DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 171
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 22D, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV,
General svetuje bivšim vojakom, da se za vraga borijo za svoj bonus
Washington, 21. julija. General Smedley Butler, bivši povelj -
Vedeževalka je uganila, ko Svetovni položaj na polju
je prerokovala ženi smrt moža
dela se je zboljšal na Poljskem in Finskem
Osemurno delo na dan bo Delničarji in vložniki tožijo posojilnico radi izplačanih dividend
odpravljeno in nadomeščeno s šesturnim
komisar v Philadelphiji, prerokovala neki omoženi ženski tem mestu naznanjajo, da se de-ln Propadli suhaški kandidat za j nasilno smrt njenega soproga, se lavski položaj v Evropi ni še sko-Zveznega senatorja države Penn- je uresničila, ko so našli danes ro prav nič zboljšal. Povprečno
truplo trgovca Georga Carl, že-j je položaj isti kot v letu 1981. na umorjenega, Vera Carl, je po-1 Le na Poljskem in na Finskem vedela policiji, da se je vse tako so opazili, da se je število brez-
sy Ivan i je, je danes imel govor Veteranom, ki se nahajajo v tem mftu, da zahtevajo izplačilo vojaškega bonusa. "Vsak nosilec uniforme v Zedinjenih državah 3e drugačen kot so ostali ljudje je boljši od drugih," je de-. general veteranom. General Poznan, da rad preklinja, in
Pred
Par meseci so mu zaprli ra-
Chicago, 21. julija. Skrivnost-; Geneva, Švica, 21. julija. Po- j Boston, 21. julija. Industri-
,____„ na zgodbs, ki se je pričela v sta-; ročila posameznih držav medna-;jaici, delavski voditelji, ekono-
nik ameriških marinov, bivši po- novanju neke vedeževalke, ki je rodnemu delavskemu uradu v misti, socialni delavci in vseuči-
liški delavci so bili zastopani na posebni konferenci, ki se posvetuje, kako ameriškim delavcem zopet preskrbeti delo. Konferenca je včeraj poslala 'predsedniku Zed. držav zahtevo, da skliče v najkrajšem času narodno konferenco, katere namen bi bil uvesti krajši delovnik v industrije, in s tem dati priliko na-d'aljnim milijonom, da pridejo do dela. Ta načrt je poznan pod imenom "New Engl&nd Plan," ker je bil započet na konferenci, katero so sklicali governerji držav Nove Anglije, zlasti pa go verner države New Hampshire. Toda tega načrta niso odobrili delavski voditelji. Delavski voditelji so se izjavili, da delavci nikekor ne zahtevajo, da bi delali šest ur, a bi bili plačani za šest ur, toda zahtevajo pa, da ako delajo šest ur, da zaslužijo toliko, da se pošteno preživijo. Dobri časi se morejo vrniti le, pravijo delavci, ako so slednji zaposljeni in za svoje delo dobijo pošten delež v plačah. Načrt konference je, da se upelje splošen šesturni delovnik, in da se osemurno delo odpravi. Tri milijone delavcev, ki so sedaj brez dela, bi lahko nemudoma bilo zaposljenih.
-o—--
Cene so se stalno dvigale v zadnjih sedmih tednih, kar zanima kapital
350 oseb zastrupljenih na izletniškem parniku v glavnem mestu
Washington, 21. julija. Do 350
ko je imel nek govor, tekom , rega je zaporedoma parkrat Pričal "hudiča na pomoč." Da-, ,s J6 govoril veteranom v zave-da; ne govori v mikrofon, in ■leg o v govor je bil ves čas Premij an z dobrimi kletvicami. K vragu in v peklo z onimi, ki nasprotujejo," je dejal But-.er- "Pojdite na volišče v jeseni !n Pošljite vse vaše nasprotnike ^ Vl"agu, saj jih dobro poznate." Medtem se pa vrste veteranov vedno bolj redčijo v Washingto-"u> ko odhajajo veterani na vlad-stroške proti svojim domovom.
Obsedno stanje
lwrlin' 2L iuli-ia. Nad mestom
deni!110"1	Provinco Pran-
J"e nemška vlada pro-
Prp °bsedno' stanje, d očim je sk0> nemška vlada nad Pru-vla/iktatorsko ob5ast- Nemška k0ra^ Je Prisiljena, k temu
Pred
ker je nemški narod
Obenem je odstranil tudi dva
p y°litvami za državni zbor ^ lv.]al. v enem tednu je bilo j> ra2nih političnih shodih v .^mčiji ubitih že nad 100 oseb tj. !.200 ranjenih, ^indenberg
i.r,USka ministra, ki nista posluha povelj iz Berlina. Seveda n Pričakuje v prihodnjem ted-Še ,e zadnji Pred volitvami, v huJših nemirov. Vsa zboro-a n,la' na prostem so prepoveda-
1 ^ . -
Policistov aretiranih
radi umora
. York, 21. julija. 13 po-
18
1 Pred dvema dnevoma sus-
['cistov na Long Islandu, ki so p
j^ridirani iz službe radi smrti gjj.man Starka, katerega so mu-da na policiJski Postaji, je bilo aretiranih in obtoženih (Jq]^' UInora ter zanemarjanja lic.^osti. Med njimi je tudi po-^Uski načelnik Frank Tappan,
Var-- moral postaviti $13,000 ^ rscine, predno so ga izpustili. ri 1 utirani so postavili bond
a° Uravnave.
zgodilo, kot ji je prerokovala pred dvema mesecema vedeževalka Susie Ballo. Vera Carl je prišla k dotični vedeževalki in jo prosila, naj ji prerokuje za bodočnost. "Coprnica" je izjavila, da mora ženska sama položiti karte na mizo in jih polagoma potegniti iz kupa. Mrs. Carl je sledila temu nasvetu in je potegnila karto, na kateri je bil naslikan okostnjak s koso v rokah, potem je pa potegnila drugo karto, ki je predstavljalo vdovo zavito v žalno obleko. Tretja in zadnja karta je pa predstavljala policijskega sodnika. Mrs. Ballo, vedeževalka, je na to prestrašeni ženi prerokovala, da bo njen mož umorjen in da bo podedovala dosti denarja, toda takoj po svoji smrti bo imela sitnosti s policijo. Prepričana, da ima vedeževalka prav, je Mrs. Carl posvarila svojega soproga. Slednji se je pa samo smejal, ko je žena trdila, da bo umorjen v soboto večer. Kmalu po popolnoči sinoči se je Mrs. Carl vrnila domov s svojo materjo in devetletnim otrokom, in ko je stopila v sobo, je dobila svojega moža ustreljenega,. Policija je seveda takoj upeljala preiskavo in je aretirala ženo in vedeževalko, toda je morala obe po daljšem zaslišanju izpustiti. Aretiran pa je bil svak umorjenega, neki Ivan Grilc. Ta Grilc je 4. marca, letos, prodal trgovcu Carlu zava-rovalninsko polico za $5,000, in trgovec je imenoval svojo ženo kot dedinjo. V slučaju nasilne smrti, bi imela dobiti vdova $10,-000 smrtnine. Policija še vedno preiskuje.
-o--
Je vzel uradni opomin preveč natančno
Temešvar, Ogrska, 21, julija. Trgovec Stojanovič je bil klican na davčni urad, ker ni plačal vseh davkov. Na davčnem uradu je povedal, da ne more plačati, ker nima nobenega denarja. "Ako nimate denarja, tedaj pojdite in se obesite!" je dejal davčni urednik. Stojanovič je vzel te besede za resne in se obesil v davčnem uradu.
poselnih precej znižalo. Nemčija na primer je imela v začetku junija, 1932, 5,600,000 brezposelnih delavcev, in 1. junija, 1931, jih je bilo 4,200,000. Anglija je imela v istem času 2,800,000, oziroma 2,500,000 brezposelnih. Švica, je izkazala v juniju '107,-110 brezposelnih, lansko leto pa nekaj nad 60,000. Zlasti se je zvišalo število brezposelnih, lansko leto za nekaj nad 60,000. Zlasti se je zvišalo število brezposelnih v Franciji, ki pred 1931 sploh ni poznala krize. V Franciji je bilo leta 1931 brezposelnih komaj 51,000, v juniju, 1932, pa je to število narastlo na 367,-000. Toda ob istem času poročajo razni zastopniki držav, da se v juliju mesecu obrača na bolje. -o-
Želite denar?
Gospodinje, naročniki, čitate-lji "Ameriške Domovine," ako si želite v resnici prihraniti denar, tedaj poglejte v današnji številki oglase naših slovenskih groceristov in mesarjev. Berite njih cene, ki jih nudijo. Primerjajte te cene z blagom, ki se prodaja v verižnih trgovinah, in takoj boste videli, da je blago pri naših slovenskih trgovcih ne samo veliko boljše, pač pa tudi cenejše kot v verižnih trgovinah. V teh depresijskih časih je vsak cent prihranka dobrodošel. Pazite na oglase v "Ameriški Domovini" in kupili boste ne samoi najboljše blago, pač pa tudi najcenejše. N,aše oglaševalce, slovenske trgovce, vljudno priporočamo na.šim ljudem!
Zdravnik aretiran, ker je ubil dekle
Springdale, Arkansas, 21. julija. Tu je bil aretiran mestni zdravnik dr. Richard Tsacker, ker je izvršil nepostavno operacijo na, nekem dekletu. Dekle je na posledicah operacije umrlo. Zdravnik se je tri mesece skrival na neki farmi, danes pa, na njegov 55. rojstni dan so ga aretirali.
Slike ugajajo
. rikrat tekom enega meseca
VeiPriŠeI Mr" A- Grdina iz Cle" v AA1<3a med slovenske farmarje
Dov - isonu in Geneva> da -iim kaze slike njih rojstne domo-
je h"!" rojstnih krajev. Dočim b»a udeležba pri prvi pred-da,Vl nekako 200, pa je vsaka na-ko Jna Predstava privabila toli-rež Vec Vudi> tako da se lahko nad' je posetil° tri predstave jev en-tiS0Č slovenskih farmar-PaČ SOprog in otrok, kar je zani dokaz' kako se ijudje scv imaj0 za te slike- I« ponovno še WU Mr- Grdina, da pride
vrednSe" In slike 80 v resnici Slov. da bi J'ih videl sleherni ki0Venec in Slovenka v Ameri-
So zapravljivi
Pregled izdatkov v uradih raznih okrajnih uradnikov, kot komisarjev, šerifa, blagajnika, elerka, mladinske in probatne sodnije in drugih uradnikov, po-kazuje, da so ti uradi v prvih šestih mesecih potrošili mnogo več kot polovico dovoljenega denarje. Kaj bodo delali v drugih šestih mesecih, ko ne bodo mogli dobiti denarja, je vprašanje. Vse preveč uslužbencev imajo v uradih in bojijo se jih odsloviti radi političnih posledic. Okrajni uradi so potrošili v prvih šestih mesecih nad $1,000,000 več, kot pa bi smeli.
Ne bo seje
Redna seja Jugoslovanskega Progresivnega Kluba v Euclidu
Admiral napada zapravljanje javnega denarja
Boston, 21. julija. Rear Admiral, znameniti polarni raziskovalec, Richard Byrd, je imel danes govor, v katerem je pozival ljudi za podporo narodne ekonomske lige, rekoč, da je Amerika danes vladana po organizirani manjšini, katere edini namen je zapravljanje ljudskega denarja tako, da se bo ameriški narod kmalu znašel v bankrotu. Admiral je pozival državljane, da se združijo in protestirajo ter gledajo pri volitvah ne na stranke, pač pa na zmožnost in vzornost kandidatov. Le, ako se neha javno zapravljanje denarja, ki ima že kriminalni značaj, se bo lahko odpravila depresija.
Mrs. Margaret Walter, 17710 Wpshington, 21. julija. Zvez-Lakewood Heights bulevard, je na vlada z največjim zanima- oseb je zbolelo radi zastruplenja, vložila tožbo proti The City Sa- njem zasleduje poročila, da se ko so se nahajali na izletu po vings & Loan Co. Mrs. Walter cene potrebščinam, produktom Potomac reki. Izmed vseh je ne-toži 35 direktorjev omenjene po- in blagu sploh dvigajo. Tekom Verno bolan le neki 76 let star sojilnice v imenu delničarjev in Zadnjih sedem tednov se dviga- moški. Vse bolnišnice v Wash-vlagateljev posojilnice, ženska jo cene predmetom, katere jav- ingtonu so bile prenapolnjene z
nost najbolj potrebuje, in to se j bolniki, vojaške, policijske in smatra, da se trgovina zboljšu- J privatne ambulance so vozile ce-je, da ljudje več kupujejo, kotile ure, dokler niso bili vsi pre-prej, in da prihaja več denarja skrbi j eni. Pozneje pa je mora-v javnost, kar zopet pomeni, da ila policija zopet begati od bolni-se odpira kapital in prihajajo ce do bolnice, da je spravila
zahteva, da ji direktorji in bivši direktorji povrnejo $564,929 pod postavno določbo, ki se tiče hranilnic in posojilnic. Omenjeno sveto so direktorji dotične poccjilnice izplačali v dividen-dah od leta 1927 do leta 1931,
nova naročila za nedaljne pro-
ko so plačevali 7 procentov na d akte. Od maja meseca se je ku-
delnico. Obtožnica, pravi, da posojilnica sploh ni imela denarja na razpolago za dividende, toda jih je kljub temu plačala. Posojilnica je skrivala svoje zgu-be, o katerih delničarji niso bili obveščeni, in s tem prikrivanjem so plačali dividende, katerih sicer ne bi mogli plačati. Nadalje prosi obtožnica tudi, da se najame eksperte in se preračuna, kako je mogla City Savings & Loan Co., prevzeti Reliance Savings & Loan Co. pod zgubo $423,000. To-žiteljica tudi trdi, da so direktorji posojilnice "skrajno slebo gospodarili." V knjigi posojilnice so zapisovali "ugotovljena posojila," toda teh posojil ni bilo treba plačati. Predsednik City Savings & Loan
pilo v Ameriki, tako pravi poro-
skupaj sorodnike, ki so se pomešali v silnem diru in strahu. Zdravniki so mnenja, da izmed
čilo, za en tisoč milijonov dolar- j 350 oseb jih mora najmanj 150 jev več blaga, kot v isti dobi | ostati v bolnicah. Ljudje so zbo-lanskega leta. Cene sledečim'leli, ko so na parniku jedli: goto-
produktom so se dvignile v zadnjih sedmih tednov. Cene zna-čijo dvig na, odstotkih: koruza 4.7, govedina 7.1, kokoši 3.2, mast 4.5, jajca 9.7, surovo maslo 7.1, kava 1.2, bombaž 1.4, svila 4, kože 17.6.
Dva ciganska kralja se
prepirata za krono
Detroit, 21. julija. Joseph Marks in Steve Stanley si lastita danes kraljevo cigansko krono v Ameriki. Poseph Marks trdi, da je on edini pravilno izvoljeni ci-
ve vrste solato. 30. oseb je bilo v nezavesti, ko je parnik, Chas, McAleester, pristal ob bregu. Kakih 150 oseb se je pa podala direktno domov. Drugi parnik, ki je vozil s seboj nekako 100 ceeb, je pristfj pozneje, in tudi na tem je bilo nekaj ljudi bolnih. -o-
Dobrodejni dež
Sinoči je zapihal severni veter nad mestom in ohladil razbeljeni tlak in hiše, v katerih se je paril Cleveland tekom zadnjih treh dni. Začel je padati tudi ganski krelj, katerega predniki dobrodejni dež, ki je spravil to-
Co trdi da ie Dosoiilnica noDol ? ™ poglavarji ciSanov v!plomer za 20 stopinj navzdol. ^r^SX^S^^Sl^iki. .Steve Stanley pa, ki j N^tal je tudi vihar, toda bolj
pripada manjši generaciji, trdi, j južno od Clevelanda, ki je razvil da je bil od večine on izvoljen, i siino moč zlasti okoli Chillicothe, in da se mora ciganska kasta
noma solventna, kot je bila tudi v letu 1926, ko je prevzela Reliance posojilnico.
-o--
Delavci bodo nevtralni
Washington., 21. julija. Ekse-kutivni odbor American Federation of Labor naznanja, da se bo največja ameriška delavska federacija tekom prihodnje predsedniške kampanje zadržala popolnoma nevtralno. Tako je naznanil tudi predsednik Green potem, ko je študiral platformo obeh strank. S tem bo ameriška delavska federacija ostala zvesta svojemu principu. Doslej se je samo enkrat v zgodovini potegovala za kakega predvsedniške-
v
Ameriki modernizirati. Ciganke in cigani morajo začeti se pravilno, po ameriško oblačiti in tudi slepariti po modernem ameriškem načinu, dočim je Joe zastopnik starih ciganskih trikov in zvijač.
Extra! Mož, ki je utonil v vinu v Ameriki!
Percy, Illinois, 20. julija. Herman Ruehrkopf, ki biva v bližini tega mesta, je utonil v vinu v
kjer je porušil mnogo poslopij. Pri kopanju so v Clevelandu včeraj trije utonili. John Lee, 18 let star, nepoznan naslov, je vtonil v jezeru blizu 40. ceste v 10 čevljev globoki vodi. Druga žrtev je Herman Geffen, 7 let star, ki je šel z materjo v Gordon park. Stopil je v vodo in kmalu zginil v njej. Dobili so njegovo truplo, ko je neki drugi plavač sc spodti'jknil ob njega. Tretja žrtev je George Radocaj, 3799 E. 77th St. Plaval je s tovariši blizu Broadway in 136. ceste v
svoji kleti, kot se je izjavila da
nes koronerjeva porota. Vdova: Garfield Heights, ko je zginil ranjkega je pričala, da ko je pri- pod vodo. Kopanje tam je pre-ga kandidata, in to je bilo, ko je, šla v klet, je dobila truplo svoje- j povedano.
Robert La Follette kandidiral za ; ga moža v mlaki vina, ki se je j	_
predsednika.	i nabralo v votlini v kotu kleti. | Brutalni umor povzročen
I Mož je zadnje čase precej pil, in
Za slučaj ognja
Direktor javne varnosti, Merrick, je poslal potom župana na mestno zbornico zahtevo, da se zgradijo tri nove ognjegasne postaje v Clevelandu, kar bi veljalo $236,000, nadalje da se kupi novih ognjegasnih aparatov v vrednosti $212,000. Cene zavarovalnini proti ognju bi se znižale, ako bi bil Cleveland bolje opremljen boriti se proti ognju.
Čudna aretacija
Policija 4. precinkta je včeraj "aretirala" malo mizo, velik politični napis in 9 podpisov državljanov, ki so se podpisali za nekega dr. Thomasa kot kongresnega kandidata v 22. distrik- je prestavljena za mesec julij in tu. Dotične stvari so se naha- se ne vrši danes zvečer, čas in
j ale na mestni zemlji brez per-mita. Listine so bile spravljene z mizo vred na policijski postaji, in kandidat je bil obveščen, da pride in osvobodi svoje aretirance.
kje se vrši prihodnja seja, vse to bo objavljeno pravočasno v tem časopisu. Odbor ima svoj sestanek pri bratu blagajniku ob 8. uri zvečer, v petek, 22. julija.
Rodovitni Kitajci
Pa je prišel včeraj Kitajec Fong Hoog, ki ima pralnico na 6105 Fleet Ave., in je pripeljal s seboj svojo ženo in 12 otrok. Prišli so v urad zveznega nasel-niškega nadzornika. Oče je izjavil željo, da, bi šel rad na obisk v svojo rojstno domovino, Kitajsko, in bi rad vzel s seboj ženo in dvanajst otrok, najstarejši 13,' let. Dočim oče in mati kot Kitajca nista in ne moreta biti ameriška državljana, so pa vsi otroci državljani, ker so v Ameriki rojeni. Fong Hogg je prosil za permit, da se lahko vrne z družino, potem ko obišče svoje sorodnike na daljnem Kitajskem. Dobil je permit in z njim zaeno njegova družina. Imena dvanajstih kitajskih otrok so: May Juk, May Jung, May, Jang, George, Charles, Mee King, še čong, May Leun, Mee čui, Mee Gin, če Lam in Mee Ten. 4 fantje in 8 deklet, in najstarejši je 13 let, in Kitajec je 12 let poročen.
Mladi sociaMsti
V Cleveland je dospelo več sto mladih socialistov, ki bodo imeli tu svojo konvencijo v petek, soboto in nedeljo. Vsak dan bodo zborovali v drugi dvorani.
na dveh zamorcih
Coffeeville, Mississippi, 21. julija. Arthur Cook, 31 letni Ifermar, je bil obsojen v dosmrt-Borah bo potegnil vseeno ni zaP°r radi umora zamorca
Velika razstrelba na laški le v Pijanosti odprl pipe pri so-j voini ladii	dih v kleti. Vino se je steklo v
Benetke ,21. julija. Na laški duplino' kjer je mož utonil križarki "Trieste" je danes nastala velika razstrelba, ko se je razpočil šest palčni top. Trije podčastniki na krovu so bili ubiti in 13 mornarjev je dobilo težke poškodbe. Razstrelba se je pripetila tekom manevrov laške vojne mornarice morju.
z republikanci
Washington, 20. julija. Senator Borah, ki se je izjavil, da ne bo podpiral predsednika Hoover-ja, ker je slednji baje "premo-
na Jadranskem ker'" danes V°vfa}> da bo navzoč, ko bo predsednik uradno
obveščen o nominaciji, ako bo povabljen. Ko so ga vprašali, če bo volil za Ilooverja, se je senator Borah smejal.
Ni hotel plačati
William Collins je prišel v re-set-avrant na 4911 Central Ave. Naročil je večerjo in lepo po-vžil; prinešene dobrote, toda plačati ni hotel, rrdičesar je lastnik restavranta zgrabil za skledo fižola in ga vrgel Kovačevi Mici v glavo. Collins je odšel, toda se kmalu vrnil z nekaterimi prijatelji, ki so začeli metati kamenje v restavrant, da je morala priti policija k posredovanju.
Cleveland Heights
Predmestje Cleveland Heights je znižalo vsem svojim uslužbencem plače za 20 odstotkov. Na ta način si prihranijo $25,000 na leto.
Zamorska odvetnica
Mrs. Louise Pridgcon, edina zamorska odvetnica v Clevelandu, je včeraj umrla.
Lewis Bryanta in njegovega 15 letnega sina. Priznal je, da je oba zamorca polil s petrolejem in ju zažgal, potem ko sta se branila, da bi povedala, kje imata spravljen denar.
Veliko število nepismenih v Zedinjenih državah
Washington, 20. julija. Število nepismenih v Zedinjenih državah je znašalo glasom zadnjega ljudskega štetja 4,283,753. To pomeni, da štiri odstotke in pol ameriškega prebivalstva ne zna ne citati ne pisati. Leta 1920 je znašalo število nepismenih 10 procentov.
Predsednik Masarik naznanja pomiloščenje
Praga, 21. julija. Predsednik čeho-slovaške republike, Masarik, naznanja, da je pomilostil vse one češke pripadnike države, ki bivajo izven češke in se niso zglasili za nabor. Vse kazni so odpuščane.
Dr. Walz gre v Rusijo
Dr. F. Walz, bivši mestni councilman in politična nadlega ter županski kandidat, je včeraj odpotoval s svojo ženo v Evropo. Stari doktor gre v Rusijo, o kateri se je izjavil, da je že dosti slišal,, toda verjel ničesar, in sedaj se hoče na lastna ušesa in oči prepričati, koliko se piše in govori resnice o Rusiji.
Na konvencijo
Mr. Louis J. Pire, naš urednik, odpotuje v nedeljo zjutraj na konvencijo J. S. K. Jednote v Indianapolis, kot delegat društva sv. Janeza Krstnika, št. 37.
Ne bo nič škodovalo
.Governer White je odredil, da se znižajo stroški državnega prohibicijskega urada, za $13,-500.
* Ogenj je v pristanišču v Baltimore povzročil $1,000,000 škode.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1932
fi
f i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVXNIAN DAILY NMWBPAPMR Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto W.S0 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (1.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.60 Za Cleveland po raraaialclh: celo leto >5.60; pol leta 13.00; četrt leta 11.75 Za Ivropo celo leto 17.00, pol leta $3.50. Posameena Številka a cente.
Via plama, dopise ln denarne pošliJatve naslovite: AmerlSka Domovina, 6117 St. Glair Ave., Cleveland, O. Tel. HXnderson 0638
JAMBS DKBIVXO and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
88
No. 171, Fri., July 22d, 1932
OROŽNE VAJE
Tatovi javnega denarja
Pred roparjem, pred tatom, se še nekako lahko čuvate s tem, da ste oprezni, da se nalašč ne izpostavljate nevarnosti, da pazite na svoj denar in premoženje, in da držite svoj denar v banki. Toda kako se boste obranili pred onim roparjem in tatom, katerega ste pri volitvah z veliko večino izvolili, da čuva ljudski denar, katerega ljudje tako težavno plačujejo v davkih? Poverili ste gotovim' ljudem pri volitvah, da pobirajo vaše davke in obrnejo denar v prid raznih vladnih organizacij in uradov, da pride v korist vsemu narodu!
In ravno ti javni uradniki, izvoljeni od naroda, so kradli in ropali javno blagajno v Clevelandu, skrivej in natihem, skozi dolga leta, pravzaprav od leta 1921 v septembru mesecu, ko so republikanci prevzeli režim pri okrajni davčni blagajni. Kraalo se je brez primere v zgodovini mesta Cleveland.
Prvotno se je mislilo, da ima davčna blagajna samo na vaden primanjkljaj, toda ko so državni nadzorniki začeli s pregledom knjig, je ta deficit naraste! nad pol milijona dolarjev. To se pravi, da je nekdo tega pol milijona dolarjev enostavno ukradel iz davčne blagajne. Sedaj se pa poroča, da so manjkali v davčni blagajni milijoni, ob gotovem času celo kar dva milijona in pol dolarjev, katere je nekdo vtaknil v žep in vporabil za svoje nečedne namene.
In pri vsem tem se kolo justice tako počasi suče, grešnike se tako prikriva, javnost tako malo zve, da nastajajo med narodom prav resni dvomi glede poštenja vseh uradnikov v davčnem uradu. Nič se nikomur ne mudi, da pripelje krivce na dan. Gotovo je, da se pogreša milijone, toda stvar kar počiva pri tem.
Clevelandčani plačajo vsakega pol leta nekako $38,000,-000 v davkih na svoje nepremičnine, poleg vseh drugih davkov. To znese na leto $72,000,000. To je že lep denar, če bi ga imeli. Toda davčni1 urad trdi, da so nabrali od $36,000,-OOO, komaj še deset milijonov, dasi je davčna doba že potekla 20, julija. Kje je ostali denar? Ali ga ljudje« res niso plačali,-ali je pa zginil v spretno manipuliranih mahinacijah davčnih politikantov? Kdo ve! Danes je vse mogoče, ko vsako jutro, ko se zbudimo vidimo, da primanjkljaj znaša zopet nekaj milijonov dolarjev. Kdo bo še zaupal davčnemu uradu in nosil denar v davčno blagajno, ko ne more biti gotov, da denar tam ostane, ali pa bo najbrž odnešen od nepoštenih davčnih uradnikov!
Ni čuda, da tožijo mestna oblast, župan Miller, dobrodelne organizacije, bolnišnice in drugi javni zavodi, da ne morejo vršiti svoje službe, ker ni denarja od nikoder. Vsi uslužbenci mesta, učitelji in učiteljice, vsi so morali vzeti znižane plače, ker ni denarja za te ljudi, dočim tatinski in . roparski uradniki v davčnem uradu odnašajo narodni denar.
Tatvina in rop javnega davčnega denarja se vrši že od septembra meseca, 1921, ko so prišli v davčni urad republikanski politikanti. Pred tem je bilo vse v redu. Potem se je pa začelo najsilnejše manipuliranje z javnim denarjem, kar ga pomni zgodovina v Clevelandu.
In kako to skupaj držijo! Nihče nikogar ne izda! Vse molči in prikriva. So v organiazciji teh, tatov in roparjev "ljudskega denarja elementi, katerim je znan ta rop javnega denarja. In pripetilo se je, da je eden teh informirancev tega ropa, bivši republikanski councilman William Potter, vedel za marsikatero skrivnost te nesramne politične sleparije. In zgodilo se je, da je Potter prišel v navskrižje s postavo, pa so ga prijeli in povabili na sodnijo.
Dne„6. februarja, 1931, bi moral Potter priti na sodnijo in povedati, kaj mu je znanega o zločinih njegovih tovarišev pri vladi. In Potter, katerega so v neprevidnosti politikanti pustili na cedilu, je zagrozil, da bo na sodniji vse izdal. To je izjavil 5. februarja, lanskega leta ,dan predno bi moral iti na sodnijo pričat. Še isti večer je bil Potter umorjen in s tem so mu za večno zavezali jezik.
Vršile so se obravnave, preiskave, najboljši državni in mestni detektivi so iskali morilce, ponudenih je bilo $15,000 onemu, ki izda morilca, toda vsfe zaman. Roparji javnega denarja molčijo, in vsak, kdor kaj ve, raje molči, kot da bi zgubil življenje s tem, da bi izdal višje glave. Dva, Schoo-ley in sin, oba prominentna republikanska uradnika, sta šla raje v dolgotrajno ječo, kot bi govorila o roparskih mahinacijah svojih tovarišev!
Spominjate se sleparij z mestnimi zemljišči, spominjate se silnega izžemanja državljanov pod republikanskim režimom, spominjate se sedaj nezaslišanega ropanja okrajne davčne blagajne! Kako more sicer inteligentni ameriški narod vse to prenašati, nam je neumljivo. V resnici je potrpežljivost in popustnost ameriškega naroda večja kot vsakega druzega naroda na svetu. Toda dočim malega tatiča, ki je ukradel kos blaga, da ga proda za, par centov in si kupi kruha, neusmiljeno zapro, pa se sprehaja danes po Clevelandu cela vrsta odličnih roparjev in tatov javnega denarja, ki so v zadnjih dvanajstih letih v Clevelandu odnesli davkoplačevalcem milijone, in zato danes sedijo na odličnih mestih in se jim kadi kadilo, dočim se njih rok drži ukradeni denar madeži onih, ki so jih hoteli izdati, pa so jim pravočasno usta zamašili!
Naši groceristi in mesarji Collinwoodskega kluba so se zmenili, da priredijo v nedeljo dne 24. julija orožne vaje na Močilnikarjevi farmi. Mobilizirali so vse in poleg tudi svoje boljše polovice, da zagrabijo sovražnika od prave strani. Municije je pripravljene za dvanajst tisoč želodcev brez razlike koliko vsak drži. Generalni štab napadalne stotnije bo štel 75 oseb, katere bodoi pridno dajale municijo akcijski četi. General generalisi-mus bo predsednik organizacije Jos. Mlakar, ter istočasni maršal cele skupne fronte. Podrejeni štaJbni oficirji bodo John Bruss, kot finančni referent in
finančni minister za direktne in vse bo pečeno, da ne bo kdo mi-indirektne dohodke. V slučaju slil da bodo morali naši rojaki obilice posla lahko apojnta po- jesti po indijanskemu običaju, magača brez kraljevega dekre- sirovo meso. Frank Vesel in ta. Matt Petrovich bo sklicatelj Jos. Jenževič zatrjujeta, da
čka izžrebala. Kaznoval bo vsa- eden dovolj dvigniti. Oba se že kega posebej z dobitkom, kateri pridno vadita za nedeljo in upa-bo vreden od 50c do $1.00. Kdor mo, da bosta na vse tudi priprav-
svojih ramah in če pade upehan pod tem križem, si bo dobil namestnika Simona v osebi so-rojaka, kateri bo prevzel breme in ga nesel tja do trdne noči, dokler bodo vojaki zapustili bojišče, opustošeno vsled zmagoslavja. Frank obljubuje po 35c prodajati odpustke, katerih bo en kvort dobre mere. Domov bo nesel sam svoj križ, če se mu med potjo ne bo kdo drugi na vrat obesil. Da pa tudi živina ne bo pri vsem tem izvzeta, sta se odločila naša izborna mesarja Fr. Vesel in Jos. Janževič razrezati 25 vdovskih stegen in 4 cela teleta, da zadovoljita oblegajoče armado ob napadu. Seveda to
obsojencev, katerim se bo sre-
bo imel smolo, da bo zadel več dobitkov bo kazen občutne j ša, ker bo težje nosil. Jos. Modic pravi, da mu bo pomagal, čeprav se zameri vsem tistim, kateri bodo dobitke prejeli. Matt ima močan glas, Jože pa močno roko. Napad na to trdnjavo se prične ob 3. uri popoldne. Kdor ne bo navzoč pri sklicanju številke, mu kazen dobitka odpade in nastopi takoj uradno pozab-ljenje. John Tomažič bo markiral sanitetni oddelek z napisom lepo spletena "špaga." V njegovo področje bodo spadali vsi tisti, kateri bodo dobili želodčne krče in bodo sumljivi na črevesnemu katarju. John bo imel medecine na ta male kozarčke, ki bodo potresale' radovedne nosove. Kdor se bo počutil slabega ali onemoglega, kar poiščite ga in z 15c vam bo odleglo. Jos. Petrich je pripraven "kelnar" in pravi, da je bilo Puntigamsko pivo .v starem kraju najboljša kvaliteta. Njegov obraz in prijazen nasmeh vam more garantirati, da možak govori resnico in tudi v nedeljo vam bo poizkušal postreči z Pun-tigamovcem v vrčku. Bo res tako, bomo- videli. Jos. Petrich pravi, da bo vzel za pomagača Frank Kramarja in to iz vzroka, ker je blizu tam doma, kjer je Kosler v šiški pivo varil. Fr?,nk je tudi dečko od fare in mislim, da se ne bomo nič zmotili, če njega vprašamo za postrežbo v ječmenovem izdelku. Najvažnejša naloga je pa dana Frank Marnu, kot veščaku božje solze. Njemu je v varstvo in točenje podrejen nadvse spoštovani in v prohibicijski postavi visoko čislani ohajčan. Frank pravi, da kislica ni vredna tega svetega imena, zato bo preskr-bel za piknik takšnega, da če bi ga senatorji in kongresmani pili, bi vsi glasovali za mokro
suhaška liga. Kakor omenjeno Frank bo nosil največji križ na
'sendvich" bo tak, da ga bo imel
ljena. Da pa otroci ne bodo po pikniku razgrajali, se je klub odločil to zadevo prepustiti našim trgovcem : John Asseg, Lud-wig Raddell, John Dolenc in Fr. Mule, da jih bodo tolažili s sadjem, mlekom, sladoledom in mehkimi pijačami. Da ne bodo ti naši trgovci tarnali o obči brezposelnosti, priporočamo da pridno pošiljate otroke* k tem rojakom, da jih bodo nadlegovali. Ti zadnji so otrokom na vso uslugo, samo pestovali jih ne bodo, ker, so že to delo pozabili. Raddell pravi, da ne bo vodil nika-kega zapisnika čigav bo bolj ali manj siten, če pa bo slučajno imel od teh fantov kdo- čas, pa tudi ne bo nikdo zameril, če daste' vaše otroke v njegovo varstvo. Sicer vas bo malo.po strani pogledal, pa naj, samo da uslugo stori in vas za par minut napravi prostega.
Torej rojaki, vsi na piknik v nedeljo, da, pokažemo svojo moč, kaj lahko združen slovenski na rod napravi kadar gre za želodčne dobrote, da, jih spravimo pod streho. Pokažimo, z združenimi močmi, koliko lahko spijemo in pojemo, če se zedinimo na eni tečki. Pričetek bo točno opoldne in piknik se otvori na svečan način s plesom in muziko. Cene vsem jestvinam in pijači bodo komaj ena tretina od originalne. Za avtomobile bodo reditelji na parkališču in bo tako urejeno, da bo vsakomur vsak čas mogoč prihod in odhod s piknika. Vozili bodo tudi truki in sicer od Holmes Ave. po Waterloo Rd. in po Grovewood Ave., proti mali odškodnini na lastno riziko lastnikov trukov. Truki bodo odhajali med poldnem in drugo uro. Pazite tozadevno na poznejša sporočila.
Da se vidimo na tem največjem sezonskemu pikniku, je želje naša in slovenskih groceri-
Točaji so bili: Mr. Strancar, Kocin in Blaško. Najbolj važen "štant" pa je imela Mrs. Ste-fančič, ki je prodajala sladoled in razne slaščice. Njo so otroci najbolj upoštevali.
Cel štab balincarjev je imel svoje tekme na lepo urejenem igrišču v gozdu. Učitelj pa je imel dosti opravka s tekmami za otroke. Proti koncu nas je prišel tudi zdravnik pogledat, ako smo še pri zdravju, namreč dr. Kern. Tudi več drugih nas je še posetilo: Mr. R. Perdan, Mr. Frank černe in drugi. Ta dva sta prišla pogledat, ako bo kaj naraščaja za organizacije kot so: SDZ in JSKJ. Ko se je pričel delati mrak, so nam komarji napovedali vojno in nam z bridkimi sabljami dokazovali, da je čas iti domov.
šolski odbor, zbran na seji 18. julija, želi tem potom izraziti najlepšo zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu gori omenjenega izleta. Vsem poset-nikom, delavcem, darovalcem itd. Posebno pa sledečim: Mr. John Potokarju za 33 zabojev mehke pijače. Mr. John Zalar-ju za 10 ducatov keksov. Bach Bros. za 25 ducatov žemelj. Col-linwood Shale & Brick Co. za truk, enako tudi Mr. L. Turku od Burns Coal Co. za truk. Mrs. Stefančič za zajce. Mrs. Kurent za prt. Mr. John Tomažiču za nož.
V gotovini so darovali, ker se niso mogli udeležiti piknika sledeči: Frank Legan $2, Charles Benevol $2, Mrs. F. Martin j ak
brez ozira, kaj jim je naročila stov in mesarjev v Collinwoodu.
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
KAKO JE BILO NA IZLETU SLOVENSKE SOLE SLOVENSKEGA DOMA
Cleveland (Collinwood), O.— Prvič v zgodovini slavnega. Col-linwooda so imeli otroci Slovenske šole svoj izlet v nedeljo 10. julija, v lepem gozdiču na Frank Kauškovih farmah. Zanimanje za ta izlet je vladalo že dalj časa meji otroci: kakšne tekme bodo imeli, koliko sladoleda, slaščic in mehke pijače bodo dobili itd. Njih vrhovni poveljnik, učitelj g. M. Urbančič, je imel mnogo opravka z njim}. Toda njegova armada navihanih pa-glavčkov se je pokorila poveljstvu še precej dobro.
Opazil sem na šolskem izletu več stvari, ki jih nikakor ne morem, zamolčati, da ne bi prišle v javnost. Dopoldanski dež nam je skoro vso korajžo odnesel in še bolj pa dež popoldne nekako ob dveh. K sreči nam priskoči na pomoč Mr. John Tomažič, ki zna neke indijske molitvice, ki takoj preženejo dež in napravijo lepo vreme. To je pomagalo,
da smo imeli potem lepo vreme in povoljno udeležbo. Program ne vem ravno natančno kako je bil razvrščen: izgledalo je kakor na kočevskem semnju. Jaz sem igral vlogo opazovalca in uničevalca božjega daru. Mr. John Tomažič je pa imel tri najbolj važne posle obenem: diktator vremenu, prodajalec hrvatskih daril in vodil je dražbo raznih lepih predmetov, ki jih je največ darovala soproga učitelja, Mrs. Urbančič, kar je jako veliko pripomoglo k finančnemu uspehu piknika.
Mr. Jerkič je imel vlogo finančnega ministra; pazil je, da bo kar največ povečal blagajno. Mr. Kapelj, Mrs. Spilar in Mrs, Sedej so bili glavni kuharji vi-narc. Mr. Kapelj pravi, da ima prakso, ker je bil za kuharja pri vojakih. Mr. Joško Penko je odbornik brez pozicije. Rekel je namreč, da v času počitnic je šolski nadzornik brez pozicije.
$2. Na pikniku so darovali po $1.00: Mrs. Mah, Mrs. Frances Prelc in Mrs. Augustina Kuret.
Ker je šola obstbjala le iz prostovoljnih darov, upamo, da bomo z dobičkom izleta lahko nabavili precej knjig in drugih potrebščin za prihodnjo sezono. Vidi se, da kadar gre za dobro stvar, imajo ljudje še precej dobro voljo pomagati. Torej hvala!
Akoravno se šola prične šele s 1. oktobrom, je odbor sklenil, da se prične takoj z pripravami, namreč, da bi se pripravilo za tri razrede, v katerih bi se poučevalo razen slovenščine tudi petje, ročna dela in dramatika. V ta namen naj bi se ustanovilo nekako šolsko društvo, kojega člane bi tvorili starši otrok, ki bodo pohajali v šolo in drugi člani bi pa bili: ustanovni člani, častni člani in podporni člani. V ta namen se bo sklicalo ustanovni shod in občni zbor dne 25. septembra t. 1. O tem se bo več poročalo pozneje v javnost. Ako se bo starše bolj v splošnem zainteresiralo v šolo, bo boljši uspeh. Vaši otroci se bodo potem lahko več dobrega naučili in se nam ne bodo tako hitro odtujili. Obenem pa, bodo naši Domovi bolj odgovarjali svojemu narodnemu namenu. Postavili smOi si slovenske in narodne domvoe, zato jih dajmo tudi uporabljat v vzvišene namene.
Pa hvala za potrpljenje, da ste ta dopis prečitali.
John Trček, tajnik Slovenske šole.
ŽEGNANJE PRI FARI SV. KRISTINE

V nedeljo 24. julija bo pri fa-ri sv. Kristine v Euclid, O., praznovanje godu farne patrone, ali po domače rečeno, ŽEGNANJE bomo imeli.
že od ustanovitve fare se je ta dan praznoval z veliko slav-nostjo in tako bomo tudi letos. Vse se bo skušalo tako napraviti, da bo vam prineslo spomine "že-gnanja" v stari domovini. Začetek slavnosti bo zjutraj in sicer z procesijo vseh tukajšnih društev in šolskih otrok. Zbirališče bo na ogalu Bliss Rd. in Miller Ave. pri Logarju jn to ob 10. uri. Od tu se bo procesija pomikala proti cerkvi, kjer bo peta sv. maša ob 10:30. Takoj po sv. maši se pa prične slavnost v šolski dvorani. Za vse cenjene goste bodo naše marljive žene pripravile okrepčila. Sploh za yse bo pripravljeno, kar po sv. maši pridite v dvorano, kjer bo na razpolago za lačne in žejne. Tudi štruklji se bodo dobili. Popoldne bo pa domača zabava s pristno domačo godbo. Zvečer pa bo preskrbljeno za večjo godbo, da bo tudi naša mladina zadovoljna.
Vršile se bodo razne zabave. Imeli bomo štante in sploh vse kar spada k pristnemu domačemu slovenskemu "žegnanju."
Tudi naši dobroznani slovenski ljubljanski uradniki, kakor župan, Miss Ljubljana, ljubljanski stric, teta in drugi so nam
Srečni ljudje, ki ne plačujejo davkov
Kansas City, 20. julija. V Pon-ca City, v državi Oklahoma, živijo srečni ljudje, katerim ni treba plačevati nobenih davkov. Mesta Chanute in Iol^a v državi Kansas so že prej naznanila, da za letos in za prihodnje leto ne bodo pobirala davkov. Znižani mestni stroški, znižane plače uslužbencev in profit, ki ga mesta. dobivajo od svojih električnih in vodovodnih naprav, vse to je prineslo dovolj denarja, da državljanom ni treba plačevati davkov, ki so bili že prej zelo nizki.
Governer prosi 10 milijonov za brezposelne
Governer države Illinois, Louis J. Emerson, je zaprosil pri Rekoncstrukcijski korporaciji za $10,000,000, da se pomaga, brezposelnim države Illinois.
* V Zedinjenih državah se nahaja danes 4,228,000 oseb židovskega pokoljenja.
i
obljubili, da bodo navzoči pri tej naši slavnosti. Naše žene, članice S. ž. Zveze, se pa udeležijo v lepih slovenskih narodnih nošah.
Vselej se radi udeležujemo narodnih prireditev. Gotovo da se bomo tudi udeležili te najstarejše slovenske slavnosti, kajti naši pradedje so isto praznovali prej kakor katero drugo.
Torej vabimo vse farane in naše sosedne rojake, da nas obiščejo na dan 24. julija. Ne bo vam žal. Postreženi boste kar najbolje in jamčimo vam, da bo sleherni izmed vas zadovoljen se vračal domov.
Torej na svidenje v nedeljo pri sv. Kristini. — Pozdrav, F. A. H.
Dnevna vprašanja
(O kongresu) 1. Kdo dela postave za Zedi-njene države? 2. Koliko zbornic se nahaja v kongresu? 3. Kako se imenujeti obe zbornici? 4. Kdo je predsednik senatne zbornice? 6. Ali je veljavna postava, ako se naredi samo v eni zbornici? 7. Kdaj začne kongres zborovati? 8. Ali more kongres biti zaključen ali odgo-den od predsednika? 9. Koliko senatorjev je vseh skupaj, koliko poslancev? 1'0. Za koliko let so izvoljeni zvezni senatorji, za koliko let poslanci?
Odgovori na vprašanja
1.	Kongres..
2.	Dve.
3.	Zbornica senatorjev in zbornica poslancev.
4.	Predsednik senatne zbornice je vsakokratni podpredsednik Zedinjenih držav. Danes izvršuje ta urad Charles Curtis.
5.	Zbornica poslancev izvoli svojega lastnega predsednika, ki nosi naslov "speaker.''" Danes je predsednik poslanske zbornice John Nance Garner.
6.	Ne, obe 'zbornici morata potrditi vsako postavo.
7.	Vsak prvi pondeljek v mesecu decembru vsakega leta.
8.	Ne, kongres sam zaključuje svoja zborovanja.
9.	Senatorjev je 96, poslancev pa 435.
10. Senatorji so izvoljeni za šest, poslanci pa za dve leti.
Če veijamete al' pa ne.
Poročilo Jožeta Pograjca:
Posebna sreča se vedno vrti le okrog nekaterih ljudi. To moram pribiti o našemu rojaku Glažarju iz White Rd., ki te dni zopet tako pokonci hodi, kot bi držalo od metle požrl. Oglasila se je namreč štorklja (že dru-rič v enem mesecu), ko je njegova druga kožica vrgla lepega kozlička. Ker sem jih zadnjič dobil pod nos, da sem prepozno poročal, zato pa sedaj bolj hitim. Sporočam tudi, da se bo vršila v nedeljo 31. julija pri Glažarju velika slavnost radi gori omenjenega veselega dogodka. Kakor sem vjel, se bo pekel na ražnju prešič (ali bo svinja) in janjec. če sem Toneta prav razumel, bodo vrteli na ražnju tudi tistega medveda, ki so ga pred nekaj dnevi v Brookside okrog prinesli. To naj bi bilo medvedu za pokoro, ki ni hotel živeti pošteno življenje. Naj se pa v tej vročini na ražnju cedi. šika se mu!
Torej ne pozabite se udeležiti te slavnosti na 31. julija pri Gla-žarjevih na White Rd. Kazale se bodo tudi slike od prve slavnosti. Kogar ima firbec, gotovo ne bo zamudil.
Tole sem včeraj zvedel: Žid pošlje sinčka v Ameriko in niti pri slovesu toplo naroči: "Veš, sinček moj, glej, da si boš V Ameriki pridobil mnogo denarja in sicer samo poštenim potom — če ga moreš, če pa ne, ga pa vse glih kako napravi."
Zadnjič je neki moj prijatelj vprašal pri neki tovarni za delo. Hotel se je postaviti z angleščino, pa nagovori bossa takole: "Hej, mister boss, any job looking for me?"
Neki trgovec, je tirjal svoje dolžnike takole: "Konec sveta pride morda že v enem letu. Plačajte svoje dolgove sedaj, da vaS ne bom iskal s tirjatvanji po peklu!"
Sedaj je prišel tisti čas, ko lahko rečemo: Odpustite nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!—
To je za enkrat vse in se vsem skupaj priporočam za kakšno "tretanje" ob priliki.—J. P. A
Zadnjo soboto večer je nekaj naših mladih fantov izganjalo 18. amendment s tega sveta. Ker so bili dobre volje, so začeli tisto lepo pesem: Jaz sem mu$i-kant in imam novi gvant. — Pesem ima 99 verzov in se potem zopet začne od kraja, če je ravno dobra volja pri roki. Fantom se je pesem tako dopadla> da so jo žingali tudi domov gre-de skozi vasico Wickliffe. Pa ne samo fantom, tudi ondotnim poliemanom se je dopadla, in s o fante nadvse prijazno in vljudno povabili, naj bi par večeroV prepevali pesem za omrežjem, ker da ima župan žilico in glavo za lepo petje. Obljubili so jim prosto stanovanje in hrano. Tri dni in tri noči so zabitim poliemanom ubijali pesem v glavo, pa se jih najbrže ni dosti prijelo. A
Prijatelj mi je svetoval, naj bi se predlagalo, da bi se naša slavna "špaga" prekrstila v "pamet." Kakor se je udomačilo ime ohajčan, tako bi se tudi pamet, ki sicer tudi pride s "spa' go" v najbližji stik. Torej kadar boste v bodoče hoteli povedati, da se bo dobilo za suho grlo vsega, samo recite: ohajčan se bo s pametjo mešal, pa bomo takoj vedeli koliko je ura. pa tudi čez postavo ne bo.
A
Na kornerju stoji otročiček in milo plače. Pobara ga mimoidoči možak:
"Fantek, zakaj pa jočeš?" I
"Zato, ker ne vem kam domov, bu-huuu!"
"Ali ne veš kje stanuješ? Ali veš morda kako se pišeš?"
"Ne, ničesar ne vem. Včeraj f smo se preselili in danes se jč | moja mama poročila."
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22D, 1932
lir
St. Clair Rifle and Hunting Club
Piše A. G.
Tako je in nič drugače! Naš klub je zmagovalno izšel iz tek-me> katera se je vršila dne 4. julija med Euclid Rifle klubom, Rainbow Hunting klubom in med našim klubom. Sicer se nismo nadejali zmage (vsaj jaz ne) in ravno zato je bilo veselje med našimi fanti toliko večje. Posebno naš predsednik Sietz je bil Ponosen na svoj klub in gotovo Je pričakoval, da mu bomo lovor-jev venec na glavo nataknili, toda nič kaj takega se ni zgodilo. Zato je šel naš predsednik za bližnje drevo ter sam sebi v roko segel v znak čestitke. Da-li si je tudi kak nagovor držal, ne Vom> ker sem ga samo od daleč °_PazovaJ ter nisem mogel •slišati- Pač pa sem videl, kako se je pov rami potapljal, nato je pa odšel v "kantino" ter si enega Privoščil.
Naš, sicer drugače dober ja-Ser, Joe Kren, ga je precej pogrnil na omenjeni dan, kajti zbil -"h je samo sedem iz 25, kar se Poprej še nikdar ni zgodilo. Kaj Je bil temu vzrok, ne vem, gotov Pa sem, da bi se bila Jožetu sla-ba godila, ako bi bil naš klub Pogorel.
Na zadnji seji je naš klub fflenil, da povabi Euclid Rifle in Rainbow Hunting klub na tekmo 7. avgusta, na našem
strelišču. Pričetek točno ob dveh popoldne.
Opozarjamo naše člane, da pridejo vsi na' tekmo, kajti tekmovalo bo neomejeno število strelcev, ne pa kot navadno samo nekaj boljših. Torej vsak, kdor ima čast nazivati se člana našega kluba, naj pride na strelišče ter tam javno pokaže svojo umetnost v streljanju.
Ker bi se na 7. avgusta imela vršiti seja, pa je radi tekme ne bo mogoče obdržavati, zato bomo imeli sejo 21. avgusta. Prosim, da člani to upoštevajo.
Pri zadnjih vajah smo pa tako streljali:
Susel............23
Penosa1 L........... 15
Kaučnik............ 6
Gorjand......... .. .. 6
Klemen............ 17
Podpadec.......... 15
Urankar J.........16
Penosa V...........14
Sietz..............16
Malovašič|.......... 15
Novak A...........15
Pirnat............12
Glažar........;..... 14
Mihelich..........10
Šinkovec..........10
Novak J.........15
Turšič.............. 21
Kren................ 11
Prah..............16
—Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi. Za ta dom se letos ni niČ delalo, ker za nadaljevanje £radbe ni na razpolago kredita. Občine, združene v zdravstvenem okolišču, so se sicer vse izrekle za sodelovanje, razen dveh, yendar pa nima nobena denarja, ki bi ga lahko dala. Dolnje-lendavska občina, ki ima od vseh
še
naiveč kredita, jet pristala na
^a b0 zaenkrat sama krediti-, a delo, ki se mora nadaljevati,
dru
dob
občine bodo, kakor hitro
EARL DERR BIGGERS:
KITAJCEVA PAPIGA

be denar, plačale svoje deleže. vri&> pa je medtem razveselji-0 Poročilo tudi od banske upra-ki bo dala na razpolago 50,-Din, s čimer se omogoči na-dalJnje delo. Dom mora biti do Jeseni pod streho. Urediti se gorata soba za zdravljenje tra-°nia in najbrže tudi izolirnica. v Dolnjelendavska meščanska s°la. To šolo, ki je v državnem Poslopju, je vzdrževala država.
6 samo Dolnji Lendavi, nego ^semu srezu je na tem, da meščanska šola ostane. Občinski odbor dolnjelendavski je zaradi ®£a sklenil, da prevzame občina shl'b za kurjavo in razsvetljavo er tako prispeva k vzdrževanju e šole. Ker je s tem občina vse-ako pokazala mnogo razumevala za šolstvo, upamo, da- mehanska šola v Dolnji Lendavi ostane.
Določitev sejmov v Dolnji Lendavi. Glede teh sejmov je stavil kremij trgovcev poseben Predlog, ki ga je občinski odbor . O'njelendavski v celoti osvojil ^ 8"a bo poslal na odločilno me-S ° s Prošnjo, naj se predlagani ScJmi na določene termine tudi odobre.
t> T:Na semenogojsko postajo v eltincih je priredila kmetijska Podružnica v Murski Soboti 26. ' m- Poučni izlet, ki se ga je ^deležib okoli 50 najboljših pomnikov. Z zanimanjem so opasali na semenogojskem polju, ako se vzgajajo po odbiri in po
Križan in -----------v..
vu semenogojske postaje toplo zahvalil za poučno razkazovanje in za praktična navodila.
—Velik požar v Pertoči. Nedavno noč je nastal ogenj v poslopju Štefana čontala v Pertoči. Požar se je z bliskovito naglico širil in ko so domači gasilci prihiteli na kraj požara, je bilo v plamenih že tudi poslop je soseda Josipa Ficka. Gasilci soi se takoj lotili omejitve požara, ki je ogražal že tudi ostala bližnja poslopja. Po vseh znakih sodeč je moral biti ogenj podtaknjen. Pri čontalovih bi menda vsi zgoreli, da ni spal na podstrešju v senu domači sin, ki je prvi opazil ogenj in pre-Dudil domače. S kako naglico se je širil ogenj, priča dejstvo, da so si domači v zadnjem trenutku rešili le golo življenje. Saj je bila vsa stavba iz lesa in krita s slamo. Rešiti tudi ni bi-o mogoče živine iz hlevov. Zgorele so ena krava in dve telički. Poslopje je dobesedno pogorelo do tal z vsem, kar je bilo v njem. Ista' usoda je grozila tudi Ficku. Vendar so pa bili tamkaj domači še pokonci, ko je požar na^ stal, in se jim je posrečilo rešiti vsaj nekaj. Sicer pa sta tudi tu pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje do tal. Dasi so gasilna društva iz daljne in najbližje okolice prav hitro prišla na kraj požara, vendar niso mogla dosti rešiti, ker ni bilo vode. Povzročena škoda pri obeh posestnikih je prav velika ; pri čontalu se ceni na 140,-000 Din in sploh ni krita z zavarovalnino, pri Ficku, ki je bil zavarovan za 10,000 Din, pa znaša 150,000 Din-
—Huda, nesreča dveh dečkov. Dečka Imre Fujs in Anton Ritlop v Murski Soboti sta se podala skozi park, namenjena k zaključni šolski maši. Pa ju je premotila skušnjava, da sta zlezla na dokaj visoko črešnjo. Ko sta se že nazobala drobnega sa-
"Nikar ne mislite, da so vedno taki!" je zašepetala Pavla. "Le, če vedo, da je ves hotel njihov!"
Razgrajali so, uganjali burke in godli, dokler ni nenadoma vstopil skozi vrata mrkogledi režiser ter pognal svojo vojsko spat. Le nerada je ubogala vesela družba ter se obotavljajo se zadrevila v drugo nadstropje. Bob Eden je predlagal Pavli, da bi šla malo ne izprehod. In hodila, sta počasi po glavni cesti, ki se je bleda, in prazna svetila v mesečini.
"Le oglejte si mesec!" je dejal Bob. "Kakor syež, okrogel melonin krhelj, pravkar vzet z ledu."
"Zelo ste navdušeni za kuharske užitke, kajne? še vedno z velikim veseljem mislim na to, kako ste se bojevali z beefstea-kom!"
"človek mora jesti! Toda če bi ne bilo tistega beefsteaka, bi se morda ne bila seznanila."
"In če bi se ne bila?"
"Tedaj bi mi bilo tukaj zelo dolg čas." Nekaj časa sta hodila molče. "Dogodki na farmi se bližajo koncu," je nadaljeval Bob. "Potem bom zopet moral odtod."
"Nazaj v svobodo? Kako ste lahko veseli!"
"Pa me ne smete pozabiti! Tako rad bi ostal vaš . . . hm . . . vaš prijatelj."
"To je lepo! Prijateljev človek vedno potrebuje!"
"Pa pišite mi včasih! In poročajte mi kaj o Wilburu! človek nikoli ne ve. Ali je dovolj previden, kadar hodi po križiščih prometnih cest?"
"On bo vedno pravo zadel — o tem bodite prepričani!" Zopet sta prišla pred hotel. "Lahko noč, gospod Eden!"
"Še trenotek! Ko bi ne bilo Wilbura ..."
"Tega sicer ni — pač pa je Jack. Ne smešite se, mladi junak svobode! Bojim se, da je tega kriv mesec, ki je kakor melonin krhelj ..."
"Mesec ni kriv, ampak vi!" Hotelir je brkljal okrog vež-nih vrat v medli svetlobi vežnih luči. "O jej, gospodična Wendell!" je zagodrnjal. "Skoriaj bi vam bil zaprl vrata!"
"Saj že grem! — Torej na svidenje jutri na ranch!"
Bob je pokimal godrnjavemu gostilničarju, ki mu je pred nosom zaloputnil vrata. Ko se je po samotni puščavi vozil domov, je začel premišljevati, kaj naj natveze P. J. Maddenu. Kajti Draycott, s katerim naj bi se bil milijonar sešel v Pasadeni, je kajpada bil čil in zdrav v San Frančišku ter ni niti sanjal, kako važno je njegovo ime pri tej biserni kupčiji. P. J. bo norel ter zahteval pojasnila.
Toda čudno: farma je spala v temi in le Ah Kim se je prikazal.
"Madden in drugi so v posteljah!" je bila nepričakovana novica. "Vrnili so se utrujeni in zelo prašni ter so kmalu odšli spat."
rizanju nove vrste naših žit. du, sta si še napolnila žeje, ven-^rižanci domačih pšenic z ame- dar pa ju ni bila volja, da bi ls«o pšenico so vzbujali med potniki občo pozornost zaradi'
bol ^ klasu' odpornosti proti eznim in močne slame. Izven menogojskega polja so si ude-ŠČe •01 v§e ?£ledali stroje za či-£a?nje žit in detelje ter se vra-
Zm" Zi1Zleta prePričani> da se z cta \nim vzgajanjem semena ^ dvigniti pridelek naših žit ta-Po kakovosti kakor tudi po ce lCU*' Predsednik podružni-• g- stef&n Kuhar, se je vodst-
splezala nazaj. Fujs, ki se je spravil prav v vrh drevesa, se je začel gugati in da bi bilo veselje še večje, je še Ritlop pomagal. Medtem pa je prišel mimo še neki deček, ki je tudi hotel biti deležen nevarne zabave. Začel je plezati po drevesu, toda komaj je bil le nekaj metrov od tal, se je trhlo deblo le meter nad zemljo prelomilo. Z velike višine sta oba dečka padla na tla in negibna obležala na tleh,
dočim se tretjemu ni pripetilo ničesar. Ta je takoj odhitel po pomoč. Hudo poškodovana so Ritlopa in Fujsa prepeljali v bolnico. Najhujše poškodbe je dobil Fujs, ki še vedno leži v nezavesti ter ima najbrže opasne notranje poškodbe. Ritlop pa je močno poškodovan na glavi in po obrazu.
—Bik mu je poškodoval nogo. Matjašu Horvatu, posestniku v Brezovici,^ se je dogodila nenavadna nesreča. Pred dnevi je v hlevu privezal mladega bika. Pri tem mu je stopil bik na nogo s tako močjo, da mu je v nogi pretrgal vse žile in mu nogo raz-mesaril. Horvat je bil prepeljan v bolnico.
"Tudi jaz pojdem!" je odvrnil Bob. "Lahko noč, stari Charlie!"
Drugo jutro pri zajtrku se je delal kar mogoče nedolžnega. "Ali je včeraj v Pasadeni vse gladko šlo?" je vprašal omizje.
Thorn in Gamble ste ga zabodeno pogledala, Madden je na-gubančil čelo. "Seveda!" je zagodrnjal in ga pogledal, češ, naj molči. — Pozneje sta se sešla na dvorišču in gospodar mu je pošepetal: "O zadevi z Dray-cottom boste molčali, kajne?" "Ste ga našli?" "Ne!"
"Kaj? To je pa res že pre-neumno! Kajpada drug drugega ne poznata ..."
"Ni bilo ne duha ne sluha o človeku, ki naj bi bil vaš zaupnik. Veste, počasi mi postajate nekam zagonetni!"
"Ampak, gospod Madden, saj sem mu vendar naročil, naj bo tam . . . "
"No, mogoče nisem dovolj pazil. žal, da se zadeva ne razvija tako, kakor sem pričakoval. Najbolje bo, da dobite z njim zvezo in mu naročite, naj pride v Eldorado. Ali se je oglasil po telefonu?"
"Mogoče. Snoči sem bil v mestu. Vsekakor bo kmalu klical."
"če ne, se boste pač morali peljati v Pasadeno in ga tam poiskati ..."
Tovorni avto s filmskimi operaterji, aparati in igralci v pisanih kostumih je pridrdral pred hišo. Za njim še dva avtomobila. Eden prišlecev je izstopil, da bi odprl dveri.
"Kaj je to?" je zakričal Madden, kakor1 omamljen.
"Danes je četrtek. Film bomo snemali — ali ste pozabili?"
"O Bog! — Thorn! Kje je Thorn? No, vdati se je treba in potrpeti."
Tajnik je stopil iz hiše. "Martin, brigajte se za' to prekleto ropotjo!" Obupan se je umaknil veliki P. J.
Filmska družina je bila danes vsa zaverovana v delo, čisto drugačna ko snoči, ko je bila tako veselo objestna. Pred verando so postavili aparate. Igralci v španski noši so bili pripravljeni.
Bob je pristopil k Pavli Wendell. "Dobro jutro!" je rekla. "Prišla, sem z njimi, če bi morda Madden hotel obljubo preklicati. Sedaj vem o njem toliko, da se mi je zdelo ..."
Mimo je prišel režiser. "Prvovrstno ozadje!" je pohvalno omenil.
"Sem si vendarle priborila priznanje!" se je razveselila Pavla.
Bob je odšel k skednju, kjer sta na voglu stala sivolasi patri-jarh in Eddie Boston, ki je snoči igral na klavir. Tam blizu se je potikal Ah Kim, ki je z očmi in ušesi požiral te čudne burke belega moža.
Boston je slonel na skednju in si prižigal pipo. "Ko ravno govoriva o Maddenu, sem se domislil Jerryja Delaneya. Ali ste ga, prav za pray poznali, Pop?"
Začuden se je Bob primaknil bliže. Gluhec z belo brado je z roko zaslonil uho. "Kdo je ta Wellesley?"
"Delaney se piše!" je vpil Boston. Tud Charlie se je počasi prigugal. "Jerry Delaney! Sijajen delavec v svoji stroki! Morda dobim priliko, govoriti z Maddenom, če se ga še spominja ..."
Na verandi je nekdo glasno poklical gospoda Bostona. Igralec je odložil gorečo pipo in odhitel k režiserju. Chan in Bob sta se spogledala . . .
Družba je marljivo delala, dokler ni bilo čas jesti. Tedaj so se razkropili po dvorišču in verandi ter se krepčali s kruhki iz kavarne "Oaza" in s kavo, ki so jo v steklenicah prinesli s seboj.
Tedaj je stopil Madden na prag izbe, ljubeznivo vesel. "Rad bi vas pozdravil, svoje goste!" je ropotal dobre volje. "Bodite kakor bi bili doma!" Voditelju
je stisnil roko ter se prijazno pogovarjal s posamezniki. Prišel je do Eddieja Bostona. Bob je spretno prišel tako blizu, da je lahko poslušal pogovor.
"Boston je moje ime!" Igralčev bronasti obraze se je razjasnil. "Upal sem, da vas bom srečal, gospod Madden. Hotel sem vas namreč vprašati, če se še spominjate mojega starega prijatelja Jerryja Delaneya iz New Yorka?"
Madden je namršil obrvi. "Delaneya?"
"Da: Jerry Delaney, tisti, ki je najrajši zahajal k Jacku Mc-Guireju na štiri in štirideseti cesti. Saj vestie, da je ... "
"Ne spominjam se ga!" Osor-no se je Madden obrnil proč. "Vidim toliko ljudi ..."
"Morda pa se ga nočete spominjati!" čudno je zazvenel Bostonov glas. "Nočem vam tega očitati, cenjeni gospod! Saj vem: kar vam je storil Delaney, je bil zločin ..."
Milijonar je skrbno pogledal okrog sebe. "Kaj veste o tem?"
(Dalje prihodnjič.)
M A LI O^LAŠl
Znižane cene
Prejeli smo nove vzorce v blagu. Izbera velika. Znižali smo cene blagu. Po meri narejena obleka, zajamčeno delo in blago, od $25.00 naprej. Se vljudno priporoča
Louis Srpan
Slovenski krojač 17822 Marceli Rd.
(x Pri.)
J	^
2« lc Oc
KRES|SE'S Meat Market
5335 Superior Ave.
Funt
Piščanci ..................18c
Sveža plečeta.............
Prekajena plečeta .........
Goveje meso za juho........
Sveže klobase, 2 funta za.....29c
Sveža jajca, ducat...........
Pork loin roast.............14c
Prekajena slanina, 2 funta za 25c Najboljše salame .......... -28c
Veal roast.................Jjc
Sveže ribe................. $c
Se vljudno priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam za obilen obisk in točno postrežbo.	v
Anton Jancigar
MANAGER

«» • •
•»
< *
«• . >
■.

POZOR!
Najnižje cene dobite pri has, in najboljše sveže in suho meso. Pridite, pa boste pritrdili.
Pork shoulders, lepi, ft. 9c Pork chops, pusti, ft. 14c Teletina za ajmoht, ft. 9c Teletina za filanje, ft. 10c
Pot roast, funt,.....12c
Ledice, srca in jetra, ft. 8c Sveže klobase,
2 funta za........25c
Najboljše suhe klobase, funt, ........16c
Imamo polno zalogo vsakovrstnega domačega suhega mesa. V sobotah imamo tudi izvrstne riževe klobase.
Se prav vljudno priporočamo za obila naročila in poset.
MATT KRIŽMAN
6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
Službo dobi
dekle, da bi varovala otroka in za splošna gospodinjska dela. Mora bivati v hiši. Vprašajte na 23103 Nicholas Ave., Euclid.
(172)
VABILO na PIKNIK,
ki ga priredi
DRUŠTVO TABOR S. N. P. J.
V NEDELJO 24. JULIJA
NA CERKVENIH PROSTORIH V MAPLE GARDENS Raymond Ave.
Prošeni ste vsi, da se gotovo udeležite in pripomorete k boljšem uspehu. Zabave bo dovolj. Prvi truk odpelje izpred Slovenske Delavske Dvorane na Prince Ave. ob 1:30 popoldne, drugi pa ob. 2;30. Vožnja je brezplačna. Vljudno vabi
ODBOR
ETHYL GASOLIN KUPCEM
Ako želite hitrejši pogon, ako želite hitrejši začetek in da bo motor tiho deloval, napolnite svoj tank z novim zelenim ETHYL G.VZOLENE
Več moči več milj
ip
Se dobi v vsaki Pennzoil postaji
THE COLUMBIA REFINING COMPANY
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg. E. 9th in Euqlid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244

Koze naprodaj
Koze so švicarske pasme, se prodajo z mladiči ali brez. Vprašajte pri Glažarju, White Road, Box 25, Wickliffe, Ohio. (172)
cxxxxnxxxxTxiixixxiixixir:
Dodatek
V zahvali za pokojno Vero A. Ermakora se je pozabilo omeniti Mrs. Celia Knafelc, ki je darovala za sv. mašo, za kar se družina Ermakora lepo zahvaljuje.
V najem
se da tri sobe, s kopališčem. Zelo poceni. Vprašajte na 1106 E. 64th St.	(Jul. 18. 20. 22.)
V JUGOSLAVIJO
preko Havro
na hitrem ekspresnem parniku
ILE DE FRANCE
July 30, Aug. 27
ILfuAi FAYETTE
avgusta, 30. avgusta
PARIS
Sept, 2, Sept. 20
Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila in potne Ust« vprašajte nafto poooMaiieno agent«
SreoeH J&ft®
26 PUBLIC SQUARE, CLEVELAND, O.
Fant
išče delo kje na farmah.	Zadovoljen s hrano in obleko.	Vprašajte na 1069 E. 72nd St.	(171)
V najem
se da stanovanje, štiri ali pet sob, kopališče, furnez in vse ugodnosti. Pozve se na 1168 Norwood Road.	(172)
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljali tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
1
I
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore S877
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni In pošteno, pokličite mene.
RAndolph 5188
JOHN PETERKA
Paperhanger in barvar
DELO POCENI IN DOBRO. Se priporočam 1121 E. 68TH ST.
LED IN PREMOG
TQCNA POSTREŽBA.
JOSEPH KERN
SLOVENSKI HAZVA2AI.IC LEDU IN PItEMOOA
1194 E, 167th St. Pokličitet KEomcra 4381
K>
L
Za "AmerlSko Domovino" priredil M. C,
********

®1TAKMMJt
A*	.
lo ter poklical centralo,
Barran — a nam je vsaka njegova kretnja izredne važnosti Ali menite, da sumi vas?"
Nenaden vročinski val je na
v nedeljo, 24. julija na Močilnikarjevi farmi
ODBOR GROCERISTOV IN MESARJEV
"Ako se še kaj pripeti, sporočite nam takoj. Ne pozabite."
Torrance je vstal, Hendon pa je segel v predal svoje mize. "Trenutek še — ali poznate tega?" je vprašal ter pomolil Tor-rance-ju neko fotografijo.
Torrance jo je ogledoval nato pa vzkliknil začudeno: "Kaj pri vragu! Kje ste pa dobili to? Saj izgleda kakor Jurij Barran! Kaj pa je delal ? Spi ? In zakaj si je zavil vrat?"
"Pravite, da je to Barran?"
Torrance je pogledal po vrsti vse. tri. "Kaj pa mislite?" je vprašal.
Spregovoriti je hotel Watkins a Hendon ga je s pogledom ustavil. "O, nič, nič — hotel sem samo vedeti, dali ga boste spoznali."
"Vendar pa to ni isti mož, ki sem ga videl davi — čeravno sta si po vražje slična."
Ko je Torrance odšel, se je Watkins zasmejal in vprašal "Nu?"
"Sedaj smo pri stvari," je od vrnil Hendon. "Odposlati moramo brzojavko in sicer tako hitro, kakor le mogoče, čim le malo zasluti, bo izginil kakor blisk,
Graham je pričel razumeti Prijela ga je Volja, da se takoj poda na lov za zločincem. Zadržal pa ga je Hendon: "še nekaj, gospod Graham. Izvedeli smo pač tekom, preiskave mimogrede, da sta tale Barran in njegova soproga v precejšnjih denarnih stiskah. Vi poznate njo. Kaka se vam zdi?"
"Ekstravagantna, a le v gotovih mejah. Pravijo, da slepari pri kartah, vendar jo jaz še nisem zalotil. Vabista precej ljudi v goste in prirejata zabave, a vendar ne čez mero."
"Barran seveda ni nikak -za-pravljivec," je pojasnjeval Watkins. "Ne vzdržuje ali pa stavi na dirkalne konje, živi precej tiho življenje--ne razumem. Ne — še vedno tičimo v temi. Moramo pa poizvedeti do dna. še neko delce bi imeli za vas, ako hočete sodelovati."
"Seveda, seveda," je hitel Graham.
• Hendon ga je pogledal skoro sočutno: "Ne verjamem, da bo ste potem , tako navdušeni."
"Kako delce pa imate še zame, pravzaprav?" je vprašal Graham ter docela prezrl dozdevno Hendonovo svarilo.
"Neka igralnica. Spomnili se boste, da sva vam že dejala, da spoznajo naše uradnike, čim sto pijo za vrata kake igralnice. Vi pa bi se lahko vtihotapili. Radi bi informacij o nekem takem
"O, zame pač samo misli, da sem vsiljivec," se je nasmehljal Graham.
"Pač je prepričan, da se vi potegujete za nekaj druzega," se nasmejal Watkins.
"Povejte mi, kje in kedaj — pa sem vam docela na razpolago," je izjavil Graham.
Hladno mu je pojasnjeval Hendon: "Prav blizu Piccadilly cirkusa je — kakih petnajst korakov od tega." "Nočni lokal?"
"Nikakor ne. Odprt je ves dan."
"če pa že — "je pričel Graham.
"Vem, kaj nameravate reči. Če že vemo toliko, zakaj ne napravimo pogona? Vejte pa, da imamo mi od takih prostorov velike koristi. Tjakaj zahaja najmanj polovica londonskih zločincev, a tako jih mi vedno lahko opazujemo. Čim bi pa napravili pogon, se presele kam drugam, a mi bi jih zopet morali iskati."
"Razumem. Kedaj pa naj bi šel?"
"Ne še. Sporočil vam bom. Kje vas lahko najdemo?"
"Vedno v mojem stanovanju. Vendar, nameraval sem iz mesta jutri—< vrnil bi se šele proti ve ,čeru."
Hendon je zamišljeno priki mal. "Saj bo prav, kajne, Wat kins?"
Nato se je Graham poslovil. Odločil se je bil namreč, da obišče Violet. Tega pa mu pač ni bilo treba praviti detektivoma.
Čim so se za njmi zaprla vrata, je dejal Watkins: "Uporabili ga boste kot vabo?"
'Moramo pač delati z vso naglico. Graham kar nori za deklino. To ste lahko razvideli iz njegovega poročila — sedaj pa se je odpeljal k njej."
"Nevarna igra."
"Saj ima glavo! — Njegove se ne bojim, pač pa one druge r— gospe Barranove."
"Zakaj?"
"Ona bi pač izvila iz njega, kar bi le hotela — prebrisana je in zvita. Na vsak način ne smemo dovoliti, da prideta skupaj."
"Stotnik O'Brien?"
"Le pazite prihodnje dni — doživeli bomo veliko, preseneče-
nje."
"Razbite glave najbrž, ako ne bomo pazili."
"Vi ne dvomite,o vsej stvari tedaj ?"
"Nikakor ne — treba nam je le dokazov. V kratkem se bo Torrance vrnil v Južno Afriko. Poslati ga moramo tjakaj, da nam poizve čim več. Katera je
, ,, , „., „ .njegova telefonska številka že?" zaklonu, ker trdi eden naših moz|Ko to nafel je dvignil ^
stal. Vročino so posebno čutili v Dippingu. Hladne sapice od morja so zadrževali griči, edina uteha je še bila v gozdovih proti Sussexu. Gospa Baynes je vozila v svojem dvosedežnem avtomobilu. Postala je v senci visokih platan. Naenkrat je za-čula, da prihaja od druge strani drug avtomobil. Po poti je pri-vozil Graham, ter ustavil vozilo.
Pozdravila sta se, a gospa Baynes je pripomnila: "Ta pot vsekakor ni bila zidana za hitro vožnjo."
"žal — a nisem bil prav gotov ceste."
"Ali ste nameravali k nam, gospod Graham t Najbrž, ker tu pač ne živi mnogo ljudi — in tudi bi si ne mogla misliti, da ste namenjeni k gospodu Gug-gins-u, našemu kuratu."
"Da vam povem po pravici, gospa Baynes, skrbela me je vaša hčerka. Pač je imela kaj sla-je čase v Sussexu."
Gospa Baynes gaje prekinila: Oprostili mi boste, gospod Graham, a moja hčerka mi ni povedala ničesar — prosila me je, naj jo ne vprašujem o tem. Sedaj bi vas pa jaz prosila, da tudi vi tako storite. Bilo bi pač grdo, ko bi jaz napram njej držala besedo, a bi potem izvedela vse od vas?"
Nekako sram je bilo Graha-ma.
"Kmalu se vrnem — le pojdite in govorite z Violeto."
Graham je zavozil svoj avtomobil pred gostilno in šel proti hišici. Iz hiše je začul petje in postal. Violeta je pela. Graham je počakal, da je nehala, a nato je potrkal na vrata. Odprla mu je. Oblečena je bila v priprosto, rožasto obleko, ki je kaj pristojala njenemu vitkemu telesu. Graham je še nikdar ni videl take. Prestrašeni pogled je izginil iz oči, ki so veselo in zadovoljno plesale. Iztegnila je roko, s smeškom, v pozdrav.
"Vstopite. Zelo lepo, da ste se spomnili. Mati — "
"Srečal sem gospo — kmalu se bo vrnila." In še je pristavil lahkomiselno: "Zelo dobro izgledate."
"Pač posledica življenja na vasi in tudi, ker sem prosta vsakršnih skrbi." Neka senca je legla na njen obraz, a samo za trenutek.
"A vi najbrže pišete zopet povesti, kaj?"
"Ne — in tudi mislim, da jih ne bom nikdar več--oni dogodek — "
"Nikar, gospod Graham — pftbsim vas! Pozabiti hočem — ako bom mogla! Ali bi mi storili ljubav, gospod Graham? Nikdar ne omenite Barranovega gradu. — — Govoriva o čem drugem. Pridite, poglejte naš vrtec." Govorila je hitro, odločno.
Graham pa se je v svojem srcu, boril. Ako bi odšel, ne da bi pojasnil, bi ne bil mogel nikdar biti potolažen. Ako pa govori — morebiti mu ne bo nikdar več odpustila. Vprašal je samo: "Ali ste sedaj srečnejši?"
"Oh, da — zelo srečna," se mu je nasmehljala. "Saj je tako ljubko tu. Nikdar ne^ bi bila smela zapustiti matere za tako |dolgo. Ljubim deželo in cvetke
m — mir.
"Razumem," je dejal težko in postal. Prišla sta sredi vrta, ki je obstojal deloma iz cvetk, deloma iz zelenjave in sočivja. "Gospodična Baynes — nekaj vas moram vprašati — samo eno vprašanje in potem bom molčal na svojo čast."
Pobledela je in vprašala: "In to bi bilo?"
"Zakaj ste nalagali gospoda Hendona?"
Stala je nepremično, le z nogo je brcnila kamenček.
"Nu?" je ponovil svoje vprašanje in presenečen je bil trdo-sti svojega glasu.
Do tedaj je gledala v tla. Sedaj pa ga je pogledala, a v njenem obrazu je odsevala muka, "Gospod Graham, to je nesramno vprašanje, katerega vam ne bom odgovorila."
"Obžalujem, zelo obžalujem. Nikar ne bodite užaljeni. Preveč resna zadeva je — priti ji morava do dna. Bog ve, da vas.
nočem žaliti — to nesporazum-ljenje . . ."
"Glejte, gospod Graham . . . Bodiva odkritosrčna. Ali naj si bova prijatelja — ali sovražnika? Vem več, kakor pa si vi predstavljati morete. Vem tudi, da delate za gospoda Hendona. Nekak vohun — — ne uprav častna služba?"
Graham je zajecal: "Kako veste to?"
"Ne bila bi vam tega omenila
— hotela sem pozabiti. Ker pa ste že začeli — bila sem za vašim hrbtom, ko je govoril z vami gospod Hendon. Vi me niste zapazili. Govorila sta o vaših povestih ,a medtem vas je prosil za popolno poročilo . . . Hotel je vedeti Vse potanjkosti--kako
poniževalno!"
(Dalje prihodnjič.)
* Močan potres so imeli včeraj v republiki čile.
•TixzixixiiTiixiiiiiiiriyx^iiiiiiiixxixiiiiiiyiTysTxnrTYTTxytxrxxxxxTTXxxxxxxxxr
POSEBNOSTI
za soboto 23. julija Vreča 24V2 funtov Aristos moke, naj- 1 boljše kakovosti __79c
Kvart mleka_______6c
Kisla ali sladka
smetana Vz pt.____10c
Najboljše maslo ft. _21c Popolnoma sveža jajca, ducat _ i _ _ _ _ 17c 10 funtov novega
krompirja_______19c
5 funtov nove čebule 14c Najfinejše impor-tirano olje v kanti,
galon___________55 'H
3 kosi Palm-Olive
mila za_________19c
3 veliki kosi Ivory
mila za_________25c
3 Super Suds za____25c
Velika škatlja Kirks
Chips __________18c
3 velike škatlje rude-čega fižola (Kid-
ney-Beans) za--- 25c
Mleto meso 2 funta 25c Domači želodci, funt 18c Najfinejše vinerce,
funt ____________15c
Teletina za ajmoht
funt :_■________12y2c
Meso za juho, funt _10c Se priporočamo
LOUIS PRIJATELJ
6507 St. Clair Ave. 16610 Grove wood Ave.
POSEBNO NIZKE CENE!
Funt
Pork shoulder -----12c
Prata v komadih___14c
Teletina za pečenje _ 15c
Telečji steak------25c
Teletin aza filanje__12c
Suhe, male šunke___12c
Suhe klobase------18c
Goveje meso------10c
Hamburger-------10c
Pri nas dobite vedno najboljše domače preka-jeno meso po najnižjih cenah. Se priporočam za obilen obisk.
JOŠ. TISOVEC 16224 Arcade Ave. Tel. KEnmore 2580
Več stanovanj
se da v najem, stanovanja so od treh do šest sob. Cene zmerne. Vprašajte na 1017 E. 62nd St.
(July 23.27.30.)
Vse, kar vam je treba storiti, da imate vročo vodo, je, da odprete pipo
/
Avtomatični plinov grelec za vodo ima poln tank
Vroče vode vsak čas
in toliko vroče vode,
*
: : : kot jo želite : : :
Kadar je tank poln, se avtomatični grelec sam zapre. Kadar izpustite vročo vodo za rabo, avtomatični grelec zopet napolni tank z vročo vodo in se potem zopet sam zapre.
Mi imamo zanimivo razstavo teh in drugih tipov modernih vodnih grelcev v naših prostorih, in mi vam radi pojasnimo, kako udobno je delovanje in kako lahko si enega kupite.
THE EAST OHIO GAS CO.
imxxrxxiXTTTTTTTTtirxxrxx^mxixxxxxxxxxxxxixxxxixxrxxxxxxxxxxxxixixrxxxxxxxlj
Na rezultat tega MALTA ste lahko ponosni, kadar je na vaši mizi. Dobite ga pri vašem trgovcu ali pa pokličite
Frank Lavrič
15601 Holmes Ave.
Tel. EDdy 6866
PIKNIK-ali-PIKNIK
MAmJa u M« grocnjev taLT, MinwooAi
Pripravljenega bo za nasititi dvanajst tisoč (12,000) ljudi. Pečenih bo petnajst volovskih stegen, štiri cela teleta, 25 gnjati in veliko drugega.
Razdelilo se bo čez tisoč dobitkov, noben vreden manj kot pol dolarja, pa do enega dolarja.
AMERIŠKA DOMOVINA, JTJLY 22D, 1932
Vsa druga jed in pijača, mehka in trda, samo za eno tretino vrednosti. Vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč vljudno vabi