Političen list za slovenski narod.
P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 gld. 10 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 22. decembra 1891.
Letnik XIX.
Levica in Holienwart.
Zvezda nove državnozborske večine še ni izšla, le prvi žarki jutranje zarje razsvetljujejo politično ' nebo, in že meče nesrečna postava grofa Hohen-warta svojo senco na obzorje ter je zatemnuje. Ne- j umevno je, — tako jadikuje „N. Fr. Pr.u, — zakaj sploh še to strašilo mrtvega državnika hodi ob be- > lem dnevu po zbornici in zakaj je grof Taaffe skoro 1 najvažnejše polje svoje šabove deske zastavil s to čudno figuro. Doslej je bil grof Hohenvvart le ovira 1 grofu Taaff-jju pri njegovi igri, stari zastavonoša prejšnje večine je vzbujal le neizvršljive nade na ' desnici in nezaupanje na levici.
Grof Hohenwart je bil od meseca marca jedino napotje, da ni prišla levica do popolne veljave, in vendar grof Taaffe še vedno misli na .trinogo" večino, katere jedna noga bi bil Hohenwartov klub. Toda izpovejmo naravnost: Brv, katero grof Taaffe polaga do levice, ne bode nosila Hohenvvartove teže. Levica je in bode odločno cdbila zvezo s Hohenvvartovim klubom, ona se zveže le s takimi elementi, ki hočejo odločno pobijati vse radikalne . težnje.
Levica ima v imeniku izobčencev II >heiiwarto-vega kluba dr. Klaica, ker je z Mladočehi in knezom Liechtensteinom glasoval v odseku proti trgovski pogodbi z Italijo, dr. Ferjančiča in dr. Grego rca, ker sta preveč federalista in Slovana, prof. S p i n č i i a, ker je v Zagrebu proslavljal dr. Starčevima, princa Karola Schvvarzenberga. ki je trdil, da češko-nemška sprava ne sloni na pravi podlagi itd. Skratka: Ves Hohenwartov klub dela med levico in vlado tolik propad, da ga ne premosti noben levičarski minister na Taaffejevi strani.
Tako piše prvo levičarsko glasilo o grofu Hohenvvartu in njegovem klubu, katerega dosledno obira tudi naš radikalni dnevnik. Ali ni povsem
opravičena naša že večkrat navedena trditev, da so naši radikalci jedini z nemškimi liberalci, kadar je treba udrihati po konservativnih možčh, osobito pa po grofu Hohenvvartu, ki pa je še vedno ona klečet, ob kateri se more razbiti levičarska državna ladija?!
Skoro pomilovanja je vredna nemška levica v sedanjih vicab. Že dve leti se zatajuje, umolknili so na levici možje, ki so klicali grofu Taaffeju nasproti: „Uboga Avstrija", in še le nato pokazal jej je prijaznejši obraz, spravil na dnevni red češko spravo, razpustil državni zbor, odslovil Dunajevekega, in sedaj se jej smehlja: »Dobro, če se mi uklonite, sprejmem v ministerstvo jednega vaših mož, toda ne kakega ježa, a tudi grof Hohenvvart še ni parlamentarno strašilo in ostane kot stolp na moji šahovni deski." Da, grof Taaffe je modrejši in zvitejši od avtokrata Plenerja, kateri ni zadovoljen samo z brezplačno častjo levičarskega voditelj a. Levičarska zvezda torej še ni izšla, morda je žarek upanja le meteor, ki v kratkem zatone v temni daljavi.
Poštne zadeve na Primorskem.
Govor državnega poslanca dr. Gregorčiča v državnem zboru dne 4. decembra 1891.
Visoka zbornica! O velikih vprašanjih poštnih in brzojavnih zadev ne nameravam govoriti; saj je bil pred malo meseci tu v prestolnici, na Dunaju, svetovni poštni kongres, ki se je bavil z velikimi vprašanji v tej stroki.
Govoril bodem o mnogo priprostejših stvareh, o željah in pritožbah, ki se slišijo na Primorskem, posebno pa na Goriškem zastran pošt in telegrafa.
Pred vsem hočem opomniti vlado na neugodne poštne zveze z Italijo zaradi državne meje. Mejni okraj tolminski ima že od prastarih časov po državni cesti, ki drži iz Kobarida v Čedad, jako živahen promet s sosednim italijanskim okrajem vi-
demskim. Od 1866. leta je ta promet se nekoliko pomanjšal, ponehal pa ni, kajti naravna lega in pa različni pridelki teh dveh okrajev ob državni meji prouzročujejo mejsebojno občevanje in trgovino.
V jeduem oziru sta pa okraja jako oddaljena, to je glede na poštno zvezo. Ako hoče kaj pisati 1 avstrijski podložnik italijanskemu sosedu, do katerega pride po apostolski, to je peš, v dveh ali treh urah, mine dva ali tri dni, predno pride pismo na svoje mesto. Odda se n. pr. v Breginju, odtod gre | v Kobarid, potem v Gorico po 56 kilometrov dolgi Soški dolini, od tod skozi Kormin v Videm, od tod ■ preko Čedada na Podbenesec ali v kak drug kraj ob meji. Napravi torej pravi kolobar z vsemi mo-i gočimi transportnimi sredstvi, žal, da ne v veselje 1 ni odpošiljalčevo ni prejemnikovo.
Take razmere so nepriležne prebivalcem ob meji in ovirajo promet. Zaradi tega so že občine | na obeh straneh državne meje prosile svoje vlade, j da se napravi neposredna poštna zveza mej Avstrijo : in Italijo, in sicer po cesti Kobarid-Robič-Podbene-j sec-Cedad. V ta namen bi se morala ob cesti Ko-j barid-Breginj ustanoviti nova poštna postaja v Ro-| biču, mejnem kraju proti Italiji. Iz dobrega vira vem, da odločilni faktorji na obeh straneh meje , neso nasprotni želji obmejnega prebivalstva in za-| radi tega nujno prosim slavno vlado, da pospeši po-! gajanja o tej stvari in prej ko mogoče uresniči to neposredno poštno zvezo mej Avstrijo in Italijo. Druga želja, katere pa ne goji le prebivalstvo Soške okolice, temveč tudi goriškega mesta in širši krogi, tiče se poštne vožnje mej Trbižem in Gorico. ] Poštni vez se odpelje iz Gorice ob dveh zjutraj in ! pride na Trbiž ob 5. uri 20 minut zvečer, ko je | poprej na Goriškem pismo, časopise in druge poštne , pošiljatve oddal v jednem okrajnem glavarstvu in petih sodnih okrajih. Pred 30 ali 50 leti je morda zadoščala ta naprava, sedaj pa ne zadošča več. V
LISTEK.
Strah v gradu.
(Povest. Srbs ki spisal J. S. v »Javorut 1874; poslovenil A. F6konja.)
II.
Tako sva prišla blizu grajskih vrat. Že od daleč zapazil sem človeka, došlega prav od bližnjega, o katerem sem mislil; da je hišnik ali oskrbnikov namestnik v gradu. Ko je videl, da se je voz namenil ravno proti gradu, obstal je radovedno v vratih ter naji tako pričakoval.
„Dober večer!" rečem mu, obstavši pred vrati.
»Dober večer!" odgovori mi on lahno.
»Imate li radi goste ?"
»Kaj pa da!" odgovori mi on dvosmiselno, a pri tem mu se je neki hudobni posmeh raztegnil okoli ust.
Stopim z voza in nakažem vozniku, da gre v bližnjo krčmo ter me tam pričakuje. Na to je siromak komaj tudi čakal, kajti antikrist mu nikakor ni prišel it glave.
»Hočete li me vzeti na stan ?" vprašam starega moža.
»Zakaj pa ne," odgovori mi on, »prav radi, jivolite le noter."
Nato se oba vrneva v grad. Gredoč srečamo se z nekim mlajšim moškim, bil je menda hlapec.
„Kako je?" vpraša ga moj vodnik.
„Vse je na miru."
»So li odšli?" vpraša ga hišnik pomenljivo.
„So!"
Ko sva s hišnikom zopet sama, a on molči, rečem jaz, da sploh nekaj govorim :
„Ali je vaša okolica krasna!"
»Krasna, krasna. Samo ko bi Ie letine ne bile tako slabe. Ali tako res ne utegnemo na take malenkosti se ozirati. Da, težko je pač v sedanjih časih živeti, komaj da ima človek kruha in nekaj malo prikuhe. Mislite li se dolgo zadržavati?"
»Tako, nekoliko dnij," odgovorim mu. Videl sem, kamo namerjava, pa sem mu hotel napad vrniti z napadom.
»Lepo, lepo," odgovori mi hišuik, a bogme po obrazu njegovem ne bi bil sodil, da mu je ljubo, ker bodem tako dolgo ostal.
»A kje je gospod oskrbnik?" vprašam, kakor da ne znam, kje je.
„E, saj veste, graščinski posli (opravila), pa mora tudi on siromak neprenehoma letati v mesto. Človek res ne vč, kje mu stoji glava."
V tem sva dospela po stopnicah v gorenje nadstropje grada. Tam korakava skozi nekak precčj dolg hodnik, a prišedša na konec jednega krila, pokaže mi moj spremljovalec na neka vrata, rekoč:
»Izvolite. A zdaj oprostite . . . imam važen posel." In hišnik odide.
,Gotovo graščinski poslovi," pomislim v sebi, usedši se na stol, ter se vtopim v misli.--
Tako počakam do večera.
Pri večerji se nas je okoii lepo prirejene mize v obednici sešla lepa družba. Razven oskrbnikovega namestnika in sluge, od prej mi že znanega, ni bilo nikogar več od družine; ali zato pa je bilo več gostov tujcev, katere je pot tu sem nanesel, ter so bajda hoteli malo si ogledati ta starinski grad, ali kaj?
Tu je bil neki trgovec od nekod, kateri je zaradi neke tožbe moral v mesto na preiskavo. Nekoliko slabe volje je bil; morda mu niso bile vse koze na številu. Spremljal ga je njegov prijatelj, kateri je bil neprenehoma prav vesel in šaljiv. Potem sta bila tam dva mesarja iz mesta, katera sta prišla v grad zaradi volov; a ker oskrbnika ni bilo domu, morala sta i tam ostati. Razven teh je bil tu grajski logar, vrl človek, kateri je najbolj skrbel za to, da nikogar ni z jedno besedo ne razžali, pa torej niti jedue besede ni izpregovoril, temveč si je neprenehoma dal opraviti z jelom.
Dokler smo večerjali, se je sploh prav malo govorilo. Nikdo ni imel časa k temu. Ko smo izvršili dolžnost do svojih pogostiteljev, začel se je pogovor, katerega pa tu ne bodem ponavljal, nego nadaljevati hočem svojo pripovest. (Dalje sledi.)
AV
Gorico pride dopoldne z Dunaja, iz Trsta in Italije po eden poštni in eden brzovlak s pismi in časopisi, poleg tega pa pride še pošta iz Rlfenberka in poštni posli iz Mirna, Ločnika in Eojskega, vse tudi dopoldne. Vse te poštne pošiljatre in kar se še nabere v mestu, ki šteje nad 20 000 prebivalcev in ima muogo uradov in je vedno v živahui zvezi s Soško dolino in njenimi petimi okraji, vse to čaka, da se drugi dan odpravi v Soško dolino. Take razmere pač neso za d6bo para in telegrafa.
Proti železnici čez Predel množe se ovire, če tudi bi ta železnica bila jedina, ki bi imela važnost za povzdigo trgovine v Trstu in odvajanje prometa proti Adriji. Železnica Divača - Loka bi ne mogla skrajšati daljav zaradi pogostih in velikih strmecev in bi imela le lokalni pomen, ker bi Trstu ničesa ne mogla bolje in ceneje dati, ker bi mu ne dajali cesarjeviča Rudolfa in južno železnico s peažno pogodbo. Vzlic temu se pa pridno trasira ta železnica v veliko veselje nekaterih špekulantov in kapitalistov, ki bodo baš od te proge imeli dobiček. Soška dolina pa ostane brez železnice in le umestno in pravično bi bilo, da dobi vsaj kolikor toliko pripravno poštno zvezo, katere bi se posluževali pot' niki, kateri so tako srečni, da v poštnem vozu dobč sedež. Jako potrebno bi zatorej bilo, da bi vozila pošta mej Gorico in Bolcem namesto jedenkrat dvakrat na dan. Najbolje bi bilo, ko bi druga pošta odhaiala iz Gorice opoldne ali pa ob edni popoldne. Iz Bolca bi se pa morala tako vračati, da bi se poštne pošiljatve iz Soške doline mogle odpošiljati z večernimi vlaki. To zahteva korist stauov-ništva in javnih oblastev.	(Dalje sledi.)
Po i i ticij j pmfcršm.
V Ljubljani, 22. decembra. % ©trasi je-
Položaj se vidno na slabše obrača. Da se pokliče jeden levičarjev v ministerstvo, to bode imelo daljše posledice. Hohenwartov klub potem ne bode mogel več podpirati vlade. Govori se za gotovo, da bosta grof Hohenwart in pa dr. Smolka poklicana v gospodsko zbornico Predsednikom zbornice bode potem voljen Cblumeckj, jednim podpredsednikom pa najbrž kak Poljak. Kaj pa bode s Hoheuw»rto-vim klubom potem, če Hohenwart pride v gospodsko zbornico, sedaj ni gotovo. Posebno se ne more vedeti, če češki veleposestniki še ostanejo v njem. Nasprotniki tega kluba se nadejajo, da se razbije. Levičarjem bi to bilo najbolj po volji, ker bi potem ne imeli v zbornici nobenih vplivnih nasprotnikov. Za Slovane, posebno za Slovence, bi pa to bila velika škoda.
Hohemunrtov klub. Zakaj je grofu Taaffeju toliko ležeče na Hohenwartovem klubu, povprašuje neki slovenski list. Temu, kar ua to odgovarja, ne moremo pritrjevati. Ko bi a klub zares bil tako prijenljiv, bi se pač levičarski listi vedno ne zaganjali i&nj. Dva druga razloga sta, da je Taaffeju ležeče na Hohenwartovem klubu. Poljaki so izjavili, da ne vstopijo v nobeno večino, v kateri tega kluba ne bode. Brez Pollakov in Hohenvvartovega kluba pa večina ni lahko mogoča. So li Poljaki še tega mnenja, ne vdmo. Ker se je vsled mladočeških govorov položaj premenil, so se morda Poljaki tudi kaj premislili. Poleg tega bi pa grof Taaffe ne mogel se dalje obdržati, ko bi Hohenvvartovega kluba ne imel na svoji strani. Levica bi ga dolgo ne podpirala, ko bi videla, da je obstanek vlade od nje zavisen. Zahtevala bi, da se liberalni možje pokličejo na krmilo, in to bi tudi dosegla. Levica je le tako dolgo krotka, dokler vč, da grofu Taaffeju ni ueobhodno potrebna, potem bi pa že pokazaia zobe. Zaradi tega si pa vlada prizadeva, ohraniti ta klub.
Gregrove zaupnice »Narodni Listy" prijavljajo sedaj zaupnice dr. Gregru. Kako se večkrat kujejo take zaupnice, je znano. Tako so »Narodni ' Lisiy" bili objavili zaupnico dr. Gregru s podpisom j »Zaupniki čeških dijakov". Kmalu se je pa pokazalo, da je to zaupnico kdo skoval brez vednosti druzih visokošolcev. »Akademično bralno društvo" je namreč izdalo izjavo, da dotične izjave neso izdali zaupniki čeških dijakov, ker takih zaupnikov sploh ni. Na take zaupnice je pač dr. Gregr lakko ponosen.
Italijanska šola v Dobrovniku. Avstrijska vlada je dovolila, da se r Dobrovniku osnuje za italijanske podložnike italijanska šola, toda le s tem pogojem. da bodo ravnatelj in učitelji avstrijski državljani italijanske narodnosti. To šolo bode namreč vzdrževala italiianska vlada. Glavni namen tej šoli bode pač, potuičevati Slovane. Ko italijanska stranka ni mogla drugače doseči italijanske šole, obrnila se je do italijanska vlade. V R mu pa jim je menda nekaj na tem ležeče, da v dalmatinskih mestih popolnoma ne izgine italiianski živelj.
Ogersko. Znano ie, da so se ogerski poslanci pritoževali v delegaciji, da v ministerstvu vnanjih Stvarij ui nobenega sekciiskega načelnika, ki bi bil ogerski državljan. Grof Kalnoky je obljubil, da se
bode oziral na željo delegacije, in te dni je imenovan sekcijskim načelnikom v ministerstvu vnanjih stvarij Adalbert grof Cziraky pl. Czirak in Denes-falva.
Vitanje driar«.
Bolgarija. Narodno sebrauje je izjavilo, da odobrava, da je vlada iztirala francoskega časnikarja, ko je razširial lažujive vesti in da se ni udala pritisku francoskega zastopnika. Stambulov je izjavil, da vlada obžaluje, kor je Francija pretrgala diplomatične odnošaje, da pa on vendar nič ne od-jenja.
Rusija. V gubernijab, v katerih je bila slaba letina, začelo se bode več javnih del, da bodo ljudje imeli zaslužka. Gradili bodo zlasti več novih železnic. V ta namen se je dovolilo deset milijonov rubljev. Vodja teh javnih del bo general Annenkov. za živež in pa za seme se je med ljudi razdelilo dosedaj že nad 55 milijonov rubljev.
Francija. Francoski radikalci so že predlagali v zbornici, da se loči cerkev od države. Razveljavi naj se konkordat, odpravi budget za bogo-častje, vpelje društvena svoboda z jamstvom proti posestvu mrtve roke, in razpuste naj se vse korpo-racije, ki se neso osnovale v zmislu obstoječih zakonov. Iz povedanega se vidi, da bi radi konfuko-vali cerkvena posestva in cerkvi vzeli skoro vse dosedanje stalno določene dohodke. Ker pa zmerni republikanci in pa konservativci neso za ta predlog, je gotovo, da ga bode zbornica zavrgla.
Brazilija. Koriares se je sešel, da se posvetuje, kako bi se vredile razmere v deželi. V pokrajinah so še vedno nemiri. V Espiriotu Santu so i se prebivalci zadnje dni spuntali in odstavili pod-guverneija. Položaj v Bainji je kritičen. — V Riu Grande do Sul je bil boj mej zveznimi četami in narodno milico
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 10. decembra.*) (Naši narodni nasprotniki.) Zadnja šolska debata državnega zbora in deputac ja koroških Slovencev na Dunaj spravila je naš« Nemce čisto »aus dem Hiiusel", kakor pravi Nemec. Kakor liuti udrihajo na vse strani na »bindišarje" in iz visoko-liberalne vred-niške kuhinje v tukajšnjih Stolnih ulicah lete zadnje dni na uboge Slovence pogubonosni streli v taki obilici, da bobnenja in grmenja ni konca ni kraja.
Vrednik Dobernik prečital je v zadnjem času ves svoj bogati slovar psovk in prav debelo zarobljenih »grobostij", da je spisal vodene svoje članke namenjene »bindišarjem". Vse puhle fraze in »schlagerje", kar so jih doslej židovski časnikarji izumili v svojem srdu nasproti Slovanom, pogrel je zdaj na novo omenjeni vrednik celovških „Freie Stimmen". Vrgel se je na »schwarze Gesellschaft des Pater Einspieler (sic I!) z vsem šovinizmom in vso zagrizeno strastjo.
Vzlasti preč. g. državni poslanec Karol K 1 u n ne dd spati g. Doberniku, zato besno udriha 8 svojo lopata ne le po imenovanem gospodu poslancu, temveč po vseh — Kranjcih I So pa tudi res »hudobni" ti »krainisehen Sendboten", ki tako ljubez-njivim in pomirljivim gospodom a la Dobernik ne dado miru in ongaviti »nemško" politiko. Kažejo se zato i že zli posledki razburjenosti g. Dobernika, ker že vidi g. Kluna ne le v državnem zboru igrati: »die traurige (? Rolle der Beschiltzer der Kiirntner Sloveuen", temveč v svoji bujni fantaziji gleda že, kakor napravlja blag. g. Klun »preiskovalno potovanje" na Koroško, in prav resno poroča svojim bralcem, da je imenovani gospod poslanec prišel zadnje dni na Koroško ter se obrnil proti Tolstemu Vrhu 111 Da bi napravil več efekta, pravi veleučeni vrednik »Glasov", da se mu ta »novica" javlja »od zanesljive strani". No, g. Dobernik naj si dd dati na to »zanesljivo stran" kak c. kr. patent. Vrednik »Slobodnih Glasov", kojega resnicoljubnost je tako kratka, kakor njegova oseba dol*;a, podal je s to debelo časnikarsko raco svojim bralcem le nekako zakasnelo, a mastno — Martinovo gos I i Opomnim naj tem potom, da naši liberalci zelo radi vidijo strabove, kier jih ni. Ne samo jedenkrat poročale so že »Freie Stimmen", da je prišel ta ali oui gg. sloveuskib državnih poslancev na Koroško. Koroški Slovenci doslej, žal, neio še imeli prilike osebno 8d zahvaliti gg. poslancem, ki se tako tru-doljubivo potegujejo za teptane naše pravice. Prosimo torej tem potom, naj bi ob priliki ta ali oni gosp. slovenski državni poslanec s svojim pohodom »liberalnim" listom napravil nedolžno veselje, da jim ne bo več treba v jednomer blamirati se z go-rotasnimi lažmi t
•) Zaostalo. Op. vred.
Naši narodni nasprotniki vjedajo se strašno nad tem, da so koroški Slovenci na Dunaj odposlali deputacijo, ki je na najmerodajnejšem mestu razložila naše težnje in osvetila naše razmere. Koliko bode imela ta deputacija vspeha, ne moremo še vedeti. Jeden vspeh jej je gotov: Svet se mora prepričati, da koroški Slovenci sami zahtevamo postavno nam zagotovljene pravice!
Umevno je, da se nasprotna klika toliko vjeda čez deputacijo, kojo okidava z vsem svojim blatom, slovenske odposlance n. pr. nazivaje: »genasfiihrte Parade-Schmerzenskinder aus Kiirnten"!!!
Umevna nam je vznemirjenost nasprotnikov. Dolga leta že pojejo nemški laži-liberalci koroškim Slovencem pogrebnico, smatrali so le še za vprašanje kratkega časa, kedaj bode zapustil našo dežel co poslednji Slovan, bode ponemčen zadnji koroški Slovenec, kedaj bode zavladal v nas večni mir nad grobovi prvotnih prebivalcev tužnega Korotana 1 »Es wai* so schon gewesen . . .
In zdaj taka prevara! Koroški Slovenci pokazali smo z velepomenljivim korakom, da še živimo, da »još Koroška ni propala", da se v borbi, vsiljeni nam od nasprotne strani, vkljub vsem nakanam nasprotnikov ne udamo! Ali zmagati, ali častno pasti,
—	to nam je geslo! Pravica je na naši strani, a nad nami Bog, v kojega rokah je usoda narodor;
—	ta zavest nas navdaja v težki borbi za narodni obstanek z vedno novim pogumom!
Ne bodem odgovarjal na vse budalosti, koje ; spravlja »liberalni" vrednik zdaj na dan. Omenim $ naj le še dveh reči j :
Nam nasprotni list piše: »Slovenca" skrbi, da bode morda koroški »bauernbund" uprizoril agitacijo, naj se pošiljajo ministru Gauču priznalne izjave, — ter doslovno nadaljuje: »Was diese Be-sorgnis anbelangt, so miissen wir den »Slovenec" darin besliirken. Zwar ist es nicht (?) der »Bauernbund", welcher sich ins Zeug legt; er braucht es gar nicht zu sein, denn die Zubtimmungskandge-bungen laufeu auch ohue Agitation, um dieses den Slovenenfilhrern so gelaufige Wort zu gebrauchen, zu Dutzenden eiu."
Na tu laž le vprašamo: Ali je prišel g. poslanec Ghon z Dunaja, ko je dospela tija deputacija, s tako naglico *) v Calovec, res le na uro gledat ali g. Lugginu »dobro jutro!" voščit??!
Začelo se je res že delati nasproti slovenski deputaciji, in pošiljajo se g. ministru Gauču priznalne izjave. A teh nikakor ni šteti »na tucate", kakor si domišlja g. Dobernik; znane so doslej le tri, pa i te tri niso vredne pipe tobaka 1 Izrekel je ministru najprej zahvalo odbor »bauernbunda", ki čudno malo skrbi za kmete, a tem več dela v lo, da vriva nemškutarijo med Slovence in ob času volitev dela propagando za nemško-liberalne kandidate! — Nadalje je sklenil občinski zastop v Šmar-jeti nad Velikovcem izreči baronu Gauču zahvalo (zakaj, bržkone »vrli" tamošnji možjč sami ne vedo!) in krajni šolski svet v Št. Jurju nad Celovcem odposlal mu je zahvalen telegram!
To so tedaj tiste izjave, ki so v možganih g. Dobernika napravile celo povodenj in na mah na-rastle »na tucate" I!
Kolike vrednosti so te izjave, naj razjasni to-le:
Razmer prve občine ne poznam, a dobro one občine Št. Jurij nad Celovcem. Da se je tamošnji krajni šolski svet zahvalil z brzojavko, ni čuda, a tudi nema prav nobenega pomena. Stavim, kar kdo če, da gotovo neso niti trije šolski odborniki vedeli
—	če so se sploh vprašali! — za kaj gre v tej zadevi. V imenovani občini kraljuje neki Pemec V. Hirsch, češki renegat, vrtnar na sadjerejski šoli koroške kmetijske družbe. Ta izdajica, ki blaženo švabščino le za silo lomi, in kojemu se takoj, ko le odprd svoja zdaj veliko-nemška usta, pozna, da ga je dojila češka mati, — ta poturica zdaj nesramno in ob vsaki priliki onesnaži skledo, iz katere ga je pitala češka mati! To človeče,' popolnoma orodje celovške nemčurske klike, nosi v občini Št. Jurij veliki zvonec in vodi na vajetih nezavedne kmete, katere so rodile poštene slovenske matere, a ki sedaj sami ne vedo, so li Nemci ali Slovenci! Ti kmetje, na katerih se mora zares »občudovati" plod nemške kulture, trobijo, ne da bi vedeli kako, vseskozi v nemčursko-hberalni rog ter se čutijo neskončno osre-Čene, če jim pomoli roko kak celovški »gospod" in
*) Dni 16. novembra zvečer dospela je slovenska deputacija na Dunaj, 17. bil je Ghon že v Celovcu, da s svojim prijateljem dr. Logginom ukrene, kaj je storiti zoper Slovence I
Dop.
t zahvalo zato Hirschu prav z veseljem pritrjujejo in prikimavajo, ko odpošilja ministrom »priznalue telegrame", ki naj dunajske kroge poučujejo o javnem mnenju (sicl) na Koroškem! 1 Na podlagi takih izjav kliče potem nemška stranka med svet: »Glejte, čujte; koroški Slovenei sami ne marajo slovenskih šol, le Kranjci jim jih vsiljujejo" itd. To so res odnošaji, da se jih Bog usmili 1
H koncu svojega članka, v kojem se peča z deputacijo koroških Slovencev na Dunaj izraža liberalni vrednik še bojazen, „dass der ,Protestantismus' ins Rollen kommen konnte, weun mit dem Katholi-cismus zu natioualen Hetzereien (??) zu sehr Miss-brauch getrieben werde.u Na to konstatujemo samo, da naši nasprotniki navedeno frazo rabijo za zaduje sredstvo nasproti Slovencem, da bi jih ovajali na višjem mestu. Isto žuganje uporabljali so, ko so naš sedanji mil. g. knezoškof poklicali jezu vite v celovško duhovno semenišče, in ob mnogib drugih prilikah. Pošten in razsoden človek se takim gorostasnim bu-dalostim k večjemu smeje.	—rn—
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. decembra.
(Katoliško - politično društvo) v Ljubljani napravi vsled odborovega sklepa z dne 17. t. m. svoj občni zbor v nedeljo po novem letu dnd 3. janu-varija ob 4. uri popoludne v domu katol. društva rokodelskih pomočnikov. — Na duevuem redu občnega zbora je poročilo tajnikovo in blagajnikovo o delovanju Katoliško - političnega društva v minolem letu in volitev odbora za prihodnje poslovno leto. — Po sklenjenem občnem zboru je takoj ob 5. uri društveni shod z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega predsednika, preč. g kano-nika Klu n -a o p o li t i čn em notranjem položaju in o delovanju slovenskih državnih poslancev; 2. govor državnega poslauca g. vodje F. Povše-ta o novih carinskih in trgovinskih pogodbah; 3. govor tajnika g. A. Kalan-a o zahvalni adresi za papeževo okrožnico o delavskem vprašanju; 4. razni nasveti. Občnega zbora se udeleže samo društveniki, društvenega shoda pa se smejo udeležiti tudi neudje kot povabljeni gostje.
(Vojteh Valenta f) Danes popoldne so položili k večnemu počitku truplo g. Vojteha V a 1 e n t e, mestnega blagajnika ljubljanskega, ki je po daljšem bolehanju umrl v soboto ob '/s 12. uri po noči v 50. letu evoje starosti. Pokojnik je bil mirna in blaga duša in iskren narodnjak ter je osebito kot izvrsten pevec sodeloval pri raznih zabavah in slav-nostih, tudi je večkrat vodil čitalniških pevski zbor. N. v m. p. I
(Umrl) je minolo soboto ponoči po kratki bolezni v Dunajskem Novem Mestu znaui narodnjak g. Radivoj P ozn i k, inžener c. kr. nižje-avstrij-skega ces. namestništva v 42. letu svoje starosti. Pokopan je bil danes popoldne. — Včeraj popoldne je umrl v Kranju po kratki bolezni trgovec in posestnik g. Metod Pire, star 25 let. — V soboto je tukaj umrl g. Ig. Dobrin, bivši c. kr. poštni kontrolor.
(Blagodušen dar.) Knez Hugon Windisch-graetz, graščak haasberški, je podaril revežem v Paličji in Kleniku, truske duhovnije na Notranjskem, lepo svoto 40 gld., da se razdeli ubogim za božične praznike. V imenu obdarovancev tem potom tamošnji č. g. duhovnik izreka plemenitemu darovalcu najtoplejšo zahvalo.
(Ifprijena mladina.) Iz Celja se nam piše: Pretečeni torek dne 15. t. m. so bili trije dijaki tukajšnje gimnazije pri okrožnem sodišču zaradi hudodelstva tatvine v težko ječo obsojeni, in so kazen takoj nastopili. Dasiravno so storilci zelo mladi
—	dva po petnajst let, eden še le štirinajst let 3tar,
—	to vendar zlobno dejanje z veliko predrznostjo izvršili. Sporazumeli so se namreč, da hočejo z zaklenjeno škrinjo neke kramarice vlomiti, vedoč, da ima notri denarja nad dvesto goldinarjev. Poskušali so zategadelj skozi celi teden s ponarejenimi ključi Skrinjo odpreti, kar se jim pa ni posrečilo, zatoraj «o pokrov s silo privzdignili, iz škrinje srebernega denarja za več kot trideset goldinarjev ukradli in ga v posameznih komadih v raznih prodajalnicah spe-čavali. — To je razven drugih zločinov že tretja tatvina od dijakov tukajšnje gimnazije v teku letošnjega letal — Kaj more biti vzrok tej sprideuosti dijakov, med katerimi bi vendar hudodelniki ne smeli biti. — Trditi smemo, da je temu kriva slaba in
napačna vzgoja mladine v pedagogičnem oziru. V šoli se sicer podučujejo dijaki zelo temeljito v svetovnih vedah, ali podučevanje nima prave krščanske ' podlage, zunaj šole pa se za dijaka nihče ne briga: i kje iu pri kom stauuje, s kora se pajdaši, iu s čim se bavi. —	j
(Vodstvo mestnega vodovoda) nam je doposlalo naslednje navodilo za hišne gospodarje: Da voda i v ceveh, po hišah napeljanih ob času hudega mraza < ne zmrzne, nasvetuje upraviteljstvo mestnega vodo- i voda hišnim gospodarjem sledeče : Prostori, v katerih so vodovodne naprave in iztočne pipe, naj se marljivo zapirajo in se s tem kolikor mogoče zabrani pristop mrazu : paziti je ledaj, da se v zelo mrzlih dneh redno zapirajo vrata, okna in sploh vse odpr- j tine, skozi katere ima mraz pristop; pri vodovodu ! pa, ki je vpeljan v odprtih prostorih, izpostavljen i neposredno mrazu in vsled tega še bolj v nevarnosti, ! da voda v ceveh zmrzne in cevi popokajo, — v j mislih imamo vodovodne naprave po dvoriščih, v i vežah itd. — dovoljeno je, da se pusti pri srednjem j mrazu iztočna pipa nekoliko odprta, da voda iz nje j kaplja, mora se pa na vsak način takrat cev, po j katerej se voda odtaka, vsaj enkrat na dan z vrelo i vodo izplakniti; ob hudem mrazu je pa najumetneje, i če se vodovodi zvečer popolnoma izpraznijo, kar se < lahko doseže, če se odpre mala izpustua pipa, katera j je v kleti ali pa v nalašč zanjo zidani jami in jo je i lahko odpirati in zapirati s ključem, pa tudi z roko; predno se pa odpre zvečer ravnokar omenjena mala ; izpustna pipa, zapreti se mora glavna zaporna pipa, ki zabrani dotok; da se voda iz cevij čisto izprazni, ! odprte morajo biti vse iztočne pipe. Ko se drugi j dan prične polniti vodovod, odpreti se morajo nekoliko vse iztočne pipe po celi hiši, predno se odpro , glavne pipe, da se odstrani stisneni zrak, in je . glavno pipo prav počasi odpirati potem, ko se je i dobro zaprta izpustna pipa, da se zabrani močni sunek. — Iz povedanega je razvidno, da se naj ta J dela izroče le prav zanesljivim osebam.
(Z Dobrove) pri Ljubljaui se nam piše: Dn^ 19. t. m. opoludne je bila bližnja vas Hruševo v veliki nevarnosti. Tikoma pod vasjo ste dve sušil- , niči, v katerih jedni je neki vaščan kuhal brinjevec. j Ko je vlival v kotel prvo prekuho, unela se mu je ! s tako silo, da se je užgala ta sušilnica, kakor tudi .< druga poleg nje stoječa. Ogenj je bil silen, ker je 1 bilo tu spravljenih veliko suhih butaric. Sreča je i bila velika za vas, da ja burja plamen odganjala na i nasprotno stran. Hvala Bogu, da ni bilo druge j nesreče 1
(Kočevska domača obrtuija) g. S t a m p f 1 a tukaj v Šelenburgovih ulicah ob vsaki priliki izne-nadi občinstvo z novostmi vsakovrstnih lesorezniti del, ki so jako primerna za božične darove, in s;cer so na izbero kasete za nakitje, rokovice itd.; dalje j so mnoge stvari, predstavljajoče raznotere živali, ki igrajo tudi glasbene komade. Prijatelji lepih stvarij sezite po ujih 1
(Občinske volitve na Koroškem.) Slovensko katoliška stranka zmagala je v Apačah v dveh volilnih razredih in spravila 8 svojih v občinski odbor. 0. kr. deželna vlada ovrgla je volitev v Kotma-ri Vasi, kjer so si bili Slovenci priborili večino v občinskem odboru. Nasprotniki so zbog tega vložili priziv, in vlada je razveljavila volitev. Vis. vlada pa se ni ozirala na priziv slovenskih volilcev v občini Žihpolje, kjer so zmagali nemčurski libeialci. — Tudi v Apačah iu Libučah vložili so se, kakor se čuje, po nasprotnikih prizivi, in tako se je bati da se bo i v teh dveh občinah ustreglo uemškutarjem, in da bo treba novih volitev. — Očital je baron Gautsch koroškim Slovencem, da v naporih za svoj narodni obstanek postopajo „po načrtu." No, načrt jim je, da si branijo kožo; a narobe ravno naši narodni nasprotniki delajo prav „planmiissig" na to, da bi koroške Slovence potisnili ob steno, kar se jasno opetovano kaže povodom letošnjih občinskih volitev.
Raznoterosti.
—	Trtna uš je v Gumpoldskirchenu naredila grozno škodo. Vinogradi so prej donašali na leto povprek 525.000 gld., letos pa so pridelali le še 100 veder. Pred osmimi leti je bilo oralo vinograda vreden do 6000 gld., danes se dobi za 600 goldinarjev.
—	Zadnja želja dom Podra. Bivši brazili-janski cesar je dobil iz Brazilije vrečico brazilijanske zemlje in na smrtni postelji je izrekel željo, da to zemljo iz njegove domovino polože njemu pod glavo, j kar se je tudi zgodilo,
—	Višji ženski tečaj i v Peterburgu. Letos je tretje leto, odkiir so so osnovali ti višji ženski učni tečaji. Ta zavod ima dva oddelka, zgo-doviusko-jezikoslovni iu fisično-mitematični. Na njem se predavajo skoro vsi isti predmeti, kakor so v dotičnih fakultetah na vseučilišču. Poučujejo profe-sorii poterburških velikih šol, člani zgodovim-ko-jezi-kovnega zavoda in člani akademije znanosti. Letos ima ta zavod 273 poslušalk iz raznih krajev Rusije.
■— Ruska šola. Taito se zove uavod za učenje ruščine, katero izdaje „Knjižara dioniČke tiskare" v Zagrebu. Delo bode izšlo v več zvezkih po 60 kr. V vsakem zvezku bode pa nt-koliko gra-matičnega gradiva, potem pa nekaj ruskega berila s primernim slovarčkom. Kakor so vidi že iz prvega zvezka, je pisatelj A. Radič bolj gledal, da Čitatelje seznaui z duhom ruskega jeziki, z ruskim mišljenjem, nego pa z ruskimi oblikami, katerih so vsakdo privadi pozneje s či ta njem ruskih del. Po trnu načinu so čitatelji najprej nauče razumevati ruščino.
—	Iz šole pride Jožek, oče ga vprašajo: »No, ali si že prišel na boljši prostor?" — Jožek. „Da, prav pri peči sem v zadnji klopi."
Telegrami.
Dunaj, 21. decembra. Nadvojvoda .Rainer in soproga se jutri odpeljeta z baronico Waideclc v Bolcan, kjer ostanejo čez praznike.
Dunaj, 22. decembra. B cesarskim patentom so sklicani deželni zbori štajerski, goriški in solnograški na 28. dan t. m.
Budimpešta, 21. decembra. Državni zbor je sprejel pogodbo z Nemčijo.
Budimpešta, 22. decembra. Državni zbor jo po kratki debati v drugem branju sprejel trgovsko pogodbo z Italijo, Belgijo iu Švico, ter potrdil pogodbo o patentu, varstvenih znamkah in živinski kugi z Nemčijo
Bukreš, 21. decembra. Blizu Vacotle-stija je vlak skočil s tira. Okolu 20 oseb je ranjenih.
Sofija, 22. decembra. Pismo grofa Hartenau-a, ki se zahvaljuje za soglasni sklep zastopnikov plemenitega naroda bolgarskega, jo sobranje živahno odobravalo.
London, 22. decembra. Vojvoda De-vonshire je včeraj umrl; njegov sin Spencer Hartington izstopi iz spodnjo zbornice in postane član zbornici pero v. Govori so, da bode njegov naslednik v spodnji zbornici kot vodja unijonistov Chamberlain.
Zahvala in prošnja.
Obče je prepričanje, da je „Mir" koroškim Slovencem tako potrebeu, kakor vsakdanji kruh. Res jim podaje dušuo hrano, kruh za pamet iu srce. Kdor podpira »Mir", on podpira ob enem katoliško in slovensko stvar na Koroškem. Zato pa srčuo zahvalimo vse rodoljube, ki so nas do sedaj kakorkoli podpirali z dopisi in uabiranjem naročnikov ter pobiranjem naročnine, ali pa z denarno podporo. Prosimo jih pa prav lepo še za nadaljno pomoč, ker se naš boj čedalje bolj po-ostruje. Posebno odkar smo zgubili večiuo v državnem zboru, postajajo naši nasprotniki čedalje bolj ljuti iu predrzni, in ako bi moralo iti po njihovi volji, s/nomo biti prepričani, da bi nam Slovencem še požirek vode ne privoščili.
Nadalje pa čč. gg. rodoljube še posebno prosimo:
1.	Naj uam zvisti ostanejo in naj nas radi podpirajo z dopisi ter naj se ue utrudijo pri skupnem narodnem delu. Vsak, kdor more za katoliško in slovensko stvar posebno pri nas na Koroškem kaj storiti, naj si šteje to v dolžuost.
2.	Naj si vsak po svoji moči prizadeva, pridobiti nam še več novih naročnikov. Pogrešamo namreč še mnogo slovenskih rodoljubov v n«ši „Mi-rovi" armadi.
3.	Naj pomagajo pisanja vošči rojaki pripo-stejšim ljudem pri pošiljanju naročnine, posebuo v takih krajih, kjer nemajo pošte.
4.	Pri novih naročnikih nnj se blagovoli naznaniti, da so novi, ker so nam s tem prihrani veliko dela, in imamo drugače mnogo iskanja po zapisniku in imenikih. Tudi jo potrebuo pristaviti zadnjo pošto.
2. Naročnina naj se blagovoli pošiljati pod naslovom : »Upravništvo „Mira" v Celovcu."
Zdaj pa prosimo pozor! Mnogo naš h prijateljev in naročnikov se jo že oglasilo in i,o iz rekli, da radi plačajo po 2 gld. naročuine, ako bi list trikrat na mesec izhajal.
Zaupajoč v Božjo pomoč in podporo slovenskih rodoljubov, ki nas v sili še nikdar niso zapustili odločili smo se tedaj, »Mir" izdajati po 3krat na mesoc. in sicer dn6 10., 20. in 30. vsacega meseca. Ako bi padel jeden teh dni na nedeljo ali praznik, izide list dan poprej. Izhajal pa bo »Mir" odslej v večji obliki, da mu bo tudi
mogoče, v vsaki posamezni številki donašati naročnikom na štirih velikih straneh več berila, nego je mogel to storiti do sedaj pri mali obliki na osmih straneh. Storili smo tedaj, kar je bilo mogoče, da naše čč. naročuike vse stransko zadovoljimo. G e u a mu bo 2 gld. za celo leto, 1 gld. za pol leta. Manj premožnim naročnikom pošiljali ga bomo pa tudi za 1 gld. 5 o kr.. Toraj ne bo treba zavoljo cene nikomur odstopi t i 1
Upamo pa, da bo vsak prevdaril, koliko imamo več troškov in kako hudo je v zgubo delati, ter bo vsak s»m rad p r i m a k n i 1 pri naročnini p o svojih močeh. Mi nikakor ne iščemo dobička; veseli bomo, ako nam bo pri pomnoženi izdaji lista mogoče brez zgube izhajati.
Ob enem prosimo stare naročuike, ki so še za pretekli čas na dolgu, uaj zdaj o novem letu svoj dolg poravnajo, ko se ravno naročnina vpisuje, ter naj nam ostanejo zvesti še zanaprej.
Vsem bralcem »Mira" pa želimo vesele praznike in srečno novo leto!
Lastništvo in uredništvo „Mira-'. Tuje I.
18. decembra.
Pri Maliču: Spielman, urednik; Fisoler in Winter-holer, trgovca, z Dunaja. — Gultrer in Turri, trgovca, iz Trata. — Obereigner, nadlogar, e Snežnika. — Lucanič iz Kočevja. — Supanz, umetnik, iz Celja.
Pri Slonu: Goldman, Pollak, trgovca; Nagy, z Dunaja. Fischer iz Kamnika. — Millonig in Graser, trgovca, iz Celovca.
Pri Južnem kolodvoru: Lebar iz Rakitnega. — Zoff iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Baresy pl. Kissvarday, ravnatelj iz Scegedina. — Iran in Marija Alešovec iz Opatije.
51 ms* i .1 »o:
17.	decembra. Leopold Hočevar, hišni oskrbnik, 72 let, se je na pokopališču ustrelil. — Frančiška Tomažiž, poštnega uradnika hči, 4 leta, na Bregu 2, jetika. — Hieronim Pajk, kajžarjev sin, 8 let, Ilovea 8, ošpice.
18.	deeembra. Albert Gersteninayer, poštni kontrolor, 60 let, Cesarja Jožefa trg 8, srčna kap. — Alojzij Šeme, učenec 8 let, Zvonarske ulic 7, ošpice. — Marija Perles, zasebnica, 70 let, Slonove ulice 9, plučnica.
Vremensko »porodilo.
Božično darilo.
a u o		Stanje		Veter	Vreme	; Mokrine i aa 24 ar v m.n
opazovanja		zrakomeru t mm	toplomera po Celziju			
21	7. u zjut 2. n. poj). 9. a. zvee.	7?) 0 5 74 !)1 7500	-120 -	48 —	90	sl. vzh. n »	jasno n »	o-oo
	Srednja temperatura —8 6°,			za G'5° pod normalom.		
						
L			i>	* v,		u .1
Zahvala.
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem, ki so ob britki izgubi naše nepozabliive žene, oziroma matere in stare matere, gospe
Elizabete Kačar roj.Brajar
z nami imeli toliko sočutja ter jo v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku Posebno se še zahvaljujemo prečast. duhovščini, prečast. oo frančiškanom, gg. bogo-slovcem za spremstvo in milo p<4je — darovalcem vencev za darovane vence, in možem trnovske župnije, ki so nosili in svetili pri pogrebu.
(i5io i)	Žalujoča rodbina.
(1511) 1
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega preljubljenega sina, oziroma brata iu svaka, gospoda
Metoda Pirca,
trgovca iu posestnika,
ki je danes ob 31/, uri popoldne po kratki a mučni bolezni v 25. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo, dne 23. decembra, ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na kranjskem pokopališču v rodbinsko gomilo
S', maše zadušnice brale se bodo v tu-kajšuji farni cerkvi.
Predrazega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dno 21. decembra 1891.
Katarina Pire. mati. — Karol Gustav, Ciril, bratje. — Ljudmila Verderber roi. Pire, Olga Pire, sestri. — Josip Verderber, svak. — Lucija Pire roj. Rode, svakinja.
a 1 i	(1482) 30-17
devetdnevna, oziroma šestne-deljua pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
k a t o h o t ljudskih šol v Ljubljani. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
gm, najboljše Italijansko desert-/,«!.%•.»!>.no vino za slabotne, bolehne in okrevajoče.
Steklenica 1 gld.
Piccolijeva lekarna
„Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 3
Božično darilo.
jopica ima (1475),2
M. PODKRAJŠEK, Špitalske uiice.
Gospodinje, trgovci, obrtniki, __podjetniki pozor!
Podpisani priporoča pristen Izvrsten
k*
i t
po naslednji oeni, ln sioer:
40-50 čolnih stotov po 45 kr. čolni stot 20-30 „ „ „ 46 ft „ n » » » 48 » » » 1 čolni stot „ 50 „
na dom dostavljen. — Teža natančna in poštena, blago dobro, o čemnr se more vsakdo prepričati. — V obila naročila se priporoča spoštovanjem (1512) 3-1
OROSLAV JAN 110VIČ,
Kolodvorske ulice št. 27.
/J^E5ESESH5 E ju Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARJA i
v Ljubljani.
Gosp. le kar nič ar ju Piccoli-ju
v I -i j ixl>l j ani.
Podpisanca potrjujeva s tem, da Vi že 18 let dobivate marsalsko vino iz naših kletij in sicer vedno najboljše. Pooblaščava Vas, da smete to pismo priobčiti, da se potrdi resnica, in znamujeva se z velespoštovanjem	(1315) 10-1
1® m w® novic.
			V Palermu (v Italiji) decembra meseca 1891.		
■		i	4*m	i zm B*««** 0	
prekrasne novosti
v lesnih rezbarijah vsake vrsto za vsaki salon pripravne. Največja izber kaset za nakit in rokovice z muziko in brez nje, pripravnih za darila.
i
Šelenburgove ulice št. 4. (Kočevska domača ol>rt.)	(1508) 6-3
I > u u a j 8 k a l> o
r z a.
Dn6 22. deoembra.
Papirna renta 5%, lr»% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta b%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld........283
London, 10 funtov stri....... 117
Napoleondor (20 fr.)........ 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemških mark 100.........57
92 gld.
92	„
109	„
101	„ 1013
50	kr.
20	„
35	„
90	„
76	"
85	„
35	„
61	„ 92'/»,,
Dne 21. decembra.
Ogerska zlata renta 4#.......106 gld.
Ogerska papirna renta 5 %......101
kr.
4 državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,% Kreditne srečke, 100 gld.
134 148 179 96 100 185
35
25 50
St. Genois srečke, 40 gld.......63 „ —
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16
Eudolfove srečke, JO gld.......19
Salmove srečke, 40 gld........62
Windisehgraezove srečke, 20 gld..........52
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152
Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v.	2800
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	83
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
90 50 50
23 16 50
fmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev.
w	I., VVollzeile štev7 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se nnjtočiiejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/»% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/9% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
■HnaHnBm
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dnč 29. deoembra!
Glavni dobitek 100.000 gl(l. v gotovini.
j^F* Jedna srečka 2 gld. "^ti
8 srečk le gld. 8 50, 10 srečk le gld. 16 50.