Političen list za slovenski narod.
Po pošti projoman Za tel* loto predplačan 16 fld., ta pol leta 8 fld., la četrt lata i fld., n jedem
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Jm «elo leto 12 fld., ta. pol let,a 6 fld., ca četrt leta S fld., aa jeden meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljam velja 1 fld. 20 kr. vofi na leto. Po*amn« itevilke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) voprejema npravnlitvo in ekspedlclja v „KatoI. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v BemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva tele f 6 n - i te v. 74.
m

V Ljubljani, v ponedeljek 28. oktobra 1899.
Letnik XXVII
Razkrinkana častikraja Narodova".
Zgodila se je politična grdobija prve vrste, tako nizkotna, tako podla, da jednake ne pozna zgodovina naših strankarskih bojev in da se je mora v dno svoje duše sramovati tudi zadnji pristaš tiste stranke, ki je na svojo zastavo zapisala liberalno ime.
V	izberi sredstev niao bili liberalci nikdar preveč tankovestni, ali da bi se posluževali tako nehonetnih in izdajalskih sredstev, kakor se je sedaj izkazalo, da jih rabijo, tega bi nikdar ne bili pričakovali.
V	petkovi številki jc »Narod« objavil od Žida Penižeka nastopno telefonično poslano poročilo:
Razkrinkani dr. Šusteršič. — Dunaj,
20. oktobra. N a mesto dr. Ferjančiča je bil danes izvoljen podpredsednikom poslanske zbornice poljski poslanec P i % t a k. Ferjančič je padel, ker se je njegovi kandidaturi uprla nemška klerikalna stranka. V današnji seji je češki poslanec dr. Pacak stopil k načelniku nemške klerikalne stranke dr. K a t h r e i n u in gaje vprašal: Kaj pa imate vendar proti dr. Ferjančiču? Na to pa je Kathrein, vidno ne-voljen in silno razburjen, rekel: Kaj pa hočete od mene? Obrnite se do dr. Šusteršiča: Ta je vsem členom nemške katoliške stranke pisal pisma, v katerih jih je prosil, naj ne volijo dr. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič „ein gottloser Mensoh und Pfaffenfresser". Ta pisma so napotila nemško katoliško stranko, da je strmoglavila dr. Ferjančiča. (Opomba uredništva: Vedeli smo že prej, da se od slovenske klerikalne strani spletkari proti dr. Ferjančiču, ali dokumentarnega dokaza zato nismo imeli. Zdaj ga imamo. Dostavljamo za danes le še, da srno vprašali, če je dr. Pacak pripravljen, izpričati to poročilo, in dobili smo odgovor, da je dr. Paoak naročil, nam to sporočiti, in da je on vsak čas pripravljen to izpričati.
Razkrinkana židovska nesramnost žida Penižeka.
Na prvi hip je moralo to poročilo vzbuditi pri vsakem treznomislečem človeku sum, da notica ni resnična, ker je nemogoče misliti, da bi dr. Susteršič sploh pisal taka, slovenskega poslanca toliko žaleča pisma. Toda določen, dramatičen opis vsega dogodka, kakoršnega je zmožen le nesramen žid v svoji orijentalski domišljiji, je »Narodovim« bralcem trdil, da je notica resnična. Razburjenost je bila zato velika mej ljubljanskimi liberalci in debel kamen, ki je oni večer priletel v okno stanovanja dr. Šusteršičevega, je pričal, kaj hočejo doseči njegovi nasprotniki.
Ko je drugi dan dr. Susteršič zvedel za brezmejno ostudno in lažnjivo vest v »Narodu«, je
nam takoj sporočil, da Je notica v »Narodu«, kolikor se njega tiče, od kraja do konca popolno zlagana.
Ob enem je dr. Šusteršič opoldne telefonično sporočil v uredništvo «Slov. Naroda«, da je omenjeno poročilo neresnično, ter da zato nemudoma posije »Narodu« popravek in pismo.
Ta popravek se glasi: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani.
Temeljem § 19. t. z. zahtevam, da glede na v Vašem listu z dne 20. oktobra 1899 pod na-Blovom »Razkrinkani dr. Susteršič« objavljeno telefonično poročilo z Dunaja, objavite sledeči popravek:
Ni res, da sem jaz kateremu koli članu nemške katoliške ljudske stranke pisal kako pismo, v katerem bi ga prosil, naj ne voli dr. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič »ein gottloser Mensch und PfafTenfresser«.
Res je marveč, da nisem niti jednemu članu poslanske zbornice kaj pisal v oziru Ferjančičeve kandidature ali sploh o osebi dr. Ferjančiča.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1899.
Dr. Ivan Šusteršič.
Sprejel dne 21. oktobra ob 1. uri popoludne.
J. N o 11 i.
V Ljubljani dne 21. okt. 1899.
Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani.
Sklicujoč se na zajedno poslani Vam stvarni popravek, dostavljam še, da zajamčim s svojo častno besedo, da nisem niti jednega pisma pisal v zadevi dr. Ferjančičeve kandidature kateremu koli poslancu katoliško-ljudske stranke. Pripravljen sem vsakemu, ki dokaže, da sem jaz kako tako pismo pisal, plačati svoto 1000 gld., z besedami: en tisoč goldinarjev, in hvaležen Vam bodem, če to tudi v Vašem listu objavite. Meni se dozdeva, da Vaše zadevno poročilo sloni na mistifikaciji, in jaz bodem porabil vsa sredstva, da pridem tej mistifikaciji na sled. Ce hočete poleg mojega stvarnega popravka tudi te vrstice lojalno objaviti, me bode veselilo. V popravek jih nisem mogel sprejeti, ker presezajo zakonite meje stvarnih popravkov.
Spoštovanjem
Dr. Ivan Šusteršič.
Nadalje je dr. Šusteršič takoj brzojavil dr. Kathreinu, proseč ga pojasnila o tej zadevi.
Dr. Kathrein je še v soboto zvečer brzojavno odgovoril tako le:
Dr. Šusteršič
Laibach.
Ich habe weder mit dr. Pacak noch mit irgend jemand andern iiber Sie oder iiber angebliche Briefe von Ihnen ge-sproehen. — Ich weisg nichts von Ihnen, es ist mir nicht bekannt, ob Sie Briefe gesehrieben haben.
Dr. Kathrein.
Slovenski se glasi odgovor:
Jaz nisem ne z dr. Pacakom ne s komurkoli drugim govoril o Vas ali o mo-
rebitnih Vaiih pismih. Jaz ničesar ne vem o Vas in mi ni nič znano, če ste pisali kako pismo.
Sedaj pa svet sodi skrajno lažnjivost poročila »Narodovega« dunajskega poročevalca Žida Penižeka. Cifutska umazanost nesramne laži trose-čega poročevalca Penižeka je tolika, da se drzne dobesedno citirati besede, katerih pa dr. Kathrein nobene ni spregovoril.
Hujše zlobnosti si pač ne moremo misliti, vzlasti ako pomislimo, da je pri tem očiten namen, uničiti dobro ime po skrajni krivičnosti napadenega dr. Šusteršiča.
N
Razkrinkana častikraja ,,Narodovega" uredništva.
Kar je »Narod« pisal v petek v telefoničnem poročilu z Dunaja, za to je odgovoren žid Penižek, in »Narodovo« uredništvo v toliko, v kolikor se v opombi strinja s poročilom in dostavlja, da je dr. Pacak pripravljen to poročilo tudi kot resnično izpričati.
Vsakdo bi mislil, da se je »Narod« v taki važni zadevi, kjer sc gre za napadeno čast odličnega v javnem življenju delujočega moža, obrnil na dr. Pacaka ter da ga je ta pooblastil sporočiti, da je pripravljen vsak hip to notico izpričati kot resnično. Toda »Narod« ni tega storil, on se je zanesel na Žida Penižeka in na svojo zlobnost ter v uredniški pripombi oprt na te priče zatrjeval, da je poročilo resnično. Dr. Šusteršič se je obrnil brzojavno z Dunaja, kamor je šel, da razkrinka to brezmejno perfidno časniško podlost, na poslanca dr. Pacaka, kateri mu je iz Kutnovega poslal nastopni odgovor:
Dr. Šusteršič
Wien.
Ich habe weder mit dr. Kathrein noch mit einem Correspondenten iiber Sie gesproehen
Dr. Pacak.
Pri teh dejstvih mora vsakdo obstati in strmeti nad frivolnostjo in lažnjivostjo »Narodovih« liberalcev. Torej ne dr. Kathrein ne dr. Pacak, nobeden ni nobene besede govoril ne o pismih, ne o dr. Šusteršiču. In vendar »Narod« s tako drzno perfidnostjo nastopa proti dr. Susteršiču ter ga brez najmanjšega povoda izroča zasmehu in obsodbi vsega slovenskega naroda!
Ali si moremo še kaj podlejšegami. s 1 i t i ? — Da, še nekaj gršega in ostud-nejšegaje pri tem. »Narod« je v sobo t o vedel, da ga je žid Penižek nalagal, »Narod« jc dobil opoldne po telelonu od dr. Šusteršiča sporočilo, da je vsa notica neresnična, ob dveh je imel »Narodov« urednik v rokah formalen popravek dr. Šusteršiča in posebe še pismo, v katerem pod ča9tno besedo izjavlja dr. Susteršič, da je poročilo o njem neresnično, da mora biti mistifikacija, ter ponuja 1000 gld. vsakomur, kedor mu dokaže, da je le jedno samo pismo pisal kakemu poslancu katoliške ljudske stranke o zadevi dr. Ferjančičeve kandidature v predsedstvo.

„Narod" je vse to vedel v soboto, a ni v sobotni številki z nobeno besedico črhnil o tem. pač pa Je napolnil skoraj celo številko z najtršimi napadi, z nsjostudnejšimi psovkami na dr. Šusteršiča
rekoč: Mi imamo opraviti samo z izredno grdobijo, smrdljivo intrigo in s političnim nasprotnikom, ki jo je uprizoril.
Da, bolj izredne grdobije, bolj smradljive intrige je ni, kakor jo je vprizoril „Narod" proti dr Šusteršiču in sicer, kakor spričujeta klasični priči dr. Kathrein in dr. Pacak, brez najmanjšega dokaza.
Našim somišljenikom!
Dolžnost naša je, da smo se najodločnejše potegnili za dr. Šusteršiča, čegar osebna čaBt je bila tako skrajno perfidno žaljena Toda varali bi se britko mi vsi, ko bi živeli v tej veri, da se tukaj gre za osebo dr. Šusteršičevo; tu se gre zato, da hotč naši liberalci vničiti
v
dr. Šusteršiča, ker stoji na čelu našega katoliško-pol itičnega druStvater jejeden na j v g 1 ed n ej š i h , najvplivnejših in najbolj delavnih voditeljev katoliško -narodne stranke. Gre se za čast naše stranke!
Tako moramo umevati vso zadevo, ker jo tako umevajo tudi Narodovci. Sobotni „Narod" namreč piše:
„Za našo narodno stranko pa iz tega izhaja važen pouk. Šusteršičevo postopanje je dokaz, da s klerikalno stranko, ki jo vodi tak mož, sploh nikaka zveza ni mogoča, da s tako stranko ni mogoče nikako skupno delovanje, da je vsako skupno delovanje ž njo na škodo narodni stvari in na kvar narodni stranki. To naj bi že vendar uvideli tisti, ki vedno škofu pod talar silijo (pristen dr. Tavčarjev izraz. Op. vred. ,Slov.') in ki so radi vsakega poštnega pečata pripravljeni kapitulirati pred stranko, katere vodja se ne sramuje uprizarjati spletk, kakršna je spletka preti dr. Ferjančiču."
Da, s tako stranko, kakor je Narodova, ki se takih podlih sredstev poslužuje v uničevanje svojih političnih nasprotnikov, s stranko, katere glasilo tako nečuveno grdo napada tudi ob tej priliki našega vzornega škofa, je nemogoče skupno postopanje, ker bi bilo to v neizmerno kvar našemu narodu.
Glavni povod tega popolno s trte zvitega napada na dr. Šusteršiča je brez dvojbe tudi bližnji občni zbor kmetijske družbe. Uprav po vplivu dr. Šusteršiča so imeli na zadnjem občnem zboru naši ogromno večino, katero jim je liberalna manjšina nasilno zaplenila; kaj je nujnejše torej, da liberalci padejo z loparjem po dr. Šusteršiču, seveda ker druzega nimajo z najnesramnejšimi lažmi. Zato pa je najboljši odgovor na take podlosti, da naši somišljeniki pridejo v četrtek v obilnem številu na zbor kmetijske družbe.
Dr. Š u b t e r š i Č pa naj je zagotovljen naših iskrenih simpatij v trenutku, ko mora po nedolžnem prenašati tako vnebo-vpijoče krivice. Prepričan naj bo, da uprav ta krivičen napad nanj od strani liberalcev bo le v korist dobri stvari, katero zastopa. Ako kedaj, ima vzlasti po teh dogodkih katoliško-narodna stranka povoda dovolj, tesno se oklepati dr. Šusteršiča, katerega nam Bog ohrani Se mnoga leta!
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. oktobra.
Volitev zborničnega predsedstva in nje posledice. V petkovi seji poslanske zbornice je zmagala večina nad levičarji in vlado, ker se je vkljub vsem spletkam od leve in desne hrabro in odločno potegnila za svoja kandidata Pientaka in Lupula ter z njima tudi prodrla. To pa grozno boli levičarje in tudi vlado, ker sta oba faktorja uvidela, da se ne bo dalo vladati brez desnice ali celo proti njej. In res se govori, da hoče vlada izvajati iz tega posledice. »Freie Stimmen« poročajo namreč z Dunaja, da namerava vlada razpustiti državni zbor in takoj razpisati nove volitve, da se tako zmaščuje nad desnico, ki je pri volitvi podpredsednikov izvršila velik prestopek proti vladi sami. — Omenjenemu listu že smemo verjeti, ker je kot nemško-nacijonalno in Slovanom skrajno sovražno glasilo v prav ozki zvezi z dunajskimi vodivnimi krogi.
Razprava o vladni izjavi. V jutrišnji seji se prične, kakor znano, v poslanski zbornici razprava o izjavi, ki jo je oddal v ime nove vlade nje kabinetni načelnik grof Clary. Do včeraj je bilo oglašenih nič manj kot 63 govornikov, mej temi le 17 desničarskih poslancev. Jako značilno je, da so oglaSeni vsi kot oontra-govorniki. Izmej članov slov. krščanske narodne zveze so ogla-šeni posl. Biankini, dr. Bulat in dr. Sileny. Nadalje bodo izmej desničarjev govorili še proti vladni izjavi posl. Palffy, Pacak, Stransky, Kra-msf, Herold, Engel, Jaworski in dr. Prvih 14 govornikov je levičarjev.
Boj za kvoto se v kratkem prične. Minule dni so se vršila posvetovanja v Budimpešti mej obema kabinetnima načelnikoma in finančnima ministroma, sedaj bo pa kmalu prično dogovori mej obema kvotnima deputacijama. Škoda za čas, ki ga bodo potratili delegati s temi razpravami, doseglo se itak ne bo nič, do sporazumljenja tudi sedaj ob zadnjem trenotku ne bodo prišli. Mažarski delegatje se bodo najkrepkeje ustavljali vsakemu povišanju njih kvote. Morda se pozneje znova prično dogovori mej obema vladama, katerih vspeh bo pa istotako ničev. S tem bomo pa srečno prijadrali v četrti štadij : nova razsodba vladarjeva, in sicer ne kakor prejšnja leta v korist Mažarom, marveč v korist avstrijskim davkoplačevalcem. Z jedno besedo: Vladar avstrijski in ogerski bo povišal ogersko kvoto. O tem so tudi Mažari že popolno prepričani in člani takozvanega Lloydovega kluba so o tem informovani iz najzanesljivejšega vira.
Kompromis mej Staro- in Mladočehi. Pogajanja mej zastopniki imenovanih dveh čeSkih strank glede nameravanega kompromisa precej dobro napredujejo. Zaupniki staročeške stranke so se včeraj posvetovali o tej zadevi in izvolili izvršilni odbor, kateri ima nalog stopiti v dogovor z zaupniki Mladočehov ter delati na to, da se nasprotja mej obema narodnima strankama čim preje poravnajo ter obe stranki skupno postopati v vseh postavodajalnih zastopih Kaj se godi v tem oziru v mladočeškem taboru, še ni znano, gotovo pa je, da voditelji te stranke ne bodo smeli prezreti dobre volje Staročehov, tem bolj, ker je skupno postopanje v politiki bolj ko kedaj poprej nujna potreba.
Italijanski kabinet in parlamentarna opozicija. V kratkem se otvori zasedanje italijanskega parlamenta in tedaj pride na dnevni red zopet volitev predsedstva. V zadnjem zasedanju je bil po odpovedi Zanardellijevi izvoljen poslanec Chinaglia, kateri je pa v poznejši dobi pokazal toliko nezmožnosti, da ga sedaj ne mara niti vlada in njena stranka, niti opozicija. Treba bo toraj izbrati novega moža in s tem ee prične ljuti boj mej vlado in opozicijo. Poslednja je pridobila zase zopet Zanardellija, kateremu nasproti bo vlada težko poBtavila sposobnega moža in je zato v ne malih skrbeh. Ima pa vlada pripravljenega nekega Biancherija, kateri prekaša tudi opozicijonal-nega kandidata, in bi morali opozicijonalni poslanci, ako res prevzame kandidaturo poslanec Biancheri, kar je pa Se zelo negotovo, odložiti svoja bojna kopja in se udati nemili usodi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. oktobra.
(»Fej takim Slovencem!«) vpije sobotni »Narod« o tistih namišljenih klerikalcih, ki so baje pisma pisali zoper Ferjančiča. Nam se zdi, da imamo po zadnjih dogodkih preklicano več pravice, da ponovimo isto, le da namesto imena »Ferjančič« postavimo ime: ŠusteršičI »Narod« bi bil torej moral pisati: »Boštijana Žvana morilec in spletkar proti dr. ŠuBteršiču — to dvoje oseb ta teden najbolj zanima Ljubljančane. Blaž Ravnik še ni do cela razkrinkan, spletkarije proti dr. Šusteršiču pa že poznamo. Kerje dr. Šusteršič vpliven politik katoliške narodne stranke, zato so spletka-rili slovenski in nemški liberalci na Kranjskem proti njemu že od prvega početka; ker ni liberalec, so ga hoteli vreči, naj velja, kar hoče. ...In izšel je sobotni »Narod« s svojim podlim telegramom, s svojimi izdajalskimi, gnusnimi trditvami. In zaSumel je ves liberalni gozd...
A z žalitvijo dr. Šusteršiča je kruto razžaljen ves pošteni naš rod! Tega so krivi s svojo blaznosovražnostjo do vsega k a to 1 i ško•naro dnega, s svojo nizko zavistjo proti vsemu, kar ni liberalno, tega so krivi naše narodne izdajice, ki hočejo podreti, ponižati in poteptati v prah, kar jim je na poti, in naj zajedno tudi ponižajo in poteptajo čast vsega naroda! Fej takim Slovencem! Para ne najdejo niti med Zulu kafri in Bazuti!« Ali bi ne bilo opravičeno, če bi bil »Narod« pisal tako? Zame-nil naj bi bil le ime, pa bi bil pisal prežalostno resnico, resnico obenem sam o sebi!
(Na občni zbor kmetijske dražbe!) Kmetje, Se se iivo spominjate, kako so Vam pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbe liberalci ukradli volilno pravico. Iz cele dežele prišli ste skupaj, da bi volili v odbor družbe može, katerim ste zaupali. To pa liberalcem ni bilo všeč, ker ti ljudje ne marajo, da bi kmet imel sploh kje kaj govoriti. Razgnali so šiloma občni zbor. To vsi dobro veste. Še Vas peče v duši, kako so Vas, poštene in mirne slovenske kmete, takrat psovali in surovo zmerjali. Še pomnite, kako so v svojih listih Vam očitali, da ste z nedostojnim obnašanjem razgnali zbor. To so si upali storiti ljudje, kateri so shod sami razgnali, kakor ste se prepričali na lastne oči in na lastna ušesa! In ti ljudje si drznejo Vam očitati surovost I Celo po nemških liberalnih listih očitali so Vam surovo in silovito nastopanje. Tako se je pred vsem svetom na nesramen način grdil naš pošteni slovenski kmetovalec. In ti ljudje si upajo sedaj trditi, da so prijatelji kmetov! Noben zaveden kmet jim ne bode verjel. Dne 2 6. oktobra, to je v četrtek, dopoldne ob ,/i9. uri, bode se nadaljeval občni zbor v »Sokolski d,v o • rani« v»Narodnem d o m u« v L j u b 1 j an i. Takrat bo prilika, da daste zavedni kmetje odgovor na vsa brezsramna zasramovanja, s katerimi so Vas obsipali liberalci. V kmetijski družbi imej besedo kmet. Kmetijska družba ni last liberalcev, temveč last našega kmeta. Ako Vam sedaj zviti liberalci pripovedujejo, da v družbi nečejo politike, ne verujte jim, ker zopet Vas hočejo preslepiti. Vi pošteni kmetje niste hoteli zanesti politike v družbo, Vi ste hoteli samo voliti v odbor može svojega zaupanja. In to bodete storili tudi v četrtek in ako pridete vsi, bo zmaga tudi Vaša. Res je težko, odhajati od doma in res so s tem združeni stroški. Ali enkrat je treba žrtvovati se, saj se gre za Vaš lastni blagor. Družba bo potem res Vaša, bo res kmetijska. Vče-trtek toraj v Ljubljano, v »Narodni dom!«
(Non olet. ..) Ne diši, nikakor ne diši »Narodovim« mazačem ideja o škofovih zavodih. To vemo, in zakaj, tudi vemo in smo glasno povedali v sobotnem uvodnem članku. Originalno, prav po »Narodu« originalno pa je to, kar z de-vizo »Proti zavodom!« mažejo liberalni mazači v uvodniku »Škofov harač III « Presvetlega knezo-škofa potiskajo v zvezo z Nemci, ker je poprosil miloščine za svoje zavode tudi pri Nemcih. Sancta simplicitas! Vidi se, da liberalce vendar le peče njih dasi topa vest radi njihove izdajalske lige z nemškim nacijonalstvom. Skof torej ne bodi škof vseh svojih dijecezanov?! Ce pa je škof vseh, slučajno tudi nekaterih odstotkov Nemcev, potem je — nemčur! In če varuje poštena prava vseh, slučajno tudi dotičnih Nemcev, potem se je ponižal, govoril svoj »pater peccavi« in nehal biti — slovenski škof! O ti fantastično • gorostasna liberalska zmedenost! Vsi vi »narodnjaki« okrog »Naroda«, vsi skupaj bi morali tudi v narodnem oziru iti v šolo k škofu.
(Nekaj graških akademikov) se je zaletelo v — odprte duri. Zgled nemških buršev, ki vladajo s pomočjo ulice vso Avstrijo, je bil za nekatere slovenske dijake v Gradcu prezapeljiv, da ga ne bi posnemali. Začutili so namreč te dni srčno potrebo, da tudi oni posežejo dejansko v visoko politiko. Seveda jim ne more nikdo kratiti pravice do blamaže. V soboto 21. t. m. zvečer se je zbralo v »Triglavovi« čitalnici nekaj dijakov, da javno izrazijo svojo ogorčenost radi izdajalskega postopanja dr. Šusteršiču in stranki, kateri pripada. Udrihali so po dr. Šusteršiču, ker je baje
v nekem dopisu v »Vaterlandu« imenoval Celje »fremdes Gebiet« in ker je baje na najpodlejši način agitiral pri nemški kat. ljudski stranki zoper izvolitev dr. Ferjančiča. Seveda ni tem zrelim politikom palo na um, da bi se sami prepričali, jeli dr. Šusteršič res pisal oni članek v »Vaterland«, je-li res oni dopisnik označil Celje za nam »frem-des Gebiet«, je - li istinita vest, da je dr. Š. deloval pri nemški kat. ljudski stranki zoper dr. F. Vseh teh pomislekov niso uvaževali, ampak slepo verjeli nezmotnemu in resnicoljubnemu »SI. N.«, da so le mogli lopniti po klerikalcih. Sprejeli in podpisali so izjavo, ki jo v kratkem priobči »SI. N.« v grozo in strah vseh klerikalcev, izjavo, ki naj slovenskemu svetu priča o trezni premišlje-nosti in politiški zrelosti akademične mladeži v Gradcu. — Radovedni smo, kdaj sedejo ti modri politiki na sodni stol ter začno razmotrivati in soditi dejstvo dr. Tavčar - Schwegelove zveze in kako se izrazijo o ti slovensko - nemški mes-ali-anci na Kranjskem.
(Gospod Jakob Gruden,) zlatomašnik umirov-Ijeni župnik, stanujoč v Leonišču, ki je nevarno obolel ter bil danes previden s sv. zakramenti za umirajoče, priporoča se vsem prijateljem in znancem v molitev.
(Kacih 400 let) je preteklo od zadnje slovenske protestantovske propčvedi v Ljubljani. — Tako poroča sobotni »Narod«. Kdo pa jo je imel pred »kacimi« 400 leti? Luter ne — k^r takrat še ni odpadel. Primož Trubar še manj, ker se je porodil še le 1508... Smola! Vendar bi bili vprašali Korla Slanca, ki ima vso protestan-tovsko zgodovino v mezincu na nogah — predno kaj pišete!!
(Javno predavanje.) Prihodnjo sredo bode v veliki dvorani »Katoliškega doma« predaval dr. Aleš Ušeničnik »O vzrokih brezverstva«. Vse prijatelje in neprijatelje vabi k obilni udeležbi odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze«.
(Slovensko gledališče.) V sredo dne 25. t. m. poje se po večletnem prestanku prvikrat v tej sezoni prekrasna Smetanova opera Prodana nevesta. Glavne uloge so sledeče razdeljene: naslovno ulogo poje gospodična Noemi, ulogo Kecala poje gospod Pestkowski, Jankota gospod Desari, Vašeka gospod P a v š e k; nadaljne uloge izvajajo gospa Inemannova, gospa P o-1 ako v a in gspč. Biten če v a, ter gospoda Nolli in S t a m c a r. Ulogo vodje komedijašev igra gospod I n e m a n n.
(Premestitev sodišča iz Zatičine v Višnjogoro) se izvrši v decembru prihodnjega leta, ker je v gradu, kjer bodo nastanjeni uradi, potrebno mnogo popravil.
(Škofovska posvetovanja) se vrše 7. novembra v knezonadškofijski palači na Dunaju.
(V »Alojzijevišču«) je sedaj 56 gojencev.
(Razžaljenje veličanstva.) Mestna policija je zaprla nekega S1 a t ič a, ki je z različnimi nedostojnimi izrazi metal ob tla vojaško svetinjo. Mož je bil vinjen, jedna priča se pa tudi do danes še ni streznila.
(Efektno tombolo) je dovolilo ministerstvo gasilnemu društvu Predvorom v društvene namene.
(»Hrvatske narodne pjesme«.) »Matica hrvatska« je izdala prvi del narodnih junaških pjesmij (mubamedovskih). Knjiga je lepa in broji 672 stranij.
(Ogenj v dimniku.) Včeraj se je užgalo v Hauptmannovem dimniku na sv. Petra cesti. Predno so došli ognjegasci na lice mesta, pogasili so ogenj že domačini.
(Aretovana tatica.) V Trstu so aretovali 20-letno deklo Marijo Novak iz Knežaka, ki je pred dnevi svojemu gospodarju ukradla 130 gld. Z denarjem je b svojim prijateljem ušla v Benetke, a ko jima je pošel denar, vrnila sta se v Trst — v roke pravioi.
(Podtivolski ropar — ujet.) Ljubljanski poli ciji se je posrečilo dobiti moža, ki je hotel postati romantična prikazen podtivolskih gozdov. Kakor znano, je pričel svoje delo preteklo saboto z napadom na dve dami Sum se je obrnil na nekoga, ki je tisti dan beračil po Ljubljani, in mestna policija mu je bila tako za petami, da je mož šel na Žabjak in se sam ovadil. Dejal je, da ga je k napadu gnala revščina in da je konečno moral kaj zavžiti. Konstatovalo se je, da je uro-pani denar res zavžil — „pri Lahu". Predrznemu tičku je ime FelikB Slabina, krojaški pomočnik. Rojen je v Ljubljani pred 25 leti. Mož se je po daljši odsotnosti vrnil v Ljubljano in tu je v najkrajšem času se povspel do ljubljanske znamenitosti Sedaj bode ta znamenitost dalje časa shranjena na Žabjaku.
Telefonska in brzojavna poročila
Dnnaj, 23. oktobra. Velika ogorčenost vlada v parlamentarnih krogih nad Židom Penižekom zaradi njegovih skrajno lažnjivih poročil, v katere je zapletel poslanca dr. Ka-threina in dr. Paeaka.
Budimpešta, 23. oktobra. Grof Clary je včeraj zjutraj dospel z Dunaja.
Dunaj, 23. oktobra. Grof Clary je v Budimpešti danes poročal cesarju o svojih razgovorih z raznimi poslanci in voditelji strank. Clary se je tudi z ogerskimi ministri razgovarjal glede nagodbenih vprašanj.
Dunaj, 23. oktobra. Delegacije bodo baje sklicane sredi meseca novembra, govori se, da bo dotlej že v veljavi določilo kvote ter da bota delegaciji in kvotna deputacija zborovali ob istem času.
Dunaj, 23. oktobra. Odpoved nadvoj-vodinje Štefanije vsem pravicam nadvojvo-dinje se je že izvršila na tihem; poroka bo sredi prihodnjega meseca.
Levov, 23. oktobra. Zastopniki poljske ljudske stranke so imeli včeraj v Eopčicah shod. Poslanci Winkovski, Stapinski, Krempa, Stojalovski in Šajer so nastopili proti poljskemu klubu ter se izrekli proti temu, da bi se poslanci ljudske stranke pridružili poljskemu kolu.
Praga, 23. oktobra. Iz Kolina in Plzna poročajo o večjih demonstracijah v soboto in včeraj zvečer. Kolin demonstruje z zastavami.
Praga, 23. oktobra. Shod zaupnikov staročeške stranke zahteva v posebni resoluciji nadomestilo za razveljavljene jezikovne naredbe, ter se izjavlja popolno solidarnega s sklepi Mladočehov in konservativnih veleposestnikov. Konečno priznavajo potrebo obstoja desnice ter polagajo poslancem na srce, naj se bore za pravično preosnovo volilnega reda in za trajno spravo na podlagi popolne jednakopravnosti z nemškim delom. — Slednjič je shod izvolil zaupnike v dosego popolnega kompromisa z Mladočehi.
Holešov, 23. oktobra. Sinoči so bili zopet večji izgredi. Pri raznih židovskih hišah so demonstrantje pobili okna, udrli v dve prodajalnici, kjer so provzročili veliko škodo, in zažgali neko drugo hišo. Množica
je pozneje napadla orožnike, ki so z orožjem v roki delali mir. Tri osebe so ubite, nekaj ranjenih. Vojaštvo je šele storilo konec nemirom.
Vojska t Južni Afriki.
Radost angleških krogov je nepopisna, odkar jim je državni podtajnik Balfour naznanil v zbornici zmago angleških čet nad Buri pri mestecu Glencoe, jug.-zah. od Dundee. Toda prav mogoče je, da jo to veselje prezgodnje, kajti z jedno dobljeno bitko še ni dobljena popolna zmaga; poleg tega so pa angleške izgube tudi tolike, da so njih bojne vrste prav dobro decimirane.
Buri si pa morajo sami priznati, da so sami šli v nastavljeno past, predno jim je došla pomoč od zahodne Btrani. Niti obeh glavnih armad niso združili na osodepolnem mestu a so sa vendar s petimi topovi upali nad precej številne-jega nasprotnika. Ko bi bili z ofenzivo odlašali tako dolgo, da jim dojde nujno potrebna pomoč, ali pa, kar bi bilo vsekako najumestneje, vztrajali na prvotnem, vsestransko zavarovanem gorskem meBtu ter se tu omejili na vspešno defen-zivo, bi bilo za nje mnogo ugodneje.
Kakor je razvidno iz najnovejih poročil, vjeli so Angleži tudi tri izkušene voditelje burskih čet. Ta izguba je zelo občutna za Bure, katerim ne preostaja izkušenih voditeljev, toda vsekako so še na boljem, kakor pa Angleži, ki so že v prvi »zmagoviti" bitki izgubili kar 21 častnikov: 1 generalnega pobočnika, 3 polkovnike, 4 majorje, 9 stotnikov in 15 pobočnikov.
London, 23. oktobra. Uradna brzojavka iz Ladysmitha, oddana v soboto zvečer, pripoveduje, da je isti dan zjutraj ob 4. uri odrinila malone cela angleška armada iz tabora proti Madderbridge blizu Elands-laagde pod poveljstvom generala Francha, konjeniki, topništvo in pehota. General White jim je sledil z drugim oddelkom. Boj je trajal celi dan in Buri so se krepko ustavljali, streljajoč z višav na nasprotnika. Popoldne ob štirih so se šele Angleži polastili peterih topov in zapodili burske čete. Konjeniki zasledujejo sovražnika. Buri so imeli skupno do 2000 mož.
London, 23. oktobra. Angleži so pričeli z ofenzivo ter so pri Klandeslatu premagali Bure.
Kapstadt, 23. oktobra. Angleške čete so premagale Bure pri Elandslaagde, na vzhodu od Glencoe. Buri, ki imajo večjo izgubo, so morali bežati. Angleži so izgubili nad sto mož ; mnogo Burov so Angleži vjeli, mej temi voditelje Kocka, Schiela, poveljnika nemških prostovoljcev, ter nečaka generala Jouberta. — Pri Glencoe se je pričel včeraj popoldne nov boj.
ižvanredni občni zbor
»Posojilnice v Košani"
vršil se bo
dnč 12. novembra t. 1. po večernioi
v farovžu pri sv. Mihelu.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Volitev novih odbornikov.
3.	Razni nasveti.
Načelstvo.
851 1-1
LeŠtilni odtiskalni papir, ™iik°a
svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, »ratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRAFA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti poszetju. 228 20 11—7
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
Prodaja njiv.
Gospej Emiliji Ambroi lastne njive na Ilovici blizo Ljubljane ■v izmeri 11 oralov 245 Q sežnjev bodo se
v sredo, dnč 25. oktobra, ob 2. uri popoldne
na licu mesta na drobno prodajale.	846 2-2
Pojasnila daje dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
Št. 35877.
Razglas.
850 3-1
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in stroških zal. 1900
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meftčanske Imovine;
4.	ustanovnega zaklada in
5.	mestno elektrarne
ie sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu Štirinajst dni in sieer od 18. obtobra dO 2. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njib.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 30. septembra 1899.
1! N^jbo^jša in n^jsigurnejša prilika za štedegje 1!
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 6'/, milijona gld.
Ljudska posojilnica
Preje: Gradišče štev. 1. — ^ed.ajs Kongresni trg št. I. nacisti".
Sprejema
VSllk delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
pr- 4Vlo
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
853 1
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Anton Belec, posestnik,podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Frančišek. Btrk, stolni vikar v Ljubljani.
Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
Odborniki: Dr. Andrej Karlin.
gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josti SiŠka, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr.VIljko Schwe1tzer, odvetn. koncip. v Ljubljani.
Gregor Šli bar,
župnik na Rudniku.
Dr, Aleš Ušenlčnik, stolni vikar v Ljubljani.


Olavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga i neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3 v I^jiibljaiii,
sprejema in izplačuje
hranilne vlo^e vsaki dan in obrestuje po 41j>0|0
od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge zavodov in slovenskih društev ter delavcev in poslov obrestnje celo po 5%.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. Hudnik,
757 12	predsednik.
Mlin
na tri tečaje in stope
v dobrem stanu
pet minut od farne cerkve sv. Trojloe pri Cirknlol
oddaljen, se vsled smrti gospodarjeve proda ali pa da v najem. — Ponudbe sprejema prav ondi vdova. 843 1
katol. tiskovnega društva za 1.1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
s plačo 400 gld. se sprejme 834 6-6
na Jesenicah na Gorenjskem.
Razpis dražbe.
Pri farni cerkvi na Premu p o v i k š a t i
se ima zvonik in se mu napraviti nova streha. Vse delo je cenjeno na 2271 gl. 93 kr.
Delo se bode oddalo po
dražbi dne 20. novembra t. 1.
ob 11. uri zjutraj.
Vložiti je 10 % varščine.	852 3-1
Cerkveni stavbeni odbor na Premu, p. Prem, Notranjsko, postaja Kilovče, 18. oktobra 1899.
Nikolaj Križaj,
župnik, načelnik.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro-konto), obresti od dni do dnž po 4l/, Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
- i >	u 11 a j ^ k a borza. K-	
Dne 23. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za lOOm. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr rekini ...........
99 gld. 85 k		
99	»	60
117	»	40
99	»	50
115	»	90
95	»	20
903	»	—
368	»	—
120	»	77'/,
68	>	97",
11	»	78
9	>	68
44	»	60
6	>	70
Dne 21. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld. . .	171	gld.	- k
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	153	»	50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	60
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	26
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	126	»	50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	50
Posojilo goriškega mesta.......—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	96
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	—
» > južne železnice 3°/0 .	164	»	25
» » južne železnice 6°/0 .	118	»	20
» » dolenjskih železnic 4°/r	99	»	50
Kreditne srečke. 100 gld......197 gld — kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	)55 » — »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........82
St. Genois srečke, 40 gld.......82
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. gt. v.	3140
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	423
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	71
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	99
Montanska družba avstr. plan.....265
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189
Papirnih rubljev 100 .......127
30 50
75 60
25
25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «rečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvrSitev naročil na borzi.
-vmmBmmmmmmmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
„M E It C U
I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,
66
2.
JUC Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Af naloženih glavnic,