POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 D IN DELAVSKA POLITIKA ivmii VDIVD AT *VWkVMflr A. AD VADITTn /'rnrnrriMn Tmr onn/%mi n IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO, OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © NoročrUno r JngosiortP Mirnim mesečno Dim , v kiosemstn mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav at Maribmr, Ruško tmstm S. poštni prodal 22. tolotmi 2326. Čekovni račun it 14335. — Podruinict: Lfubljana. Do-Ikrško sbondcm Coile, Dolarska tbondco ** Trkorito. Dolarski dom — Jesenico. Dolarski dom. — Rokopisi so no rročajo. — HotrmMranm pismo so no opro/omoh. — Mak oglasi trgov, mačah vsaka beseda Din /.-v Mi oalosL ki aUUa « soaiklao namena dalaratrm in namaiienoem. m- ?m Štev. 91 t Maribor, žetrtek, dne 10. avgusta 1939 m teto XIV Predpogoji urejenih razmer Pojmi o urejenih razmerah so različni. Eni pravijo, da so takrat urejene razmere, če se vrši vse javno življenje po določenih paragrafih ali volji ene večje ali manjše plasti državljanov, eni pa pravijo, da take metode utegnejo postati pristranske in zbujajo zaradi pristranosti med prizadeto javnostjo več in več nezadovoljstva. Ti pravijo zopet, da morejo urejene razmere vedno biti le plod aktivnega sodelovanja vseh, v katerem se kristalizirajo pojmi o interesih državljanov in države. Če vsa javnost aktivno sodeluje, tedaj se briga za to, za načela, kako bi se razmere najbolje uredile, da bodo zaščiteni interesi posameznika in celote pravično-Logično temu naziranju lahko tudi rečemo. da morejo urejene razmere vladati le tam, kjer se pritegne k sodelovanju vse plasti prebivalstva ob trdnem zaupanju vanj in z vso iskrenostjo. Ta oblika sodelovanja javnosti je svobodna demokracija. Predsednik^ vlade Cvetkovič ie nedavno izjavil, da je jugoslovansko prebivalstvo po duhu demokratično in da je v Jugoslaviji primerna le demokratična vladavina. Ta misel, ki ni bila razglašena prvič, je jugoslovanska javnost sprejela z zadovoljstvom na znanje. V demokratični vladavini bi prenehala pristranost. Delavstvo bi dobilo svojo tajno politično volilno pravico, delavstvo bi lahko volilo svoje zakonite zastopnike v delavsko zbornico in druge socialno politične ustanove. Po zakonu ima delavstvo pravico do teh zastopstev v teh zavodih, ki jih svobodno voli v tajnih volitvah. To ni le zakonita in moralna, ampak tudi državljanska pravica delavcev. Prav jasno potrjuje našo logiko hrvaško vprašanje. Hrvati občutijo krivice in zahtevajo odpravo teh, Ali svoje in-L®r.es.e za£ovarjajo, enakopravni hočejo biti in na srbski strani vsaj v javnosti zmaguje prepričanje, da ga je treba u-rediti. S tem se priznavajo krivice, ki jih je treba popraviti. Skoraj enako, če ne hujše, je vprašanje kratenja delavskih pravic, ki so j zakonito zajamčene. Brezpravnost delavskega razreda, s * ■ *”t' <■ 1 * je tudi stvar, ki ni v skladu s tendenco urejenih razmer in enakopravnosti. Okrnjevanje teh pravic pomeni novo »hrvaško vprašanje«, ki izobčuje iz javnega sodelovanja delavskega razreda. Zato nas veselijo merodajne izjave, da je za Jugoslavijo primerna vladavina demokracija. Prepričani smo namreč, da se bo delavstvu v boju za demokracijo posrečilo izvojevati tudi že vse prej pridobljene pravice, , . » . c Svobodna demokracija pritegne vse državljane k javnemu sodelovanju, svobodna demokracija priznava vse pravice in vpošteva vsak glas državljanov. T° je zaenkrat naš cilj. Če se ta cilj Poljska bo branila svoje interese v Gdanskem Poljaki so te dni priredili velike ma- * nifestacije dobrovoljcev in je v Krakovu govoril maršal Rydz-Smigly in drugi. Govornik je zaprisegel dobrovoljce, da bodo branili Poljsko. Rydz-Smigly je pojasnjeval tudi mednarodni položaj. — Poljska je, je rekel, sklenila z Nemčijo prijateljsko pogodbo v nadi mirnega sodelovanja, dasi so ji druge države ta korak očitale. Sporazum pa ni vedel do mirnega sožitja. Pričela in stopnjevala se je gonja proti Poljski, ki je zaraditega morala izpremeniti svojo zunanjo politiko. ZaftISje pred viharjem Protest poljske vlade radi takozvane j carinske afere gdanski senat sicer v načelu odklanja, vendar je ta intervencija v toliko uspela, da se ukrepi, ki so bili izdani proti poljskim carinikom,, ne izvajajo več. . Zaprisega dobrovoljcev To začasno zatišje pa ne pomeni, da j je nevarnost že pri kraju in so politični krogi mnenja, da je to le zatišje pred viharjem. Vodja nacistov Forster pri Hitlerju Vodja gdanskih nacistov Forster je obiskal kanclerja Hitlerja v Berchtes-gadenu. Splošno sodijo, da bodo od tega razgovora odvisni nadaljnji dogodki v Gdanskem. Angleška poročila sicer pravijo, da bo Hitler priporočal gdan-skemu senatu, naj bo pri pogajanjih s Poljsko popustljiv, ker bi v Berlinu zaradi Gdanska neradi izzvali vojno, zlasti ker je Poljska še vedno pripravljena za pogajanja, vendar pa je trdno odločena braniti tudi z orožjem svoje interese v Gdanskem. Popuščanje je baje priporočal tudi Mussolini. Hitler je sklical konferenco poveljnikov nemške vojske, ki se bo vršila v Monakovem ali pa Berchtesgadenu. Poljska povabljena na pogajanja v Moskvo Po francoskih poročilih je predsednik sovjetske vlade Molotov preko poljskega poslanika v Moskvi oficijelno povabil Poljsko k vojaškim pogajanjem med Anglijo, Francijo in Rusijo. Verjetno *je, da se bo Poljska udeležila teh pogajanj še le pozneje, ko bodo na pogajanjih razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo poljskih interesov. V Moskvi pričakujejo prihod vojaških delegatov Anglije in Francije, ki so že na poti. Japonci bi radi zanetili vojno v Evropi Strah pred porazom na Kitajskem. Japonska kljub ogromnim žrtvam na Kitajskem nima najboljših uspehov. V sršenovo gnezdo se je pa zaletela s svojo propagando in akcijo proti Angliji, Zedinjenim državam, in Franciji, ki imajo tam svoje interese in vpliv. V tem položaju skuša Japonska realizirati blok avtoritativnih držav. — Japonski vojni minister je v nedeljo o teh načrtih poročal predsedniku vlade Hiranumi. Priporočal je, da se sklica- nje konference štirih velesil opusti in da vlada sklepa o nadaljnji taktiki. Na Japonskem računajo, da bi vojna v Evropi olajšala stališče Japonske v kitajskem vprašanju, kar je pa očividno zmotno. Izid vojne na Kitajskem postaja za japonske generale vedno bolj dvomljiv. S tem v zvezi pa se opaža bojazen pred posledicami imperialistične pustolovščine, v katero je bila zapletena Japonska. Priprave za vojno v Evropi Evropa se mrzlično pripravlja na vojno in je po sodbi vojaških strokovnjakov v Evropi že okrog enajst milijonov vojakov pod orožjem. Armada osi Rim-Berlin, kakor tudi zahodnih demokracij neumorno vežbajo in se pripravljajo na krvavi ples, ki grozi izbruhniti tudi v Evropi. V Angliji sicer pripravljajo novo akcijo za mirno preureditev Evrope, pa verjetno, da bi ta akcija uspela. ni Japonski generali zahtevalo pristop k ItaliJansko-nemSki zvezi Vlada še okleva. Pogajanja v Moskvi vedno bolj raz-1 ki bi lahko nastale po sklenitvi tro-burjajo vojaške kroge, ki izvajajo hud j zveze. Vlada se še upira zahtevi gene-pritisk na tokijsko vlado, da mora Ja- j ralov, jasno pa je, da bo morala popu-ponska pristopiti k italijansko-nemški' stiti. zvezi. Generali se boje hudih posledic,1 V Madridu v dveh dneh 61 usmrtitev Krvavi teror režima. V torek, dne 1. avgusta so neznanci v bližini Talavere pri Madridu napadli poveljnika španske nacionalistične garde in policijskega inšpektorja generala i Gaberdona. Iz zasede je padlo več strelov na njegov avtomobil. Gaberdon, njegova hčerka in šofer so bili takoj mrtvi. Oblasti so polovile 60 oseb iz okolice uresniči, potem ne bo treba več tožiti™! prve dni. Od teh ,ih je bilo v so-0 neurejenih razmerah, ker bo vsak l^to po obsodbi prekega soda 53 usmr- državljan, tako tudi delavski razred, | xv P.ondelJek se.8- ™ed katerimi y*del, kaj zahtevajo od njega njegovi blb tudl dve zenski. Ena zena ,e ^lošni interesi in to bo tudi lahko blla obs°!ena na 30 let >cce' storil. Mehika Španskega denarja ne bo vrnila Španski republikanci so poslali med avbansko vojno 50 milijonov pezet v Mehiko. Sedaj zahteva Franco vrnitev tega denarja. Mehiška vlada pa namerava denar porabiti za naselitev španskih beguncev, ki jih je več tisoč Španski fašisti so sklenili, da zatro vsako politično akcijo proti njihovi politiki s krvjo. Poznavalci španskih razmer pa kljub temu napovedujejo bližnji konec režima generala Franca, Trenja med falangisti in monarhisti še niso pojenjala, temveč se iz dneva v dan zaostrujejo. V vrstah falangistov grozi razkol, ker zahtevajo radikalni elementi uvedbo popolnega fašističnega režima v Španiji in naslonitev zunanje politike na os Rim-Berlin, medtem ko zmerni elementi zavirajo to stremljenje radikalnih nacistov. Španski dlnamizem Španija zahteva Gibraltar. Več kakor dvesto let je, odkar si je Anglija osvojila Gibraltar ob morski ožini med Atlantskim Oceanom in Sredozemskim morjem. V Španiji se je pričela silna časopisna propaganda za priključitev Gibraltarja Španiji. Listi pra- pribežalo v Mehiko. Begunci dobe po- 1 vijo, da je Španija postala močna in Gi-rebno zemljo za naselitev. braltar za Anglijo nima več pomena. — tar. Vsi evropski narodi, ki so za svobodo morja, morajo uvideti, da Gibraltar pripada Španiji. Španski režim želi s to parolo pomiriti španske notranje razmere, vendar je pa verjetneje, da je španskim republikancem zaenkrat več za svobodo kakor za trdnjavo Gibral je Nemci zahtevalo zopet kolonije Na kolonijalni razstavi v Draždanih zastopnik rajha von Epp govoril in rekel: »Razstava je demonstracija nemške zahteve po kolonijalnem življenjskem prostoru in nemške življenjske moči. Rešitev kolonijalnega vprašanja pomeni zadnji veliki akt v procesu rekonstrukcije rajha. Značilo bi slabo pojmovanje, če bi se mislilo, da se nočemo pobrigati za kolonijalna vprašanja, dokler niso rešena ostala vprašanja. — Naši politični nasprotniki morajo biti uverjeni in računati z zahtevo naroda, ki je ni mogoče'odbiti.« Zedinjene d»iave pomagajo Kitajski Po poročilu »Havasa« je ameriška vlada prevzela obveznost, da bo kupila 6 milijonov unč kitajskega srebra po sedanjem tečaju. Ta dogovor je baje že sklenjen in bi na ta način dobila kitajska vlada nad 2 milijona dolarjev od Zedinjenih držav, ki bodo s tem znatno ‘podprle obrambni boj kitajskega naroda. Bombardiranje angleSklh parnikov Japonska letala so bombardirala angleška parnika »Kiagvo« in »Chiavo«, ki sta se nahajala v luki Ičang ob Jang-ceju. Parnik »Kiagvo« je bil ‘hudo zadeti trije člani posadke mrtvi, več pa hudo ranjenih. Na parniku je izbruhnil ipožar, ki je škodo še znatno povečal. Angleška vlada je poslala protestno noto Japonski. Kralj Peter I. o principu demokracije in svobode Razni listi, tako »Nezavisna Tribuna-, »Trgovski list« itd., razpravljajo o sporazumu s Hrvati. Predsednik vlade in drugi politiki pripovedujejo, da bo sporazum podpisan še pred jesenjo. Ob tej priliki omenjajo knjigo »Serbia by Ser-bians«, ki je izšla 1909 v Londonu in ki je imela publicističen namen. Svet naj spozna takratno Srbijo. Uvodne besede knjigi je napisal kralj Peter I., ki je po odstranitvi Obrenoviča Aleksandra I. leta 1903. postal kralj Srbije ter odpravil prejšnji nasilni režim. Iz uvoda knjige objavljamo najpomembnejše stavke po citatu iz omenjenih listov. Tako pravi: »Mi smo prepričani, da je zdravo in svobodno plitično življenje prvi pogoj narodnega blagostanja in zato smo budni čuvar ustave in parlamentarnega režima« .,. .., »Samo v svobodi se more narod pripraviti, da bo užival plodove svojega dela«... % ... »z eno besedo: prosvetna in moralna sila naroda sta dva najmočnejša činitelja napredka« .., Kralj govori potem o gospodarski politiki in o utrjevanju značaja v posameznikih, da bodo vršili dolžnosti v skupnem interesu iz svobodnega prepričanja, ki ga dobe v svobodnem sodelovanju. Rudarji h Franclje na počitnicah v Sloveniji Delavstvo Slovenije Vas pozdravlja! V pondeljek, dne 7. t. m. je prišlo v Slovenijo iz Francije okoli 65 rudarjev, deloma z ženami in otroki na 14 dnevni odpočitek, ker ima delavstvo v Franciji uveden zakoniti dopust. Goste je pričakovalo na železniški postaji v Ljubljani zastopstvo Strokovne komisije. Skupina gostov pripada federaciji jugoslovanskih sindikalnih akcij v Lensu. Po prihodu so se dragi sodrugi podali v hotel Miklič, da se po dolgi vžnji nekoliko okrepčajo. V imenu Strokovne komisije je izrekel sodrugom dobrodošlico s. N. Bricelj. V imenu skupine rudarjev se je pa istotako prisrčno zahvalil za pozdrav s. Strahovnik Rudolf. S popoldanskimi vlaki so se gosti odpeljali vsak na svoj dom, da obiščejo sorodnike in znance. Sodrugom izletnikom želimo v stari domovini tudi mi najprijetneje bivanje! Vatno za onemogle delavce * ' Izpremembe pravilnika o ustanovitvi inporabi podpornega fonda za onemoglost in starost. V Službeniih Novinah št. 1671/VIL od 26. 7. 1939 so objavljene izipremembe in dopolnila gorenjega pravilnika. Po tem pravilniku se dovoljujejo podpore onemoglim in ostarelim delavcem in nameščencem, ki zaradi zavlačevanja u-vedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt doslej niso mogli pridobiti pravice do rente zaradi onemoglosti ali starosti. Po teh izmenah in dopolnilih se podaljšuje rok za prijavo onemoglih in ostarelih oseb za te podpore do 1. septembra 1939, dočim je bil prejšnji rok do 1. julija 1938. S tem podaljšanjem roka se želi, da se omogoči tudi onim osebam, ki se še sploh niso ali ne pravočasno prijavile, da pridejo do podpore. Osebe, ki imajo pogoje za prejemanje te podpore, naj se obrnejo na najbližji okrožni urad za zavarovanje delavcev, oziroma ekspozituro ali zaup-ništvo ter izpolnijo predpisani formular in-sicer najkasneje do 1. septembra t. 1. Enako naj ravnajo one osebe, ki so bile odklonjene zaradi nepravilne ali pre-kasne predložitve prošnje, če žele, da se jim podpora dodeli. — Najbrže velja isto tudi za rentnike, ki jim je določena renta le za določeno dobo, do konca leta itd. Vsaj logično bi bilo tako. Stari radikali se ne združijo z JRZ Dr. Laza Markovič je vodil akcijo, da bi se stari radikali skupine Aca Stanojeviča priključili JRZ in dobili za to v vladi dve ministrstvi; Dr. Markovič je bil mnenja, da je z izključitvijo drja Stojadinoviča iz JRZ odpadel vzrok za ostajanje v opoziciji. Večina glavnega odbora starih radikalov je pa dr. Markovičev predlog odklonila. Dr. Markovič je zaraditega opustil svojo akcijo, kar omogoča zopet soglasje med starimi radikali. Jako verjetno je, da je to nesoglasje škodovalo obenem enotnosti srbske združene opozicije in vprašanju hrvaškega sporazuma. Nemške utrdbe na Slovaškem. V Berlinu so se te dni vršila pogajanja za zgraditev nemških utrdb na Slovaškem ob poljski imeji z zasedbo nemškega vojaštva. Wendlova »Marseljeza«, ki izide letos v »Cankarjevi družbi«, bo ogrela in navdušila slehernega človeka. Peter P.: Ohlajena ljubezen Humoreska. »Ali imate res še kakšne druge želje?«, je vprašala gospa Majdičeva, vdova v najlepših letih, svojega podnajemnika doktorja Škrjanca. »Saj veste, da vedno gledam na to, da vam če je le mogoče ustreženi Gospodje imajo že itak v službi dosti dela in skrbi, in zato se spodobi, da jih doma rešimo rteeh skrbi.« »Ne, res ne vem«, je v zadregi odgovoril dr. Škrjanec. N>Res ne vem. . . Preveč ste ljubeznivi...« Zdravnik je umolknil, ker ni vedel, kaj naj bi še rekel. Fino in nežno vedenje njegove gospodinje, način, kako je z njim govorila, in sploh ves njen nastop proti njemu ga je bil zmedel, saj dotlej skoraj še ni imel izkustev z ženskami. Spoštoval je svojo gospodinjo, in to spoštovanje, se mu je zdelo, se je zadnje čase skoraj že izpreminjalo v plaho ljubezen. Gospa Majdičeva ni pokazala, da bi bila kaj opazila; bila je z njim vedno enako prijazna, ne da bi se bila kedaj le za las odmaknila od najboljših družabnih običajev. Ko je zdaj odhajala iz sobe, jo je dr. Škrjanec spremil do vrat. Take pozornosti ni svoji gospodinji še nikoli izkazal. Iz njegove sanjavosti, ki je veljala ge. Majdičevi, ga je zbudil šele vstop služkinje, nerodne, okorne ženske s kmet- Doma it* si/eiu i Za enajsto obletnico smrti Stjepana Radiča so se po celi Hrvaški vršile velike žalne manifestacije. Zlasti v Zagrebu so na ta dan ogromne množice ljudi obiskale grob pokojnega voditelja hrvaškega naroda. Raz hiš so plapolale žalne zastave, med 9.30 in 11. ura pa so bile vse trgovine in lokali zaprti. Dr. Milan Stojadinovič še vedno intrigira. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« se huduje nad bivšem vodjo JRZ in predsednikom vlade ter mu očita, da še vedno intrigira. »Samouprava« na to svojemu bivšemu šefu našteva kazni, ki so bile svoječasno izrečene nad politiki, ki so se zamerili ljudstvu in škodovali državnim in narodnim interesom. — V starih Atenah so take politike izgnali iz domovine kot škodljivce države, stari Rimljani pa so jih celo poslali na morišče. Tudi jugoslovanski narod je že dovolj zrel za zmago nad osebami, ki so se hotele vriniti za vrhovne gospodarje v našem političnem življenju. — »Samouprava« je zelo spremenila svoje nazore o dr. Stojadino-viču. 20 letnico obstoja je minulo nedeljo proslavil ljubljanski aeroklub z velikimi letalskimi tekmami. Prireditve se je udeležil tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in več ministrov, ki bivajo sedaj na Bledu. Novo pristanišče bodo gradili v vranjiškem bazenu blizu Splita. V vranjiškem bazenu pri Splitu nameravajo graditi novo pristanišče, ki bo veljalo po proračunu din 17,990.000.170.—. Z gradnjo so že pričeli. Letalska zveza Budimpešta—Beograd je bila te dni otvorjena in se bo odslej vršil na tej progi redni letalski promet. Kongres Pokojninskih zavodov za nameščence, ki je zasedal te dni v Sarajevu, je med drugim razpravljal tudi o zahtevi Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja o vprašanju pokojninskega zavarovanja novinarjev in dokupa prejšnjih let službe. Kongres je dalje razpravljal o izdelavi pravilnikov in statutov Pokojninskih zavodov in se izrekel za skrajšanje karenčne dobe za dosego pravice do pokojnine od 40 na 35 let, nepreskrbljenim otrokom umrlih zavarovancev pa naj bi se zavarovalnina povečala. V Bolgariji so odkrili vohunsko organizacijo, ki je vohunila v korist neke tuje države. — Voditelja vohunov so baje že aretirali, prav tako tudi njegovega pomagača, vpjokojenega učitelja Vasila Pandev-Šanova, ki je prijatelj vodje m a k e don s tviu j u šč i h Vanče Mihajlova. — Aretirana vohuna sta baje svojo krivdo že priznala. Romunski kralj Karol se je sestal na otoku Cipru s poveljnikom angleškega sredozemskega brodovja admiralom Guninghamom. V Londonu pripisujejo temu sestanku velik pomen. Kjoseivanov pojde v Rim. Po rimskih vesteh ho bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov v kratkem obiskal Italijo. Ob tej priliki poročajo italijanski listi, da se bolgarska politika približuje osi Rim-Berlin, z Jugoslavijo pa je Bolgarija v najboljših odnošajih. Madžarski zunanji minister grof Csaky se bo sestal v kratkem z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Vlado sestavljajo na Nizozemskem. Na Nizozemskem sestavljajo koncentracijsko vlado narodne obrambe. V vlado bi vstopilo šest političnih strank, le komunisti in nacisti bi bili izključeni. Če se sestava take vlade ne posreči, bode Green poizkušal osnovati parlamentarno desničarsko vlado, ki bi se samo po osebah razlikovala od Colijnove. Sestanek Hitlerja in Mussolinija. Po še ne potrjenih vesteh se bosta v kratkem sestala Hitler in Mussolini. Na tem sestanku bo baje pad a odločitev o vojni in miru v Evropi. 3 milijonov Italijanov in Nemcev bo po angleških poročilih do srede tega meseca pod orožjem, Italija baje koncentrira svoje vojaške čete ob francoski in švicarski meji. Južno tirolski Nemci, ki se ne bi hoteli izseliti v Nemčijo, bodo zgubili italijansko državljanstvo. Angleški vojni minister Hoare Belisha se nahaja v Parizu, kjer se bo sestal s francoskimi državniki. Ameriški iinančni minister Morgenthau potuje na Dansko, kjer bo prebil svoj dopust. — V Londonu ni hotel dati nobenih političnih izjav novinarjem. Iz ČeSke Jana Husa premeščajo. V mestu Jihlavi, kjer je nemška manjšina, so odnesli spomenik slavnega češkega mučenika Jana Husa, ki je bil sežgan na grmadi radi svojega verskega prepričanja. — Jan Hus je tudi povzročil, da je postala praška univerza pred 500 leti popolnoma češka, ». . " ’ * *••••• V Jihlavi odstav- Hcni spomenik Jana Husa je sedaj prevzelo mesto Hlinsko, kjer bodo spomenik v kratkem vzpostavili. Revizija šolskih knjig. Ministrstvo šolstva v Protektotoratu Češke je odredilo posebno komisijo, ki naj izvede revizijo vseh šolskih knjig. Ker pa so imeli Čehi ogromno število šolskih knjig, komisija še niti od daleč ni končala svojega dela. Zato je odredila šolska oblast, da morajo po založbah knjig kar sami iztrgati one članke, pesmi in drpge sestavke, ki ne »odgovarjajo« več sedanji dobi. Lastniki knjig pa morajo to izvesti sami ter so odgovorni za posledice stariši, učitelji in upravitelji šol. Nemška manifestacija v Narodnem domu. »Der neue Tag« poroča o pomembni nemški manifestaciji, katero je izvršila te dni nemška narodno socialistična stranka v Pragi s slavnostno prireditvijo v veliki dvorani Narodnega doma na Smichovu (del Prage). Pred začetkom je bila postavljena pred Narodnim domom po-strojena četa Hitlerjeve mladine, celo poslopje v zastavah s kljukastim križem in je govornik SS oddelkov poudarjal zgodovinski pomen tega prvega nastopa nemške mladine v češkem Narodnem domu. »Češki program s pravilno češčino«. Plzenska »Nova Doba« poroča pod gornjim nas’ovcm o programu, ki ga bo izdala Narodna zveza. Prvi del programa določa pojem novodobnega nacionalizma, pojem' narodne zemlje in razmerje k Nemcem itd. »Nova Doba« priporoča, da bi v programu ne bilo učenjaških formulacij in da bi bil napisan v pravilni češčini — brez tujih besed, na primer »nacionalismus«. Bi dodali, da bi tudi pri nas govorili in pisali v podobnih slučajih v razumljivi materinščini. Praški kardinal Kaspar je imel hišno preiskavo. Nemška tajna policija Gestapo je po poljskih poročilih izvršila hišno preiskavo^pri kardinalu Kasparju v Pragi, kjer je iskala dokumente o begu šrameka v inozemstvo. skimi manirami, ki ji je le redkokdaj privoščil kako besedo; saj je bila tako globoko pod fino čutečo gospodinjo! Med tem ko je služkinja pospravljala spalnico, je dr. Škrjanec gledal skozi okno, potlej pa je pobral svoj časopis in odšel na jutranji izprehod. Nekega dne ga je gospa Majdičeva spet vprašala na svoj nežni in obzirni način, ali česa želi, ali služkinja v redu pospravlja sobo, in kako je v obče z njo zadovoljen. i x $ »O, že dostikrat sem, vam hotel nekaj reči, gospa Majdičeva«, se je ojunačil dr. Škrjanec. Da bi ji rekel .milostljiva*, se navzlic vsemu spoštovanju, ki ga je občutil do nje, ni mogel pripraviti. Sicer je nekoliko neokretnega doktorja slišala malo prisiljeno. »Prosim«, je krotko rekla gospa Majdičeva, »kaj vam je na srcu?« »O, nič hudega«, je 'spravil mladi zdravnik po dolgem premišljevanju iz sebe, »hotel sem samo vprašati, ali je vaša služkinja radovedna. Meni se vedno in vedno hoče dozdevati, da prisluž-kuje pri vratih, kadar pride kateri moj prijatelj k meni na obisk. Takrat vselej čujem korake v sosednji sobi, ki prej ne izginejo, dokler tudi moj prijatelj ne odide. Seveda je ne morem zalotiti, ker se lahko zateče v kuhinjo.« • »Torej mislite, gospod doktor, da pri-služkuje v predsobi?«, je vprašala gospa Majdičeva in pokazala na steno. »To je jako nerodna reč. Sicer pa«, je nadaljevala z ljubeznivim nasmeškom, »menda nimate skrivnosti v pogovorih s svojimi prijatelji — no, da, nerodno je pa le. Oh, saj pravim, te služkinje! Takoj grem, da ji prepovem: če bi vi to storili, bi najbrž ostalo brez uspeha. Na žalost je človek na ta bitja navezan, in mora pač te njihove slabe lastnosti vzeti v račun. Grda razvada, ta radovednost!« Minilo je nekaj tednov, ko je proti večeru stopal dr. Škrjanec s svojim najboljšim prijateljem geometrom Jeričem proti domu. »Kako pa si s svojim stanovanjem zadovoljen?«, ga je vprašal geometer. »O, čisto prijetno je!«, je odgovoril dr. Škrjanec. »To že vem«, je menil Jerič. »Mislim namreč, kako si zadovoljen z ljudmi? Zdi se mi, da si v gospodinjo nekoliko zaljubljen?« »Lepo te prosim«, ga je zavrnil Škrjanec, »kako pa prideš na tako misel?« »No, samo zdelo se mi je, Sicer nikoli o njej ne govoriš, toda zadnjič, ko sem bil pri tebi in sva jo srečala, kar nisi mogel odtrgati oči od nje. No, pa pustiva to, vidim, da ne spravim besedice iz tebe. Ali nisi zadnje čase nekaj tožil, da imate v hiši od sile radovedno služkinjo?« »Da, to je res«, je prikimal dr. Škrjanec, ves vesel, da se je pogovor obrnil v drugo smer. »Kakor sem ti že pravil, je zraven moje sobe majhna predsoba, iz katere prideš v kuhinjo. In ta predsoba je z mojo sobo zvezana z vrati, ki so prevlečena s platnom in tapetami. Vselej, kadar me kdo obišče, začujem v predsobi tihe stopinje in na vratih opazim majhno vzboklino — znamenje, da služkinja prislužkuje. Zadnjič ji je menda gospodinja to prepovedala, ker zdaj ne slišim več korakov, toda vzboklino še vedno opažam«. »Hm«, se je zamislil geometer. »Za to bi vedel učinkovito sredstvo. Poslušaj!« In je jel vneto nekaj pripovedovati prijatelju, ki ga je pozorno poslušal, na koncu pa mu je navdušeno segel v roko: »Da, tako bo najbolje!« Zdaj sta prispela do hiše. Zdrav,nik je povabil prijatelja k sebi in oba sta stopila v njegovo sobo. Spustila sta se v glasen razgovor, med tem pa sta napeto gledala v tapetna vrata. Zdajci je geometer vzdignil roko in pokazal na vzboklino, ki se je prikazala na vratih. »Zdaj!«, je šepnil in skočil na noge. Tudi dr. Škrjanec je vstal. Nekam neodločno sicer, toda ko mu je prijatelj šepnil na uho: »Spomni se, kaj si rekel!«, je stopil k vratom in udaril s plosko dlanjo po vzboklini. Trenutek na to je tudi geometer z vso silo udaril po vratih. Vzboklina je izginila in prijatelja sta se na glas zasmejala. »Jutri bo imela služkinja rdečo ma-roko na licu«, je menil mladi zdravnik- 7g naših aiev CRNA PRI PREVALJAH Pomanjkanje stanovanj. Pri nas je veliko pomanjkanje stanovanj, radi česar najbolj trpijo rudarske družine. Že leta in leta čakajo številne rudarske družine, da bi doibile naturalno stanovanje pri rudniku, zlasti, ker so stanova- LJ UBLJANA Sestanek živilskih delavcev. V nedeljo se je oklenejo svoje organizacije. Grajal vršil v Ljubljani sestanek pekovskih pomočnikov v hotelu Lloyd, ki ga je sklicala podružnica strokovne organizacije. Na sestanku je nja v privatnih hišah zelo dtaga, v kolikor jih Poročal s. Bricelj, tajnik Strokovne komisije je sploh mogoče dobiti. Privatniki pač oddajajo I ki je pokazal na potrebe glede delavsko-var- v najem le odvišna stanovanja in je razumljivo, stvenih in socialno-političnilh nedostatkov v da pridržijo za sebe vse večje in udobnejše prostore. Rudniška uprava je letos preure- dila nekaj naturalnih stanovanj za svoje delavce, kar je hvale vredno. — V Žerjavu so .preuredili največjo stanovanjsko hišo in jo dvignili za eno nadstropje. — Stanovanja pa žal ne bodo udobna, ker ni napeljan v hiši vodovod, pravtako ni v kuhinjah izlivov za vodo itd. Rudniška uprava bi lahko te ne-dcstatke z malenkostnimi investicijami odpravila. Sicer pa bi bilo najbolj priporočljivo, da bi vodstvo rudnika prenehalo s sistemom stanovanjskih kasarn in bi naj namesto teh gradila lične dvo- ali tri družinske st a n ovani sk e hišice, ki bi lahko v vsakem oziru odgovarjale potrebam sedanjega časa. Seveda bi bilo potrebno za gradnjo takih stanovanjskih hiišllc nekaj več investirati, kakor pa za preureje-vanje »lukenj«, ki bodo pa kljub adaptacijam ostale še vedno navadne stanovanjske »luknje«, if Prizadeti najemniki se sedaj selijo iz enega stanovanja v drugo. Prepričani smo, da bi se dalo v najkrajšem času pri nas odpraviti pomanjkanje stanovanj, če bi se rudniška uprava ■za to pereče vprašanje nekoliko bolj zavzela. Zdrava stanovanja bi tudi znatmo pripomogla k uspešnnemu pobijanju tuberkuloze. Skrčenje obrata pri tukajšnjem rudniku. Radi padca cen svincu na svet. trgu, je bil tukajšnji rudnik baje primoran skrčiti obratovanje in je zaenkrat dobilo devet rudarjev odpoved službe. LEŠE PRI PREVALJAH Taborenje akademske mladine. Pod okriljem podružnice »Branibora« iz Maribora je pri nas tri tedne taborila slovenska akademska mladina. Prinesla je v naše od vseh pozabljene Leše novo življenje. Videlo se je kmalu, da so prišli pravi fantje, ker se jim je takoj posrečilo navezati s prebivalstvom res prav prisrčne odnošaje, zlasti so se priljubili našim najmlajšim, tako, da je bilo vsem žal ko so odhajali pd nas. Želimo in upamo, da bodo akadmiki ohranili svoj zdrav idealizem tudi še tedaj, ko bodo zavzemali svoji izobrazbi primerne položaje v našem javnem življenju, da se bodo tudi tedaj zavedali, da so izšli iz naroda. Ob priliki taborenja so se lahko prepričali ,da pri nas ni taikozvanih renegatov. Ljudje si ne želijo drugega kakor da bi jim domovina dala dela in kruha. Za »fiihrerja« je pri nas navdušena samo tista .gospoda, ki že dvajset let živi prijetno življenje na račun našega delovnega ljudstva. Dijaki so bili zelo agilni. Priredili so več kinopredstav, dvoje predavanj, večer slovenske besede Jn en humoristični večer. Vse predstave, oziroma predavanja so bila prav dobro obiskana! Bili so tudi vsak dan na terenu in so obiskovali prebivalstvo Leš in iz cele okolice. Lešani si želimo, da nas pridejo še večkrat obiskati, da se na ta način ohranijo vezi med nami. Apeliramo ma merodajne faktorje, da.se boli zavzamejo za naš obmejni kot, da ne bodo naše .prošnje in zahteve ostale glas vpijočega v puščavi, kakor se je to dosedaj vedno dogajalo. Našim študentom (tako smo jih imenovali pri nas) pa kličemo ic takoj naprej, najlepša vam hvala in na svidenje. P C KRANJ Obrtniška tombola je tila vsled slabega vremena preložena in se bo vršila sedaj nepreklicno v nedeljo, dne 13. avgusta ob 3 uri popoldne. Ugotovitev k ,,Spomenici rudarjev" statek, da pomočniki delajo za beraške inez-1 priliki^ nedeljske proslave 40-letnice ob- de marsikje, čeprav imajo še vedno kolektiv- stoja podružnice »Zveze rudarjev Jugoslavije« —------------------------ x_m,: Iv I rbovljah so neki ljudje razpečavali brošu- je nedo- stroki ter opominjal pomočnike, da se vestno MARIBOR no pogodbo. Če se vsi pomočniki' solidarizi rajo, se te napake z lahkoto odpravijo. Sestanek je potekel ob najleipši harmoniji' in resni volji, da se netarifarne in nezakonite razmer v stroki odpravijo. ro, ki nosi naslov: »Spomenica rudarjev trboveljskih revirjev«, ob 40-letnici razredne strokovne organizacije rudarjev in ob 50-letnici prve velike stavke rudarjev v trboveljskih revirjih. Na prvi pogled pa je jasno, da je bil glavni namen te brošure oblatiti med rudarji in osta- Nobeno mesto v Sloveniji še nima tržnice, je žal, da ni mesto Lamprehta ubil Burjo, ki se lipi delavstvom predstavnike strokovne orga-kakor jih imajo vsa kulturna mesta drugod, v bolnici tudi bori s smrtjo. V Pohorju je tak nizacije v pred- in poprevratni dobi. Vsled Pa se tako radi ponašamo s svojo kulturo, dogodek redek slučaj, in če se zgodi kje kak i tega je treba opozoriti nepoučeno javnost, da Mar naj čaka Maribor, da jo iho Ljubljana prej pretep, so skoraj vedno povzročitelji tujci. — organizacija Zveza rudarjev Jugoslavije nima zgradila? V Ljubljani to vprašanje najbrž ni, Pohorski človek je po svoji naravi miren in s to brošuro nchene zveze. Oni, ki delujejo v tako pereče; njihov Vodnikov trg je raven, [ prijazen. Zlasti pa zavedni in organizirani de- +‘“' «•*»«»»*««»»« >—t~ -> ■ — . prostoren, čist, brez prahu, sadjarji imajo na lavci kaj takega ne počenjajo; S težko priza Pogačarjevem trgu lepe, prostorne in pokrite ! deto Lamprehtovo družino vsi sočustvujejo. Žeparji na delu. Poleg zaželjenih gostov so prišli obiskati Mariborski teden tudi nezaže-i ljeni žeparji, ki so v gneči na prireditvenem prostoru izmaknili že številnim žrtvam denarnice z manjšimi in večjimi zneski, j Vozite oprezno! Pred Narodnim domom je nek motociklist trčil s kolesarjem Kranjc Mihom, ki je pri trčenju zadobil na glavi in na desni nogi hude poškodbe. Zdravi se v tukaj-| šnji bolnici. | Truplo utopljenca so potegnili iz vode na ute, mesarji imajo ob ljubljaničnem nabrežju lepe čiste stojnice, a v Mariboru so tržne razmere prava kulturna sramota. i- Te strašne razmere kriče po remeduri. Dajte nam tržnico, čeprav jo zgradite s posojilom; se bo že amortiziralo. Sedanje tržno stanje je nevzdržno! Na prireditvi MT vzbuja veiiko pozornost med mnogoštevilnimi obiskovalci zlasti obrtniška, tekstilna, kakor tudi trgovska razstava. Velik naval je vsak večer v lokalu, kjer se nahaja humoristično gledališče »Totega lista« dobro zasedene so pa tudi po večerih gostilne, j obrežju ob Koroški cesti, pri katerem so našli zlasti pa prostor »Velike kavarne«, kjer se j v žepu listine, ki se glase na ime Kolar Jožef, vršijo kabaretne predstave. Vrvenje je tudi delavec v Železarni na Muti. Oblast je odre- letos veliko in je prireditev MT obiskalo že mnogo zunanjih gostov. Kaj je s pločnikom med Tomšičevo ulico in dila obdukcijo trupla, nakar so utopljenca pokopali na pobrežkem pokopališču. Veseli teater »Totega lista« je na letošnjem mestno mejo? Že šest let je poteklo, odkar je »Mariborskem tednu« večer za večerom ,poIn bila tlakovana Aleksandrova cesta, a pločnik, zadovoljnega občinstva, kar .ie dokaz, da je na njeni vzhodni strani še danes ni urejen, j vprizarjanje satiričnih in veselih zgodb posre-Na zapadni strani je urejen a samo do Tom-1 čena zamisel v tem razburkanem ozračju. Pri šičeve ulice, od tu naprej do mestne meje pa nas je otvoritev ».političnega kabareta« dogo-je v slabem stanju. Cele skale škrle iz njega, dek, znano nam pa je, da so poiznali' slične Zdaj ko bo hodnik ob cesti v Košakih urejen,; prireditve avstrijski in nemški delavci, pa tuše bo še posebno opazila ta hiba v mestnem j d* češki in so na teh večerih šibali pogreške delu. Vsaj stare razkopane pločnike pred hiša- političnih inl javnih delavcev v obliki groteske, tej organizaciji, najsi bodo v vodstvu Sli člani, odklanjajo z vso odločnostjo podtalno rovarjenje teh in podobnih zakotnih pisačev. _ Mi vsi, ki nosimo odgovornost za usodo naših rudarjev, smo in bomo vsikdar vršili svoje dolžnosti in naloge po naši vesti in razumu, tako, da bo tb v korist resničnih delavskih jnteresov. Zato smo bili in bomo tudi v bodočnosti vedno pripravljeni polagati račune v Zvezi organiziranim rudarjem. Zaplotniki vpijejo po enotnosti, a istočasno zlorabljajo delavske svečanosti, ki so plod našega dela, da na njih zahrbtno napadajo one, ki se celo svoje življenje žrtvujejo in bii jih radi ipod krinko sodružnodi in enotnosti v so-družnem objemu zadavili. Kruto se motijo, če mislijo, da bodo s tem dosegli svoje temne namene. Značaj in zdrav razum razsodnih rudarjev je že tako visoko razvit, da mu takšno fn podobno zastrupljanje ne more več škodovati. Juri] Arh. Ko se je drugo jutro oblekel, je potrkalo. Vstal je, da pozdravi gospodinjo, ki mu je vsako jutro prinesla zajtrk, a kako se je začudil, ko je na mestu nje zagledal služkinjo. Pogledal jo je dobro v obraz, toda na njenem licu ni opazil ničesar posebnega. »Kaj danes ne pride gospa Majdičeva sama?«, je vprašal. »Ne«, je odgovorila služkinja. »Lice ji je oteklo. Rekla je, da je padla in se pri tem potolkla.« Škrjanec je odrevenel v solnat steber. Gospa Majdičeva se tudi prihodnje dni ni prikazala ... Ko je dr. Škrjanec to povedal svojemu Prijatelju, se je geometer spustil v hu-biorski grohot. »Zdaj ti ne kaže drugega, kakor da se izseliš. Tu ne moreš več ostati — zdaj že ne, ko si oklofutal svojo ljubezen!« In Škrjanec je res storil po prijate-^vem nasvetu; že prvega se je poslo- od »nežno in fino čuteče« gospodinje. • .»Veš«, mu je kmalu nato priznal pri-[a;eli- »jaz sem si takoj mislil, da je Dlla tvoja gospodinja prislužkovalka.« , jZakaj mi pa tega nisi takoj pove-al«, se je začudil zdravnik. “Zakajj?^ se je izasmejal geometer. er 2 besedami pri zaljubljencih ni- zaleažrejo!«°PraviŠ ” ‘pri njih le dejanja (»Prosveta«). mi naj bi popravili »Je odše' v Nemčijo«. Mariborsko sodišče in tudi druga dostavljajo odvetnikom od dne do dne več sodnih pošiljk s pripombo, da istih niso mogli vročiti, »ker je naslovnik odšel v Nemčijo«, i • i . Uboj na Fali. Na Fali je zaposlenih pri gradnji nove ceste iz Ruš na Činžat večje število Ličanov, med katerimi je neki Zajc precej nasilne narave. V nedeljo se je nahajala v Grajski gostilni na Fali družba domačih delavcev, med njimi tudi Franc Burja, ki se je Zajcu ob neki priliki nekaj zameril. Ko je Zajc za to zvedel, je s tremi svojimi brati vdrl v gostilno in začel slepo mahati z nožem; delavca domačina, Andrija Lamprehta je vpričo njegove žene in ctrok zaklal. Ko je videl, da ni pravega pogodil, se je vrgel še nad Burjo in ga težko oklal z nožem. Ko so opravili svoje žalostno delo, so napadalci zibežali, tekom noči pa so jih orožniki ,po’ctvili. Zajc samo pravi, da mu satire, da celo samo v obliki pantomine. Tudi v Franciji imajo socialisti stalno svoje politične kebarete, ki so zelo priljubljeni. V veselem teatru »Totega lista« igrajo z uspehom gg. Je-žek-Milčinski, Skrbinšek, Wilhelm in Božo Podkrajšek. Najboljša stvar večera je Podkrajškov kuplet o Milanu Stojadinoviču in njegovem zatonu, v obliki revije z ponazarjanjem risb slikarja Pera Gospotnetiča. G. Skrbinšek je usipel v maski in v nastopu, ko se . nam je predstavil kot Neville Chamberlain s nerazdružljivo marelo. Ježek je zlasti uspel s svojim refrainom o »Sladki, mali pokojnini« ter se uspešno predstavil tudi v zaključni' sceni v vlogi nečaka avanziranega direktorja, kjer se nam prikazuje gnile razmere v gotovih podjetjih, ki imajo ogromno množino podrejenih, kot nam je v uvodu javil prireditelj. Tudi Wi'lhelmovim likom ne moremo oporekati. Čitateljem priporočamo, da se teh predstav udeleže, ker jim sigurno ne bo žal. — bp. RUŠE i kmalu spet videti, če ne prej k letu. — Audi- Nastop ruške gledališke skupine ie zopet j gledališča je bil letos precej raz' širjen, sedeži so -okusno betonirani. T. M. Pri Zadružni elektrarni sta vpisana kot novo izvo jena člana upravnega odbora Starc Anton, oskrbnik, in Čuček Srečko, posestnik, oba \ Rušah. Sokolsko letno gledališče ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. lapo uspelo igro*: »Voda s planin«. V slučaju slabega vremea pa se bo vpri-zoritev vršila na praznik v torek, dne 15. t. m Začetek ob pol 16. uri. STARI TRG PRI RAKEKU Za poživitev našega izobraževalnega dela. Na širši seji »Vzajemnosti«, ki se je vršila dne 6. t. m., katere se je članstvo polnoštevilno udeležilo, se je obširno razpravljala o poži-herskih pavrov vam hočem zapet«, lani, v zna- v'*v' društvenega delovanjh, ker je zadnja tri menju narodno obrambnega boja, »Miklovo a b°d predsedstvom s. Stareta radi miego>-Zalo« v novi priredbi, letos pa najnovejšo igro jv? bolezni, deloma pa tudi iz drugih vzrokov iz srbskega kmečkega življenja, «Voda s pla- jv|adalo Pri nas precejšnje mrtvilo. Ob 20-let-nine«, ki jo je idejno sestavil skopljanski de-; delavskega kulturnega udejstvovanja bi lavec Djokovič, za oder pa priredil član beograjskega gledališča, Plaovič. Svojo krstno predstavo je doživelo to delo min-ulo sezono v svojem rojstnem kraju Skoplju, odkoder je prišlo tudi v beograjsko gledališče. Delo je poslovenil Ivan Potrč, zrežiral ga je pa primerno slovenskim razmeram član ljubljanske opere potrdil njen dober sloves, ki si ga je pridobila zadnja leta; s svojim požrtvovalnim delom vzdržuje in obnavlja že preko dve sto let stare tradicije ruških šolastikov. Njeni vsakoletni nastopi, na idilični sokolski poletni pozornici, s pogledom na prijazni Kozjak in s svojim senčnim, amfiteatralno se dvigajočim auditorijem v gozdnem bregu, so pravi narodni praznik za Dravsko dolino, od Maribora do Sv. Lovrenca. Trume ljudi se zgrinjajo na tak dan v prijazne Ruše, z vlaki, autoibusi, biciklji in peš. Rušani znajo dobro pogoditi težnje in okus naše dobe in našega ljudstva in izbirajo igre, ki gledalce res zadovolje, obenem pa vzgajajo; Dozdaj so nam podali »Desetega ibrata«, Vom-bergerjevo »Vodo«, domačo Jankovo »Od po- in ruški rojak Vekoslav Janko, ki se vsako leto ob svojih počitnicah z vnemo posveča ruškim igralcem. Ime Jankovih ima že lep zvok v naši gledališki prizadevnosti, ker kažejo tudi bratje precejšnje umetniške zmožnosti. Igra »Voda s planine« je za naše v - • • » »e politične raz- mere kakor nalašč ustvarjena; prikazuje nam lov za poslanskimi naslovi in mandati za vsako ceno, z najbolj ogabnimi sredstvi, lov za glasovi v volilnih borbah z raznimi obljubami, grožnjami, vstvarjanjem političnih koterij in sejanjem razdora med ljudstvom'. Idealisti pa, ki hočejo res pomagati ljudstvu in v to svrh-o žrtvujejo sebe in svoje imetje, se sumničijo s sebičnimi cilji, se jih denuncira in skuša z vsemi sredstvi onemogočiti. Končno pa le zmaga pravica nad krivico. — Igralci so, kakor smo pri rušanih že navajeni, tudi tokrat odlično podali svoje vloge: zlasti dobri so bili: Janko Fridhlin k°I ^met Nlkbla, Janko Friček kot kmet Stanko, Mlakar kot učitelj in v zadnjem dejanju kot občinski sluga, ki ga je zlasti imenitno kreiral, Sornik kot občinski tajnik, Pečar kot poslanec, Toplak kot župan (njegova fizična pojava je pa v tej vlogi vzbujala nekoliko premalo rešpekta. Edinstven je bil Toplak v »Pohorskih pavrih«). Tudi v ostalih vlogah kot krčmar, krčmarica (škoda, da ni imela večj bilo res potrebno, da bi se vzdramili in poživeli izobraževalno delo med tukajšnjim ljudstvom. Leta 1919 so si sodrugi poleg strokovne organizacije ustanovili tudi čitalnico, leta 1921 pa je s, Dimic Jernej ustanovil še dramski in tamburaški odsek, ki je imel svoje prostore v začasnem »Delavskem domu« na Marofu, ki ga je dala na razpolago uprava Snežnika. Pod vodstvom s. Dimica so bile vse delavske prireditve v Lotžki dolini najbolj obiskane. Priznati se mu mora, da je bil izvrsten režiser in1 dirigent, kar vemo zlasti onih ki smo delovali v dramskem in tamburaškem odseku v letih 1921 do 1931. Zavist nasprotnikov je bila seveda velika, ker so videli kako lepo napreduje nova kulturna postojanka. Leta 1933 je prešel »Delavski dom<* v last občine Stari trg, kar je povzročilo silno veselje pri nasprotnikih, ker so računali1, da bo sedaj konec socialističnega kulturnega delovanja in se nadejali, da bo mladina kar drla v njihove kulturne domove. O vprašanju društvenih lokalov se pri nas domala na vseli sejah razpravlja, kar ndjbolj priča, da je želja vseh zavednih delavcev, da bj zopet prišli do svojega delavskega doma. Zato moramo s podvojeno silo na delo, da bomo čimbolj poživeli naše kulturno delo. Zavedati se moramo^ da le s širjenjem izobrazbe, zlasti pa delavskega tiska, bomo med našim delavstvom vzgojili zavedne bojevnike, ki se bodo s pomočjo strokov-nik organizacij borili za zboljšanje svojega položaja. Zato vsi složno na delo ifl ne spuščajmo se v stare spore, temveč zavedajmo se, da smo člani delavskega razreda, ki: ima vl°ge), županova hčerka, 'inženir, kmetje in | sijajno zgodovino, pred seboj pa lepšo bodoč-oT*u‘gi, 80 se igralci dobro izkazali, želeli bi jih I nost. Družnost! — Hace Matevž. Strokovnliarstvo ZZD Iz št. 31 »Slov. Delavca«, glasila Jugorasa za dravsko banovino, ponatiskujemo sledeče pismo, ki ga je ZZD (Jugoras za dravsko banovino) pisala tvrdki Avtomontaža. »Avtomontaža d. d. mi- j , Ljubljana. /nislimo, da smo ko-t narodno strokovni po-kret dolžni, da Vas opozorimo na sledeče: Obveščeni smo, da so v Vašem podjetju zaposleni izključno delavci z marksistično orientacijo. Zadnji dve leti je bil edina izjema član naše organizacije Omejc Franc, ki ste mu pa Vi dne 8, t. m. nenadoma ibrez navedbe vzroka odpovedali službo. Istočasno nam je bilo sporočeno, da ie ostalo delavstvo Vašega podjetja nemoteno in nekažnjeno psovalo našega člana s psovkami kakor: »Koroščeva svinja«, »Farski podrepnik«, »Izdajalec« itd. V Vašem podjetju so bili v noči od 7. na 8. t. m. raztresanj tudi protidlržavni letaki, v katerih se napada naše narodno in naše državno politično vodstvo. Mi smo vso zadevo v celoti prijavili policijski upravi v Ljubljani, Z ozirom na gorenje dejstvo smatramo za sv.ojo resno dolžnost, da Vas opozorimo, da je z nacionalnega stališča popo noma pogrešno, da podjetje odpušča edinega delavca, organiziranega v narodni organizaciji ZZD, da se taim nekažnjeno vrši nedovoljena akcija proti državnim interesom in da se psujd s strani marksističnega delavstva pripadnika nacionalne organizacije. Mislimo, da se vse to ni dogajalo z vednostjo podjetja in Vas zato o tem obveščamo. Prosimo Vas ob tej priliki, da odpoved Omejc Francu prekličete in da poskrbite, da bo Vaše podjetje v nacionalnem oziru neoporečno, V slučaju, da bi bila naša prošnja brezuspešna, ibomo prisiljeni za varstvo nacionalnih interesov k nadaljnjim korakom.« Stanje v socialnem zavarovanju junija meseca 1939 Pr! OUZD v Ljubljani je bilo v mesecu juniju zavarovanih 104.520 članov. Letni prirastek je znašal 934 zavarovancev. Napredovale so zlasti javna dela (več 1340), promet (446), tekstilna industrija (413), trgovina (385) itd. Nazadovale so stavbstvo (manj 1050), služinčad (367), industrija kože in gumija (309) itd. KOČEVJE Tekstilna tovarna na dražbi. Tekstilna tovarna »Slavoteks« v Kočevju je bila ustanovljena pred dvanajstimi leti. Zaposlovala je 51)0 do 700 delavcev. V podjetju je bila investirana češka glavnica. Ta tovarna je zašla v gospodarsko stisko in bo 13. septembra prodana na dražbi. Podjetje je cenjeno na 5,831.515 din, najnižja ponudba znaša 3,023.000 din. — Tekstilno delavstvo je v strahu, da bo izgubilo še ta majhen zaslužek, ki ga je imelo doslej. ROGAŠKA SLATINA Pevski festival. V nedeljo, dne 6. t. TO. se je pri nas vršil pevski festival, zdrulžen s 15-let-nico kulturnega pevskega društva »Sloga« v Rog. Slatini. Na festivalu je sodeloval tudi Trgovski pevski zbor iz Maribora. Koncertne točke je prenašal tudi Radio Ljubljana. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi dne 121 avgusta t. I. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse sosednje »Vzajemnosti«. Vabi odbor. I. Del. kol. osrednje društvo podr, Studenci priredi dne 13. avgusta 1939 poletno veselico na vrtu gost. Mraz v Studencih. Apeliramo na vsa bratska društva, da se naše veselice v čim večjem Številu udeleže. Odbor. Dr. Avg. Reisman: Zaščita mezde v bolezni Zakoni o mezdi v bolovanju v avstrijskem parlamentu. (Iz predavanja med rudarji.) Ekselenca dr. Klein o §u 1151 b o. d. z. v Gosposki zbornici L 1912. Avstrijski obči državljanski zakon je sprejel novele k zakonu za socialno zboljšanje položaja delavstva sicer šele leta 19il6. z veljavnostjo cd 1. januarja 1917 napre.i a zakonita oblika teh določil je bila odobrena v justični komisiji Gosposke zbornice že junija 1912. Ovira pri delu prehaja na delodajalce. Medtem, ko je staro dol.očilo §a 1155 in 1160 o. d. z. prevalilo »nevarnost«, oziroma oviro pri delu, da službojemalec ni mogei vršiti dela vsled slučajne ovire na delojemalca, so pravniki avstrijskega zbora že leta 1912. zahtevali, da se ta nevarnost prenese na delodajalca. — Isto načelo je spreje a tudi Gosposka zbornica v svojem pravnem odseku. Razprave v odsekih Državnega zbora in Gosposke zbornice, nekakega našega senata, kažejo vseskozi socialne motive, k: :'■ »Delavska Politika" ne dobiva nobe*uU. subvencii, vato ccu/nai f%ac6tMH0 takoj-! Poljska tekstilna industrija je dobila veliko naročilo za dobavo blaga Sovjetski Rusiji. § 81 in tudi novejši zakoni, zlasti čl. 60 zakona o trgovskih pomočnikih. Mezda za en teden. Zedinili so se iz tega razloga, da je treba določiti maksimum, t. j. en teden kot najvišjo mero mezde, ki jo naj dobi delavec plačano v slučaju nezakrivljene bolezni in nesreče, pa tudi radi drugih važnih razlogov, ki zadevajo njegovo osebo. Kot tak važen razlog so zlasti poudarili tudi vpoklic k vojakom. Iz tega sledi sedaj po sprejetju novega finančnega zakona, ki je izrecno ukinil veljavnost §a 219 za rudarje, kovinarje, topilničarje, in vse ki so zavarovani pri Bratovski skladnici, da velja za rudarje in za vse druge delavce določilo §a 219. o. z., da morajo dobiti radi važnega razloga plačilo za en teden mezde, ludi v slučaju vpoklica k vojakom v redno službo. To velja za- vpoklic v redno službo, medtem ko velja še itak naprej določilo §a 221. o. z., da morajo dobiti plačano za 4 tedne oni, ki so poklicani k orožnim vajam, če so že bili eno leto v službi. Ako pa niso bili eno leto v službi pri istem podjetiu. toda že vsaj 14 dni, morajo dobiti iz naslova §a 219. o. z„ to je prejšnjega 1154 b o. d. z. mezdo za en teden tudi ob vpoklicu k orožnim vajam. Mezda in hranarina. Kakor danes naši delodajalci, so se že tudi leta 1912. v Avstriji delodajalci borili proti temu, da bi dobivali delavci mezdo v bolezni poleg hranarine. 'Toda pravniki v justičnem odseku so z vso tehtnostjo upravičeno poudarili, da obveznost zavarovanja delavca itak že vpliva pri delodajalcih na znižanje mezde, »als den Lohn driickend dem Dienstnehmer zur Last fallen«. To je zlasti navajal tudi avstrijski znanstvenik Mataja v svojem obrtnem pravu. Simuliranje bolezni. Ugovarali pa so tudi kot danes, da bi takšna j obveznost mezde v bolezni lahko delavce z a-vajala, da bi hlinili, simulirali bolezen, če bi mislili, da dobijo potem hranarino in mezdo, ter da bi pri najmanjši nezgodi odložili delo, češ, saj itak dcbim za en teden plačano mezdo. Drugi so ugovarja.i, da je zato že podan pre-judic, t. j„ da je vprašanje že rešeno v korist delavca, ko je parlament že sprejel slično določilo s § 8. zakona o trgovskih nameščencih, ki imajo pravico do plače v bolezni celo za 6 tednov. Zavarovanje se plačuje iz delavske mezde. .Zagovorniki socialne zaščite delavstva pa so še nadalje poudarjali, da delojemalec itak sam plačuje zavarovanje ker se plačuje isto, če tudi indirektno, iz njegove mezde. Povrh tega v slučaju daljše bolezni ali nesposobnosti dela ob nezgodi itak ne dobi povrnjene niti iz da-leka vse škode. IDalle iirilMdnjiC.) Službena pogodba Delavska zbornica v Ljubljani je novega referenta g. Prezlja Franceta sprejela v službo na podlagi naslednje službene pogodbe: članov. Enega člana imenuje službodavec, enega službojemnik, enega pa kraljevska banska uprava izmed tamkaj uradujočih banskih svetnikov. Proti razsodbi disciplinskega sodišča pa je dopusten rekurz v 15. dneh od dneva dostavitve razsodbe na okrajno sodišče v Ljubljani,, ki o sporu dokončno in pravomočno odloči. Datum pravomočnosti razsodbe okrajnega sodišča v Ljubljani je datium prenehanja predmetnega službenega razmerja. Iz kakih drugih važnih razlogov razrešiti službeno razmerje službodavec vsled izrecnega cdreka ni upravičen. 8. S užbojemnik sme odpovedati predmetno-neoo-po.vecljivo službeno razmerje po preteku 5 let držeč se odpovednega roka 6 mesecev, za službodavca pa je službeno razmerje ne-odpovedljivo in ga tudi ne more razrešiti s pristankom službojemnika s pričo prisilnosti določb § 1158 obč. drž. zakona. 9. Ako preneha službodavec kot juridična oseba pravno obstojati, preidejo vse te obveznosti iz predmetne pogodbe na tisto ustanovo, ki je dejansko pravni naslednik službodavca ali ki jo zakonodaja ustanovi z istim namenom, ali pa na tisto ustanovo ali pa oblastvo, ki je prevzelo pri likvidaciji njegovo premoženje. Bodoča zakonadaja ne more vplivati ali spre-minjcti določil predmetne službene pogodbe. 10. Službodavec se odpoveduje pravici ugovarjati tej pogodbi radi prikrajšbe nad polovico. 11. S užben-o razmerje iz te pogodbe se prične s tistim dnem, ko je službojemnik nastopil službo pri službodavcu, potem ko mu -je bil izročen c-Apravek te pogodbe.« Delavski pravni svetovalec Tajnosti testamenta (Prevalje) Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za - Vprašanje: Moj rajni oče ni znal pisati in je žrebu. V prošnji morate obrazložiti, zakaj na vsled tega napravil testament pri sodišču, ki je bil pred tremi pričami prečitan in podpisan. Ali sme priča izdati tajnost poslednje volje dedičem in še enega teh nahujskati, da testament ni pravilno napravljen in da ga je treba na vsak način ovreči. Vsled takega hujskanja je nastal prepir in nato stroški. Ali lahko tisto pričo tožim? Odgovor: Vaše vprašanje je še premalo točno. Lepo ravno ni, če priča poslednje volje predčasno izdaja vsebino testamenta, ki se sicer splošno smatra za potrebno tajnost do smrti lastnika premoženja. Ni pa takšno izdajanje tajnosti izrecno prepovedano in je pač to odvisno od dostojnosti pritegnjenih prič. Če pa Je takšna priča govorila o Vas dedičih kaj takega, da je za Vas žaljivo v zvezi s testamentom, jo lahko radi takšnega hujskanja tudi tožite za žaljenje časti. Izplačilo rente (Prevalje) Vprašanje: Od okrožnega urada dobivam rento za 12 odst. delanezanožnost. Rabil bi denar za popravijo hiše. Ali lahko zahtevam, da mi rento v celoti izplačajo? Odgovor: Rentniki, ki prejemajo rento največ za 20 odst. delanezmožnost lahko zahtevajo odpravnino, s čemer dobijo enkrat za vselej izplačane tudi vse bodoče rentne dajatve. Zadevno prošnjo je treba vložiti na nieravate denar porabiti. Do odpravnine pa imate pravico le, ako Vam je že odmeri ma stalna renta. pillllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllH ! LJUDSKA SAMOPOMOČ « Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta '1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din pa pogrebninah ln doti. Zavaruj« za pogrobnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— ln aa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Zahvala Vsem, ki so našega dragega pokojnika, ki se je na tako tragičen način ponesrečil Leopolda Robita spremljali na zadnji poti Izrekamo našo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo uglednemu ravnateljstvu tovarne za dušik v Rušah, uradnlštvu, čast duhovščini, g. Magdiču za poslovilni govor, delavskemu pevskemu društvu, tovarniški godbi ter vsemu delavstvu, ki je spremljalo blagega pokojnika na zadnji poti. V Rušah, dne 9. avgusta 1939. ŽaluloCa lana In ostalo sorodstvo. >1. Delavska zbornica, ki se v nadaljnjem besedilu te službene pogodbe imenuje s kratico »službodavec« sprejme v služibo gospoda Preželi Franceta, ki se v nadaljnjem besedilu te pogodbe imenuje »službojemnik«. 2. Službodavec sprejme službojemnika v službo za čas življenja službojemnika in sicer na osnovi 3. odstavka § 1158 obč. drž. zakonika odnosno § 233 obrtnega zakona. Služba je do-življenjska t. j. dosmrtna, službeno razmerje je doživljenjsko t. j. dosmrtno in je za časa življenja službojemnika neodpovedljivo, to pa tako, da se ga namesti kot referenta v okviru svojega zakonitega delokroga. 3. S.užbeni prejemki službojemnika znašajo mesečno din 3600. Službeni prejemki se vsako leto zvišajo za din 100 toliko časa, da doseže mesečni znesek din 4500. Službodavec se zaveže, da mu pravočasno prskrbi v svojem rednem in v svojih izrednih proračunnih za kritje vseh obveznosti iz te službene pogodbe. 4. Vsi navedeni službeni prejemki so čisti prejemki brez odbitkov in plača službodavec vse davke, takse, pristojbine, zavarovalne prispevke, pokojninske prispevke in vse even-tuelno še druge dajatve, ki izvirajo iz te službene pogodbe v celoti sam, neg'ede na to, ako zakon in obstoječi predpisi del teh dajatev oziroma odbitkov prevaijuje na službojemnika, v kolikor pač službodavec kot javna ustanova odnosno službojemnik kot javni nameščenec vseh teh dajatev pa zakonitih določilih niso oproščeni. Službodavec se zaveže služlbtojemniku dokupiti pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani tako, da se je ob vstopu v s užbo vzelo v poštev še celokupno dosedanje službovanje službojemnika pri OUZD v Ljubljani, tako da se bo ob vstopu v službo smatralo, da je službojemnik pri P. z. že zavarovan od 26. III. 1930 in sicer po premiji, ki odpade na današnje službene prejemke. Tudi službojemniku pripada v prvem letu službovanja tritedenski dopust, v drugem letu štiritedenski dopust in po petih letih pettedenski dopust. Za časa dopusta tečejo službojemniku neokrnjeni službeni prejemki. 5. V slučaju bolezni pripadajo službojemniku neokrnjeni prejemki za dobo enega leta. Ako je bolezen daljša od enega leta, more službodavec službeno razmerje odpovedati le ako je med tem Pokojninski zavod v Ljubljani službojemniku pravomočno priznal vsled te nezakrivljene preprečitve službovanja t. j. vsled bolezni ali nezgode po zakonu o pokojninskem zavarovanju službojemnika pristoječe dajatve. Kadar pa odpade pri službojemniku zapreka vršiti službo, povzročena bodisi vsled bolezni ali nezgode, tedaj predmetno službeno razmerje zopet oživi. Službodavec mora v tem slučaju sprejeti službojemnika ponovno v službo, mu mora dati zaposlitve v smislu točke 2. te pogodbe in oživijo službojemniku vse pravice iz predmetne službene pogodbe. 6. Službojemnik obdrži pravico do polnih službenih prejemkov v slučaju vzpoklica na orožne vaje, ako take vaje trajajo do dva meseca. Ako trajajo orožne vaje več ko dva meseca ali kadar je vpoklican službojemnik k vojakom radi vojske ali radi mobilizacije, mu pritičejo 60 odst. prejemkov. 7. Službodavec se izrecno odpoveduje pravici odpovedati službeno razmerje iz naslova odpustnih razogov navedenih v § 239 obrtnega zakona, v kolikor niso navedeni odpusti ozir. važni razlogi takega značaja, da jih more sodno kazensko oblastvo zasledovati in je službo- Razmere v stavbinski stroki v Beogradu, jemnik s pravomočno razsodbo kazenkega so- 1 Stavbinski delavci v Beogradu so opravičeno dišča radi njih obsojen. Na podlagi pravomocne 8 Obiščite MARIBORSKI .TEDEN od 5. do 13. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 Velika gospodarska in kulturna revija Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubileina gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5. do 6. avgusta festival slo> venskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico t Mariborski teden je naflepša priložnost za obisk naše severne meje! odločbe kazenskega sodišča sme in more službodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika nezadovoljni. Beograd je bogato mesto, ki razsiplje z denarjem. Stavbinski delavci, ki delajo in razrešiti predmetno naodpovedljiivo službeno j pQ ur dnevno, ker jih k temu silijo, za razmerje. Proti odpustu pa_ je dopustna pritož- I ^ le pQ ^ 25 na dan ^ bn na disciplinsko razsodišče, ki obstoji iz tren ________ MALI OGLASI NušieiuuelU trapu-ieio_n.(cenelše pri innerent Priporoča se Špecerijska trgoviina Delavski dom i.11 o. i Maribor, Frankopanov« ulica 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstva za Izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. konzumno društvo za Jftežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telelon Interurban št. 5. Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skladišCe v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leže, Mežica, Crna I, Crna II, Sv. Helena, GuštanJ, Muta* pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah irt njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugaht' V slogi 1 e m o č, delu rešitev! nflitemlte ram a Miam Kruli ln palm lz Delmslie peknme»mmiom. jasa la konzorcij izdaja ln urejuje Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.