St. 48.
V Gorici, 29. novembra 1878.
Tedaj VU1.
„SoLa" izhaja \*sak petok in vplja
s po&to prejemana ali v Goriei na dom
pofiiljana:
Vse teto.....f. 4.50
Pol leta.....,, 2.30
Cetvrt leta     .   .   .   .   „ i i-> Pri oznanilib in prav tako p»\: .,po-
ilanicah" se plafinje za navaduu tmtop-
a* into:
t kr. •:•• kt ri>!:* 1 krat
po pr...
Posamczne Stevilfce se dobivajo po 10 soldov v Gorici v iobakarnici v go-sposki nlici Wizo „treh kron". in mi sturcni rrgu.— r Trstu v tobakarnici „Via (ii-lla co senna 60".
Dopisi innarofaina naj at bTagovo-Ijno po§iH.i,jo urcdnistvu ,,'Sofie" v Gorici Via del Giaidino V Zoratti-jovi liii II. noilstr.
Rokopisi bo ne viaiajo; dopisi naj s* Ungovoljno frankiijujo. — Delalcem in driiKim nopromo?.nim se nnrocniua ssni&a, ako ha oglast pri urodnifctvu.
(ilasiio slovraskc^a poiitU-nt^a drustva goriftkega m brauibo narodnili pravic,
lV/Jv p. n. narotaikom!
Se <n mesee ¦— iu lttn bo pri kraji. Da bi bili tako nasi raruiti s ti-karno! In kako lahko bi jili n>tf> poravnali, ako bi se nekateri uaaih p. ii. iiiiroruikiiv kaj m(- brijjali za h;im» puiioUjine mijm* pu/ivf. - N'i, /daj je )iiin»l sv. Martin, na (iiiri»ktiii zadnji obrok /uimid-Dim dn\/.wl.'.iin; teduj jesktajui cas da se tudi nasi /aui..-»..iki ^p<»nmij«> **\»\v did/nosti, Pnp<<-roi'ainn piav toploi • <'pi»/Mruj» mo ob mrm. da poslj« mo vsi'ia tiiltm, katni in* zado^te nu-M'lim po/.iwi do l."». diMMiubra, ekM-kutorja v hi>u -- 10 je imMno |mv/.i'tim'«. Menda nam no bo ti-^.i iiihc'A zawmi; prtrdli smo /adnata i» prav uljudno; sluinju' titiu'itio pae tudi vesno tirjati, kogur ius ne sluSa.
I,asttii*tvo Sofe.
Bleiweisova sve6anost.
uulje iu koncc.j
Za d»'putaesjand slncnirkih pidtrajin p: ;:'•!•> so one iz Hrvat«kt-ga, lVtutv.-iio sine g. jabiiar ini, ill je njegovo To letnieo ?h\iia SUmjitja iu z ujo \ria sestra llervai*ka. ktera je tolsko i.»kre:i>b i i>riliuiih depatacij posUiia &!a\it of eta ^¦ve:i?-k<^a l.aroda. N a r o d u|i k h; b b r v a t s k i h \«»s la n c c v bii je ra-&topan i>o dr. ^pevcu dvi. po^.aiicu in 2upinku Strati miru, ihzaxnom |jo.»laiicu.
Jtigoslov.isiMka akadeniija /tiaiinstij i ainet-nostij je po s>u-;<.ni slaxnem pnt^edMku k. dr. line-ki-ju pozdravila jubsiarja, kti*re>!,i steje s\oj«j:a ea-*t-ncga Clatta. Jugosiuvas^ko vsi'nuSis.Oe in drustvo i*v. Jeroniina v /agrebu za^topa! je p. «ir. fjak. kijeju-biiarju p<»klMUii ktasuo w/aia'  kn.'i^e dru-tva.
Matua Heivat?ka_slavjia jt- j ;i'ilarja po depnta-C?ji. ktrro je vodi! u >f:;»>a. a*ai-ks senator, slavni hrvatfk: Jvii.u>'p;:ri. la ;/\r>ttit gov^n.ik. kakursmh se pae ie mulo t*a bvitu r.ahaja, pozdravijal jt« jubi-larja jako navdu»ciiu ttr rtkel bt-seue. ktere soprouz-
WIUUU J.JUUU. JUUUUBWJUMIH.'J- . -I .UL* JJUiUUJ-->JULiJUi^t>JBWWUaJUJJJBHt
LISTEK.
25     O    13     I    R.
Xa vero svojo, ia bogate plene
xVbdala todi ˇ boj mahoraetane, Pred Stari grad t junaki se za^ene.
A predoo na zidovje sivo plane, Vojvoda, silni Bojan se pojavi
I vojstoki, ki trdnjavo krepko brane. I ko sovrainike podi i davi
Sprovaja ga njegova hCerka lepa S ielado vite^ko na ne^nej glavi.
Pogum i hrabrost jej sree oklepa, PuSice luca, sulicoj napada,
Ko boginja sovrainike raztepa. VojS5ake svoje k srLnosti spodbada
Vojvoda: „Merite mi na Abdalo Prokletega, ki groza, strah je grada.
Ked6r usmrti ga, on Stono zalo Dobi za ieno, Stanoj vse zaklade
On moje bo imel i carsko hvalo". Krepkejie borci ponove napade;
UmiCe se sovra2nik, mod i sila Mu pe§a, z boja se Abdala vkrade. —
Mej nekr§cani pa je bojna 2ila Zobirju tolkla, krepkeinu junaku,
M boj sta srd i jeza ga drvila,
iticile viti.itno pritrjevanje. tiamrer: Ilrvate, i Slove nee  in* luei d run», ne^o mali pot ok.
Tudi lin.ilski iiarodiii puslauvi v Daliuariji niso pn/abili \\w*, anip.ik \wAa\\ so iskreitoga rodoljnba g. P».-lanea l\ i a n k i n i - a. uivdnika ^Narodnega lista v /adru." ki je poudaijal, da brute Slovence tare No-inee, kak-ir pntiska sluvau. llalmatinre Italijan, da l»rav i>naka borba u>.o po sebi w/.i>  bratska naroda.
/.dravni^ki) druMvo /;i»ribsko zastopal je dr. Ton, ki y> jubilaiju i/roeil diploma faslnega elan-.-tva,
li. Milan Stojaoovit"1 pr/dravljal je jnbilaija V inn mi linatskc^i liuoar. in pe-lagoKiiMu'ga druStva V Zuuivlm.
K •>!»», skiMio pi'\sko diustvo lirvatskn, poslalo je di'piilaeijn, tdistojn'o iz \m, Strou in Kiociihut, ki sta mo i/nuili <Mstiii (hjiluni.
ihvatski dom. dru>tvo lirvatskn wseneiliScJie lliladlne, j«» pi>>lal »S  elnnov svojih.
V 7,\fUihn }\\v(-\ ^i.iviMiri pn/dravljali m g. *ju-liilarja |io pud. dr. t'elesthui.
Pat"' b-pa vr-ta dtpntanj u pobratim^ke Hrvat* skel  \/\\\m\ dtnj'.ih deputarij luivnjam:
S1 u v f" ii i. j o na Doii.iju, ki je izioeila diplom Last> inga CianH\a, Slovansko hesedo na Duiiaju. d«-putaeijo v I.juhljani /iu:(*ih (Vlwv, Maticu Sloven sko, ki je .svtijeniu preljrbljcnemu predsedniku piikluiiila kia-i'ii diplnni eastne a iMana, (iori&kcga Sl;t\t a„ «i je izioi-il po ilvi. pcislani'ii g. Jg. Kova* eitai »..pi.nn n^tm-ga C!an.-t\a; itd. itd.
KuiiKiio nastopijo Si? deputacijc vojaSkib veteranov, nnst in obein. ZnanuMiita bila je pa6 deptitaeija me sta Kranja. kder se je slavni jnbilar rodil. Go>p. i-ipan iSavnik je izrofiil jubilarjn krasen diplom ter s ponosom nagla^al, da inia „Kranj" to veliko cast, iinenovati slavnega jubilarja svojega aina, svojega lojaka. KonOal je govornik z besedami neu-meiljivega na^ega pesnika Presirna, kterega kosti ua pokopabsut rojsine^a mesta g. dr. Bleiweisa pocivajo; ^Vreniena bodo Kranjcem fc zjasnile, ¦Tim miP se zvtzde kakor zdaj sijale."
Dr.'si bral'-e! pac si moreS misliti, kako zelo so ganile htscde tnnza, ki sedaj zastopa naCelniStvo v rojstnem kraju; soi/e pohlc ho obraz ne le jnbilarju, ampak niaisikomu drugemu, ki je, opazoval tako gin-Ijivu piizure,
V Satorje plane k svojemu prvaku;
„Zanmja§ boj i senjaS lehke senje, I siloj hofies vzeti grad mejaku?
KrManska lokavost in umiSljetye Kjira samim naj pogubo jim pripravi,
Povej, da ima§ veliko imenje. Besedo cetam svojira to objavi:
Kedor usmrti vojvodo sovraga, Za ^eno lepo Stano si dobavi." ¦—
Iz ust Abdale ta napoved draga K pogumu Turke novemu spodbode,
Zobir drvi naprej, Bojana zmaga. ZmeSnjave mej krSCaiii se razplode,
Ka grajskih stolpih polumesec sevat Kr§Cane goni Turek v smrtne zgode. —
Sovra^nikom kljubuje dolgo deva, Dokler jo divja tropa ne obsuje.
Ujeta pri Zobirji solze leva. I v zboru. krepek glas mo^a se iuje:
BDarilo tu imade§ ljubeznjivo, Za ktero zmogel si sovrage tuje." —
On pa zavrne svoje zanifcljivo: „Kedd bi iaoSka spridil srea sveta?
Za boiji zakon v boj sem §el upljivo. Kej mari mi zenskad krs(5anska kleta.
Ti, deval hodi, strani hodi, be2i, Zobirja 6rti, objokuj oCeta,
Lukave^ki.
Tudi mosti NLoi in Cernom©ljw 8to iisro-ilili diploma Castticga meg^aiiBtva.
V iiuenu obfiiu in slovenskih Citalnie nazdravil je g. dei poslanec Navratil. A sedaj so vstijo eel. oblak diplom, albumov i. d., saj je bil Ju-bilar od 150 obLin, od 34 druStev in Citalnic imeuo-van za fastnega filana.
Telegramov pa ni bilo mogo8e vseh prebroti, ker vtrnjun bil je g. jubilai in tudi drugi. Bllo jili je nad 4001 rekel bt skoro iz vseh krajev sveta, h celo Slovcuijo, iz Hrvatskega, Serbije, ueskoga, Siovakijo, lluskega, itd.
Veneli na» omonlti, da je mej temi 400 tele* grand tudi nekoliko 2 Qori&kega, kakor je tudi vese-lo, da ho slavnega moga jubilarja imenovalo za svojo-ga tetnega Llana nektere obLine: Podgora, Medana, Dornberg - Prvadna, Iteifenbcii, Lokavec pri AjdovSI-ni, KoniiM), Dutovlje; za Last. dlana pa 6ltalnici Tol-initiBka in IMkaj, prva je jpoklonila diplom po g. dr. Pi tarn leu, druga po cast. g. dekanu Ko-1) 111 u.
Vsakej doputaclji vedel je slavni moH primovno odgovoriti in navdusiti vsakega za vstrajno aveto do* lo. Globoko pa so ginlle zahvalne njegove besede vao navzoce, ko je izrekel, da je pravi Krczus v natodu slovetiHkem, ker] bogat je na izrazib iu dokazih na-rodne ljubezni in hvaleinosti, kakor pravi Krezus, A, ko je blagi mo2 pogledal v minuli Can in poudarjal, da si je vedno od ncbeSkega oceta prosil, da bi do-2ivel videti vzbujen svoj narod, kar prav dauei vldl, terse solzuimi otml in tresoCim glasomizgovoiil: Go-spod zdaj rad umrem, zaigrale so solze v slehernem o6esu, ker je moral prizor res vsa srea globoko pre* suniti.
Da I vskliknem jaz: 06ka Bleiweis, je VBikdai? dokazal blago sree, bogato polno obdutja; on istinito ljubi narod svoj, nelez jezikoin, ampak z vsont Brcem, je vselej govoril za narod.
Ni mu bilo vse eno, ali je s svojim delom irt bojem zmagal, ali propadel, ker ni bil politikar V navadnem pomentt besede. Trpel je, bolelo ga je, src0 mu je plaknlo, ako je videl, da narod propada. Za-to je ta moz vreden, da ga ves narod hvaleino castl, ker mu je posvctil ne le vse svoje moLi, zn&caj, svoje Zivljenje in delovanje, ampak ker je daroval narodu celo svoje serce.
Komaj konCana ta slovesuost, moral! smo iti k
Pravopisne opazkei
(dalje)
ba5va doliumi
b'de"ti, b'dlmvigitare*
bar milii genus.
bki plane, ipsunt, girade, aurehauS. To je srb* sko-hrvaska besedica; ki se je vrinila naj prej v hr^ vaSko kajkavSCino, pred nekaj leti pa tudi v naSo knjt^evno slovenSCino se zaCela vrivati. Ako bi se bila iz prvotne slavenSCine pri nas ohranila, bi segla-sila vhrvaSkej kajkavSfiini b©§,v kranjSCini pa b'S; primerip'sza hrv.-srb. p&s itd,—Lazje bi se more-biti v knjizevnej slovenSCmi dala opraviciti sestavljeii-ka baSti, ki se neki okolu Ptuja rabi; le Skoda, ki ne vem, kako se prav za prav izgovarja, :s kakovim naglasom namrec. Ako je bila konCnica ti prvotno brez naglasa, bi se beseda skoraj da morala izgovar-jati baSti; primeri til in tukaj, tja in tjakaj, Ako pa ima ti prvotno svoj naglas, potem je mogoie, da tudi b's svoj kratki naglas ohrani,—-primeri antk, ampak itd.;—pri tem pa bi se znal spremeniti pol-glasnikvo: bdSti,—primeri rop6t iz r'p't.—Ako pa b'S svojprvotni naglas zgubi inses ti naglas iiab'i premakne, potem bi se beseda najbri izgovarjalabo-, §ti (zodprtimo),kakor ddn'siz d'n's (z nagiasom; na poslednjem zlogu,) primeri tudi 1 e-t u, 16s e in, H* tje itd,—Iz bd§U ali bdsti pa je lahko naBtalo b6Bt kakor iz teCi: teC, iz kntti ant (ali nth $ kaktiUojUi (primeri kok^ pRmeatu Uk6) ko*
slavnostnemu bankefeu, kterega se je delezilo nad pol-djugi sto odli&iih rQckdjubov iz Slavenije ia pobra-timske Hrvatske. Tudi tu ti je bil velifiasteu pnzor, ki je moral tudi zagrizenemu nasprotniku izvabiti spo-Stovanje do Slovencev. Ko je proti 3. priSel jubilar g. dr. Bleiweis, ustali so vsi ter z iskrenimi nazdravi sprejeli ljubljenca naroda. Zdaj naj prvi govori g. dr. Zupanc, naCelnik slavnostnega odbora,ki zvestpro-grarau jabilarja ,vse za vero, domovino i cesarja," na- | pije cesarja. Za njim nazdravlja v dolgem pa preterm elegantnem govoru, v kterem popisuje celo 2iv-Ijenje in naroda posveceno delovanje jubilarja, gosp. poslanec L. Svetec, ter vabi, da vsi vsklikuejo v ,mnogaja leta" Ocetu naroda.
Govoril je 5e gradski (hrvatski) senator Senoa, ki je v prekrasnem govoru slavil moza< ki je vedno pot gladil za pobratimsko zdroienje Slovencev in Hr-vatov, ter poudarjal, da le moli potok meji Slovenijo od Hrvatske, a pa da oba naroda veze ena kri in kri po Ijudskem reku ni voda. Hes kaj posebnega je bilo slisati tega izredno obdarjenega, izvrstnegajgovormka, ko je tudi v svojem govoru segai v z^odovino in iz nje dokawal, da sta pobratiinska naroda uze pred | 500 leti skupaj pri Sisku branila skupno zrstavo, a da prav v tern letu sta zopet oba zdruzena (namreC kranj-ski regiment ,Kuhntt in hrvatski „Lcopoldtt) istcga sovraga, krvoloCnega TurCina zmagovito potolkla pri ! .JFajcu* ˇ Bosni, ter tako dokaj pripomogla, da se je iz Bosne, ki je 3 krvjo jugoslovanskih sinov nasite-na, prognal ljuti TurCin, atari skapni sovrag obeb teh pobratimskih narodov, Slovencev in Hrvatov. A. Se-noaova napitnica vsplamtila je srea vseh in gromovi-tt stefokM Bteiweisu in govoraiku so se komaj po daljem Casu polegli.
TJIe vpehan CastiUjivi starCek, narodni na§ oCe, zahvalil se je presreno tudi za teovacijeter o 4. uri preveC vtrujen vrail se na dom.
Da so §e potem svigale razne napitnice, kedo bi pac" mogel le dvomiti. Mej temi oraenjam le ne-ktere n. pr. VoSnjakovo, ki je nazdravljal idezelnim poalancem, ki so priSli v belo Ljubljano slavit sedem-desetletnico narodovega oceta, iz Stajerske, Goriske-ga. TrzaSkega in tuzne Istre. Temu se je *' imenu drugih zahvalil j> iski poslanec, prof.Pov§eki je poudarjal, da iz zdi .ga srca more pritekati v vse dele telesa cversta zdrava kri, tako tudi, da naj skrbe bratje, ki 2iv6 v srediSCI Slovenije, da podpirajo brate svoje, ki se na skrajnib mejah imajo boriti za roili skupni dom, za preljubljeno Slovenijo.
Napivali so §e gg. dr. Zarnik, Strazimir, Bozi-dar Kajfi, Navratil, grof Barbo, dr. RaCki itd.
Pozno po 6. uri §e le razili so se gostje, ker treba je bilo pripravljati se k Bbesedi8 v Citalnici. Igro „berite Novice* so Ljubljanski diletantje prav dobro predstavljali, a Cez vse preseglo je petje, pri kterem je sodeloval slavni pevec „g. Gerbec," poznan iz Hrvatske opere. Tako petje pa5 mora vsakega navduSiti, kakor sem v istini tudi <5ul od nckterih GoriSkih rodoljubov, zupanov, ki so rekli, kaj takega sliSati, a potem mora serce postati ognjeno za §e tako trudapoiuo narodno delovanje. PaC presladko milo petje gane srce tudi onega, ki ima kos ledu krog serca za narodne teznje, zato zelim iskreuo, da bi zivahni-Se delovale nase cltalnice, ter pogostoma priredile koncerte, ali besede s petjem, ktero toliko pripomore k navduSenju naroda. Oj gg. narodni ufiitelji, koliko zamorete prav s pevsMmi vajami pomagati narodni
tit kot.—V resuici besedico b6§t zelo pogostoma rabi slavni M. Ravnikar; n. pr.: BBo§tga je przdigo-valo, ko je vidil, de se vse ceste od ljudi tarejo, ki gredo" narod za narddam v'trumah v'Jeruzalem raolit Izraelskiga Bogal BoSt mu je serce vtripalo, ko je sveto mesto §e vse dimnato od dele6 vgledal Is (Zgod-be sv. pisma II. str. 54.)—„BdStjestari§ampergr6Io! B6§t jih je bila skerb!" (II. str. 55.)—Ali pa je Ravnikar-ievo b o § t po svojej etimologiji v resnici eno s ptujskim baSti, tega bi ne mogel prisett. Y nekej novej k&ji-fici, v Kodrovej hMarjetici*, beremo blizu v pomenu Bavnikarjevega bost besedico ba§te: „Ba§te slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, ki si MU-narjev.* (str. 83.) „BaSte tacega bi rada marsikatera, ki je doma iz bolj§e hi§e.u (str. 140.) „Ba§te ti bi kmalu prav imel.* (str. 178.) „Pa tako prepricanje bi lie bilo miljona vredno, ba§te se ve5, mnogo ve5?K (str. 196.) itd. — Da bi se moglo o tej besedici prav Boditi, ali je namrefi.z Ravnikarjevim bost in ptujskim basti ena in tista, bi bilo treba vedeti v ka-kovem pomenu je v njcj rabljena Lrka e, alt je brati za pravi e, ali pa le za polglasnik, in pa s kakovim Haglasom se besedica izgovarja.—V hrvaSko-slovenskih «narodnih stvarelia Valjav5evib sem bral besedico, ki se mi zdi, da jo moram tukaj omeniti, dasiravno mi tudi n6 jasna, to je besedica bogSte v stavku: „on se je prebudil, nazaj si j3 legel, ali je komaj bogste zaspal". (SI. Glasmik 1866. dtr. 376.) — Iz vsega tukaj povedanega je otitno, da bi bilo se natan5neje preiskave treba, preden se katera ten besedic v koji-ievni jezik pripusti. Le to je gotovo, da b&§ pri nas ne velja, zato, ker mora v kratkih potisnjeno na-gUSenih Elogib polglainik, ki je stal prvotno v tej
stvari, 2ertujte ta mali blagi trud, saj zvesti sin ra-dostuo po svojej mofii dela svojej materi v prid!
Pri besedi podala je neka Ljubljanska gospa v iinenu drugih gospa krasen srebern lavorov venec, istinito dragoceno prelepo, umetno delo. Vrla okolican-ka TriaSka v narodni obleki pa je poklonila \ imenu svojem ocetu Bleiweisu hvaleino udauih Primork krasen cvetiieni Sopek (buket). Za oba prelepa darova se je z ginjljivimi besedami zahvalil blagi oika, ki je v svoji zabvalnici poudarjal veliko va2nost mater in slo-venskih 2en sploh, ktere imajo odgojevati vzbujene narodu zvesto udane sinove. Po koncani besedi pa so se mnogi gostje razdelilivprostorih Citaloice terondi slavili prelepe narodne svedanosti sklop. Mi pa smo zopet presrecni, da smo v srcu Slovenije doziveli tak prekrasen praznik, navdnSeni za preljubljcuega naiegA oieta Dr. Bleiweisa in njogovo sveto delo, to je Bv5e za narod" vrnili se v solnCno Gorico, kder ho<!ejno vstrajno dclati, da se i r»oijo pomofiju vresntfi, kar je na3 o«e Bleiweis stavil v svoj program.
Nas deielni zbor. II.
Koj po kon«5ani sesiji zac>U smo r»'Si»tati leto^»je delovanje naSega dezelnega zbora; a drngi zaniniivi dogodki, o katerih je trebalo v noSeni listu govoriti, pretrgali so nam vazno razpravo, katero hoc.'tao ilam*.-* nadaljevati, da jo se pred koncem l*ta koni'unio. Zadnjid smo govorili v obce, dane.* pre.itopamo k po-sameznostim.
V de^elnozbor&kih obravnavah, katcre je priob-2ila nSoaa", brali smo mej drugim tri iuterpclacije. Kaj so interpelaeije ? — Interpolate so yprasanja, katera stavijo poslancl po zborovem predsednistvu bodi do vlade, bodi do dezelnega odbora; one zadevajo na-vadno va_ne, javne stvari; v njih se poslauti v im»*nu svojih zastopancev pritozujejo zarad kakor^nih koli napak v javni upravi, izrazujejo ljudske zeljc tirj;yi» Ijudske pravice. V prctckl: sesiji so biii; vse f_ I i»-terpelacije obrnjenc do ces. vlade, oziroma do me, zastopnika. (jQ imajo poslanci ustavuo praviro intrr-pelovati ali upra§evati, je naravtio, da una vlada po svojem zato postavljenem zastopniku ustavno dol/.tiost odgovarjati. To doUnost izvajamo iz pojina ustavnosti ali konstitucijonalizma. Pa postavimo, da bi vlada tudi te stroge dolznosti no imela, zapovedujejo uze pravila konvenijence ali uljudnosti, da vladni orgaui ljudskim zastopnikom v stvareh, ki se tifiejo Ijudskih interesov, odgovor dajejo. A cujmo, kako se je godilo nasim interpelantom I
Uze v lanski sesiji, ce se ne motimo, aprila my-seca 1878 je poslanec KovaCifi s6 svojimi tovarSi po-dal interpelacijo, ali namerava vlada skoro pre&kibeti, da se bo nadaljevala uze dolgo obljubljena preurav-nava erarske ceste po Sofiki doliui, da se ta vziasti na onih mestih popravi ali predela, kder je zaradi presilue strmali ali preniske lege obfievanjc hudo za-virano in so mnogokrat vozniki in vozovi z blagom vred v nevarnosti. Kaj je gosp. vladni zastopnik na to odgovoril ? „To interpelacijo bom predlozil visoki vladi in bom na njo o svojem Casu odgovoril." Pre* tekla je sesija, aobljubljencga odgovora ni bilo; pre-teklo je dalje leto in veC, pa odgovora se vedno ni bilo.   Kaj storiti? Pozaavsi  iz lastne  mnogokratne
besedi, nespremenjen ostati. — b' t leseno kladivo, b' t i c a—glava (zanifcljivo); hrv,-srb. b ti t i n a, ki s*e rabi pri nas v Sali, bi se glasilo, da je doniace b'tina.
batrn bonus, batriv animosus, batriviti consolari, (Mikl. lex. koren b'd.)
b' z' g, b' z g a HoMunder, b'z g 6 v,-a,-o Hollunder-, b' zgati, preb' zgati—strzeu iz bezgovega, ali tudi dru-gaCnega kliaca, ki ima veliko str_ensko votliuo, veu poriniti; b'zgavka JDrim, Mmdelgeschwur.
cv'stf, cv't^m Muhen, cv'll,-a,-ogehMit,cv*11 i-ca Bhme (iz cv't'l,, cv'tla,-o, kakor metla iz met'l^tla.-o in trlica iz trl,-a,-o).
c^b'r, C'bra iz nem. ~t«5er, zwibarrkar pomeni prvotno posodo z dvema rocama.
5' 5 k a t i hritzeln, fi a C k a, kar se enkrat zafieCka.
Cdst, Castl Ehre, Castit, Castitijiv chr-wurdig, 5astiti ehren, 5eS(ien geehrt iz CaSCen, kakor tje iz tja, jez iz jaz, Ces iz cas, zel iz _al, namre5 zavoljo topljenega soglasnika, za kakor-§nem se kratki a, kakor v ceScini skoraj vselej, tako tudi pri nas vcasih v e, spreminja. V tej besedi je menda tudi SS kspremembipripomogel, primerikrej namestu kraj, zdej namestu zdaj itd. Dalmatiu in njegovi vrstniki pisejo §e sploh 6a§6en, kakor tudi pogostoma Se tja zraven tje.— Beseda 66st, desti bi pomenila v kranjskej slovea^ini, ako bi bila v navadi, to, kar v srbSCini, namrefi pars in for-I tuna, Ces tit felix, gliicUkh^ Cestitati gratulari, Gluck wunschen. Poslednja beseda se je zacela izpo-sojati v naSo knji2evno slovenSCino ia sem ter tje tudi napacno pisati z a; Castitati, kakor bi bila iz-peljana iz naSe domste besede casttt. I                                                                     (Da^e.)
sku§nje, kako trda se godi voznikom na „0vinku", strmem in oskem klancu pred nFlatarjem", in kako hudo zadeue, kogar narasla Soca pod Plavami o Casu velikih povodenj z iivalijo in teSko oblo^euim vozom na cesti ustavi in koliko hujSe Se onega, komur, kakor se je uze zgodilo, voz in blago na cesti zasafii, oduese in nigdar veC ne povrne, pouovil je gospod poslanec KovaCic" v eni prvih sej letoSnjega zborovanja svojo int«irpelacijo in poudarjal je, Ce treba, Se nuj-nejSe vaznost svojega vpraSauje in veliko potrebo u-godnega odgovora. Toda gospod vladni zastopnik je tudi letos ?. enako mirno dostojnostjo odgovoril, kakor lani: »To interpelacijo 1) o m predlozil visoki vladi in bom na njo o svojem Casu odgovoril,- It« zopet je pjvtekla se»ija, in zopet ni bilo obljubljenega odgovora — i n g a & e n i.
Blizo ob intern Casu, kakor g. KovueiC, ne vemo prav, v eni wji popie'j ali pozuej. interpoloval je tudi poslanec I'ovSe. vlado v jako vazni zadevi 'n govoril j«i sM'ia tiiirL-ko-itrudiAkiin, pa menda tudi diugim davkopiac-evalceni pr.iv iz .<,n:a. liaziozil je namrcf stiski* in tvmvv n lib piiM^tnikov. kutrri, ne zadosti, da jih n/e ra^tlm^ke Wle/rii in eieinentarue nezgode htra-iuo tarejo, tndi pod ogromuim breinenein drzav-nib, dt'Zi-hiih, cr.-itnih, ^iol-'kih in obCiu^kih d.ivkov omagttj.'jo. Kt r teli m> morejo v sedaujih hudih rasih ri'duo opravljati — obinkuje jih pa daCni ekseku-tor.t«r j:.»i p-> u»*ki novi nareiilu nh* tako te>kobit-taro z eksekutivnuni !*»ro^ki >e h!ij«* na iuljeva ra-mena prittska. l'r.i-al je, all je res inobh(Hlilo po-trebna ta nova n.uvdha. in aii bi je »u» bilo uiogoCe \.-aj v tciii pri'iiarediti, da \n ."•¦ za imuiijAi- zut>ke in krdar ni^i d.i\ki u/<< od poprrj-njih l»-t {/a^tali, ne i/vaj.ih tuko o.tra i/»irj.»tev, kater.i pri/a-l' wt v po-fcame/nih sluc^jih \.r ek-^kutHMU stm '. >s\ mgo zna^i d«!^ ubo/*v'i davkt»pla«•• vab:a V To sj-.a^anje m poiipirah »: .ivojimi piidpi^i .'¦koio v.m hlnven^ki po-slaitt i in kafi-n fu It oil ifalijan-ke stuni; • in od* govorV Kalior pi»r*avadi: ,To itit»*rpt'l,u ijo bom pivdlu/il vi^oki vl.ich in bom na njo o svojciu fa-u odgovoril." Gospodjr iuterpelaitti >0 do zadnje wj»» lakali tega svojega Cat»a, a ia pririvl do takvat iu ni ga tndi do danes
Sledujir je v eui  zidnjih sej   pr^lance   laga^'l
razkril nekater*' uepnltCuo-ti v v*Hpnd'.ir.itvu.   Trtiov-
skega erar-krg.i go/da.   kaft-re  };\\iut   na  (>ni  strani
start* pravire go/dniiv m»»ja.-ev,  na dutui j-tuni pa so
v veliko kvar  in nadh-ztiust vsein  orwn p i^stuikom,
kateri morajo  za svoje hisne   in kiu; tij^kc pot robe v
gozd posebno po le.s za obdelovanje svojih \iuogradov
in po drva  za  kurjav-i  zahajati.   Interpeiovat je  po
konCani  temeljiti  ra/lozbi   vseh dotiCuih razmer —
gospoda vladni'ga z;v topnika, ali he ne zdi vladi pra-
viCno in potrebno, da se cene le»-u. kolikoi' ^a pot re*
bujejo mejaii Trnovskega gozda za svoje hise in kiuc*
tije, kolikor mogoce zntzajo in ali ne wfoli odpravitt
onih zavir, ki .se zdaj delajo odstraui gozdnega ohkrb-
nistva,  da se po,iestntki ne morejo vsuk Cas z lesom
preskrbovati 'i Tudi to interpelacijo so podpirah pod-
pisi ostnih  ljud<kih zastopnikom.   Ker se je ionela
! sesija menda naslednji dan skle.ati,   odgovoril je go-
i spod vladni zastopnik to pot samo: „To interpelacijo
bom predlozil visoki vladi"   in ni obijubil nobenega
nadaljnega odgovora.   S tern je bila stYar, za katero
| se toliko zAttima vse podCavensko prcbivalstvo, reaena.
[          Zbo*-ovanje je konCalo,   poslanei  so se razMi in
se vrnili v«ak k svojim dom.iCuu   ali  drugtm javnim
i opravilom.   A ljud-jtvo — v katerega imenu so se o*
giasaliV  BContieuere onmes. ater.t;»iue ora tenebant4,
da! in jih nastavlja se uSesa, da sliM,   ali, kedaj
in kaj se bo poljubilo  ustavui vladi   odgovoriti na
I ustavno opravicena vpraJaiy'a njega uatavnih zastopni-
i kov. Wir kouaen warten!
Dopisi.
V  Gorici 28. nov. Baipust frfaSkega mestae-ga zastopa oziroma delelnega zbora je tudi v naSem mestu nekatere kroge silno osupnil, naj huje menda tiste, katere bi v enakem sluCaji enaka osoda zadela. A gospodje, ki zasedajo Gorilke kuruliCne stole, so gladkej§i od Triaskih senatorjev in se znajo priliCRO, tudi avstrijsko smehljati in vklanjati, zato pa ie prav trdno sed6 na svojih naslonjaCih in ni se jim bati, da bi jih strela iz jasnega neba raznesla, kakor je nena-doma oCete stareline v nekdaj najzvestejiem Trstu. mV Isonzo," kateremu * gotovo ni TrlaSka katastrofa niC kaj po volji, se uie tolali, da se bo znala libe-ralna mesCanska stranka zopet zlo^iti, pozabivgi sta-rega razpora in da se tedaj brez dvoma posreCi, za-dostiti pravim nameram ndella citta nostra con-sorella.1* Kdor hoCe uganiti, kaj so BL'Isonzo-u„pra-ve aamere, ta naj skrbno prebira njegove predale ter iiCe v njih kaj avstrijskega duha. Yaljda se mu bo godilo kot Dijogenu z laterno. —
V   prihodnji ponedeljek 2. decembra bo imel glavni odbor c. k. kmet. druStva sejo, pri kateri se bode imenoval uov druStveni tajnik namestnol v nebo kovanega profesorja Muzzi-ja, kateri se je podeljeui sluibi odpovedal, ie predno jo je aastopil, Italijanaki
veleinozl na§ega drustva bodo gotovo zopet kotero celebriteto iztaknili v blazeni Italiji ter jo za novo leto pokloniii avstrijski Nizzi. A cudno je, da se take eksotifine rastliiie v nasem niestu ui6 kaj pridane obnasajo. Kmetijsko drustvo in kmetijska Sola imati v tern oziru jako poJucljive skusnje, — pa nicuda Se ne zadosta. Pravih patrijoticnih elementov jc sicer v Gorici in na GoriSkem sploh vclika vec-ina, a mala pescica prekanjeuih lisic se vedno gospodari v ncka-terih krogih ali zna vsaj vsako priliko s6 zvijaeo, t-e ne drugace, za svoje namene  izkoristiti.
Kebo nad naSo Nizzo se Se vedno krmizi in od niorja prihaja dan za doom euak sopuh, ki cloveka dusi, da se niti prosto oddihati ne more. Kedar ne lije, pa mrcini: da bi hotelo vsaj sneziti, irneli bi ma-lo spremembe;—tako enakomeruo vreme se pa men-da le obupanim eksisteneijam prilega. Zdaj razume-mo, zakaj j<> na Angh'Akem, „spleena doma in zakaj so taiu tako pogosti ramomoii: ker se Anglezi'in nig-dar solnce ne smehlja.
So»"-a, Vipava in sploh v,>e vodo so moriio tiaras -le. V Vlavah j<* bila te dni Sofa na ees. eesti, v>led Le?ar je bila nekoliko vasa komunikacija pretrgana. To j»» pan" velika nepiilifuo< kat»'ri bi se inoralo ven-dar enkrat v okom priti. I»a bi kedaj katerega mi-ni<tra ali dru/ega vdiUsi v nnjuih opiavilih potujo-eVga na testi uMaviln, pot<m, i-tavimo, da bi se delo k«»j zaftdo. A ker ji* stvar sbiiid domaeim de/elauom nadlezna in v Lkodo, - kedo bi >e /a to kaj po-zuril?
V pondfljek se/u:o' v (Jonti It dnevni se-ineiij s-v. Attdivja. Ibi paiMwi'ii i-onwj letos — v inn-krem vr«'in-.'im pa v ohfni denarii i su;i.
je blagovolil na fajmoStrovo prosnjo za novo solo 500 gold, podariti.
Po Solski slovesnosti ogledovali so si vis. gospod-je nase novo pokopaliSce, ktero smo ludi letos na-pravili; dopadalo se jiin je, ne samo zarad velikosti, lepe lege in trdnega obzidja, ampak narbolj §e zarad velike in lepe rakvi, katero si je dal gospod Anton Froschl ze zdaj za se in svojo rodovino narcditi. H kopcu je gosp. Froschl tndi zelodce razveselil s tern, da je vse gospode povabil v svoj novi in prelepi gra-dic\ kjer se je prav izvrstnega in radodarnega gosto-Ijuba izkazal. Trajalo je gostovanje pozno v noe\ do-kler smo se po muogcm petju in kratkocasenju vsi veseli razSli.
Vremena nimamo ravno prijetnega, ker ze 2. in 3. t. m. nam je zapadel sneg 8c mnogo poljskih pri-delkov; pa tudi to je, dober nauk; zakaj nismo hoteli prej v lepih septemberskih dnch pridelkov raz polj v slirambe spravljati V
M. W.
Z Vipavskega^i. i.->v. ii.-.v. d«ip.'»
vipiivsk*-   d'duii'   jf od din- d*> dii«« ni.mje Inh >o vrt'»!:oma i>' iii-rran-ki in <»M'i'!ii, jrcut li^t >o«a" «;e odpira  pp»-tnrov   ibdffim   pwpi-ruin, utthnili -'^. >k»n» bi ivkvl ri-toma, m« lvdj ui-go hlaver p > zimi. saj on ^' St* kati-rikr.it «»«hi^i ' -ki.ij. kjer ,  h> 0.-.!ulj.
kletlci. I'uduo! naroilito \iMny stv.u\
Ih.i^i bv I gi.trr polit. »:. nde na pr.ite » r, kak, da /, iijim
Dopisov iz . se pnt'-tii Ker p,v ee-
kaki
li'lo tako   ivkne   pfvo inaiij Iniga /a   uarodno
?.\ !,i li t«- /,do:4noV (VndpivS „n-itva rS!«w\ ua-tfj.'s vse vipa\>ke roke. in iiajhifreie o>tajal ti bo m» turn bttkvom prcbrnerf. - -Ne vein, kje titi v/i.tk: uai'r/e v poinaiijkaijjti narod. Imditeljcv, drugai'e :ui ni mi-titi. V odboru „.S!uge" gem gotoy, da re, kajti sestavlj.Mi je u izvedvnih in spo*tovanui vrednih \\v>i. Y pOM-biu* east t*i raorahteli drustvo,an m\\ predsetlnje obce spostovani g- prof. PovSe, kl«'re-gA ilelovani»* jc ucutrudljivc. — Diagi Yipavci! zikaj se li tako maio brigatf zanarodnostVpunnMite, da bi-vaiuo na meji! Kot taki prebivalci ne smemo zaspat, atdpak krt-pko sttazit, da nam pa noci sovraimk ne «rauie narod».> zastave. Ko s«-ni se pogovarjal. ne dolgo od tega. s kmeti o sovraini Italiji in njeiuh na-mcidh. kaj mi odgovori edenV rNo,potcmbode5e bo-He. bomo la*.-j in dra/ej prodajali nase vmskc pvi-delke tje dol v Italijo.- Bog ve, ni li mnogo tacih modrijanov* prokanjenih in preverjenih od kacili sic-par*kih" Lahor.ficev. tor zdaj z gotovostjo povdarjajo, JnCUO zivljonjp v Italiji.-Ne bilo bi primerno, da bi polit. dr. ..Sloga4 im«-b» enkrut svoj obeni zbur kjer >i bodi pod CavnomV Da. morom reci, kaj tacega bilo bi prekoristno. kt-r v istini, nijsmo tarn, kakor bi nas primeval kdo drug.
SHSal sem, da namerava ajdov^ka „Ldmost v kratkem priredit veselico z zauiwiviui programum; no, je fas, da se bomo zopet enkrat zabavljali po domaCe.
Z VoSila na KoroSkem 15. r.ov. (izv. dop.) Naj
sme tudi koroski kmet prositi nekoliko prostora svo-jim vr>tam v cenjenem YaSem listu.
2e je minulo ? let, od kar se je na§a Solska obciua, sv. Lenart pri sedmih vrelcih pripravljala pre-vstrojiti §olsko poslopje, da bi moglo namesto enoraz-redne obscgati trirazredno solo. Res, da je maujkalo za tako poduzetje denarne moci, pa Se veCi zadriek je bil le v needinosti krajnih Solskih svetovalcev. Lan-sko leto pa je vendar obsl^ sv. Lenartske farmane dobra in blaga misel, da smo v krajno solsko sveto-valstvo volili ze prej v obCe spostovauega, Ccstitega gospoda Simena Stokl-a, 2upnika sv. Lenartske fare, Ta moi za stavbe poln podvzetnega duha — ki je 2e prej popraviti dal farovi in nektere cerkve brez ve-likih stroSkov—pregovoril je z resno in iskreno be-sedo §olske svetovalce k soglasju in k slogi. Prego: vort sSloga jaii,nesloga tlaCi" uresmSil se je tudipri nas, ker dez leto dni imaino 2e novo hi§o za triraz-redno§oIo, kakorSne tu sedale6 pode^elini. NaMar-tinovo bila je nova sola v prico okrajnega glavarja g. Ignacija EizingeHa iz Btdjaka, g. 2upana iz Pod Klo§tra5 8 u6iteljev, in mnogo druge odliCne gospode, kakor tudi skoro vseh farmanov slovesno odperta. Po nekterih primernih nagovorih od gosp. glavarja, lupni-ka, 2npana in nadufiitelja, zapeli so na§i gosp. ucite-lji z 248 otroskimi, grli prav izvrstno cesawko pesem, namree na tmt Nj. Velicanstvu svittemu cesarju Fran-" W Joieftt I Itokor 4obremu oCetu domoviue, katert
Iz TrSta, Hi. now (l/.v. dop.) (27. oktober in
li». noveinbra dva zgndovinska dneva. • • Tret jc nas.
•-•- Masn'vanje lahonov  zarad  Dolinskega tabora. ¦-
MaSci'vanje i'stih proti vladi. •   Ma^fiovanje vlade proli
i^tim. —* Mestni zbur   razpu&iVn.)   Ivaj   so nam vse
prerekli lahoni in Italijanfiei, koliko gnoja ko na nils
Slovenee nnkidali zarad Dolinskega tabora; a kaj nas
vse to briga, mi gremo svojo pot naprej, in komajjo
svtt nclial poioeati o vaznem taboru v Istri, uJieseje
zverMla ding.'. Se v.M'a demonstracija v Ijubljani; tu
in tarn   nagla^alo  se je v prvi vrsti   zedinjenje  Slo-
vencev in vseh .Ingoslovanov.   Kii  nij  voda,   uarodi
naravno teijo na zedinjenje,  poselino pa se je ta i-
deja glolmko  likoreuiiila v srea vsem .lugoslovanom;
1',). novei'i'M'i- poineiija  va/no stopinjo   nuprej do i/.-
vi- enja       <* toeke   nasega  narodnega programa,  na
kaferega so javno prisegli vsi rodoljwbi.   Kaj nas to-
rej briga, nko nas zovejo razuzdani ItalijamMei, ki se
dobro  jioi'iitijo  pri  polnih jaslih,  utopiste  ltd.; mil
liiili   vt'inji'in'o,  da .je   boljo politiko delati za dober
dniar:   a taka  poliVika je  zatv:asna,   neiir.ivna.   Mi
Slovemi smo Hirer reven nnrod, bodisi gleile Stnvilu,
bodisi glede premozen.ja, to si\mi dobro vemo; nnasa
politika naxlanja se na vei!iio naravno pruvo in na 0-
gromno Slovan'stvo; naslanja se na eilc nepokvarjene
faktorje; ona je izraz najplemeuitejSega domo- in ro-
doljubja. Zatoivj pa nas ne vstrasi ne lastna rcvSfiina,
no bogatslvo na*ih na^protnikov, kajti instinktivno «u-
timo v sebi, da nase prizadevanje bodo imelo uspeh,
da .fugoslovani   se bodo zdru/ali   in postali mogofini,
da -vAn Gorie.e, Trsta. Istre, Dalnutcije se no bodo sve-
tiii ; italijanski kroni, nego da postanejo bisuri krone
av.-triisko-ju«o-lovaiiBkc.
Da je posebno Trst narava sposobda za prvo jngoslovansko skiadiSCe, tega mi paC nij treba podpi-rati s posnbnimi dokazi in razlogi in nij treba biti posebnim cntuzijastom, ako trdim, da zgodovina pojdc na dnevni red cez zanikovanja in jadikovanja nasih I danes se mogofinih in ncnaravno gospodujoCih lahonov pa Italijanclcev.                                                             .
K tcmu predgovoru sihh so me posobno dogodki zadnjih <lni v Trstu. V Cetitek bila je seja mestnega stare'sinstva; na dnevnem redu je bila tofika, da se vpelje v slovanski ljudski Soli v Skednju (Servola) pa-ralelni italijanski razred. Nabeigoj se je tenm hrab-ro ustavljal, rekel je mej drugim, da bi bdo bolje, da bi se napravil v kaki mestni soli paralelni razred ^lovenski. na kar je lahonska garda na galeriji za^ela na vso mofi zvi^gati in kricati, tako da Nabergoj nij mof el nadaljevati govora. Ko sunder nekoliko potihne, vpraSa Nabergoj; „kedo je predsednik tam le gor?" Zopet nastane guilder, podesta pa se zafine lzgovar-jati, da nij slisal nift posebnega Sundra na galeriji. Nabergoj pa mu odgovori, da mora imeti jako zaraS-Cena uSesa. ce nij slisal. Zdaj skoCi kviSko svetoyalec Luzzato in zafine obirati Nabergoja, CeS, da tukaj nij
radovedno jc zdaj vse ua to, kaj porefce vladak tenw. novenm dokazu mrzenja Avstrije pod plascein postaye za „Italia irredenta" delajofiih nafielnikov tr^aSfcih. ' Istina je to, da je oni aklep razburil ve6ino tr-za§kega prebivalstva in da so drugi dan trgovci na borsi v eni uri nabrali 300 gold, za vreden sprejem domafiega polka in da §e dalje nabirajo, tako da na-berejo prav gotovo lOkrat toliko, kolikor je stareSin-stvo zabranilo. Ta je prava demonstracija proti ,1a-honskemu magistratu; ali to §e nij zadosti: ljudstvo je tako razkaCeno, da po ulicali krici:   nabbasso con
quei.....in da javno tirja od ylade, naj irftzpuati to
starcSinstvo. SHSi se tudi, da je mnogo uplivain osob pisalo v tern zmisln na Dunaj, in da je naS namestnlk sain pod tako presijo, da bo moral kaj odloCnega u-cuiiti,
Prav ko to piSem, po&l je glas po mestu, da je staresmBtyo u2e razpu§deno in imenovan c, k. komi-sur, ki bode vodil tr^aski magistrat. Zdaj popoludne ob 8 uri je uSo ves Trst poln te novice In od vseb tit rani m sliSi govoriti „ben gho 8tau itd. Za Studije in druge o^ividno pojodarije. imajo ti gospodje vedno polno deuara; nij dolgo, od kar bo zopet dovolili 30.000 gold, za wtndije, kako bi se pripravila voda lleka v Ttit (in koliko so u2c pozrle to vclne studijp), a za tako retf nimajo 500 gold, PaC fiiidno gosno-darstvo tako in taki ljudje naj bi So daljo irneli v rokuii osode prvega trgovBkcga mesta v Av&triji?
P. S, Zdaj ob 5 uri popoludne jo u8e u-radno potrjena vest, da je razpuSceno na§e mestno stareSinstvo; cula je bila prepolna, pa se jo odve'ttla; policija vsa in vojaki so pripravljcni, ker mogoCe je, da nastane kaka ncrednost. Po mojem mnenjl pa se nij dosti bati; k vecomu da zopet spustljo kako bombo v kakom koti<'u. Za to pa se pri nas niti sajec voa ne briga.                  __________
prostor. kder vlada surova beseda, kakor kje drugod (na Doiinskem tabru) itd. Italijani so torej hoteli ma^evati se za Dolinski tabor, prestngli so besedo tudi drugemu okolite^u in ga surovo zavrnih, sploh se je videlo jasno, da hofiejo provocirati skandal. Da iih tabor tako bode, je dobro zuamenje za nas; nam s tern le raste pogura. Da so Italijani sklenili, vkljub u"ovorm. kar so hoteli, tega mi nij treba niti ome- i niti, kajti vodi jih edino slepa strast in sovraStvo | proli slovanstvu.                          ,
§e va^nejsa pa je bila seja v petek. Poslanec okolice, trgovec Burgstaller, predlagal je, danajmfestni zbor dovoli gt. 500 za castni sprejem domacega polka in posebno Cetrtega batalijona, pri katerem je mnogo TrSaCanov, ko se vrne v kratkem domov. Nekateri so na to ugovarjali, da je treba stediti, da mj denara itd. KoneCuo kaj sklene veema? Toliko, kakor da se prestopi 6ez ta predlog na dnevni red. Povsqd v^Ay-striji so negledS na politidna nmenja sprejema^ in slavili vrle domaCe sinove vratefie se iz Bosne in Her-cegovine, le tukaj v Trstu je hotel magistrat delati demonstrativno izjerao, kakor da bi hoteli reCi ti tr-L&m Bpatres patriae," da tukaj neha Avstrija,da tr-UM sinovi biti so le barbarifino pnmorani hojeva se za svobodo Slovanov v Bosni. Italijanski politikarji hoteli 90 s tern prot&tlrati F0tl kUcu eeSftT^'  No»
Politidni preglefl.
Dno 5. t» m. jo predsednik poslansko Cornice dr. Rec Una tier i^rodil ce^arjw po ustft-vovcrni vcCini skienjooo adroso. To golo ymt so priobjSili Dannjski listi in niso n\^o.m dosta-viU, ali ,jo je Nj, Velifcanstvo z dopadajenjem, ali morda tako na znanjo vzelo^ da inora biti po HoUonwartoviU besedah „ liberate strab."
Na§e umirajoae ininisterstvo je zdaj v h«-di te§njobi; pa saj je le sewca ve6  nel?danj^ga slavnega (?) ministerstva Aupr^peyg.—Lasiser in tudi ta senca zgine, kakor hitro zatoiii njegpva; solnce Andrassy;—da pa to. kmalo zatoni, to nam dokazuje v delegacijah in driavnih zborni-cab skoro  soglasna obsodba njegove  zvunanje politike, dasi se ta soglasnost opira na zel<JraZ* liLne razloge posameznih strank in njih z^stop-nikov.—Zelo burne so letos delegacijske obrav* nave in grof Andrassy gotovo ni mislil,   da se bo moral s tako mogofino stranko boriti, kakor^ §no si je znal ustavoverski prvak dr. Herbst za svoje namene pridobiti.   Budgetni  odsek je sklenil z veliko veftino glasov predlagati, fAda se ima o zahtevanem novem posojilu za Bosno in Hercegovino—-prestopiti na dnevni red, to je da se ima odbiti, in zdaj so nositelji umirajoce vlade v straSnih zadregah ter delajo  in pregovarjajo na vse kriplje, da si zagotove* vsaj toliko  glasov mej delegati, kolikor treba, da ostane  od~ sekov predlog v manjsini in da se dovoli neob* hodno potrebni kredit. — Nekoliko je Andrassy vendar uze dosegel, da se je  namrec  razprava o predlogu budgetnega odseka odloflla na (Seter* tek ali petek, ker se morajo  svetovalci krone prej o tem posvetovati.   Andrassy je stara  h-siea; on dobro ve, s kom ima opraviti in zato si misli: »Zeit gewonnen* alles gewonnenMJsta-voverci so spremenljivi.
T ogerski zbornici je dejal poslanec Tiialy v adresnej razpravi, da monarbija ne potrebuje za obrambo svojih juznib mej Bosne in Herce* govine, ampak da se mora Polj ska zopet oziveti, in skleniti potem ogersko-poljska-rumunska zve* za. Pa6 revna cast za Poljake, da se vtikajo. v tako zvezo!-—                                               •.
Na Dunaj pride se cesarju poklonit tuai deputacija iz Bosne, obstojeca iz 35 najveljav-nej§ih mo2 in sicer katolifianov, pravcslavnih, mohamedancev in judov; prcdstav^al jo bode major generalnega Staba Milinkovic. — General Filipovid pride koncem tega meseca v Prago na svoje staro mesto. V Bosni so bila pretekle dm strata vremena, ki so v*lastt v Serajevu ntfa
merno Skodo naredila. Sava je bregove presto-pila ia vso planjavo do Han-Luzana zalila. Ko-muaikacija je na mnogih krajih pretrgana; zato se zdaj zaboji ne morejo po posti poslljati v Bosno.
Avstrijski minister za uk je odlodll, da j e Zagrebsko vseufiili§Le enako vsem drugim Avstrijskim, to je, da imajo tu dobljena spricevala veljavo ne le za Ogerske, ampak tudi za Avstrijske deMe. Na§im sloven-skim dijakom boId pad jako vesela novica.
Rumunija je stopila dne 26. t. m. v posest Dobruce; tedaj so stvari med Bus! in Rumuni poravnane.
Anglezi so zaeeli vojsko zoper Afgance; po noSi med 21. in 22. t. m, so Anglezi vzeli trdnja?o Ali-Musjid. Kaj poreee k temu several •trflc?
Iz ItaHje se poroiajo te dni Sudne refii, Uradni italijanski listi so polni popisov sijajnib patrijoticnih demonstracij, ki se nekda po vseb vecjik in manjsih mestih delajo v znamenje ra-dosti, ker je kralj Humbert srefino odnesel ziv-Ijenje iipod morileeve predrzne roke. Mej te navduSene popise se pa kaj eudno vpletajo ve 'ti o socyaUstienih rovarijaa, Y Florenciji, kakor smo nle zadnjie omenili, je pocila Orsinijeva bomba mej patrijoticno demonstraeijo; nsmrtila je d?e, ranila mnogo oseb. Y Pizi se je enako godilo — v Rimu pa, v svetem, castitljevem mestu so bile dinamitne mine nastavljene pod Kviriualom, kraljevo rezidencijo, in to istega dne, ko se je kraljeva drnzina iz Neapolja vraCala v Rim — kder so se uradoma pripravljale velike svecanosti. — Privatna poro&la pravijo, da je ljodska navdugenost, kakorsno popisujejo uradni listi, bodi navidezna, bodi tudi izmisljena. Vob-Ce je ljudstvo nezadovoljno se sedanjo vlado in dasi je Cairoli kralju otel zivljenje, maje se mu vendar ministerski stol. — V Rimu so zaprli nad 200 socijalisticnih rogovilezev in govori se, da je pravica na sledu velikej zaroti. — No, primorski Italianissimi, ali se yam ne cede sline po zlatih jabelkih, ki so tako lepo dozorela na apeninskem poluotoku?
Razne vesti.
Novice so priobfiile s!ede5o zahvalo:
0 svojem 70. rojstnem godu dozivel sem rado-sti, koje bi se nikdar ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in iz daleka, iz slovanskih ia uemskih pokrajin, zdruzeni in posamni, zastopuiki drugtev, zavodov, mest, sel itd. donesli so mi mnogobrojnih dokazov svoje lju-bezniin naklonjenosti ustmeno in pismeno, jn doSlo mi je toliko castnib listin, pa tudi dragocenin umotvo-roy in krasnih tvorin iz zenskih rok, da ne vzmagam besedi, s kojimi bi izrazil obcutke SYOjega globoko gi-njenega srea.
Sam dobro vem in se radujem temu, [da vsa ta odlikovaDJa ne veljajo tolikanj meni, posamezniku, marred dobri in vzviSeni stvari, koji sluzim doslej 36 let; a zarad tega mi dolznost srene zahvale nikakor ni manjsa.
Tolikega veselja ves presunjen morem javno svo-jim prijateljeni, vsem skupaj in vsakemu posebej, le 8 slabimi besedami objaviti svojo najtoplejsu zahvalo za tolika preljnbeznjiva cestitanja z najiskrenejso ze-Ijo: naj Bog vsemogocni milostivo izvrsl vsa vsa vo-Mite, koja so bila tako toplo naglasana o nepozablji-vih dnefc 17. 18. 19. novembra t. 1. od predragih mi prijateljev I
V Ljubljani dne 26. novembra 1878.
pDr. Jan. Bleiweis.
Xz Bedla v Kobariikem Kotu pozvedamo, da je bila tarn pretek. nedeljo nenavadaa svefianost—po-svecevanje nove cerkve, krasne stavbe, s kakorsno se more le prav redko katera obcina na GoriSkem pona-fiati. Dnhovnikov se je delezilo 10, ljudstva mnogo. Slavnostni govor je imel kot Sedlan v. 6. gospod Fi-lip Kramer, zupnik DornbtrSki. — Gosp. Andrej Grunter posestnik v S. Petru pri Gorici, a Sedlski rojak, daroval je eerkvi prelepo, dragoceno kljoce 0uster). Stala je nekda 300 gld. — Ravnokar sjio prijeli obSirnejSi popis, katerega priobfiimo prihod-njii. ~
Milodaraost. Odborv pcmoSubogim druzinam reservistov je nabral do zdaj 8030 gld. 46 kr., pa tudi za ranjenee lepo svote in raaogo obvez in dm-zega blaga. Radodarnost za patrijotiCen namen se je
po vsej dezeli prav lepo obneda, eelo v takih  obLi-nah, kder ljudstvo sauio pomanjkaoja trpi.
Gospinsko dru^tvo v Gorici je sklenilo, da bo let >s samo zkozi tii meseee gorko braao delilo uiest-nim revezen in Ce mm preinatijka denaia, da ustavi delitev kruha. DruStvu so darovali: Nj. V. knezo-nad§kot" Gollmayr 50 gld., Fzin. grof Corouini 20 gi., baron in baronovka Czoruig 50 gld., barouovka Zo-bel 20 gld., baronovka Marija Ritter 25 gld. —
Rossa Sandor. glasoviti tolovaj.je v jeciSza-mos-Ujvarski umerl.
Vitez LjublSa dr/avni pos^aiicic in dezelni gla-var dalmatinski, je 23. t. in. no rialjein bolcliauji na Dunaji umerl. V drzavuum zbonije gla^oval vedno i vladi«3 stranko,   prav tako, kakor.....—
Gehi o Slovencih. (JeSki ^Narodni litsty**, nam Slovencem vseh'j uujptijaztii'j^i in najbolj raz^ir-jeui list iesiki, od 1!). t. m. pisejo > listku pod ua-slovom; 8dr. Janez RIeh\eisu bledrru: j.Obiutbivanja je vreden ta uarod, ki pirbiva ita Kiaiijskciu, Majar-skem, juziu'ia Koroskem in Ptimor^kt'in. Nobed^n iz slovanskih narodov se ne more ponasiti, da bi nut bila osoda posebno ugodua. vsak narod, brez izjtiue. moral je bojevati U-zke boje, in boriti fee ptoti t»*z-kim zaprekani, in kakor narod wiki, tako tudi srb-ski, ruski, poljski in druge narode proganjale so ne-zgode, katere so jim s pogubo pretile. Da ti naiodi kljubu temu ^e nijso pogiiuli, nego da eelo dan za dnevom krepkejSi in mogocnej^i nastc»pajo inc.* svet kot vazen laktor, tega se gotovo ncmajo zahvaljuvati kakinej sreti, i;ego le svojemu lasttirtmi tnidu, svoj'j trdnosti in neumorljivej krepkosti, katera je zaprecila narodui pogin, in privcdla narode do novega ustajenja. Vse to, le da v vecjej meri, velja tudi o slovcnskem.1* flNobedeu narod nij prestal toliko in tako viliar-nih bojev, in nobednega naroda nij osoda pieganjala tako nemilo, kakor uarod slovenski."
„Narodni Iisty* potem podajajo kratko zgodovino slovenskega naroda in voditeljii njegovega dr. J. Ulei-weisa, in koncavajo listek z besedami: „l)anes nij vet* dvomiti, da se uresnidt ali preje ali pozneje, ali z veCjimi ali manjSimi zaprekami slovensko zjedinjenje narodno v jedno celoto".
Tudi CeSki poslanci so v svojem klubu dostojno praznovali dr. Bleiweisovo sedemtlesetlctnico. Posebno poslanca dr. Edm. Kaizl in 0. Zeitbammer sta se v prelepib govorih spominjala Slovencev in njih narod-nega gibanja. V klubu je bila k sklepu prebrana in potem oeetu Bleiweisu odposlana prelepa eestitka, — katera je v veliko castu ne samo jubilantu, ampak ct-lemu narodu.
Tat v kuti. Pred porotniki v Ljubljani bo te dni zanimiva obravuava proti Josipu Koemanu, rodom Kranjcu, ki je ob priliki okupaeije Bosne, ko so bili navalili Turki na Banjaluko, ukral nekemu avstrijske-inu marketenderju zakeljCek eekinov, in jilt potem po Kranjskera zapravljal. Kocman je bil nieuih trapist-skega samostana, in ko je tatvino izvrSil, ubezai je na Kranjsko, kjer je posebno za lepi spoi cekine raz-metaval, tako, da so ga na Notranjskem prijeli.
—  Doprsno podobo dr. Bleiveisovo iz mav-ea ali gipsa bode skoro izvrsil nas siavnoznani doma-Ci kipar g. Fr. Zajee, kateri si je nedavno se svojim SlomSekovim spomenikom v zgodovini domafie umetelj-nosti postavil sam lep spomenik. Doprsna podoba, i z-vrstno napravljena, meri 48 cm. (18"), Ako pomisli-mo, kako je lepa ideja g. Zajca, dajedal tej slavno-sti monumentalen izraz, ako dalje jemljemo v poStev, kakd jena§ega Bo«5eta" slavila vsa dezela, ves narod slovanski intudidrugi veljaki, menimo, da ustre-zamo njegovim nebrojnim castiteljem in osobito ob-cinam, Citalnieam, dru§tvom, ki so ga ime-novale iastnega uda in ga slavile, ako jim objavljamo to vest. Naroca se na podobe pod naslovom: g. Fra-njo Zajec, v Ljubljani na dunajskej cesti v Frohlieho-vej hi§i §t. 7, in cena jej je sa'no tri goldinarje.. pri svunanjih naro6ilih naj blagovole dotiCni g. abonenti vposluti ie50 kr. za zaboj.                                 E,
—  Pri banketu o priliki Blehveisove slav-nosti sledila so jedila po sledeeem „menuB: Consomme an ragout. Julienne. Truites an bleu — Poissons de mer garnis — Mayonnaise a la russe. Foie de gras — Aspic reuvers^. Filets de boeuf garnis. Cuissot de chevreuil aux Fruits en moutarde. Faisans et Perdrix rotis. Salade et Compote. Pouding a l'anglaise. Ge-lees diverses. Glaces et Bonbons. Fruits et Dessert. Cafe. Namizno vino bilo je izvrstno bizeljsko iz leta 1875. iz kleti g. L. Tavfiarja. Buteljna vma so se pila: Prosekar rudeSi starrefoSko, tudi iz Taucarjeve kleti, in konfino §ampaujec franeoski, katerega se je, kakor eujemo, izpraznilo v velikem navdulenji 120 butelij, in sicer sMoet &. Shandon" in „Venve Cli-guot.K Poslednji gostje zapustili so stoprav okolo ju-tra 20. novembra lepo okiucano dvorano, veSina go-stov pak je odSla uLe ob 7. v ditalnico k besedi. Vzla-sti Se moramo omenjati, da je gospa Sunkova pri-redila s pomofijo bauketnega odseka banket v obeno zadovoljnost, in da so bile vse jedi tako bkusno na-
pravljene, da je bil vsak jako prijetno iznenaden, v Ljubljani dobiti kaj tacega. Morske ribe, srne, jercbi, fiasani — grozdje iz Smedereva pri Belgradu, in mnogo — mnogo dtuzega, kar cislajo gurmani — vse je bilo na razpolaganje. Okusno dekoracijo dvorane vo-dil je inzenir TomSie. Aranzma in sploh vse podrob-nosti za banket preskrbel je g. Fraiic B u6ar, trgo-vee v Ljubljani, in sigurno je dozivel najjepSo hvalo v tern^ da mu je uze vsak delezuik banketa, ako ne glasrto, vendar po tiheui — cestital redu obfinega vspeha.
SI. N. V Sarajevu je 21. t. m. nastala huda nevibta. Dozevalo je kakor bi s.e bil oblak odtrgal .* ur nepre-neiionia, itt voda je napravila iusiogo >kudi'. N;i str-mih eestah podrla ji* ji-tl.-n rruvidj globoka vi>da vse, kar jej je jt; bilo na potti; ti'iuelj mnogo his j> iz-kopala, in na re.-itah m: ue more obn-vati. Miljacka jc kmalu puteni ^v(>jo strugo pn.i.-topila, preplovila v»e cv>W in podrla dva mostova. Vsh-d te pgvudnji fee je vi'i": hi> raziii^ilo. unj twiti tudi jedua. v katerej >o bili vojaki in *.M vuj.vkih konj vkvartiiani. 1/nicj fib jtr 'jl pogiuilo, a \ojiikom -<• je ob p»a\em tasu iifvaiuost ua/nauila. Htn-la j*- seckrat v ti'U'giaf u-darila, in j*.; \t-z na mnogih krajih pretrgana. IWis «Iiee t»- m-vilitc gb'dc htanja t»-a >o in-prrraciinljive. .Sicer se pa dolonn-ga >e ni«- ne ve, ker j<; tHegufita vez pivtrgaiia. "J2. t. m. si' nij od odpnslala rati po-Ma niti vojiski trau?.poit oddelkov. I.-io tako so mo* rali ostali v SarajcMi koitji in tteti armadnega pyveij-uika. Na ukaz aiuntdm-ga poveljm^tva te^ki vozo\i ol) ce«ti Brml-Sarajevo do zadi.jega »lne lega nu-.-'-ca uc hiiu-jo vi'/iti.                                                  >=i. N.
Z brontono svotinjo je bil na Parfcki ra/.-tavi odlikov.iu Aloizij Bader, fabrikant vo^euih svee v (ioiici. fiaz<ta\il je zbirko vn^t'enih hvee ra/j»e velikost! iz pravega rebelnega vozka, ki m» fimjo /a-tad itijili izgledue cihtoidi med najbolj.-e i/delke te laze Vhtevati. -- (Jospod Bader je bil tudi \t?.c na ra/.» stavali 1. l^.'»"> in 1H7;{ a ea^tuimi  diplomi  odlikovan.
!«»tk»    ;'          •\Vir"«i*'|"»tViitrn             «««altit.
.-   -       al» Bestes lihd Pr«Uw'ilrdlgttM
Die Regenmantel, "Waaremleckeu (Plarfien). Beltemlapfn, WtstoUe
.. .Act k. k. pr   Iralink
r 1 von M. J. Elsinger ASohneS
ijzik   in Wien, Neubau, Zollergaase 2,''
Naznanjam,
da sem svojo pisarnico prelozil v I. nad-stropje Xominz-ove hiSe ua trgu prestolne cerkve stev. 29.
Anton Ersettig. in^enijer.
Vazno oznanilo.
S pomocjo slavnoznanega prabu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z umetno zlo^enimi stroji, napravljati PIVO, odlieno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nifi nize od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, ce se vsi stro§ki vracunijo, samo 14 centezimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov 6 gld. »           »        »»60*»       3„
.      »    30    ,       2    „ (Prosto po§tnme v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakeni zaboju je  prav  razumljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako Iahko, da se ni mogo6e zmotiti. Narocuje se pri
G. Perino in Coggiola (Italia).
J»4av§telj is od|OY©rai nredmk; AKXON FABWAHI. — Tiakan MAIUNG v Gorici.
I           Obcni zbor i>i-v>I;o#i «ln»."fi,*. nSLivu-   ha :>.
|  <Ii<c(Mnbra t. 1. U:(u<>   ol>   11. urt   ptnijniluii:, • v pro*
J  htorih iwrihln:  ntaliiirc.    Kcr  m-   jiosuiu'/s.. ..   udont
I  vul)iia lie I'o.-ljejo, vi'ij.t to munanih s^Io*i v.-itn mium,
|  UU'.w k obilni \(lch-/iivi vtilii                           o.lliur.