St. 48. V Gorici, 29. novembra 1878. Tedaj VU1. „SoLa" izhaja \*sak petok in vplja s po&to prejemana ali v Goriei na dom pofiiljana: Vse teto.....f. 4.50 Pol leta.....,, 2.30 Cetvrt leta . . . . „ i i-> Pri oznanilib in prav tako p»\: .,po- ilanicah" se plafinje za navaduu tmtop- a* into: t kr. •:•• kt ri>!:* 1 krat po pr... Posamczne Stevilfce se dobivajo po 10 soldov v Gorici v iobakarnici v go-sposki nlici Wizo „treh kron". in mi sturcni rrgu.— r Trstu v tobakarnici „Via (ii-lla co senna 60". Dopisi innarofaina naj at bTagovo-Ijno po§iH.i,jo urcdnistvu ,,'Sofie" v Gorici Via del Giaidino V Zoratti-jovi liii II. noilstr. Rokopisi bo ne viaiajo; dopisi naj s* Ungovoljno frankiijujo. — Delalcem in driiKim nopromo?.nim se nnrocniua ssni&a, ako ha oglast pri urodnifctvu. (ilasiio slovraskc^a poiitU-nt^a drustva goriftkega m brauibo narodnili pravic, lV/Jv p. n. narotaikom! Se tf> poravnali, ako bi se nekateri uaaih p. ii. iiiiroruikiiv kaj m(- brijjali za h;im» puiioUjine mijm* pu/ivf. - N'i, /daj je )iiin»l sv. Martin, na (iiiri»ktiii zadnji obrok /uimid-Dim dn\/.wl.'.iin; teduj jesktajui cas da se tudi nasi /aui..-»..iki ^p<»nmij«> **\»\v did/nosti, Pnp<<-roi'ainn piav toploi • <'pi»/Mruj» mo ob mrm. da poslj« mo vsi'ia tiiltm, katni in* zado^te nu-M'lim po/.iwi do l."». diMMiubra, ekM-kutorja v hi>u -- 10 je imMno |mv/.i'tim'«. Menda nam no bo ti-^.i iiihc'A zawmi; prtrdli smo /adnata i» prav uljudno; sluinju' titiu'itio pae tudi vesno tirjati, kogur ius ne sluSa. I,asttii*tvo Sofe. Bleiweisova sve6anost. uulje iu koncc.j Za d»'putaesjand slncnirkih pidtrajin p: ;:'•!•> so one iz Hrvat«kt-ga, lVtutv.-iio sine g. jabiiar ini, ill je njegovo To letnieo ?h\iia SUmjitja iu z ujo \ria sestra llervai*ka. ktera je tolsko i.»kre:i>b i i>riliuiih depatacij posUiia &!a\it of eta ^¦ve:i?-k<^a l.aroda. N a r o d u|i k h; b b r v a t s k i h \«»s la n c c v bii je ra-&topan i>o dr. ^pevcu dvi. po^.aiicu in 2upinku Strati miru, ihzaxnom |jo.»laiicu. Jtigoslov.isiMka akadeniija /tiaiinstij i ainet-nostij je po s>u-;<.ni slaxnem pnt^edMku k. dr. line-ki-ju pozdravila jubsiarja, kti*re>!,i steje s\oj«j:a ea-*t-ncga Clatta. Jugosiuvas^ko vsi'nuSis.Oe in drustvo i*v. Jeroniina v /agrebu za^topa! je p. «ir. fjak. kijeju-biiarju p<»klMUii ktasuo w/aia' kn.'i^e dru-tva. Matua Heivat?ka_slavjia jt- j ;i'ilarja po depnta-C?ji. ktrro je vodi! u >f:;»>a. a*ai-ks senator, slavni hrvatfk: Jvii.u>'p;:ri. la ;/\r>ttit gov^n.ik. kakursmh se pae ie mulo t*a bvitu r.ahaja, pozdravijal jt« jubi-larja jako navdu»ciiu ttr rtkel bt-seue. ktere soprouz- WIUUU J.JUUU. JUUUUBWJUMIH.'J- . -I .UL* JJUiUUJ-->JULiJUi^t>JBWWUaJUJJJBHt LISTEK. 25 O 13 I R. Xa vero svojo, ia bogate plene xVbdala todi ˇ boj mahoraetane, Pred Stari grad t junaki se za^ene. A predoo na zidovje sivo plane, Vojvoda, silni Bojan se pojavi I vojstoki, ki trdnjavo krepko brane. I ko sovrainike podi i davi Sprovaja ga njegova hCerka lepa S ielado vite^ko na ne^nej glavi. Pogum i hrabrost jej sree oklepa, PuSice luca, sulicoj napada, Ko boginja sovrainike raztepa. VojS5ake svoje k srLnosti spodbada Vojvoda: „Merite mi na Abdalo Prokletega, ki groza, strah je grada. Ked6r usmrti ga, on Stono zalo Dobi za ieno, Stanoj vse zaklade On moje bo imel i carsko hvalo". Krepkejie borci ponove napade; UmiCe se sovra2nik, mod i sila Mu pe§a, z boja se Abdala vkrade. — Mej nekr§cani pa je bojna 2ila Zobirju tolkla, krepkeinu junaku, M boj sta srd i jeza ga drvila, iticile viti.itno pritrjevanje. tiamrer: Ilrvate, i Slove nee in* luei d run», ne^o mali pot ok. Tudi lin.ilski iiarodiii puslauvi v Daliuariji niso pn/abili \\w*, anip.ik \wAa\\ so iskreitoga rodoljnba g. P».-lanea l\ i a n k i n i - a. uivdnika ^Narodnega lista v /adru." ki je poudaijal, da brute Slovence tare No-inee, kak-ir pntiska sluvau. llalmatinre Italijan, da l»rav i>naka borba u>.o po sebi w/.i> bratska naroda. /.dravni^ki) druMvo /;i»ribsko zastopal je dr. Ton, ki y> jubilaiju i/roeil diploma faslnega elan-.-tva, li. Milan Stojaoovit"1 pr/dravljal je jnbilaija V inn mi linatskc^i liuoar. in pe-lagoKiiMu'ga druStva V Zuuivlm. K •>!»», skiMio pi'\sko diustvo lirvatskn, poslalo je di'piilaeijn, tdistojn'o iz \m, Strou in Kiociihut, ki sta mo i/nuili tvo lirvatskn wseneiliScJie lliladlne, j«» pi>>lal »S elnnov svojih. V 7,\fUihn }\\v(-\ ^i.iviMiri pn/dravljali m g. *ju-liilarja |io pud. dr. t'elesthui. Pat"' b-pa vr-ta dtpntanj u pobratim^ke Hrvat* skel \/\\\m\ dtnj'.ih deputarij luivnjam: S1 u v f" ii i. j o na Doii.iju, ki je izioeila diplom Last> inga CianH\a, Slovansko hesedo na Duiiaju. d«-putaeijo v I.juhljani /iu:(*ih (Vlwv, Maticu Sloven sko, ki je .svtijeniu preljrbljcnemu predsedniku piikluiiila kia-i'ii diplnni eastne a iMana, (iori&kcga Sl;t\t a„ «i je izioi-il po ilvi. pcislani'ii g. Jg. Kova* eitai »..pi.nn n^tm-ga C!an.-t\a; itd. itd. KuiiKiio nastopijo Si? deputacijc vojaSkib veteranov, nnst in obein. ZnanuMiita bila je pa6 deptitaeija me sta Kranja. kder se je slavni jnbilar rodil. Go>p. i-ipan iSavnik je izrofiil jubilarjn krasen diplom ter s ponosom nagla^al, da inia „Kranj" to veliko cast, iinenovati slavnega jubilarja svojega aina, svojega lojaka. KonOal je govornik z besedami neu-meiljivega na^ega pesnika Presirna, kterega kosti ua pokopabsut rojsine^a mesta g. dr. Bleiweisa pocivajo; ^Vreniena bodo Kranjcem fc zjasnile, ¦Tim miP se zvtzde kakor zdaj sijale." Dr.'si bral'-e! pac si moreS misliti, kako zelo so ganile htscde tnnza, ki sedaj zastopa naCelniStvo v rojstnem kraju; soi/e pohlc ho obraz ne le jnbilarju, ampak niaisikomu drugemu, ki je, opazoval tako gin-Ijivu piizure, V Satorje plane k svojemu prvaku; „Zanmja§ boj i senjaS lehke senje, I siloj hofies vzeti grad mejaku? KrManska lokavost in umiSljetye Kjira samim naj pogubo jim pripravi, Povej, da ima§ veliko imenje. Besedo cetam svojira to objavi: Kedor usmrti vojvodo sovraga, Za ^eno lepo Stano si dobavi." ¦— Iz ust Abdale ta napoved draga K pogumu Turke novemu spodbode, Zobir drvi naprej, Bojana zmaga. ZmeSnjave mej krSCaiii se razplode, Ka grajskih stolpih polumesec sevat Kr§Cane goni Turek v smrtne zgode. — Sovra^nikom kljubuje dolgo deva, Dokler jo divja tropa ne obsuje. Ujeta pri Zobirji solze leva. I v zboru. krepek glas mo^a se iuje: BDarilo tu imade§ ljubeznjivo, Za ktero zmogel si sovrage tuje." — On pa zavrne svoje zanifcljivo: „Kedd bi iaoSka spridil srea sveta? Za boiji zakon v boj sem §el upljivo. Kej mari mi zenskad krs(5anska kleta. Ti, deval hodi, strani hodi, be2i, Zobirja 6rti, objokuj oCeta, Lukave^ki. Tudi mosti NLoi in Cernom©ljw 8to iisro-ilili diploma Castticga meg^aiiBtva. V iiuenu obfiiu in slovenskih Citalnie nazdravil je g. dei poslanec Navratil. A sedaj so vstijo eel. oblak diplom, albumov i. d., saj je bil Ju-bilar od 150 obLin, od 34 druStev in Citalnic imeuo-van za fastnega filana. Telegramov pa ni bilo mogo8e vseh prebroti, ker vtrnjun bil je g. jubilai in tudi drugi. Bllo jili je nad 4001 rekel bt skoro iz vseh krajev sveta, h celo Slovcuijo, iz Hrvatskega, Serbije, ueskoga, Siovakijo, lluskega, itd. Veneli na» omonlti, da je mej temi 400 tele* grand tudi nekoliko 2 Qori&kega, kakor je tudi vese-lo, da ho slavnega moga jubilarja imenovalo za svojo-ga tetnega Llana nektere obLine: Podgora, Medana, Dornberg - Prvadna, Iteifenbcii, Lokavec pri AjdovSI-ni, KoniiM), Dutovlje; za Last. dlana pa 6ltalnici Tol-initiBka in IMkaj, prva je jpoklonila diplom po g. dr. Pi tarn leu, druga po cast. g. dekanu Ko-1) 111 u. Vsakej doputaclji vedel je slavni moH primovno odgovoriti in navdusiti vsakega za vstrajno aveto do* lo. Globoko pa so ginlle zahvalne njegove besede vao navzoce, ko je izrekel, da je pravi Krczus v natodu slovetiHkem, ker] bogat je na izrazib iu dokazih na-rodne ljubezni in hvaleinosti, kakor pravi Krezus, A, ko je blagi mo2 pogledal v minuli Can in poudarjal, da si je vedno od ncbeSkega oceta prosil, da bi do-2ivel videti vzbujen svoj narod, kar prav dauei vldl, terse solzuimi otml in tresoCim glasomizgovoiil: Go-spod zdaj rad umrem, zaigrale so solze v slehernem o6esu, ker je moral prizor res vsa srea globoko pre* suniti. Da I vskliknem jaz: 06ka Bleiweis, je VBikdai? dokazal blago sree, bogato polno obdutja; on istinito ljubi narod svoj, nelez jezikoin, ampak z vsont Brcem, je vselej govoril za narod. Ni mu bilo vse eno, ali je s svojim delom irt bojem zmagal, ali propadel, ker ni bil politikar V navadnem pomentt besede. Trpel je, bolelo ga je, src0 mu je plaknlo, ako je videl, da narod propada. Za-to je ta moz vreden, da ga ves narod hvaleino castl, ker mu je posvctil ne le vse svoje moLi, zn&caj, svoje Zivljenje in delovanje, ampak ker je daroval narodu celo svoje serce. Komaj konCana ta slovesuost, moral! smo iti k Pravopisne opazkei (dalje) ba5va doliumi b'de"ti, b'dlmvigitare* bar milii genus. bki plane, ipsunt, girade, aurehauS. To je srb* sko-hrvaska besedica; ki se je vrinila naj prej v hr^ vaSko kajkavSCino, pred nekaj leti pa tudi v naSo knjt^evno slovenSCino se zaCela vrivati. Ako bi se bila iz prvotne slavenSCine pri nas ohranila, bi segla-sila vhrvaSkej kajkavSfiini b©§,v kranjSCini pa b'S; primerip'sza hrv.-srb. p&s itd,—Lazje bi se more-biti v knjizevnej slovenSCmi dala opraviciti sestavljeii-ka baSti, ki se neki okolu Ptuja rabi; le Skoda, ki ne vem, kako se prav za prav izgovarja, :s kakovim naglasom namrec. Ako je bila konCnica ti prvotno brez naglasa, bi se beseda skoraj da morala izgovar-jati baSti; primeri til in tukaj, tja in tjakaj, Ako pa ima ti prvotno svoj naglas, potem je mogoie, da tudi b's svoj kratki naglas ohrani,—-primeri antk, ampak itd.;—pri tem pa bi se znal spremeniti pol-glasnikvo: bdSti,—primeri rop6t iz r'p't.—Ako pa b'S svojprvotni naglas zgubi inses ti naglas iiab'i premakne, potem bi se beseda najbri izgovarjalabo-, §ti (zodprtimo),kakor ddn'siz d'n's (z nagiasom; na poslednjem zlogu,) primeri tudi 1 e-t u, 16s e in, H* tje itd,—Iz bd§U ali bdsti pa je lahko naBtalo b6Bt kakor iz teCi: teC, iz kntti ant (ali nth $ kaktiUojUi (primeri kok^ pRmeatu Uk6) ko* slavnostnemu bankefeu, kterega se je delezilo nad pol-djugi sto odli&iih rQckdjubov iz Slavenije ia pobra-timske Hrvatske. Tudi tu ti je bil velifiasteu pnzor, ki je moral tudi zagrizenemu nasprotniku izvabiti spo-Stovanje do Slovencev. Ko je proti 3. priSel jubilar g. dr. Bleiweis, ustali so vsi ter z iskrenimi nazdravi sprejeli ljubljenca naroda. Zdaj naj prvi govori g. dr. Zupanc, naCelnik slavnostnega odbora,ki zvestpro-grarau jabilarja ,vse za vero, domovino i cesarja," na- | pije cesarja. Za njim nazdravlja v dolgem pa preterm elegantnem govoru, v kterem popisuje celo 2iv-Ijenje in naroda posveceno delovanje jubilarja, gosp. poslanec L. Svetec, ter vabi, da vsi vsklikuejo v ,mnogaja leta" Ocetu naroda. Govoril je 5e gradski (hrvatski) senator Senoa, ki je v prekrasnem govoru slavil moza< ki je vedno pot gladil za pobratimsko zdroienje Slovencev in Hr-vatov, ter poudarjal, da le moli potok meji Slovenijo od Hrvatske, a pa da oba naroda veze ena kri in kri po Ijudskem reku ni voda. Hes kaj posebnega je bilo slisati tega izredno obdarjenega, izvrstnegajgovormka, ko je tudi v svojem govoru segai v z^odovino in iz nje dokawal, da sta pobratiinska naroda uze pred | 500 leti skupaj pri Sisku branila skupno zrstavo, a da prav v tern letu sta zopet oba zdruzena (namreC kranj-ski regiment ,Kuhntt in hrvatski „Lcopoldtt) istcga sovraga, krvoloCnega TurCina zmagovito potolkla pri ! .JFajcu* ˇ Bosni, ter tako dokaj pripomogla, da se je iz Bosne, ki je 3 krvjo jugoslovanskih sinov nasite-na, prognal ljuti TurCin, atari skapni sovrag obeb teh pobratimskih narodov, Slovencev in Hrvatov. A. Se-noaova napitnica vsplamtila je srea vseh in gromovi-tt stefokM Bteiweisu in govoraiku so se komaj po daljem Casu polegli. TJIe vpehan CastiUjivi starCek, narodni na§ oCe, zahvalil se je presreno tudi za teovacijeter o 4. uri preveC vtrujen vrail se na dom. Da so §e potem svigale razne napitnice, kedo bi pac" mogel le dvomiti. Mej temi oraenjam le ne-ktere n. pr. VoSnjakovo, ki je nazdravljal idezelnim poalancem, ki so priSli v belo Ljubljano slavit sedem-desetletnico narodovega oceta, iz Stajerske, Goriske-ga. TrzaSkega in tuzne Istre. Temu se je *' imenu drugih zahvalil j> iski poslanec, prof.Pov§eki je poudarjal, da iz zdi .ga srca more pritekati v vse dele telesa cversta zdrava kri, tako tudi, da naj skrbe bratje, ki 2iv6 v srediSCI Slovenije, da podpirajo brate svoje, ki se na skrajnib mejah imajo boriti za roili skupni dom, za preljubljeno Slovenijo. Napivali so §e gg. dr. Zarnik, Strazimir, Bozi-dar Kajfi, Navratil, grof Barbo, dr. RaCki itd. Pozno po 6. uri §e le razili so se gostje, ker treba je bilo pripravljati se k Bbesedi8 v Citalnici. Igro „berite Novice* so Ljubljanski diletantje prav dobro predstavljali, a Cez vse preseglo je petje, pri kterem je sodeloval slavni pevec „g. Gerbec," poznan iz Hrvatske opere. Tako petje pa5 mora vsakega navduSiti, kakor sem v istini tudi <5ul od nckterih GoriSkih rodoljubov, zupanov, ki so rekli, kaj takega sliSati, a potem mora serce postati ognjeno za §e tako trudapoiuo narodno delovanje. PaC presladko milo petje gane srce tudi onega, ki ima kos ledu krog serca za narodne teznje, zato zelim iskreuo, da bi zivahni-Se delovale nase cltalnice, ter pogostoma priredile koncerte, ali besede s petjem, ktero toliko pripomore k navduSenju naroda. Oj gg. narodni ufiitelji, koliko zamorete prav s pevsMmi vajami pomagati narodni tit kot.—V resuici besedico b6§t zelo pogostoma rabi slavni M. Ravnikar; n. pr.: BBo§tga je przdigo-valo, ko je vidil, de se vse ceste od ljudi tarejo, ki gredo" narod za narddam v'trumah v'Jeruzalem raolit Izraelskiga Bogal BoSt mu je serce vtripalo, ko je sveto mesto §e vse dimnato od dele6 vgledal Is (Zgod-be sv. pisma II. str. 54.)—„BdStjestari§ampergr6Io! B6§t jih je bila skerb!" (II. str. 55.)—Ali pa je Ravnikar-ievo b o § t po svojej etimologiji v resnici eno s ptujskim baSti, tega bi ne mogel prisett. Y nekej novej k&ji-fici, v Kodrovej hMarjetici*, beremo blizu v pomenu Bavnikarjevega bost besedico ba§te: „Ba§te slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, ki si MU-narjev.* (str. 83.) „BaSte tacega bi rada marsikatera, ki je doma iz bolj§e hi§e.u (str. 140.) „Ba§te ti bi kmalu prav imel.* (str. 178.) „Pa tako prepricanje bi lie bilo miljona vredno, ba§te se ve5, mnogo ve5?K (str. 196.) itd. — Da bi se moglo o tej besedici prav Boditi, ali je namrefi.z Ravnikarjevim bost in ptujskim basti ena in tista, bi bilo treba vedeti v ka-kovem pomenu je v njcj rabljena Lrka e, alt je brati za pravi e, ali pa le za polglasnik, in pa s kakovim Haglasom se besedica izgovarja.—V hrvaSko-slovenskih «narodnih stvarelia Valjav5evib sem bral besedico, ki se mi zdi, da jo moram tukaj omeniti, dasiravno mi tudi n6 jasna, to je besedica bogSte v stavku: „on se je prebudil, nazaj si j3 legel, ali je komaj bogste zaspal". (SI. Glasmik 1866. dtr. 376.) — Iz vsega tukaj povedanega je otitno, da bi bilo se natan5neje preiskave treba, preden se katera ten besedic v koji-ievni jezik pripusti. Le to je gotovo, da b&§ pri nas ne velja, zato, ker mora v kratkih potisnjeno na-gUSenih Elogib polglainik, ki je stal prvotno v tej stvari, 2ertujte ta mali blagi trud, saj zvesti sin ra-dostuo po svojej mofii dela svojej materi v prid! Pri besedi podala je neka Ljubljanska gospa v iinenu drugih gospa krasen srebern lavorov venec, istinito dragoceno prelepo, umetno delo. Vrla okolican-ka TriaSka v narodni obleki pa je poklonila \ imenu svojem ocetu Bleiweisu hvaleino udauih Primork krasen cvetiieni Sopek (buket). Za oba prelepa darova se je z ginjljivimi besedami zahvalil blagi oika, ki je v svoji zabvalnici poudarjal veliko va2nost mater in slo-venskih 2en sploh, ktere imajo odgojevati vzbujene narodu zvesto udane sinove. Po koncani besedi pa so se mnogi gostje razdelilivprostorih Citaloice terondi slavili prelepe narodne svedanosti sklop. Mi pa smo zopet presrecni, da smo v srcu Slovenije doziveli tak prekrasen praznik, navdnSeni za preljubljcuega naiegA oieta Dr. Bleiweisa in njogovo sveto delo, to je Bv5e za narod" vrnili se v solnCno Gorico, kder hoU smo r»'Si»tati leto^»je delovanje naSega dezelnega zbora; a drngi zaniniivi dogodki, o katerih je trebalo v noSeni listu govoriti, pretrgali so nam vazno razpravo, katero hoc.'tao ilam*.-* nadaljevati, da jo se pred koncem l*ta koni'unio. Zadnjid smo govorili v obce, dane.* pre.itopamo k po-sameznostim. V de^elnozbor&kih obravnavah, katcre je priob-2ila nSoaa", brali smo mej drugim tri iuterpclacije. Kaj so interpelaeije ? — Interpolate so yprasanja, katera stavijo poslancl po zborovem predsednistvu bodi do vlade, bodi do dezelnega odbora; one zadevajo na-vadno va_ne, javne stvari; v njih se poslauti v im»*nu svojih zastopancev pritozujejo zarad kakor^nih koli napak v javni upravi, izrazujejo ljudske zeljc tirj;yi» Ijudske pravice. V prctckl: sesiji so biii; vse f_ I i»-terpelacije obrnjenc do ces. vlade, oziroma do me, zastopnika. (jQ imajo poslanci ustavuo praviro intrr-pelovati ali upra§evati, je naravtio, da una vlada po svojem zato postavljenem zastopniku ustavno dol/.tiost odgovarjati. To doUnost izvajamo iz pojina ustavnosti ali konstitucijonalizma. Pa postavimo, da bi vlada tudi te stroge dolznosti no imela, zapovedujejo uze pravila konvenijence ali uljudnosti, da vladni orgaui ljudskim zastopnikom v stvareh, ki se tifiejo Ijudskih interesov, odgovor dajejo. A cujmo, kako se je godilo nasim interpelantom I Uze v lanski sesiji, ce se ne motimo, aprila my-seca 1878 je poslanec KovaCifi s6 svojimi tovarSi po-dal interpelacijo, ali namerava vlada skoro pre&kibeti, da se bo nadaljevala uze dolgo obljubljena preurav-nava erarske ceste po Sofiki doliui, da se ta vziasti na onih mestih popravi ali predela, kder je zaradi presilue strmali ali preniske lege obfievanjc hudo za-virano in so mnogokrat vozniki in vozovi z blagom vred v nevarnosti. Kaj je gosp. vladni zastopnik na to odgovoril ? „To interpelacijo bom predlozil visoki vladi in bom na njo o svojem Casu odgovoril." Pre* tekla je sesija, aobljubljencga odgovora ni bilo; pre-teklo je dalje leto in veC, pa odgovora se vedno ni bilo. Kaj storiti? Pozaavsi iz lastne mnogokratne besedi, nespremenjen ostati. — b' t leseno kladivo, b' t i c a—glava (zanifcljivo); hrv,-srb. b ti t i n a, ki s*e rabi pri nas v Sali, bi se glasilo, da je doniace b'tina. batrn bonus, batriv animosus, batriviti consolari, (Mikl. lex. koren b'd.) b' z' g, b' z g a HoMunder, b'z g 6 v,-a,-o Hollunder-, b' zgati, preb' zgati—strzeu iz bezgovega, ali tudi dru-gaCnega kliaca, ki ima veliko str_ensko votliuo, veu poriniti; b'zgavka JDrim, Mmdelgeschwur. cv'stf, cv't^m Muhen, cv'll,-a,-ogehMit,cv*11 i-ca Bhme (iz cv't'l,, cv'tla,-o, kakor metla iz met'l^tla.-o in trlica iz trl,-a,-o). c^b'r, C'bra iz nem. ~t«5er, zwibarrkar pomeni prvotno posodo z dvema rocama. 5' 5 k a t i hritzeln, fi a C k a, kar se enkrat zafieCka. Cdst, Castl Ehre, Castit, Castitijiv chr-wurdig, 5astiti ehren, 5eS(ien geehrt iz CaSCen, kakor tje iz tja, jez iz jaz, Ces iz cas, zel iz _al, namre5 zavoljo topljenega soglasnika, za kakor-§nem se kratki a, kakor v ceScini skoraj vselej, tako tudi pri nas vcasih v e, spreminja. V tej besedi je menda tudi SS kspremembipripomogel, primerikrej namestu kraj, zdej namestu zdaj itd. Dalmatiu in njegovi vrstniki pisejo §e sploh 6a§6en, kakor tudi pogostoma Se tja zraven tje.— Beseda 66st, desti bi pomenila v kranjskej slovea^ini, ako bi bila v navadi, to, kar v srbSCini, namrefi pars in for-I tuna, Ces tit felix, gliicUkh^ Cestitati gratulari, Gluck wunschen. Poslednja beseda se je zacela izpo-sojati v naSo knji2evno slovenSCino ia sem ter tje tudi napacno pisati z a; Castitati, kakor bi bila iz-peljana iz naSe domste besede casttt. I (Da^e.) sku§nje, kako trda se godi voznikom na „0vinku", strmem in oskem klancu pred nFlatarjem", in kako hudo zadeue, kogar narasla Soca pod Plavami o Casu velikih povodenj z iivalijo in teSko oblo^euim vozom na cesti ustavi in koliko hujSe Se onega, komur, kakor se je uze zgodilo, voz in blago na cesti zasafii, oduese in nigdar veC ne povrne, pouovil je gospod poslanec KovaCic" v eni prvih sej letoSnjega zborovanja svojo int«irpelacijo in poudarjal je, Ce treba, Se nuj-nejSe vaznost svojega vpraSauje in veliko potrebo u-godnega odgovora. Toda gospod vladni zastopnik je tudi letos ?. enako mirno dostojnostjo odgovoril, kakor lani: »To interpelacijo 1) o m predlozil visoki vladi in bom na njo o svojem Casu odgovoril,- It« zopet je pjvtekla se»ija, in zopet ni bilo obljubljenega odgovora — i n g a & e n i. Blizo ob intern Casu, kakor g. KovueiC, ne vemo prav, v eni wji popie'j ali pozuej. interpoloval je tudi poslanec I'ovSe. vlado v jako vazni zadevi 'n govoril j«i sM'ia tiiirL-ko-itrudiAkiin, pa menda tudi diugim davkopiac-evalceni pr.iv iz .<,n:a. liaziozil je namrcf stiski* in tvmvv n lib piiM^tnikov. kutrri, ne zadosti, da jih n/e ra^tlm^ke Wle/rii in eieinentarue nezgode htra-iuo tarejo, tndi pod ogromuim breinenein drzav-nib, dt'Zi-hiih, cr.-itnih, ^iol-'kih in obCiu^kih d.ivkov omagttj.'jo. Kt r teli m> morejo v sedaujih hudih rasih ri'duo opravljati — obinkuje jih pa daCni ekseku-tor.t«r j:.»i p-> u»*ki novi nareiilu nh* tako te>kobit-taro z eksekutivnuni !*»ro^ki >e h!ij«* na iuljeva ra-mena prittska. l'r.i-al je, all je res inobh(Hlilo po-trebna ta nova n.uvdha. in aii bi je »u» bilo uiogoCe \.-aj v tciii pri'iiarediti, da \n ."•¦ za imuiijAi- zut>ke in krdar ni^i d.i\ki u/<< od poprrj-njih l»-t {/a^tali, ne i/vaj.ih tuko o.tra i/»irj.»tev, kater.i pri/a-l' wt v po-fcame/nih sluc^jih \.r ek-^kutHMU stm '. >s\ mgo zna^i d«!^ ubo/*v'i davkt»pla«•• vab:a V To sj-.a^anje m poiipirah »: .ivojimi piidpi^i .'¦koio v.m hlnven^ki po-slaitt i in kafi-n fu It oil ifalijan-ke stuni; • in od* govorV Kalior pi»r*avadi: ,To itit»*rpt'l,u ijo bom pivdlu/il vi^oki vl.ich in bom na njo o svojciu fa-u odgovoril." Gospodjr iuterpelaitti >0 do zadnje wj»» lakali tega svojega Cat»a, a ia pririvl do takvat iu ni ga tndi do danes Sledujir je v eui zidnjih sej pr^lance laga^'l razkril nekater*' uepnltCuo-ti v v*Hpnd'.ir.itvu. Trtiov- skega erar-krg.i go/da. kaft-re };\\iut na (>ni strani start* pravire go/dniiv m»»ja.-ev, na dutui j-tuni pa so v veliko kvar in nadh-ztiust vsein orwn p i^stuikom, kateri morajo za svoje hisne in kiu; tij^kc pot robe v gozd posebno po le.s za obdelovanje svojih \iuogradov in po drva za kurjav-i zahajati. Interpeiovat je po konCani temeljiti ra/lozbi vseh dotiCuih razmer — gospoda vladni'ga z;v topnika, ali he ne zdi vladi pra- viCno in potrebno, da se cene le»-u. kolikoi' ^a pot re* bujejo mejaii Trnovskega gozda za svoje hise in kiuc* tije, kolikor mogoce zntzajo in ali ne wfoli odpravitt onih zavir, ki .se zdaj delajo odstraui gozdnega ohkrb- nistva, da se po,iestntki ne morejo vsuk Cas z lesom preskrbovati 'i Tudi to interpelacijo so podpirah pod- pisi ostnih ljud na Angh'Akem, „spleena doma in zakaj so taiu tako pogosti ramomoii: ker se Anglezi'in nig-dar solnce ne smehlja. So»"-a, Vipava in sploh v,>e vodo so moriio tiaras -le. V Vlavah j<* bila te dni Sofa na ees. eesti, v>led Le?ar je bila nekoliko vasa komunikacija pretrgana. To j»» pan" velika nepiilifuo< kat»'ri bi se inoralo ven-dar enkrat v okom priti. I»a bi kedaj katerega mi-nie /a to kaj po-zuril? V pondfljek se/u:o' v (Jonti It dnevni se-ineiij s-v. Attdivja. Ibi paiMwi'ii i-onwj letos — v inn-krem vr«'in-.'im pa v ohfni denarii i su;i. je blagovolil na fajmoStrovo prosnjo za novo solo 500 gold, podariti. Po Solski slovesnosti ogledovali so si vis. gospod-je nase novo pokopaliSce, ktero smo ludi letos na-pravili; dopadalo se jiin je, ne samo zarad velikosti, lepe lege in trdnega obzidja, ampak narbolj §e zarad velike in lepe rakvi, katero si je dal gospod Anton Froschl ze zdaj za se in svojo rodovino narcditi. H kopcu je gosp. Froschl tndi zelodce razveselil s tern, da je vse gospode povabil v svoj novi in prelepi gra-dic\ kjer se je prav izvrstnega in radodarnega gosto-Ijuba izkazal. Trajalo je gostovanje pozno v noe\ do-kler smo se po muogcm petju in kratkocasenju vsi veseli razSli. Vremena nimamo ravno prijetnega, ker ze 2. in 3. t. m. nam je zapadel sneg 8c mnogo poljskih pri-delkov; pa tudi to je, dober nauk; zakaj nismo hoteli prej v lepih septemberskih dnch pridelkov raz polj v slirambe spravljati V M. W. Z Vipavskega^i. i.->v. ii.-.v. d«ip.'» vipiivsk*- d'duii' jf od din- d*> dii«« ni.mje Inh >o vrt'»!:oma i>' iii-rran-ki in <»M'i'!ii, jrcut li^t >o«a" «;e odpira pp»-tnrov ibdffim pwpi-ruin, utthnili -'^. >k»n» bi ivkvl ri-toma, m« lvdj ui-go hlaver p > zimi. saj on ^' St* kati-rikr.it «»«hi^i ' -ki.ij. kjer , h> 0.-.!ulj. kletlci. I'uduo! naroilito \iMny stv.u\ Ih.i^i bv I gi.trr polit. »:. nde na pr.ite » r, kak, da /, iijim Dopisov iz . se pnt'-tii Ker p,v ee- kaki li'lo tako ivkne pfvo inaiij Iniga /a uarodno ?.\ !,i li t«- /,do:4noV (VndpivS „n-itva rS!«w\ ua-tfj.'s vse vipa\>ke roke. in iiajhifreie o>tajal ti bo m» turn bttkvom prcbrnerf. - -Ne vein, kje titi v/i.tk: uai'r/e v poinaiijkaijjti narod. Imditeljcv, drugai'e :ui ni mi-titi. V odboru „.S!uge" gem gotoy, da re, kajti sestavlj.Mi je u izvedvnih in spo*tovanui vrednih \\v>i. Y pOM-biu* east t*i raorahteli drustvo,an m\\ predsetlnje obce spostovani g- prof. PovSe, kl«'re-gA ilelovani»* jc ucutrudljivc. — Diagi Yipavci! zikaj se li tako maio brigatf zanarodnostVpunnMite, da bi-vaiuo na meji! Kot taki prebivalci ne smemo zaspat, atdpak krt-pko sttazit, da nam pa noci sovraimk ne «rauie narod».> zastave. Ko s«-ni se pogovarjal. ne dolgo od tega. s kmeti o sovraini Italiji in njeiuh na-mcidh. kaj mi odgovori edenV rNo,potcmbode5e bo-He. bomo la*.-j in dra/ej prodajali nase vmskc pvi-delke tje dol v Italijo.- Bog ve, ni li mnogo tacih modrijanov* prokanjenih in preverjenih od kacili sic-par*kih" Lahor.ficev. tor zdaj z gotovostjo povdarjajo, JnCUO zivljonjp v Italiji.-Ne bilo bi primerno, da bi polit. dr. ..Sloga4 im«-b» enkrut svoj obeni zbur kjer >i bodi pod CavnomV Da. morom reci, kaj tacega bilo bi prekoristno. kt-r v istini, nijsmo tarn, kakor bi nas primeval kdo drug. SHSal sem, da namerava ajdov^ka „Ldmost v kratkem priredit veselico z zauiwiviui programum; no, je fas, da se bomo zopet enkrat zabavljali po domaCe. Z VoSila na KoroSkem 15. r.ov. (izv. dop.) Naj sme tudi koroski kmet prositi nekoliko prostora svo-jim vr>tam v cenjenem YaSem listu. 2e je minulo ? let, od kar se je na§a Solska obciua, sv. Lenart pri sedmih vrelcih pripravljala pre-vstrojiti §olsko poslopje, da bi moglo namesto enoraz-redne obscgati trirazredno solo. Res, da je maujkalo za tako poduzetje denarne moci, pa Se veCi zadriek je bil le v needinosti krajnih Solskih svetovalcev. Lan-sko leto pa je vendar obsl^ sv. Lenartske farmane dobra in blaga misel, da smo v krajno solsko sveto-valstvo volili ze prej v obCe spostovauega, Ccstitega gospoda Simena Stokl-a, 2upnika sv. Lenartske fare, Ta moi za stavbe poln podvzetnega duha — ki je 2e prej popraviti dal farovi in nektere cerkve brez ve-likih stroSkov—pregovoril je z resno in iskreno be-sedo §olske svetovalce k soglasju in k slogi. Prego: vort sSloga jaii,nesloga tlaCi" uresmSil se je tudipri nas, ker dez leto dni imaino 2e novo hi§o za triraz-redno§oIo, kakorSne tu sedale6 pode^elini. NaMar-tinovo bila je nova sola v prico okrajnega glavarja g. Ignacija EizingeHa iz Btdjaka, g. 2upana iz Pod Klo§tra5 8 u6iteljev, in mnogo druge odliCne gospode, kakor tudi skoro vseh farmanov slovesno odperta. Po nekterih primernih nagovorih od gosp. glavarja, lupni-ka, 2npana in nadufiitelja, zapeli so na§i gosp. ucite-lji z 248 otroskimi, grli prav izvrstno cesawko pesem, namree na tmt Nj. Velicanstvu svittemu cesarju Fran-" W Joieftt I Itokor 4obremu oCetu domoviue, katert Iz TrSta, Hi. now (l/.v. dop.) (27. oktober in li». noveinbra dva zgndovinska dneva. • • Tret jc nas. •-•- Masn'vanje lahonov zarad Dolinskega tabora. ¦- MaSci'vanje i'stih proti vladi. • Ma^fiovanje vlade proli i^tim. —* Mestni zbur razpu&iVn.) Ivaj so nam vse prerekli lahoni in Italijanfiei, koliko gnoja ko na nils Slovenee nnkidali zarad Dolinskega tabora; a kaj nas vse to briga, mi gremo svojo pot naprej, in komajjo svtt nclial poioeati o vaznem taboru v Istri, uJieseje zverMla ding.'. Se v.M'a demonstracija v Ijubljani; tu in tarn nagla^alo se je v prvi vrsti zedinjenje Slo- vencev in vseh .Ingoslovanov. Kii nij voda, uarodi naravno teijo na zedinjenje, poselino pa se je ta i- deja glolmko likoreuiiila v srea vsem .lugoslovanom; 1',). novei'i'M'i- poineiija va/no stopinjo nuprej do i/.- vi- enja <* toeke nasega narodnega programa, na kaferega so javno prisegli vsi rodoljwbi. Kaj nas to- rej briga, nko nas zovejo razuzdani ItalijamMei, ki se dobro jioi'iitijo pri polnih jaslih, utopiste ltd.; mil liiili vt'inji'in'o, da .je boljo politiko delati za dober dniar: a taka poliVika je zatv:asna, neiir.ivna. Mi Slovemi smo Hirer reven nnrod, bodisi gleile Stnvilu, bodisi glede premozen.ja, to si\mi dobro vemo; nnasa politika naxlanja se na vei!iio naravno pruvo in na 0- gromno Slovan'stvo; naslanja se na eilc nepokvarjene faktorje; ona je izraz najplemeuitejSega domo- in ro- doljubja. Zatoivj pa nas ne vstrasi ne lastna rcvSfiina, no bogatslvo na*ih na^protnikov, kajti instinktivno «u- timo v sebi, da nase prizadevanje bodo imelo uspeh, da .fugoslovani se bodo zdru/ali in postali mogofini, da -vAn Gorie.e, Trsta. Istre, Dalnutcije se no bodo sve- tiii ; italijanski kroni, nego da postanejo bisuri krone av.-triisko-ju«o-lovaiiBkc. Da je posebno Trst narava sposobda za prvo jngoslovansko skiadiSCe, tega mi paC nij treba podpi-rati s posnbnimi dokazi in razlogi in nij treba biti posebnim cntuzijastom, ako trdim, da zgodovina pojdc na dnevni red cez zanikovanja in jadikovanja nasih I danes se mogofinih in ncnaravno gospodujoCih lahonov pa Italijanclcev. . K tcmu predgovoru sihh so me posobno dogodki zadnjih s samo zkozi tii meseee gorko braao delilo uiest-nim revezen in Ce mm preinatijka denaia, da ustavi delitev kruha. DruStvu so darovali: Nj. V. knezo-nad§kot" Gollmayr 50 gld., Fzin. grof Corouini 20 gi., baron in baronovka Czoruig 50 gld., barouovka Zo-bel 20 gld., baronovka Marija Ritter 25 gld. — Rossa Sandor. glasoviti tolovaj.je v jeciSza-mos-Ujvarski umerl. Vitez LjublSa dr/avni pos^aiicic in dezelni gla-var dalmatinski, je 23. t. in. no rialjein bolcliauji na Dunaji umerl. V drzavuum zbonije gla^oval vedno i vladi«3 stranko, prav tako, kakor.....— Gehi o Slovencih. (JeSki ^Narodni litsty**, nam Slovencem vseh'j uujptijaztii'j^i in najbolj raz^ir-jeui list iesiki, od 1!). t. m. pisejo > listku pod ua-slovom; 8dr. Janez RIeh\eisu bledrru: j.Obiutbivanja je vreden ta uarod, ki pirbiva ita Kiaiijskciu, Majar-skem, juziu'ia Koroskem in Ptimor^kt'in. Nobed^n iz slovanskih narodov se ne more ponasiti, da bi nut bila osoda posebno ugodua. vsak narod, brez izjtiue. moral je bojevati U-zke boje, in boriti fee ptoti t»*z-kim zaprekani, in kakor narod wiki, tako tudi srb-ski, ruski, poljski in druge narode proganjale so ne-zgode, katere so jim s pogubo pretile. Da ti naiodi kljubu temu ^e nijso pogiiuli, nego da eelo dan za dnevom krepkejSi in mogocnej^i nastc»pajo inc.* svet kot vazen laktor, tega se gotovo ncmajo zahvaljuvati kakinej sreti, i;ego le svojemu lasttirtmi tnidu, svoj'j trdnosti in neumorljivej krepkosti, katera je zaprecila narodui pogin, in privcdla narode do novega ustajenja. Vse to, le da v vecjej meri, velja tudi o slovcnskem.1* flNobedeu narod nij prestal toliko in tako viliar-nih bojev, in nobednega naroda nij osoda pieganjala tako nemilo, kakor uarod slovenski." „Narodni Iisty* potem podajajo kratko zgodovino slovenskega naroda in voditeljii njegovega dr. J. Ulei-weisa, in koncavajo listek z besedami: „l)anes nij vet* dvomiti, da se uresnidt ali preje ali pozneje, ali z veCjimi ali manjSimi zaprekami slovensko zjedinjenje narodno v jedno celoto". Tudi CeSki poslanci so v svojem klubu dostojno praznovali dr. Bleiweisovo sedemtlesetlctnico. Posebno poslanca dr. Edm. Kaizl in 0. Zeitbammer sta se v prelepib govorih spominjala Slovencev in njih narod-nega gibanja. V klubu je bila k sklepu prebrana in potem oeetu Bleiweisu odposlana prelepa eestitka, — katera je v veliko castu ne samo jubilantu, ampak ct-lemu narodu. Tat v kuti. Pred porotniki v Ljubljani bo te dni zanimiva obravuava proti Josipu Koemanu, rodom Kranjcu, ki je ob priliki okupaeije Bosne, ko so bili navalili Turki na Banjaluko, ukral nekemu avstrijske-inu marketenderju zakeljCek eekinov, in jilt potem po Kranjskera zapravljal. Kocman je bil nieuih trapist-skega samostana, in ko je tatvino izvrSil, ubezai je na Kranjsko, kjer je posebno za lepi spoi cekine raz-metaval, tako, da so ga na Notranjskem prijeli. — Doprsno podobo dr. Bleiveisovo iz mav-ea ali gipsa bode skoro izvrsil nas siavnoznani doma-Ci kipar g. Fr. Zajee, kateri si je nedavno se svojim SlomSekovim spomenikom v zgodovini domafie umetelj-nosti postavil sam lep spomenik. Doprsna podoba, i z-vrstno napravljena, meri 48 cm. (18"), Ako pomisli-mo, kako je lepa ideja g. Zajca, dajedal tej slavno-sti monumentalen izraz, ako dalje jemljemo v poStev, kakd jena§ega Bo«5eta" slavila vsa dezela, ves narod slovanski intudidrugi veljaki, menimo, da ustre-zamo njegovim nebrojnim castiteljem in osobito ob-cinam, Citalnieam, dru§tvom, ki so ga ime-novale iastnega uda in ga slavile, ako jim objavljamo to vest. Naroca se na podobe pod naslovom: g. Fra-njo Zajec, v Ljubljani na dunajskej cesti v Frohlieho-vej hi§i §t. 7, in cena jej je sa'no tri goldinarje.. pri svunanjih naro6ilih naj blagovole dotiCni g. abonenti vposluti ie50 kr. za zaboj. E, — Pri banketu o priliki Blehveisove slav-nosti sledila so jedila po sledeeem „menuB: Consomme an ragout. Julienne. Truites an bleu — Poissons de mer garnis — Mayonnaise a la russe. Foie de gras — Aspic reuvers^. Filets de boeuf garnis. Cuissot de chevreuil aux Fruits en moutarde. Faisans et Perdrix rotis. Salade et Compote. Pouding a l'anglaise. Ge-lees diverses. Glaces et Bonbons. Fruits et Dessert. Cafe. Namizno vino bilo je izvrstno bizeljsko iz leta 1875. iz kleti g. L. Tavfiarja. Buteljna vma so se pila: Prosekar rudeSi starrefoSko, tudi iz Taucarjeve kleti, in konfino §ampaujec franeoski, katerega se je, kakor eujemo, izpraznilo v velikem navdulenji 120 butelij, in sicer sMoet &. Shandon" in „Venve Cli-guot.K Poslednji gostje zapustili so stoprav okolo ju-tra 20. novembra lepo okiucano dvorano, veSina go-stov pak je odSla uLe ob 7. v ditalnico k besedi. Vzla-sti Se moramo omenjati, da je gospa Sunkova pri-redila s pomofijo bauketnega odseka banket v obeno zadovoljnost, in da so bile vse jedi tako bkusno na- pravljene, da je bil vsak jako prijetno iznenaden, v Ljubljani dobiti kaj tacega. Morske ribe, srne, jercbi, fiasani — grozdje iz Smedereva pri Belgradu, in mnogo — mnogo dtuzega, kar cislajo gurmani — vse je bilo na razpolaganje. Okusno dekoracijo dvorane vo-dil je inzenir TomSie. Aranzma in sploh vse podrob-nosti za banket preskrbel je g. Fraiic B u6ar, trgo-vee v Ljubljani, in sigurno je dozivel najjepSo hvalo v tern^ da mu je uze vsak delezuik banketa, ako ne glasrto, vendar po tiheui — cestital redu obfinega vspeha. SI. N. V Sarajevu je 21. t. m. nastala huda nevibta. Dozevalo je kakor bi s.e bil oblak odtrgal .* ur nepre-neiionia, itt voda je napravila iusiogo >kudi'. N;i str-mih eestah podrla ji* ji-tl.-n rruvidj globoka vi>da vse, kar jej je jt; bilo na potti; ti'iuelj mnogo his j> iz-kopala, in na re.-itah m: ue more obn-vati. Miljacka jc kmalu puteni ^v(>jo strugo pn.i.-topila, preplovila v»e cv>W in podrla dva mostova. Vsh-d te pgvudnji fee je vi'i": hi> raziii^ilo. unj twiti tudi jedua. v katerej >o bili vojaki in *.M vuj.vkih konj vkvartiiani. 1/nicj fib jtr 'jl pogiuilo, a \ojiikom -<• je ob p»a\em tasu iifvaiuost ua/nauila. Htn-la j*- seckrat v ti'U'giaf u-darila, in j*.; \t-z na mnogih krajih pretrgana. IWis «Iiee t»- m-vilitc gb'dc htanja t»-a >o in-prrraciinljive. .Sicer se pa dolonn-ga >e ni«- ne ve, ker j<; tHegufita vez pivtrgaiia. "J2. t. m. si' nij od odpnslala rati po-Ma niti vojiski trau?.poit oddelkov. I.-io tako so mo* rali ostali v SarajcMi koitji in tteti armadnega pyveij-uika. Na ukaz aiuntdm-ga poveljm^tva te^ki vozo\i ol) ce«ti Brml-Sarajevo do zadi.jega »lne lega nu-.-'-ca uc hiiu-jo vi'/iti. >=i. N. Z brontono svotinjo je bil na Parfcki ra/.-tavi odlikov.iu Aloizij Bader, fabrikant vo^euih svee v (ioiici. fiaz in 1H7;{ a ea^tuimi diplomi odlikovan. !«»tk» ;' •\Vir"«i*'|"»tViitrn «««altit. .- - al» Bestes lihd Pr«Uw'ilrdlgttM Die Regenmantel, "Waaremleckeu (Plarfien). Beltemlapfn, WtstoUe .. .Act k. k. pr Iralink r 1 von M. J. Elsinger ASohneS ijzik in Wien, Neubau, Zollergaase 2,'' Naznanjam, da sem svojo pisarnico prelozil v I. nad-stropje Xominz-ove hiSe ua trgu prestolne cerkve stev. 29. Anton Ersettig. in^enijer. Vazno oznanilo. S pomocjo slavnoznanega prabu Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z umetno zlo^enimi stroji, napravljati PIVO, odlieno po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nifi nize od onih piv, ki se narejajo v Caveni, na Dunaji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, ce se vsi stro§ki vracunijo, samo 14 centezimov. Navadna cena zaboja za 125 litrov 6 gld. » » »»60*» 3„ . » 30 , 2 „ (Prosto po§tnme v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakeni zaboju je prav razumljiv poduk, kako se ima ravnati, kar je tako Iahko, da se ni mogo6e zmotiti. Narocuje se pri G. Perino in Coggiola (Italia). J»4av§telj is od|OY©rai nredmk; AKXON FABWAHI. — Tiakan MAIUNG v Gorici. I Obcni zbor i>i-v>I;o#i «ln»."fi,*. nSLivu- ha :>. | ol> 11. urt ptnijniluii:, • v pro* J htorih iwrihln: ntaliiirc. Kcr m- jiosuiu'/s.. .. udont I vul)iia lie I'o.-ljejo, vi'ij.t to munanih s^Io*i v.-itn mium, | UU'.w k obilni \(lch-/iivi vtilii o.lliur.