Leto IL PoitntM plačana o gootulnl. Ljubljana, sredo 28. aprila 1920. Štev. £6. Con« i*o poStlt r cste leto . B 8 a pol lota . B n-a tetri leta. B 2/~ a 1 mesec.. B 7- lal]Db!]BBOmeseCoo ?*“ OPBdniStoo la opnm: BopitaPiEoo sllco It. I Sredo, relrfoo Itn. a Posamezna itevllka 6 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka $0 vin. Promet na državni železnici |e popoln. Kakor pred stavko. jt-5 Ljubljana, 28. aprila. Inšpektorat železnic v Ljubljani objavlja: Na PR^ah inšpektorata državnih železnic v Ljubljani je od danes 28, t. m. ob 12. opoldne vzpostavljen ves osebni in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. L mafnika bodo v Nemčiji delali. se 1. maja ne dela ter predlog poslanca Auerja, da sc določi 1, maj kot zakoniti praznik. er®tt’ 27, aprila, (DunKU. — Stahii današnji seji narodne skupščine a odbita predlog poslanca Agnesa, da Kako so komunisti sestavili svofo vlado. S.- Miljana, 28. aprila. Kakor nam poro- iiia d^° ?mun'st> tako trdno upali, da se j: P0sfeS prevrat, da so imeli že sestav-flelfiv . °' ki b' bila takoj začela svoje nrp^K, ko bi se bil puč posrečil. Za a vladc so določili Golouha; dr. L ^ ** notrajlic zadeve naj bi postal e tn e ž, tedaj še državni uradnik pri soc. skrbstvu; komisar za prosveto uradnik soc, skrbstva Franc Albrecht; komisar za promet T o k a n ; komisar za prehrano Ž o r g a. Ta lista, ki ni popolna, je krožila zadnje dni pred dogodki na Zaloški cesti med komunisti, dokaz več, da to gibanje ni bilo mezdno, marveč politično. D°0odki zadnjih dni. BlasU|Dla'U bo ^ dni, ko so komunisti pro- V j ®Plošno stavko vseh železničarjev Ljubf0S!aViji- Stavka jc hila razglašena v Uja na shodu brez vsakega glasova-etopip !l°la°č) istega dne so železuičarji heko-! V .stavk°. Stopili so v stavko tudi Bte ^dddstični železničarji, misleč, da. fes ^^ezduo zadevo. Železničarji imajo Veflj-J Pritožb mezdnega značaja, in ni Zelo ri ,°l)ravičen očitek, da je železničar je Plačan. Železničar, posebno če je j^. ‘j11* ima svoje veliko težave. In zato V stavi mc*dnega boja potegnila za seboj sil0 i5° Vse železničarje, deloma je šlo s k^alu «**»jo. deloma z zvijačo. Toda Uvidg treznejši od železničarjev začeli Prečiti41!’ fla bi se bila staVka dala. prerije bi bile železničarske organiza- Vii^Q0i^bd° komunisti svoje zahteve pra- °dIožili. Kakor poročajo iz Belgra-Tq r^'rl komunisti še danes niso storili. iel62riii'Ju^' in dokazuje, da so komunisti V na vsak način hoteli vreči 6Voje , tcr da so s tem namerjali doseči danns. Prične namene, vsled katerih trpe D?81 ^lezničarji. .. . 1° stavka nolitii dl dan, pd idJ* dogodki. Zorga, Golouh, Per Ua šh *». in drugi vodje komunistov so Za nQuf.lb eisto jasno kazali, da jim gre eo im , no haoč. Z lažnjivimi vestmi, ki ditj D or’li, so i10teli v delavstvu vzbu-Ko &o llk°’ da ložje izvedejo, kar hočejo, fazgjn ^enili’ da je prišel njihov čas, so Btva -j! generalni štrajk vsega delav-dil j a Pa se je popolnoma izjalovil. Slepa gen poziv za soboto. Tedaj se je Zvaj i oralnemu štrajku komunistov odda j0C Itla^ dol delavstva. Lahko rečemo, lavst,. v dneh splošne stavke večina de-y a dolala. bo fla3obato> Prvi dan splošnega Strajka ^hoži na ubco na tisoče ljudi. S to ih pr a s° hoteli v Ljubljani vreči vlado Zait so # *** komunistično diktaturo. Ka-8o vem- °^ro& svojo bodočo vlado. Širili hikt .l* da se ni treba nič bati, da orož-drjfo * P°Mcaji ne bodo streljali, češ, ker koraknu lDai* Ko 60 iz Zaloške ceste hoteli hikov !,v mesto, jih ustavi oddelek orož-6° kom ,°^ca 80 je hotela žo raziti, ko čeli ^ so sta** varno zadaj. za- lj&lii« ju : !>Ij0 naPi'ej! Saj ne bodo stre-ki ^ Množica je pritisnila na orožnike, 0roŽhii n*S0 ndali. Nekateri so začeli Padia T*11 trgati Pnške iz rok. Medtem sta Bil Va stre*a iz revolverjev na orožni-*° oro^m«* ranjena dva orožnika. Tedaj Eh sj ki ustrelili in žrtve so padle. Vse-2neje ,!Pai ’e obležalo mrtvih in jih po-•paimrf0 22 Pa je bilo ranjenih. k°ihum°« delavska kri tekla za namene ^luieinS uV' ^a'10 delavske družino danes delavstva a* 8°. ,101a a11 Plnčani zapeljivci kor,'Uriist eb v soboto doseči revolucije rilo So' ov- Sedaj, ko se jo vse ponesre-hike, 5„Sfie vrBH s strašno lažjo na duhov-Kl’ ’e i i^a 30 on* Peljali iz Lconišča. ho ^kazalo za neresnično in hudob- hjn ,Vendar pa je učinkovalo n b' razdivjana množica nauad- iavka politična, dokazujejo tu- la duhovnika Janeza Kalana, ko je hitel previdet umirajoče ranjence in ga krvavo pretepla. Iz mezdnega gibanja, ki so ga oznanjali komunisti spočetka, je nastala politična revolucija in boj proti »farjem«. To je ena poteza tega političnega gibanja. Druga pa je ta, da je vse gibanje bilo podprto z denarjem iz Italije in Mažarske in od drugod. Inž. Gustinčič, eden prvih komunistov je zbežal v Italijo z laškim avtomobilom, ko je izvedel, da se je revolucija ponesrečila. Ta Gustinčič je šele pred kratkim iz Italije prinesel denar komunistom v Ljubljano, da so tu kupili 2 hiši in tiskarno. Iz vsega tega in iz dogodkov, ki so sc vršili na Mažarski meji, jc jasno, da bi bili v slučaju puča Lahi, Mažari in Nemci zasedli naše kraje. To je povedal vodja srbskih komunistov dr. Topalovič odkrito na shodo v Subotici, ko je menil, da je zmaga že gotova. Tako se je razvil ta komunistični puč, take namene je imel in tako je končal. Delastvo pa je bilo žrtev. Glavne voditelji in krivce: Lemeža, Golouha, inž. Petroviča in Petriča so zaprli. Gustinčič, Mozetič, Pei'dan in Žorga so ušli. Železničarji večinoma že delajo. URADNO POROČILO O STAVKL LDU Ljubljana, 27. aprila. Uradno sc poroča: Promet na progah državne železnice severno in zahodno Jesenic vštevši Koroško jc normalčn. Ravnotako na progi Ljubljana—Kamnik in Ljubljana—Novo mesto. Na progi Kranj—Tržič so vozili danes trije mešani viaki, na progi Jose-nice—Ljubljana dva para osebnih vlakov, en tovorni vlak, na progi Grosuplje —Kočevje en par osebnih vlakov, na vseh drugih progah po eden ali dva para osebnih vlakov. Na progi Celje—Velenje je bil pri Šoštanju nakopičen na tiru kup gramoza, kar pa je ostalo brez posledic za rodni promet. Storilci so bili aretirani. Jutri bo na vseh kranjskih progah uveden normalen promet. Uslužbenci državne železnice so javljajo z redkimi izjemami v službo. Isto velja za južno železnico, na kateri je osebni promet na vseh progah normalen. Najmanj po en osebni vlak vozi v vsaki smeri. Na glavni progi jo vzpostavljen tudi tovorni promet v tolikem obsegu, da zadostuje sedanjim potrebam. Specielno v Logatec sta odšla tja in nazaj po dva tovorna vlaka. Iz Maribora na Spilje so se odpravili včeraj štirje tovorni vlaki, mod temi trije živilski vlaki za Avstrijo. V Slovenski Bistrici je danes sedem vozov in lokomotiva skočila iz tira in sc deloma razbili, ker jc bila kretnica vsled akta sabotaže nepravilno postavljena. Kn vojak je težko ranjen, več še-lozničarjev je lahko ranjenih. Osebni promet se vrši na ta način da pasažirji prestopajo, tovorni promet pa bo v 24 urah vzpostavljen. Jutri se bo tudi promet na južni železnici že pomnožil. Rudarji v Velenju so danes ob 14. uri zopot pričeli delati. Dan jo potekel po vsoj Sloveniji po-Dolnoma mirro V '»seh tovarnah in obra- tih', razen v premogovnikih trboveljskega revirja, se je redno delalo. SPLOSNA STAVKA PO CELI DRŽAVI PONESREČFNA, Belgrad, 27. aprila. (Izvirno) Splošna stavka, napovedana od komunistov, se je po celi državi ponesrečila in so komunisti zelo poparjeni. Da bi kolikor toliko lepo izšli iz zagate, prosilo prometnega ministra za pogajanja in bodo jutri od njega sprejeti. Prometni minister je nasproti pogajanjem zelo rezerviran ,ker so stopili v štrajk brez vsake napovedi in še do danes niso stavili nobenih pozitivnih zahtev. Kakor se zdi. bi bil prometni minister pred štrajkom voljan sprejeti kake spremembe glede plač, ako bi jih komunisti priglasili. Ker pa štrajk ni bil izzvan radi mezdnega gibanja ,ampak je imel protidržavni namen, je pometni minister trd nasproti komunistom, PREKI SOD. LDU Belgrad, 26. aprila. Na predlog ministra za notranja posle Je ministrski svet sklenil, uvesti postopanje po prekem sodu zoper veleizdajo in zločine proti državi po S 85. kazenskega zakona. Jože Gostinčar: Fo pravi poti naprej! Živimo v volikem času splošnega preobrata. Na obzorju se pojavljajo črni oblaki nezadovoljstva, ki prete uničiti sedanjo družbo in nje red. Zdi se, kakor da jc človeštvo izgubilo svoj cilj in da tava v tmini, nevede, kam. Ti pojavi so posledica nekrščanskega in kapitalističnega materialističnega gospodarstva. Denar, bogastvo je bog sedanje brezvestne družbe, ki brez srca podi v propad vse človeštvo in posebno delavske sloje. Preporod teh razmer in gnilega kapitalističnega reda~mo-ra priti. Toda preporod mora sloneti na pravih krščanskih temeljih, sicer so vse borbe zastonj. Materialistični socializem skuša v temi nezadovoljstva kovati kapital za svoje nazore in za svojo organizacijo. Pri tem ima tudi nekaj uspehov. Toda zida na pesek brez temelja, ker ne priznava krščanstva in hoče preurediti družbo brez Boga in proti Bogu. Zato mora delavstvo dobro premisliti, kakim nazorom se priključi, da ne bode zašlo v nesrečo. Gotovo in preizkušeno jc, da se more človekova sreča ustvariti le na nepremakljivem in neoporečnem temelju krščanskih resnic. Tako jc tudi gotovo, da so more socialno vprašanje rešiti povoljno a tega vidika. Ali more biti v življenju kaj višje, lepše in popolnejše, kakor dejanska ljubezen do sočloveka, ki temelji na dolžnosti do Boga? Brezverci tega seveda ne poznajo in zato tudi brez- in protiverski komunizem ne bode nikdar osrečil ljudstva. Vsled toga vidnega razloga se mora delavstvo oprijeti na pravem temelju sloneče krščanske organizacije, ako hoče priti do stalne veljave in socialnega reda. Komunisti in socialni demokratje si z vsemi silami prizadevajo okrepiti svojo organizacijo in zavirati pokret krščanske delavske organizacije, toda zaman je njih o, ker ist^iako sloni na temeljih mate-ializma, kakor sedanji kapitalistični in rotikrščanski družabni red. Krščansko delavstvo pa, oprto na neizpodbitna krščanska načela in poštene cilje, koraka v sedanjem velikem boju proti gotovi zmagi. Pota temu pohodu sicer niso postlana s cvetjem in zelenjem, pač pa s trnjem ogromnih težav. To pa zavednega delavstva ne plaši in ga nikdar plašilo ne bo. Zavest krščanskega delavstva jo trdna, armada od dne do dne večja. Preizkušenih bojevnikov no plaši teror nasprotnih komunistov in socialistov. Razpoloženje je ravno nasprotno: Cim večje nasilje tem odločneji odpor in tem več uspehov. Nasprotnik sc boji resnice, zato brani svojim pristašem vsak stik s prireditvami naših organizacij. To je znak bojazni in slabe vesti. Gorje mu, kadar bo delavstvo sooznalo, .da .vodijo načela komunizma in soe. demokracije v verige sužnjosti in ne v svobodo. Zaslepljenci danes še kriče »hosana!« in plešejo okoli namišljenega malika, toda pride čas, ko bodo prevarani govorili drugače. Mi pa gremo po pravi poti naprej, do končne zmage resnice! F. K.: Mi in oni. Dvojni boj bijemo. Težak je boj na obe strani. A vesel za tistega, ki ga v tem boju poživlja prepričanje, da edino le naša misel nosi v sebi kali zdravja in zmage. Bijemo boj proti krivičnemu ter nasilnemu kapitalizmu; bijemo gu proti nekr* ščanskemu socializmu. Včasih se dozdeva, da podležemo ali enemu ali drugemu. Medtem pa raste naša misel v srcih zatiranih in celo iz množic tistih revežev, ki pod bičem terorja slede komunističnim vrstam, se dvigajo klici, ki nam velevajo, da vstrajamo. Od našo misli pričakuje rešitve revež, najsi se tudi na videz bori proti njej. Krščanska misel je misel zdravemu socializma, ker v njej tiči poroštvo ozdravljenja družbe. In vedno je bilo tako, da se jc ta misel morala boriti na dve strani. Eni so jo sovražili, ker je drobila njihovo nadvlado nad reveži, drugi so jo zasramovali, ker je niso umeli. Potoke krvi so prelili spoznavalci naše misli, da izpričajo njeno zmago. Tudi danes jo sovražijo eni in drugi, ker se jc boje in je ne razumejo. Sovražijo krščansko misel mogotci tega sveta, ker se boje, da prevrne njihove zlate malike. Ne zveni prijetno na uho bogatinom beseda apostola Pavla: »Korenina vsega hudega je lakomnost« Kot smrtna obsodba grome besede apostola Jakoba: »Bogatini! Jokajte in tulite zavoljo nadlog, ki pridejo nad vas. Vaše bogastvo je strohnelo; vaša oblačila so snedli molji. Zarjavelo jo vaše zlato tn srebro, in njuna rja bo pričala proti vam tn požrla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zaklad jeze za poslednje dni. Glejte, plačilo, ki ste je utrgali delavcem, ki so želi vaše polje, vpije, in njihovo vpitje ja prišlo do ušes Gospoda.« Res, trd jc ta nauk za tiste, ki se hočejo naslajati na bogastvo le zemlje na stroške onih, ki delajo in se trudijo, a zraven trpe lakoto in žejo. Kot klic viharja buče besede svetega Ambroža, tega velikega borca za reveže, ko kliče kapitalistom svoje,dobe. Zdi se nam, kakor da bi njegove besede bile pisane za današnji čas: »Kam Vas še povede Vaša nenasitna lakomnost? Ali hočete imeti samo vi pravico, živeti na zemlji?... Zemlja je bila dana skupno bogatinom in revežem. Zakaj jo hočete imeti le za se? Kakšno kazen zaslužite, ko no poznate večje časti, nego gledati nas vsega ogoljene!... In to imenujete trgovsko duhovitost? To je lopovstvo, to je podlost, to je brezsrčnost, morate reči. Vi prežite na našo lakoto, da bi jo izkoriščali. Ali je to trgovina ali tatvina? Podobni ste roparju, ki čaka ugodnega trenutja, da podere potnika v goščavo in ga zadavi. Prokleti oderuhi! Vaš dobiček je nas vseh pogin!« Sveti Avguštin veli: »Od božjih da* rov si obdrži, kolikor potrebuješ. Kar ostane, potrebujejo drugi. Tujo last sl pridržiš, če si obdržiš, kar ti je odveč.« To Je socialna misel krščanstva! Pa njej je delal rajni dr. Krek, po njej de. lamo po svojih šibkih močeh drugi. Naj ne pričakuje nihče, da nas bo kdo radi tega pohvalil. Moč kapitalizma je še velika. In kapitalizem ima svoje služabniko povsod: v vseh slojih in v vseh domovih so razpostavljeni in pazijo ter čujejo, da bi se njihovim gospodom ne zgodilo, kar je njih delež, da jih doseže pravica. In tudi najradikalnejši novedobnf preroki, ki se danes nazivljejo komvm!r!i kakor so se včeraj nazivali socialne demokrate, tudi ti sovražijo to VršEm"’'-'*-socialno misel. Zakaj? Je-li ni kr?E->--’I evangelij blagovest trpečih in »skrn-r^t. nUi? Ne upajo si tega t**IP». a v " ’v^rn* glačajo boj na smrt in življciiie kr“Č:n- Stran 2 gtev, 96, sko-socialni misli. Abotni norci! Križ sovražijo! Saj je judovski proletarijat, nahujskan od velikaSev svojega rodu, tudi tulil: »Križaj ga! Daj nam Barabo!« Krščanstvo zahteva samozatajevanja od vseh. Moderna nevera, razširjena od lju-dij, v službi svobodomiselstva in velekapitala, je zastrupila one, ki naj bi jim krščanska blagovest bila tudi v socialno osvobojen j e. Ko proglašajo boj proti kapitalu, oznanujejo boj krščanstvu. Kakor da bi Čreda pritlikavcev hotela prenesti granitno pogorje Triglava! Toda zapeljane množice so vredne po* milovanja! Pomilovanja je vredna žena, ki je v svojem protikrščanskem sovraštvu s palico do krvi prebila glavo duhovniku, ki je hitel tolažit umirajoče, ter pri tem klicala: »Štirinajst let že nisem bila pri spovedi in dvanajst let ne v cerkvi, in tudi ne bom več!« Pomilovanja so vredni vsi ti mnogi reveži, ki blodijo danes zavedeni in zaslepljeni za gesli, ki vžigajo strasti in sovraštvo, ki pa obenem delajo srca trda in surova. Ali naj bo to bodoča človeška družba, družba brez srca in brez ljubezni, brez morale in poštenja? »Ljudstvo se mi smili,« je dejal Gospod lačni množici. Dvakrat pomilovanja vredna je množica zapeljanih revežev, revnih na srcu in ubožnih na telesu. Njih geslo je: »Dajte nam Barabo!« Tu je dolžnost krščanskega delavstva, da podvoji svoje delo. Neustrašeno delo med tovariši! Odpirajmo oči slepim in zapeljanim! Brezobziren boj izkoriščanju v znamenju krščanske misli, ki je najmočnejša socialna sila vseh vekov! Ne plašimo se bojev! F. K, Kaj hočemo? Med bučanjem morja in gromenjem neba, med bolestjo in trpljenjem se presnavlja svet, Danes živimo na razdobju dveh časov: kapitalistični svet, zgrajen na načelih sebičnosti in samoljubja, se ruši in pada. Nastaja nova doba. Človeška družba dobiva novo lice. V vrvežu teh dni, polnih strahu za bojazljivce, polnih načrtov in dela za pogum-ao in junaške, stopa krščanski delavec na plan, v zavesti gotove zmage, prešinjen ljubezni do načel, prepričan o vsem, kar hoče, Kaj hoče krščanski proletarijat? Krščanski proletarijat se zaveda resnice, kj jo je rajni dr, Krek zapisal v svojem »Socializmu«: »Delo je človeku dolžnost; zato je pa Indi njegova pravica... S pravico do dela pa je združena tudi pravica do sadov, ki jih delo donasa.« Zato se glasi temeljna točka socialnopolitičnih zahtev krščanskega proletarijata: »Socialna blaginja zahteva, da se v zakonodaji bolj in bolj uveljavi veliki socialni zakon dela: splošna dolžnost dela, delu pošten zaslužek; kdor noče delati, naj tudi ne je!« S tem stavkom je krščanski proletariat znova proglasil najodločnejši boi kapitalističnemu sistemu, ki ustvarja bedo tistih, ki delajo, ter bogati one, ki žive od izkoriščanja delovnih slojev. »Delo je vse, denar nič!« To je načelo krščanskega socializma, ki je veljalo v krščanskih vekih. To načelo pa je liberalizem prevrgel ter mestu tega ustvaril kapitali-eem, ki mu je denar vse, ki je na oltar me-ito dela, poštenja in pravice postavil zlato tele. Sedaj prihaja čas, bratje, da prevrnejo zlato tele izkoriščanja ter da njegovo neslo zopet zavzame pošteno delo in na ijem sloneča socialna pravičnost. Ne zahtevamo, da bi vsi ljudje od svojega dela imeli enakih sadov, pač pa mo-fr vsak Človek imeti toliko, da z dohodki rvojega dela lahko preživi sebe in družino ta pošten in človeka vreden način. Krščanski proletarijat se zaveda, da »ogastvo posameznikov družbo uničuje ter Ja uboštvo množico duševno in telesno »sužnjuje. Prav zato zahteva krščanski proleta-Jfjat, da nova socialna država prevzame nadzorstvo nad podjetji, da preprečuje izkoriščanje, da bodi delavstvo delež-ao pri upravi in dohodkih podjetij. Krščanski proletarijat se bori za socializacijo. Vsa podjetja, ki so za družbo važna, taj preidejo v upravo odborom, v katerih aaj delavstvo in drugi uslužbenci imajo rvoj tehten glas. Kjer je pa bolj primerno, aaj se podjetja spremene v zadruge, kate-ih člani naj bodo delavci in uslužbenci. Delavec naj ne bo več sredstvo produkcije! fsfjegovih rok živa sila naj ne množi več bogastva drugim, marveč naj tudi njemu nudi nožnost, da bo delal za vse, ko bo deležen sadov lastnega dela najprvo sam. Znak modernega proletarca je, da služi Irugim, in da sam nič nima kakor le svojo lelovno moč, ki jo prodaja kapitalu, To je račin novega suženjstva. Mi pa hočemo vobodnih ljudi, ki jih ne bodo vezale ve-ige kapitalističnega gospodarstva. Drugi znak modernega proletarca fe jeraška palica, ki ga čaka, ko obn*more. ,tc ^ no. Bodoče delo naj bo izpolnitev 0 ^ zacije. S to mislijo, s tem načrtof’ ttr nujmo pivi majnik. Popolna in trdJ j novska organizacija naj bo naše PROTI JUDOM NA DUNAJj' }ju. LDU Dunaj, 27. aprila. (ČTU) 1 £ Ba dovske demonstracije so se ponovi ^ vseučilisču, kjer so nemškonaciona ke svoje judovske tovariše pregnal11 sj0p' učiliških dvoran. Na klančini pi‘ed P praV' jem so se dijaki spopadli. Razvil se 1 ,.ar cati tepež. Policija je posredovala ^e|- dvojila sovražni taborišči. Kom»o* cher je prišel v spremstvu niajH* . jjafl' ljudske brambe in je cmo. Interveniral je pri načelnik dua policije, vsled česar so ob truialf,tčilišČ^ morali zapustiti prostor pred vs ‘ vajo^ Nato so nemškonacionalci od* ' . |[kaioi in .frfl* Sirite »Večerni list4*! emr onacionalni dijaki pretijo zapreti ° od k vseučilišču tudi nenemškim dija-om' Ako sc izgredi ponovijo, se bo univerza zatvorila. PROTI komunistom na mažar- SKEM. X™ Budimpešta, 26. aprila. (Dun. KU fiili* it Državno pravdništvo }e sestavilo ]• ij°fProti aretiranim komunističnim •k- 8 komisarjem. Proti pobeglim ljud-ra komisarjem Khunu, Boehmu in tova-p°novno izdalo povelje za areta-1 . Alco bi ostalo novo povelje za areta-!° brez uspeha, se bo vršila razprava P ti omm bivšim ljudskim komisarjem, ki »o v zaporu. Politlfae novice. 27 Narodno predstavništvo je imelo dr D sejo za pok. predsednikom PtJdnaV ] 4Cm‘ ^rihodnia seia danes po- žain ^Jadrn položaj. Iz Belgrada poro-Po i Ur?rn?' da vladni predsednik Protič ooliti“° svoiega pismenega poročila o ni »i?16111 P°ložam dne 19. t. m. regentu v]aj_ ®far nadaljnega ukrenil. Rešitev »e Pft j vPraSanja je torej v rokah kro-dai vi zanesljivih poročilih ima se- lau a, a trdno stališče in uživa popolno ^ttnoT ne' VSe vesti 0 demisiji so izit«*’ ne, s prozornim namenom. Vseka-®trMik v*ada želi doseči z izvenvladnimi t>arla«,ami sP°raHum, da bi se zagotovilo aega e^arno delo in redno rešitev volil-vla i za*ona. Za pogajanje s strankami je pozvala iz Pariza poslanika Vesniča. krodi | ^“nistični hlapci. Dočlm so resni aihiL •?eils'k'h demokratov v teh usod-*® v ii«Vl j ^kazali dovolj moralne sile, da bjtj /~ac države, njenega obstoja in dobro-sk0 not-?, ^v‘£niti nad ozkosrčno strankarsko«! " — iziemo je delala deloma le Vatski jVl,a<" s svojim ozadjem — se pa hr-Vspeti y®mo,krati ne morejo tako daleč dok S* *e se^ai ^ vsakega slepca jas-je ujgrt azana Protidržavnost komunizma in nevarnost moral v teh dneh vsak ^1fvatski demokrati še vedno prej sjuhe in slepe za vse to ter še na-^elezn -"a'° s komunisti. Zadnjo stavko rabj: ]!cariev so strankarsko zagrizeno iz-i*le£-il. ?2°lj proti vladi in z zadoščenjem * i? P°večavali obseg stavke, in To jg*’ ®° vsled nje nastale v prometu. JnisHi^ p°^ti^na slepos>t, ki nima para. Ali ^kdžar'0*!50 d°bili 82 mandatov: Nemci 72, od Ui1 ..j®- Nezasedenih je 19 mandatov, n* Te*/« ,°dPade na karpatske Ruse 9, stava 'n na' Hulcin 1 mandat. Ta se- »litj 5 ' 11 arodne skupščine da veliko mi- ^risv ^i^ni razvoj med Furlani. Na Iibenfem 50 Kc ostanki bivše italijanske rina franke pod vodstvod dr. Petta-0’a tH 3 furlansko ljudsko stranko, »^mpar • j , sta dr. Pettarin in msgr. Mudsk, ° j, na Furlane skupen proglas. c*alnCK^r>v.r.aa*la ie zasnovala obsežen so-nast0nic 1 fn Program, s katerim hoče prihodn1;iPr kornunističnim nakanam. O V Furlfi'VV°Utvah ^ bodo sta^ nasproti ^^nka 1,1 samo komunisti in ljudska novice. nii ^a^a. jugoslovanska strokov- stsvlti KlinV1,a Sc *e **kazala ob splošni 1°, &e Pos'L*0 VS,®7 moj5o5im lažem, katerih 0 Ustavit- IV omunist> se iim ni posre-lU del° v vseh tovarnah. V. pre- pristaši Modračkove skupine. JOisiiij utlCna slepost, ki nima para. Ali .bi jjda. Sokrati, da bodo komunisti, ako ajim k’ PriSU do oblasti, prizanesli ravno stični * ^izrazitejši meščansko kapitali-jjenm 5 raj|ki in z njimi delili oblast? Kako PGleg ®i*el! Komunisti nikjer ne trpe to jjjia5e v n^i zmernejših socialistov, za dovoli m° Že vendar zgledov in dokazov *“ ’ Pa bi hoteli deliti oblast z me- to v demokrati. Seveda, dokler še ni-ai, ^ .*u, so komunisti dovolj preveja-tteua f j^do od demokratov držati stre-iilieli' a enkrat trdno sedeli, bi bi demokrate samo še — bič. Tega in gj °^rati seveda tudi pošteno zaslužili Privog-., ^ iim to grenko izkušnjo tudi in obst i ne ^ obenem za dobrobit beležil ^^osnosti, države. Le zaradi tega dem0i. 0 'm žigosamo postopanje hrvatskih «tv0 ftkai0^.' UPaim°. da bo hrvatsko Ijud-da jj. volitvah v konštituanto pokazalo, mara komunističnih hlapcev. 5Wk 6 ob6ino v rokah Hrv. ljudske ska g.6, v Dragonfu pri Karlovcu je ljud- Bte jn ranka popolnoma porazila komuni-V P6k. ,iia vseh 18 občinski mandatov, alb iq°Vc^ Pri Vukovarju je bilo izvolje-r»dikaic8^t0pnili0V ^udske sirailk0 in dva iBcj rTWni uspeh volitev v Češkoslova-sl£UDS?U .ki' V češkoslovaško narodno krat0vlno,'e izvoljenih: 74 socialnih demo-agrarc' Poslancev ljudske stranke, 28 Hib dCV’ i nar°dnih socialistov, 19 narod-v^adneem?^ra*'ov' ^ pristašev slovaške ®tranL. . ranke, 7 poslancev obrtniške ThuT« *a 3 pris dilnici se je moral Snoj poslužiti neresnice in prevare, da je dobil večino za to, da se ni delalo. Rekel je, da druge tovarne že stoje in da naj se še predilnica za to odloči. Ko so naše delavke ugovarjale je pričel z draginjo, češ, da bo moka mnogo dražja, če ne bodo štrajkale. In s to lažjo je preslepil tudi mnogo žensk, da so dvignile roke za to, da delo v tovarni obstoji. A že v soboto in pondeljek so se zbrale naše delavke in zahtevale delo, a stari Š*er jih je zato ozmerjal. Pozivamo našo organizacijo, da izposluje polno plačo vsemu delavstvu, ki bi bilo rado delalo, pa ni mn$o deloma rsTed bojazni tovarnarja, deloma vsled tega, ker ni moglo, ko so mirovali stroji. — Taisto je v tovarni Kozina* Tu so preprečili delo komunisti iz Križa in Kovorja ter par hujskačev iz Tržiča. Naše delavstvo je prišlo v tovarno in hotelo delati, a ni moglo, ker ni bilo strojnih delavcev. Izborno so se držali čevljarji, strojarji in kovinski delavci. Mir se ni nikjer kalil, V nedeljo so šli komunisti in nekaj žensk v gozd in tam so imeli zborovanje. Natrosili so jim mesto plača, katero so vsled štrajka izgubili, zopet poln kup novih laži, ker vedo, da bi brez laži in obrekovanja ne dobili niti enega paketnega za stavko. — Iz Križa pri Tržiču, Železnica tržiš-ka je stavkala, menda najdalje. Dobivali smo kljub temu pošto, in sicer je vozil poštni voz do Kranja vsak drugi dan. Strojevodje in drugi železničarji so se potikali po gozdovih in skrivali toliko časa, da so jih orožniki polovili in odpeljali. Eden glavnih hujskačev, ki je že več časa vedel za stavko, je bil sprevodnik Padar, ki je stanoval na Pristavi. Mož je zagrizen nemškutar in zasluži, da se ga požene čez mejo. Obžalujemo železničarje, ki imajo družino, da so se dali speljati na led temu strastnemu sovražniku naše jugoslovanske drfave. — Podražena vožnja na češko-SIova-škem. Dne 1. maja stopi na Češkoslovaških državnih železnicah v veljavo nov osebni tarif. Do 250 km se za osebo in kilometer zaračuna 16 vinarjev, do 350 km 12 in 350 km 6 vinarjev. Voznina v drugem razredu znaša še enkrat toliko kot v tretjem, kdor se pa vozi v prvem razredu, plača dvojno ceno drugega razreda. Za brzovlak je treba plačati dodatek, in sicer do 100 km 8 kron, do 250 km 12 K, do 500 km 16 in nad 500 km 20 kron. — Velika tatvina. V tovarn! Kozina v Tržiču so tatovi nedavno pokradli veliko množina usnja, v vrednosti do sto tisoč. — Tovarnarju pohištva g. Amanu so odnesli več jermenov, ki so bili vredni več tiso-čev. Prav tako so pokradli v tovarni Smuk na Bregu ninogo jermenov. Dobro bi bilo v Tržiču nastaviti kakega detektiva, ki bi hitro izsledil tatinske brloge. — Valuke dne 27. aorila na zagrebški borzi: dolarji (1001 14.500 K; avstrijske krone (100) 66 K; bolg. levi (100) 180 K; čehos1ovaške krone (100) 230 K; 20kron-ski zlati (1) 580 K; francoski franki (100) 1030 K; napoleondori (1) 567 K; nemške marke (1001 265 K; rumunsM leji (100) 264 K j italijanske lire (100) 740 K. UfcBh«fsro$Ste novice* lj Prva Eodna razprava o stavki. Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je 28. t. m. zagovarjal strojevodja Ošaben. Strojevodja Breskvar je bil tisti, kateri je v četrtek dne 21. marca t. 1. vozil prvi vlak iz Ljubljane proti Jesenicam. Načelnik kurilnice Fine je naznanil oblastem, da je Ošaben jekel Breskvarju: »Ubil bom Tvojo ženo, če boš vozil. Popoldne je šel Ošaben k Breskvarjevi ženi, katero je plašil, ker je mož odpeljal proti Jesenicam. Državno pravdništvo je zadevo odstopilo okrajnemu sodišču. Okrajni sodnik Avsec vpraša obtoženca, zakaj je šel k Breskvarjevi go-spej, nakar odgovori Ošaben: »Šel sem samo vprašati. Če je v službo šel in rekel, da so mu zna kaj zgoditi « Pravi, da je bil Breskvar organiziran pri komunistih in Zvezarjih; on Ošaben, da ni komunist marveč socialist Gospa Terezija Breskvar se zapriseže; vidi se ji, da je žena veliko pretrpela; izpovedala je: Gospod Ošaben je prišel k meni dne 21. marca ob 14. uri; moj mož sc je odpeljal proti Jesenicam opoldne, česar nisem niti vedela. Odšel je dopoldne na kolodvor, ker ga je pozval gosp. | Fine pismeno. Rekel je: »Če bom peljal, ne bom prišel h kosilu. Nato Je prišel popoldne g. Ošaben k meni. Rekel je: »Kaj ga pa Jože igra! Zdaj je že odpeljal vlak. Zdaj je izgubljen In cela rodbina, če bo prevrat prišel, bo cela rodbina izgubljena. Pa vsaj dalje, kakor do št. Vida ne bo prišel, ker je vso podstavljeno (podminirano). Ko je moj mož prišel domov, je rekel: »Srečno smo prišli skozi, cn mal so nas napadali.« Ker sem se bala za njega, sem ga prosila, da naj več no vozi, toda odgovoril mi je: Jugoslavija me je rešila; stavka je politična, jaz pa nočem biti proti državi. Ošaben aanikava, da ni bil tako nastopil, kakor je pričala Breskvarjeva gospa, nakar se ta obrne preti njemu rekoč: »Kar sem pričala, je vse resnica«. Okrajni sodnik Avsec je na to obsodil Ošabna na tri tedne zapora. Ij Nogometne tekme. V soboto fa nedeljo 2. maja sc vrši točno ob pol 18. uri (pol 6. popoldne) na igrišču *S. K. Ilirija« nasproti državnega kolodvora nogometna tekma med prvimi moštvi S. K. »Viktoria« iz Zagreba in »S. K. Ilirija«, Ljubljana. — Vstopnina: sedeži I, vrste 15, K, sedeži II. vrste 10 K, stojišče 5 K Člani Ilirije plačajo proti legitimaciji na stojišču 2 K, Blagajna se odpre ob 16, (4.) uri. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. (K) Delavska zveza. Tržič. Delavska zrveza ,te imela pretekli ponedeljek v Domu mnogoštevilno obiskan shod pod predsedstvom tov. L. Tomazina. Učitelj Vider je opisal najprvo socialne boje delavskih stanov v prejšnjih stoletjih in prešel na to na sedanje čase. Govoril je o proslavi delavskega praznika na prvi majnik. Razpravljalo se je o železničarskem štrajku ter sklenilo zavzeti svoje stališče, ko se bodo pojasnile razmere, katere so nam sedaj neznane, ker ne dobivamo ni kak ega časopisja, socialistom pa vselej verjeti ne moremo. G. visokošolec Ude je priporočal ustanovitev podružnice Jugoslov. matice, za kar so so navzoči navdušeno izjavili. Delavsko zadružništvo. Izredni občni zbor X. ljubljanskega delavskega konsamnega društva sc vrši dne 2. majnika ob 5. uri popoldne v zadružnih prostorih. Kongresni trg št. 2. Na dnevnem redu je spomin petindvajsetletnice društvene ustanovitve in pa sprememba pravil. Četrtstoletja je za nami in društvo se je razvilo iz skromne prodajalne z okrog 100 člani v močno zadrugo s 27 prodajalnami, vsled česar je naravno, da se je pokazala tudi v pravilih marsikatera vrzel, katero bo treba razmeram primerno preurediti, da bo mogoče sodelovanje vseh članov pri občnem zboru, da bodo imele posamezne prodajalne legitimno lokalno nadzorstvo. Predvsem pa je treba zvišati deleže, ker deleži, ki so bili določeni pred 25 leti, danes nikakor več ne zadoščajo. Pred 25 leti je znesek 30 K pomenil toliko, da se je ž njim lahko krila povprečna potreba enega člana za cel mesec, danes pa se more kriti s tem znpskom kvečjemu potreba 2 ali 3 dni, vse ostalo se mora kriti s kreditom, kar pa ne odgovarja zdravemu gospodarstvu, ki naj stremi za tem,'da člani zlože sami potrebni obratni kapital. Zato treba zvišati deleže na vsaj 100 K. — Treba je določbe za zbiranje prihrankov članov itd Da se vse to potrebam odgovarjajoče preuredi, naj se člani občnega zbora v obilnem številu udeleže. Vsak član naj prinese seboj člansko, oziroma nakupovalno knjižico, da se v slučaju potrebe lahko izkaže, če bi ga slučajno osebno ne poznali. Ker se nameravajo pravila preurediti tako, da se bo računsko leto zaključilo s 1. julijem vsakega leta, se bo prihodnji redni občni zbor vršil bržkone v drugi polovici tega leta s 1 in polletno bilanco. Ta preuredba je potrebna tudi radi tega, ker je med šolskimi počitnicami manj dela v prodajalnah in več Časa na razpolago za popis blaga in sestavo bilanc ter obisk zunanjih prodajaln. — Odbor. Železničar. h delavnic južne železnice v Mariboru. Ogrinc, načelnik delavnic, zagrizen sovražnik slovenskih železničarjev, a velik prijatelj in podpiratelj internacionalnih socialdemokratov in komunistov, se je izrazil proti 2 slov. železničarjema, ki sta se javila na delo, kakor se je vsem, ki so se javili pri kolodv, voj. poveljstvu, da mora delavstvo tako dolgo čakati, dokler on ne ukaže iti na delo. In res je pustil čakati železničarje od 10. ure dopoldne do krog 3. ure popoldne, preden jim je bilo odkazano delo in s tem hotel res pokazati, da je on gospodar. Splošno pa je Ogrinc nasproten slov. železničarjem, tako da gotovo ni niti enega narodnega železničarja, ki bi imel zaupanje do njega. Pač pa naravnost simpatizira z socialisti, ter jih s svojim ravnanjem naravnost podpihuje k štrajku, ter tako pomaga rušiti Jugoslavijo, na katero itak žvižga, kar pa se ne bo posrečilo niti komunistom, kaj še-le Ogrincu. Že pred meseci in celo večkrat se je zahotelo s strani J. S, Z. kakor tudi od Zveze Jugoslov. že-lezn. odstranitev Ogrinca, radi njegovega pristranskega in krivičnega postopanja na-pram slov, železničarjem. A vse zahteve, vsi protesti so bili zastonj — a sedaj vidijo lahko tisti, kateri tem zahtevam niso hoteli ugoditi, sad njihovih pregreh, ker s tem, da je Ogrinc ostal nadalje vodja in še celo bil povišan, so postajali socialisti vedno predrznejši in so vedno bolj očitno delovali v protidržavnem duhu, ker so vedeli, da imajo v Ogrincu dobrega zaščitnika in zagovornika. A zahtevo po odstranit- vi Ogrinca, slovenski železničarji sedaj še bolj in zadnjič povdarjajo. Ča vlada noče nastopiti bolj odločno proti takšnim državi in jugoslovanski misli sovražnim elementom, pa bo slovenski železničar storil to sam. Kovinar. Ctaitanf. Na belo nedeljo 11. t. m. se je vršil tukaj v dvorani Ferdo Lečnika javen shod Jugoslovanske Strokovne Zveze, skupine Guštanj. Shodu je predsedoval tovariš blagajnik Miloš Ovid. Naš načelnik G. Gorenšek se je prostovoljno javil v policijsko službo v plebiscitnem ozenv* lju A, ter se odzval pretečeno sredo klicu domovine. Na shodu je poročal tajnik; okrožja JSZ iz Maribora tovariš Krepek. Govornik je zadel pravo struno, ko je ob obči pozornosti izvajal, da je temelj In moč JSZ krščanska vzajemnost, to je znamenje, v katerem JSZ zmaguje! Osvetlil jo nadalje na številnih svežih zgledih delovanje in skrb socialističnih prvakov za delavstvo. Njegov govor ja izzvenel s pozivom: »Le vkup, le vkup ub». ga gmajna, pod zastavo JSZ. (Odobravanje.) Shoda se je poleg naših prietaSev udeležilo tudi precej tukajšnjih socialistov, ki pa shoda niso motili. Sprejete so bile z navdušenjem sledeče resolucije: 1. Delavci JSZ, skupina Guštanj, odločno obsojajo nastop Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani ter zastopnikov socialističnih delavcev V jeklarni na Ravneh, ki so smatrali za potrebno zlorabiti splošno delavsko zadevo mezdnega gibanja v lastne propagandi* stične namene ter onemogočili s tem, da so izključili od aktivnega sodelovanja zastopstvo naše skupine, vzajemni nastop celokupnega delavstva v zadevi ureditve prsjemkov v jeklarni na Ravneh. 2. Zahtevamo, da se od državnega nadzomištvo jeklarne vpokliče naknadno v odbor za ugotavljanje draginjskih doklad sorazmerno število zastopnikov - delavcev naše skupine. Dosedanji takozvani »zaupniki« delavstva so svoje zaupanje izigravali le za socialiste. 3. Zahtevamo, da se prisodi naknadno draginjska doklada tudi onim materam, ali drugim družinskim članom, k! gospodinijo samcem — delavcem. Ta določba naj se sprejme v pogodbo zadnje mezdne določitve. 4. Z ogorčenjem protestiramo proti za-početemu hujskanju in terorju gotovih ljudi socialnodemokraškega prepričanja, ki groze našim pristašem z nasiljem, oziroma jim že dejansko prevzemajo boljša mesta v jeklarni. O tej zadovi si bomo znali poiskati popolnega zadoščenja. Nato se je izpopolnil odbor, ker je bilo nekaj mest praznih. Predno se je shod zaključil, smo se spomnili svojih neodreže-nih bratov v zasedenem ozemlju. Zvestoba je znamenje krščanskega prepričanja! Na to se je shod, ki je trajal nad 2 uri, zaključil. Delavstvo papirnic. MEZDNO GIBANJE DELAVSTVA VEVČE, GORIČANE — MEDVODE. Delavstvo papirnic Vevče, Goričane -» Medvode, organizirano v Jugoslov. Strokovni Zvezi (Zveza papirniških delavcev), je stavilo zahtove za povišanje plače na upravni svet omenjenih papirnic dne 2. aprila 1920. Zahteve Zvezo papirniškega delavstva (JSZ) so: L Vsem doiavcem nad 18 letom staro* sti naj se zviša plača dnevno za 18 K, pod 18 letom in ženskam za 13 K dnevno. Akordnemu delavstvu naj se v isti meri zvišajo prejemki brez ozira na akord. II. V slučaju, da vodstvo tovarne prestavi kateregakoli na slabše plačano mesto, naj se mu ne odvzame morebitna višja plača, ki jo je imel prej, ampak naj se mu pusti v nadalje. III. Pazniki in rokodelci v Medvodah in Goričanah se naj uvrstijo v isto kategorijo prejemkov kot v Vevčah. IV. Delastvu pri stroju za sekanje le sa, na prostoru za les in v skladišču na postaji in mlevcem (Kollergang) se naj dA ista plača ter ista premija kot delavstvu pri strojih za brušenje lesa (Holzschleifer). Delavke za zbiranje in pripravljanje lesa naj se uvrstijo v isto stopnjo kot delavke pri stroju za lepenko (Deckelmaschine). V. Tovarna naj prispeva vsemu delavstvu, ki nima tovarniškega stanovanja, za družinske očete in vzdrževatelje družin po 30 K mesečno, samcem in samicam, ki plačajo stanovanje, 20 K mesečno. VI. Delo ob nedeljah in praznikih, nadalje nočno delo čez normalni čas, naj se plača s 100% poviška navadnega zasluž* ka. (Nočno delo se razume od 21.—6. ure.) Vil Strojniki (Maschinenwarter) naj se uvrstijo v II. kategorijo in naj se jim ista plača izplačuje, četudi stroj stoji. VIII. Delavstvu, ki je odpoklicano k orožnim vajam, naj se plača za čas, ki ga zamudijo vsled orožne, vaje, prispevek 50 Sira« 4 Ste* w. odstotkov njihovega zaslužka kakor je to bila prej navada. IX. Vodstvo tovarn naj nastavi enega, delavca, ki bi po vsaki zdravniški ordinaciji pobral nakazila (Recepte) in bi še isti rlan odšel v Ljubljano po zdravila ter jih razdelil takoj med bolnike. Ravno tako naj bi donašal bolniške podpore iz okr, bol. blagajne, da se delavstvu prihranijo občutni stroški in nepotrebna pota. / X. Vdove umrlih tovarniških delavcem naj se pustijo v tovarniških stanovanjih toliko časa, da jim vodstvo preskrbi dru-jgo stanovanje. XL Vsa dosedaj veljavna določila Ostanejo, y kolikor jih ne izpremenijo te zahteve, nadalje v veljavi. XII. Ta določila stopijo takoj v Ve» Jjavo s 1. aprilom 1920. Nadalje se je vložila že 17. decembra 3919 zahteva, oziroma prošnja potom Jugoslovanske Strokovne Zveze, da bi se po-tvišala penzionistom njih miloščina za 100 odstotkov. Vložili so zahteve tudi socialisti, katere nam pa niso znane. Na podlagi vloženih zahtev JSZ so sc vršila pogajanja dne 27. aprila t. 1. Pogajanja so se za delavstvo dobro iztekla. Sestavil se je sledeči zapisnik: Zapisnik, sestaven z ravnateljstvom papirnic Vevče, Goričane — Medvode na oni strani, pa delavstvom gornjih tovaren »a drugi strani. Zastopani so: Ravnatelj Alfred Pilner pl. Steinburg, ravnatelj Konrad Mohrbaher, za tovarne; za delavstvo: Jugoslovanska Strokovna Zveza: Avgust jCvikelj, Albin Tolmajnar, .Tanez Cvajnar, Ilesek Ivan, Petač Ivan, Fink Vincencij, Peternel Ivan. 1. Delavci čez 18 let dobijo 18 K, pod ■ijS letmi in ženske osebe po 13 K na dan {reč. Akord je v isti lastnosti percenluclno povišan. * v~-“, 2. Točka druga se enoglasno odkloni. 3. Pazniki in delavci v Medvodah in feroričanah se uvrstijo v isto kategorijo prejemkov kakor v Vevčah. ; j. Delavstvo pri sekalnem stroju na teniku (Holzplatz), v skladiščih, na po-_ji in pri Kollergangu, dobijo isto mez-!do in isto premijo kakor delavstvo v tovarni lesovine. Delavke pri nabiranju in pripravljanju lesa se postavijo na isto stopnjo kakor delavke pri Deckelma-!*chinak. ,v 5. Družinski očetje in vzdrževatelji Hružine, ki nimajo tovarniškega stanovanja, dobijo mesečno 30 K in samske ose-Jbe, ki so primorane stanovanje najeti, dobijo po 20 K mesečno. K tej točki se pripominja, da ako je v Slučaju več članov ene družine zaposlenih v tovarni, dobi ta stanovanjski dodatek [samo družinski oče ali vzdrževatelj. Zahteva po 100% povišanju pri čez tirnem delu v nedeljah in praznikih se enoglasno odkloni, pripozna pa se za nedelje in delavnike postavno 50% povišanje plače, isto tako 100% povišanje o Bobiču. o Veliki noči in Binkoštih. y 7. Strojniki (Maschinenvvarter) se uvrstijo v II. kategorijo, in se jim ista plača Izplačuje, četudi stroj stoji. 8. Delavstvu, ki je vpoklicano k normalnim orožnim vajam, se plača, oženjenim 50% in samskim 25% od dnevne mezde, izvzemši od draginjske doklade. » 9. Določi se en delavec, ki po vsaki Zdravniški ordinaciji prinese iz Ljubljane zdravila, in obenem donaša bolniške podpore iz okr. bol. blagajne. 10. Vdove umrlih tovarniških delavcev imajo pravico, da ostanejo v stanovanju še tri mesece po moževi smrti, v katerem času naj si pa preskrbi drugo stanovanje. \ 11. Prošnji petizionietov z dne 17. dec. $919 se ugodi in se jim poviša dosedanja miloščina za 100%. V 12. Kuharjem celuloze v tovarni Goričane se poviša temeljna plača za 122 K, enako mazalcem transmisije v Goričanah In Medvodah, ker te osebe obenem izvršujejo delo jermenarja. Zahteva vrtnarja Jeraja Matevža se pnoglasno odkloni. s Navedeni pogoji Imajo veljavo s 1. aprilom 1920 in se izplača dodatno plačilo pbenem z naslednjim plačilom. ,Ta zapisnik se zaključi in podpiše, Vevče, dne 27. aprila 1920. P. pl. Steinburg 1. r.; Morbahor Konrad h r.; Avgust Cvikelj L r.; Peternel 1. r.; *'in Vincencij 1. r.; Albin Tolmajnar 1. r.; v Cvajnar Janko 1. r.; Rešek Ivan 1. r. Pogajanja so se končala ob 18. ur! zvečer. Bilo je to po dolgem času prvo pogajanje, pri katerem je delavstvo prodrlo iskoraj na celi črti. Izmed organizacij jo bila zastopana samo Jugoslovanska Strokovna Zveza (Zveza papirniškega delavstva). Viničar. ZBOROVANJE VINIČARJEV MARIBORSKEGA OKRAJA. Maribor, V nedeljo, dne 18, aprila, dopoldne sc je vršil v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze shod zaupnikov vfnačar t"ev (bilo jih je okrog 200) iz celega tnsri-»orskega okraja, z namenom, da s: ustanovijo svojo lastno stanovsko organizacijo Zvezo viničarjev za mariborski okraj. Shodu je predsedoval Jože! Gornik iz Štrihcvvca. Na shodu so govorili, predsednik Gornik, urednik Krajnc, poslanec Vesenjak, v>ičarja Repina iz Krčevine, Geč iz Vurberga, Knuplež od Št. Petra, ter Že-bot, Krepek in Karba iz Studenic. Za mariborsko okrožje se je pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze ustanovila Zveza viničarjev. Za vsako organizacijo so se določili zaupniki, ki bodo vzeli organizacijo v roke in kjer se potem ustanove posebne skupine. Ob koncu se je izvolil glavni odbor »Zveze viničarjev« in se sledeče sestavil; Knuplež Jožef (Št Peter pri Mariboru) predsednik; Pešl Ivan (Št, lij v Sl. gor.) I. podpredsednik; Ferlinc Jurij (Št. Jakob v Slov. gor.) II. podpredsednik; Koren Franc, tajnik; odborniki; Ledenik Fr., Repina Andrej, Ribič Jožef, Geč Franc, Kotovšek Ivan, Kožuh Alojzij, Pen Simon, Švare Jožef, Sirk Ivan, Gornik Jožef, Kramberger Andrej, Emeršič Andrej, Breg Ivam, Rebernik Jožef, Zornec Vinko, Škerget Hinko, Kristl Franc in Kurnik Janez. Viničarji so odločno povdarjali, da nočejo in ne marajo brezverske, breznarodne in hujskajoče sociainodemokraške ali komunistične organizacije, ki na deželi posebno med viničarji strastno agitira in vabi v svojo organizacijo, a ne z namenom, da bi viničarjem res tudi pomagali, temveč da bi dobili volivcev za prihodnje bližajoče se volitve in pa da bi zanesli sovraštvo med kmete in viničarje. Na shodu se je posebno razpravljalo tudi o tem, kako pomagati viničarjem in jim pripomoči do boljšega položaja. Sklepi se predložijo deželni in osrednji vladi. Poslanec Vesenjak, ki je bil ves čas navzoč pri zborovanju, jih bo pa izročil našim poslancem. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Dosedanji viničarski red je sad liberalnega naziranja in ne odgovarja potrebam viničarjev. Treba ga je temeljito pre-osnovati. Zato zahtevamo viničarski red, ki naj zajamči našemu poštenemu delu tudi pošteno plačilo in omogoči nam in našim družinam vsaj skromno življenje. Zahtevamo tudi, da viničarji po svojih zastopnikih sodelujejo pri izdelovanju novega viničarskega reda. 2. Viničarji zahtevamo splošno, obvezno zavarovanje za starost, onemoglost, za slučaj bolezni in elementarnih nezgod. 3. Trenotno zahtevamo viničarji pomoč v prehrani, obleki in obutvi. Posebno obleka in obutev je nujno potrebna, ker je pri svojem težkem delu izredno mnogo porabimo. Vzrok draginje, ki vlada sedaj pri nas, viničarji ne vidimo samo v splečnem pomanjkanju blaga kot posledice svetovne vojne, ampak tudi v kupičenju pri verižni-kih in trgovcih. Zato zahtevamo ostrejšo kontrolo nad trgovci in uničenja verižni-štva, ki je največji vzrok draginje, 5, Viničarji soglašajo in pozdravljajo sklepe SLS v zadevi agrarne reforme in povdarjajo, da je treba tudi velike vinograde razdeliti in sicer med one, ki jih bodo s svojo družino sami obdelovali. V prvi vrsti pa se naj ozira agrarna reforma na viničarske invalide, vdove in sirote. 6. Posestnike izven države naj se prisili, da izpolnijo svoje obveznosti do viničarjev. Dnina bodi z ozirom na sedanjo neznosno draginjo sorazmerno takšna, kakor je bila pred vojno. 8. Viničarji mariborskega okrožja odločno protestirajo proti hujskanju socialnih demokratov med viničarji, ki hočejo napraviti sovraštvo med kmeti in viničarji, Mi viničarji zahtevamo svojo pravico do zadnje pičice, pa pri tem hočemo živeti v krščanski vzajemnosti in slogi s kmeti, ki nam dajo našo pravico. Krščansko misleči viničarji odklanjamo socialnodemo-kraško organizacijo, ki ni nič drugega, nego lov na volilce pred volitvami. Po enoglasnem sprejetju zgerajšnjih resolucij je bil ob pol eni opoldne zaključen 3 in pol ure trajajoči shod. Brez vsake agitacije, niti v časopisih ni bilo objavljeno, so se zbrali naši vrli viničari v takšnem številu, da jim gre vsa čast. Kajti s tem so pokazali, da je slovenski viničar še v krščanskem taboru ;n da ostane tudi zanaprej. S tem le shodom je bila postavljena podlaga za nadaljni razvoj viničarske organizacije, kateri se mora pridružiti vsak viničar, kateri hoče dobro sebi in bližnjemu in če hoče, da se prejkoslej uresničijo zahteve viničarjev in da tako pridejo do svojih pravic. Zatorej prijatelji-viničarji, na vas je sedaj ležeče, kako da bo pričeto delo napredovalo, storite vsak svojo dolžnost, agitirajte med tovariši, da se tudi oni vam pridružijo, da bo število članov »Viničarske zveze« čim večje, ker večji bodo potem tudi njeni uspehi. In mi vsi drugi, ki smo odkritosrčni prijatelji vaši, pa vas bomo radevoljc podpirali pri vašem delu in boju zatorej še enkrat vam kličemo: Viničarji na delo, ker težki so dno-vi, a delo in trud vam naj Bog blagoslovi! Maribor. Seje glavnega odbora »Zveze viničarjev« se više vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani JSZ v Mariboru, Splavarska ulica, L in sicer ob 9, uri dop. Slamnfkar. Domžale. Precej časa je že minulo, kar smo se zadnjič oglasili. Treba je, da damo vsaj glas od sebe, da se ne bo mislilo, da nas mogoče ni več med živim!. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil po dolgem času zopet shod. Poročal je tov. Cvikl iz Ljubljane. Napravili so se važni sklepi in načrti za prenovitev organizacije. Ob enem smo dali duška krivicam, ki se gode članom v-tovarnah od tovarnarjev, ki še vedno mislijo, da so v stari Avstriji. Ampak naj si zapomnijo: Siamnikar ve, kaj mu je storili. Ne bo se ujemal račun brez krčmarja. Ko bo sad dozorel, bo padel in do tedaj naj si tovarnarji premislijo, ker bo prepozno. Damo jim samo dober svet in tega naj se držijo in ne bodo se kesali, drugače se pa bodo. Toliko za danes, pa drugič več! Cestar. Prominul je član Zveze cestarjev Anton Skvarča, okrajni cestar v Savodmui pri Škofji Loki. Priporočamo ga vsem tovarišem v blag spomin. N. v m. p.! Služkinja. Zelo se opaža v mestu pomanjkanje služkinj. Razvidno je iz posredovalnice za službe, da je služb dovolj, služkinj pa ne. Pričakujemo pa lahko, da se stanje še po-slabi. Zabeležiti moramo, da se služkinjam na deželi boljše godi kot pa v mestu, zato je samo po sebi razumljivo, da manjka v mestu služkinj. Vpoštevati se mora tudi to, da služkinji na deželi ni treba tako paziti na obleko; dobro je, če je tudi nekoliko zakrpana, kar pa v mestu ni na mestu. Upajmo, da se v doglednem času razmere preuredijo, potem bo pa tudi pomanjkanje služkinj ponehalo. Mariborske gospodinje in služkinje. Maribor: V nedeljo 11. aprila, se je vršilo v Narodnem domu od mariborskega splošnega ženskega društva sklicano zborovanje gospe in služkinj. Udeležba je bila velika. Gospa ravnateljica Stupica je preda-davala o predmetu »Gospodinja in služkinja«, ter natančno očrtala dolžnosti gosro-dinj do služkinj Jer služkinj do gospodinj. V imenu služkinj, organiziranih v J. S. Z., katere imajo svojo posebno skupino, sta govorili tovarišici Poplatnik in Jončič, ko-jih govora sta bila s strani gospodinj z odobravanjem vzeta na znanje. Žensko društvo je sprejelo sporazum, kakor je bil sprejet v Ljubljani med ženskim društvom in »Zvezo služkinj« ter se izjavilo, da pripozaava edino le organizacijo služkinj J. S. Z. Maribor: Skupina služkinj je priredila v nedeljo 25, aprila v Narodnem domu v prid podporni in bolniški blagajni služkinj gledališko predstavo. Predstavljala se je zgodovinska igra »Junaške Blejke'., Vse igralke so ponovno pokazale svojo zmožnost. Obisk je bil kljub lepemu vremenu, ko je večinoma šlo vse ven v lepo cvetočo naravo ,celo dober in je tudi sklad služkinj precej narasel. Lesni delavec Ljubelj. Ne tiče se nas, oziroma našega kraja, ampak Bistrice v Rožu. In vendar je treba, da pojasnimo javnosti postopanj« socialistov ali komunistov, ki zmirij trdijo, da ne delajo z nasilstvom. V naši skupini sta se nahajala člana brata Florjan in Peter Struger, ki sta šla sedaj v delo v Bistrico v Rožu. Tam ju pa niso pustil! drugače na delo, da sta se morala orginisira-ti pri socialistih. Potem pa še pojte staro pesem, da ne delae s teroriem. Kaj vam pomagajo trditve in lažidokazi, ko pa pri prvi priliki, ki se vam nudi, pokažem v dejanju, da je vas sam teror in mč Jruzega. Bodimo odkritij Ko bi vi sile ne rabili, bi Vas sploh ne bilo. Ko boste enkrat sila dah med staro šaro, potem boste tudi Vi zginili, tja, kjer bo vas kafra vzela. Zato se pa ne^ repenčite, saj vam ne pomaga. Ljubelj, Kmalu se bo vršil pri nas plebiscit. Vpoklicani so 2e tisti, ki so se prostovoljno javili k policiji. Tako tudi naša skupina lahko zabeleži narodno zavednost svojih članov. Od naše skupine so se prostovoljno javili sledeči: Avguštin Koprivnik, Blaž Kroprivnik, Andrej Maurer, Kristijan Pošinger in štirje člani; prvi štirje so namreč odborniki skupine. Dne 8, aprila so se poslovili, zavedajoč se dolžneosti nap ram svoji domovini —• slovenski Koroški. Kmetijsko delavstvo. Vprašanje kmetijskega in poljedelskega delavstva je tudi pri nas postalo pereče, Zmirom bolj jasno se kaže, da sc je tudi kmetijstvo samo kot tako precej Pr ’ osnovalo. Uporabljanje raznovrstnih s“0^ jev pri kmetovanju je tudi kmetsko del*v" stvo postavilo v čisto drug položaj. To delavstvo ima sedaj svoje posebne zahteve, katerih prej ni poznalo in potrebova o. Obratovanje z stroji je vedno združeno i nevarnostjo za delavca. Zato ima delavec, ki je zaposlen pri strojih, pravico zahtevati, da se ga zavaruje za slučaj nezgode. Starostno zavarovanje je ravno tako potrebno za kmetskega delavca kakor ** industrijskega in ravno tako bolniško varovanje. Gospodarji, ki bi iz hvaležno**1 hoteli skrbeti za starega posla, so p®8*8; silno redki. Posel, ki se enkrat postara, !< samo za napotje pri hiši, in vsak gospod gleda, da se ga prej ko mogoče >zne , hujše pa je, ako sc takega reveža P0*0^ bolezen. Neka časa že potrpijo ž nji®« ® strežejo in privoščijo malo boljšo hrano* Bolezen pa včasih dolgo trpi in ljudje 8 že taki, da se vsakega bolnika hitro nav** ličamo. Tedaj je tak bolnik velik trp včasih se ne najde niti en človek, da spravil takega reveža v bolnico. Človek pa je ustvarjen za družic*^ življenje in tudi kmetski delavec mora v položaju, da si ustanovi družino, Na kmetih je že zdaj naravnost idealno uravnan za pošteno in srečno družinsko Skoro v vsaki vasj je nekaj kajžarjev, teri delajo pri večjih kmetijah, ko w ?” krat doma izvršili potrebno delo. ?°s , beti bi bilo samo še takozvane gostače, tudi ti dobijo primerne hišice, kar ko se bo enkrat izvršila agrarna refor® i ne bo tako težko izpeljati. Pred vsem pa je potrebno, da si ustvari stanovsko organizacijo, se stros no organizira, da bo mogel uveljaviti sv , je zahteve. Kmetski in poljedelski df‘aV pristopajte k Jugoslovanski strokovni *v zi. Razne novice. r Dež aa umeten način. Nedavno brali, da je nekdo izumel, kako bi s® narediti dež na umeten način in tako 1* spešiti in omogočiti plodnost nekat^ krajev naše zemlje.. V privezanem plovu, ki je opremljen z električnimi PL pravami, sc vzbuja v višini 1800 do metrov električne eksplozije. Vsled O-8® lili električnih valov nastane zadostna ) nizacija zračnih plasti, ki služi v to, ,. stisne v zraku nahajajoča se toplota v ... liko deževnih kapelj, ki padajo na z,e0!^ Iznajdbo je napravil nek Avstralec, i® nja no je, da je avstralska vlada zelo vzela to sredstvo na znanje, zakaj O1ob* dežela na svetu ne trpi radi stiše tol ^ kot ravno Avstralija, kjer morajo v letih poklati na stotisoče glav živine, .j se velikanski, prerijam podobni popolnoma posušijo. Če se ta najdba , nese kot dobra, tedaj se bo rodovit Avstralije neizmerno povzdignila. 1 Marodno gledišče« Opera. tf 28. aprila, sreda: »Faust«. Aboti- ** j, 20. aprila, četrtek: »Žongler«. J1 30. aprila, petek: »Trovatorc«. Ab° ' 1. maja, sobota: »Prodana neves Izven abon. 2. maja, nedelja: »Faust«. Izven ^ Drama. Ab- % 28. aprila, sreda: »Smrtni ples«- - 29. aprila, četrtek: »Golgota«. Ur® ‘ škn predstava. Izven aboti. 30. aprila, petek: »Golgota.« Delfl predstava. Izven abon. cj«, 1. maja, sobota: »Saloma«, Abon. E. Aprevlzacila. a Mast za člane mestne aprervizac sicer po 1 do 2 kg a K 45 se dobi v 0a. prodajalni na Poljanski cesti št. 15 kaznice mestnega magistrata, ki s® izdajale dne 29., 30. aprila ter 1. in im a Splošna gospodarska zadrt«?® .p Slovenijo v Ljnbljani. V sredo dne 2»* r 0 la se prične deliti na zadružne ^?®fjrob lo moko, krušno moko in ..kor“L%7» in sicer po sledečem redu: V sredo d -j8 aprila št. I do 200, v četrtek, 29. št. 201 do 400, v petek, 30. aprila do do 600, v ponedeljek, 3. maja št. ° v 1000, v torek, 4. maja št. 1001 d° ^pd-sredo, 5. maja št. 1201 do konca ta * tftek niki. Ostali zamudniki samo še v ^ se dne 6. maja. Obenem se naznanja« od dne 3. maja naprej zopet P^|ctl oC| l5 jemati novi člani in sicer vsak “aI? j: Ja do 17. ure. Člani se opozarjajo . ’ kdor še ni oddal sladkornih izkazn ' iste takoj odda v zadružni pisarn • Odgovorni urednik Jože ^0,8r Izdajatelj konzorcij »Večernega