- Corso 49 (Piazža Goldoni) Tel. 1405 il pogreb. m prodajal- i Inico mrtvaških predmetov in vsa-TTstnib vencev iz umetnih cvetlic ), porcelana. — Velika zaloga i" m Boki (Fluu). voščenih svcc Predaja aa dabeto Is drobno. Btn n IV, ,,EDINOST" št. 112. V Trstu, 23. aprila 1910 stiti večino kamenolomov, a s tem bi v ne-dolgem času kamenoseška obrt pri nas popolnoma zamrla. To bi bil velik občutni gmoten udarec ne samo za Nabrežino, ampak za ves okraj in deželo goriško. Veliko družin presrblje-nih sedaj s kruhom, bi vsled pomanjkanja te obrti odpadlo. Videč pretečo nevarnost se je c. kr. namestništveni svetnik gospod Anton Rebek obrnil na več podjetij, ki so izvaževala kamenje za nasipanje morja, češ: ali ne bi kazalo, te velike kupe odpadkov izvoziti v morje, s čemer bi bila rešena naša kamenoseška obrt?! Na njegovo veliko zadovoljstvo se je oglasilo podjetje bratov Caharija in Gruden za odvažanje teh odpadkov, na kar je po priporočilih in nasvetih g. svetnika prišlo v kratkem času do vsega potrebnega; in da se je začelo te odpadke odvažati, se ima podjetje zahvaliti gotovo le njemu. V prvi vrsti pa mu mora biti hvaležna naša občina, da se je toliko zanimal za to ter rešil obrt propada. Naš sivi Kras nima ne potokov ne studencev. Zato se moramo mi Kraševci zadovoljevali z vodo iz vodnjakov, ki se nabira s streh, kakor pitno vodo, a z vodo iz vodnjakov, v katere se voda nabira s cest in žlebov, za napajanje živine. Nabrežinska občina je brez napajališč. Kakor pa so v zadnjem času v raznih občinah po Krasu zgradili več vodnjakov in vodovodov za napajanje živ. tako je tudi obč. Nabrežina sklenila zaprositi merodajne oblasti, da bi tudi v Nabrežini s pomočjo vladnih in deželnih podpor zgradili vodovod za ■apajališče. In tudi pri tem nam gre — kakot sploh vsaki občini — na roko c. kr. nam. svetnik gosp. Anton Rebek, za kar mu moramo biti vedno hvaležni. Upamo, da se ta prekoristna naprava s pomočjo vladnih in deželnih podpor dovrši na veliko korist občine Nabrežine in v gotovo veliko veselje g. c. kr. nam. svetnika Antona Rebeka. Gotovo govorimo iz srca vsem obči-■arjem nabrežinskim, ako izrazimo željo da bi gospod vladni svetnik Rebek še mnogo let vladal na našem sivem Krasu v blagor našega Ijdstva. V viden znak tega splošnega čutstvo-vanja je starešinstvo občine Nabrežina v svoji redni seji dne 12. t. m. enoglasno imenovalo gospoda c. kr. nam. svetnika Antona Rebeka častnim občanom. x Vreme v Gorici je že par dni naravnost krasno. Po dolgotrajnem dežju imamo konečno pravo poletno vročino. x Nezgoda na delu, Delavec Cejlvan iz Voglarjev je izkopaval v gozdu neko drevo. Drevo se je nagnilo in padlo pred-*o je pričakoval Cej, ter ga je močno pobilo na glavi in na hrbtu. Prenesli so ga v bolnišnico v težkem stanu. x Za novo cesto v Podturen je bil razpisan natečaj že pred meseci. Takrat se je govorilo, da hoče magistrat takoj pričeti z delom. Vendar do danes ni ne duha ne sluha o gradbi nove ceste, dasi je zelo potrebna in prinese novo življenje v to doslej zapuščeno predmestje. Kdor pozna naš magistrat, se tej počasnosti ne čudi! Mizarska zadruga v Solkanu v kon-kurzu. O imovini mizarske zadruge v Solkanu, vpisane zadruge z omejenim jamstvom v likvidaciji, se je razglasil dne 15. aprila 1910 konkurz. Konkurzni komisar: c. kr. višjesodni svetnik grof Corinini v Gorici. Začasni upravnik mase: gosp. odv. dr. Alojzij Franko v Gorici. Volilni narok 29. aprila 1910 dopolu-dne ob 11 uri na okrožni sodniji v Gorici. Zglasilni rok: do 11. julija 1910. Narok za likvidovanje in poravo 12. julija 1910 dopo-ludne na istej sodniji. Nekaj za „Gorico**. V „Osservatore Triestino" od 22. t. m. čitamo, „Avviso di concorso", s katerim razpisuje goriški deželni odbor službo inženirja. Razpis je samo v italijanskem jeziku. Dosedaj je „Gorica" opravičevala še vse Pajerjeve lumparije. Ali bo opravičevala tudi ta samo italijan. razpis. x Iz samostana v zapor. Neki Josip Planinschich iz Trsta se je nahajal v veliki revščini tu v Gorici. Zato je hodil na brezplačno kosilo v kapucinski samostan. Ko je te dni pojedel dve veliki skledi juhe je zahteval še tretjo in ker mu niso kapucini ■ogli ustreči, je pričel razgrajati in žaliti kapucine tako, da so ga morali redarji odvesti v zapore. Druge slovenske delale. Pevsko in gasilno društvo v Vipavi priredi dne 1 maja zvečer ob 8. uri v dvorani g. župana Petrovčiča, veselico z igro in Šaljivim prizorom ob navadnih cenah. Vesti iz Istre. Iz BorSta nam pišejo: Tu živi nek ptujec v konkubinatu z neko žensko, kar ▼zbuja veliko javno pohujšanje med ljudstvom. A naše slavno županstvo v Dolini o vsem tem nič ne ve, ali neče vedeti ? Zakaj ne stori konec javnemu pohujšanju in škandalu ? Ako se v kratkem ne ukrene kaj, postanemo bolj jasni! Razne vesti. Straža ustrelila dva vojaka. Minulo nedeljo zvečer je zapazil vojak, ki je stražil pri osješkem skladišču za smodnik, da se mu bližati dve osebi. Obenem je počil strel iz revolverja. Straža nameri puško in vpraša, kdo je. Odgovora ni bilo nobenega, pač pa je zopet počil strel. Tedaj straža sproži in postavi se z glasnim krikom zgrudite. Stražni načelnik se je nato podal na lice mesta in dognal, da sta ustreljena vojaka: laborant garnizijske lekarne in nek narednik. Težko ranjena so prenesli v garnizijsko bolnišnico; uvedena je stroga preiskava. 2400 dolarjev za poljub. Trgovec Schram v Chikagi je plačal neki lepi plesalki 2400 dolaijev za 1 edini poljub. Toda tudi poljuba ni dobil prostovoljno, temveč je plesalko po sili poljubil. Ker se je pa bal, da bi ne klicala na pomoč, je takoj na to odprl svojo mošnjo in ji denar v gotovinj naštel in sicer v zlatu. Stara mati z 28 leti. Da postane kaka žena stara mat', ko je stara 28 let, je pač zelo redek slučaj. Ampak v Ameriki, tam se dogodi marsikaj nenavadnega. V Richmondu, Ind. živi g.a Parker, ki se je omožila s 13 leti. Njena hči, ki je zdaj stara 15 let, je dobila te dni krepkega sinčka. Stara mati ali babica je stara 40 let in prababica, ki tudi še živi, je stara 90 let. Slika prodana za 402.500 frankov. V New-Yorku je nekdo prodal Corotovo sliko, na Francozkem znano pod imenom: „Ribič pod drevesom", za ogromno svoto 402.500 frankov. Ni jedna Corotova slika še ni bila tako drago prodana. Ta slika je bila izvršena od 1865—1870. leta. Leta 1880 jo je prodal M. Durand-Ruel za 20.000 frankov nekemu Šmitu v Rotterdamu. Grof Zeppelin — češkega pokoljenja. List „Čech" trdi, da je zrakoplovec grof Zeppelin češkega pokoljenja iz rodu Če-pelinov._ V - M Arcata 7 SJK SE partij« ugotovljenih oblek in hlač ea delavce. Lastna krpjačnica. •_*_5|+2 PouftllA in bralno društvo „ZARJAU t Koprivi IDTrailU priredi dne 24. apri'a 1910 javni P 1 e s na dvoriSčn gospodične Ivanke Ze*a. f 39 Pn7flP V £**P°)jake testenine, boV njski riž. inlea i UfcUl • s sicilijanskoga paradajza se predajajo v ulici Farneto 3. 585 |Ja IIpilHo i P08eatv°> h'5a. vinograd, vrt z Ivo. UUoJ dvema vodnjakoma pripravno za vrtnarja. VeČ se poizve pri g. Ivanu Suban pri bv Ivanu, gostilna „Na vi Savi * _608 Tomajska mladina r^jJrUS nem vrtu g. Kjudra. Svirala bo Nabrežinska godba. 652 Odda qa meblirana soba d vem gospodom ali w»7 pa tudi enemu pri slovenski družini v ulici Tivamelis 3, vrata 8. 603 Ko i*S7nnlonn "oba meblirana z dvema I t d I G&|iUltf JJU pcste^jsma in s brano pri slovenski družini Ul. Farneto 22, I. n. 637 igralca na glasovir za vsako nedeljo in tbbCIll praznik ob 4. do 1 ulica Tivarnella 5. 10. ure zvečer. Naslov 654 Dwa|{q oa moderna spalna soba — ter razno rrUUcl OP dru pohižtvo. Mizar, Leo 2. (623) ŠHiHilli NL0IIE1 MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se raftinajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelku. ^nnVilnn račun t-e išče. Ponudbe na upravo t?UH!|nO Edinosti p.fi „GOSTILNA". 66? Hri^ Cfi P°d dobrimi pogoji prodajalaico li-UUliil OtJ feerjev os. bi. ki govori sloveniko. Obrniti ue na : Collarsicb, Caf^ Corso. 70U PrnfiaiA postelje, odeje, perilo Truildju Stf i„ raz„e obleke, orke- stron z 30 muzikalnimi komadi. — Via Valdirivo 32, II. n._800 Slovenci in meščani! £ poslužujete ie v slovenski brivnici v ulici Seoe Fon-U-re lil, za kar se Vam toplo priporoča udi: ni An ton Novak. fc?voji k svojim!_ IČPOI11 ° iztirjevitlca ali kaj si enega. Zrno- lOLtslll žen sem aiovf n.-kega in nemSkega jtztka v go^ om io pifmvi. Pisi.ti je na inseratni od i. J£oi-nosti pod - fcttrvilko GG-!". , Številko 6(5 r Slovenke! Svetuj:e možem, da g.edo v nedeljo dne 1. majnika t. I. na vrt gostilne „Pri treh ioi h", ako ostanejo pri sv. Jakobu. Tudi za žene bo polno veseija, ker se bod-> p-ele lepe pesp >< e___6-*7 Vn jpm ie odda zetfcljičče s 1000 kvadrat floJtsVIl uib se^njtv z hišo in vodnjakom, vse na lepem prostoru pri «v. Ivanu. Oglasi i *e pri g. Josipu Vatovcu p. ti. Bumba, sv. Ivan fitev. 1100 164 Rajsko veselje ulr.i S. Marco št. 19, *jer vodi gostilno Viktor Konti. 647 AhcnluCVlt kmetijske 5ole z dobrim aprtfe-MMoUlVVIIl valom in večletno prakso i 5 čBe sltžbe Naalov pove Ed nost. 65 3 Prod Edinosti C P mfzarski bank, več m'z. orodja in OtJ kope'j iz cinka. Naslov Ins. odrt 640 rinhra nrililrO Zft mladoporočence. - Po-uvUlo |3I IIIHo. stelja za ave osebi nazmet (Feder), ckiflonier, omare, stolic**, kuhinjsko pohištvo se proda radi odpotovanja fo zn?Žani cen"». Obin-ti se na: Cjllaraich, Cafle Corso od 9.—11. in 3—9. popoludne__600 Urini* 7pli--P*11 "o*5®1 kozarček \ipav- IViiUl fcB'1 skega viua, naj ^re v v:a Molin a vapore 5tev. 13.__659 Ivsin (noiliust MBBBEBBsaa stavbni klepar ?IMT - ulica 3caua »tsv. 3 - TSST IiSTfšoje vs^©v\*tti»a v to stroko d^la :: Ka^or n. pr. s'a-bra* pomorita tn obr^st. :: Poprave i? b?rdona cink?., medena, b&kra itd, ms se izuršulelo točno fn solidno. KOrELJI FN SEHA1KE PO NAROČIIU. - Prodaja kuhinjski in kmetij-k h petrebS€ u f.t. d. V&* - o po oeiiali m mmmm v-? feVf Umetni: fotograflinl ^ r ri s v. Jako- ff4flliA P" sv- Jako* bu - TRST. UiEIJE bQ " TRST- ulica Kico itev 42 (pritličje) m Sag l«vr6u;e v«a>co fotogTafifino delo, kakor tudi razglede, poanetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo'će ea ▼ukoTrUne spomenike Itd. itd. itd. Posebnost: Povečarje vsakatere fotografije. Badi udobnosti F. N. n»roćnSkor ■prejema uaroćbe In jih Urriuje na domu, f»emufino tudi zunaj mesta. m i Veliša zaloga fotogra/. aparatov s pritt!'aisair.i I Rodolfo Buffa bbbs^s optik, Trst, Corso štev. 2. i Bogat iz^or Kodakot-ih aparatov in vseh izdelkom znane dražbe ..Enstm^n KODAK4*. Aparati Zei68. Goer', Huttig, £rae- isan, Kriigener, Busofa. Mackeastein f'd itd. Tvrdka sprejemu vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CA H ERA . 8SURA na razpof»go gg. klijentom. Navadni ia prizmatski daljnogledi (Peldsteclier) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti. Plošče, JFilm in papir iz najboljših tovarcn. m——imaaamija—osa— mu » i mp Veliki Kinematograf s ,Colosseo4 Ul. Rossetti 4, vogal Glotto. Soboto 23. in nedeljo 24. aprila 1910 : Vekinteresanten <§X§) vspored ©(§) I. prostori st. 30; Otroci In vojaki 20. II. prostori *t. 20; Otroo< in vnjakl 10. I Slavija" ■ ozsl zauarau bsnKa u P?s§l Rezer. fondi K 44,437.036 01. Izplačane odškodnine in kapitalije K 98,323.486-35. Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu D. fTGHflB ul. ffKP?mi 1? L SVOJI K SVOJIM! ^m m Panificio a renomirana t^ornfr ^ za p.fieaje izvrstnega nega in dezertnega kruha Ker sem prisiljen v kratkem se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. mmam po čudesno : ulica Nuova štev. 36 : Trgovine posameznih partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ !UGODNI PRILIKI! V soboto,