poštnina plačana v gotovini Cena - Pr«zzo Ur 0.40 Štev. 172 Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. V Ljubljani, v torek, 20. julija 1041-XIX teto VI. | Uredništvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicita ’di provenienza italiana ied estera: Unione PubblicitA Italiana S. A., Milano. Nuove azioni aeree contro Malta e Tobruk ' Vesti 29. julija II nem:co e obbligato a ritirarsi O Quartiere generale delle lorze armate co-munica: Nella notte sul 28 nostri aerei hanno nuo-vamente bombardato la base navale di La Valletta. (Malta.) Nell’Airica settentrionale, sul fronte di Tobruk, il nemico ha ritentato attacchi contro le nostre posizioni: e stato prontamente arrestato ed obbligato a ritirarsi. Sul ironte di Sollum attivitft di artiglieria. Velivoli nemici hanno compiuto una nuova in-cursione su Bengasi. NeU'Airica orientale attivlta delle opposte artiglerie nel settore di Uolcheiit. Aerei britannici hanno bombardato Gon d ar. Zona di operazioni 29. (Da uno degli inviati speciali dell’agenzia Stefani). L’Isola di Malta, an-che questa notte, come riferisce 1’odierno bollettino del quartiere generale, ha dovuto subire un at-tacoo da parte dell’aviazione fascista. L'azione e stata condotta sulla base aeronavale di La Valletta. Bombe di m.edio calibro hanno colpito effica-cemente varii obiettivi ed il porto. I nostri veli- voli ad onta della violenta reazione contraerea, nemica, appoggiata da numero i proietttori, hanno fatto tutti ritorno alle basi di partenza. Sovražnik prisiljen k umiku Uradno vojno poročilo št. 419 pravi: V noči na 28. julij so naša letala znova bombardirala pomorsko oporišče La Valetta (Malta). Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku je sovražnik skušal izvesti nove napade proti našim postojankam. Bi) pa je hitro ustavljen in prisiljen, da se je umaknil. Na bojišču pri Sollumu delovanje topništva. Sovražna letala so znova priletela nad Ben-gazi. Vzhodna Afrika: Delovanje obojestranskega topništva v odseku pri Uolšefitu. Angleška letala so bombardirala Gondar. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je včeraj o bojih na Vzhodu izdalo naslednje uradno poročilo: Operacijsko področje, 29. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani piše, da je otok Malta tudi predsnočnjim moral prestati napad fašistovskega letalstva. Napad je bil usmerjen na letalsko in pomorsko oporišče v La Valetti. Bombe srednje mere so uspešno zadele različne cilje in luko. Navzlic silovitemu protiletalskemu ognju, katerega so podpirali številni žarometi, so se vsa letala vrnila v oporišča. Napovedi o bližnjem zaključku bitke za Smolensk Prodiranje v Ukrajini kljub zelo hudim prometnim razmeram - Uničevalna bitka okoli Smolenska divja dalje Hitlerjev glavni stan, 29. julija. Bitka pri Smolensku se bliža svojemu uspešnemu zaključku. Vst poskusi, da bi se preprečilo uničenje obkoljenih sovjetskih vojska, so bili preprečeni. V Ukrajini prodirajo zavezniške čete kljub najtežjim prometnim razmeram za umikajočim se sovražnikom neovirano naprej. Na finskem bojišču so nemške in finske čete vkljub žilavemu sovražnemu odporu zavzele novo ozemlje. Berlin, 29. julija, r. Iz poročil nemškega tiska in radia se da o splošnem položaju na vzhodnem bojišču posneti naslednje: Na finsko-sovjetski meji ja stanje nespremenjeno od skrajnega severa do Ladoškega jezera. Nobenih posebnih dogodkov tudi ni zaznamovati na Karelijski ožini med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom. Na estonskem bojišču s« boji nadaljujejo na morski ožini med Pejpuškim jezerom in med Finskim zalivom, v glavnem v širši okolici trdnjave Narve, mimo katere se zdi, da je nekaj nemških motornih oddelkov prodrlo dalje vzdolž proge, ki drži v Leningrad. Glede bojišča severozahodno od Ladoškega jezera, na ozemlju med Ladoškim in Oneškim jezerom pravijo finska poročila, da se Operacije tam uspešno nadaljujejo. Nagli finski oddelki so iz Salmija, mesta ob severovzhodnem bregu La-doškega jezera, blizu bivše finsko-sovjetske meje prodrli v dveh ločenih skupinah do gornjega toka reke Zvir. Finske patrole si po teh poročilih odpirajo pot v smeri proti železniškemu križišču Petrozavodsku. Na osrednjem bojišču položaj ni veliko spremenjen kakor je razvidno iz včerajšnjega nemškega uradnega poročila, ki napoveduje v bližnji bodočnosti uspešen konec velike Bitke za Smolensk. Na južnem bojišču sta po romunskih poročilih Bukovina in severna polovica Besarabije do Ki-šinjeva v nemških rokah, na skrajnem jugu med Dnjestrom in Donavo pa itak že od začetka vojne ni bilo nobenih izrazitih dogodkov. Stockholm, 29. julija, s. Moskva je nocoj doživela sedmi letalski napad. Sovjetski prestolnici se je približalo kakih 140 nemških letal, ki so navzlic silovitemu protiletalskemu ognju vrgla bombe na razne mestne predele. Berlin, 29. julija, s. Kakor javlja nemški poročevalski urad, so finske (Sete spet odbile napad sovjetskih oddelkov na bojišču pri trdnjavi Han-goe. Sovjeti so se 6kušali izkrcati na dveh krajih ob obali in so imeli pri tem hude izgube. Prišli so tudi ob veliko vojnih potrebščin. Po poročilu iz istega vira se je 26. julija zjutraj na severnem bojišču nemška oklepna divizija Japonci zasedajo oporišča v Indokini Saigon, 29. julija, s. Japonske sile so začele zasedati vojaške točke v francoski Indokini, zlasti vzdolž sdamske meje. Japonsko vojaštvo in vojne potrebščine prihajajo iz Hanoja, kjer so Japonci že pred meseci uredili svoja oporišča. Zastopniki japonske vlade izjavljajo, da mislijo Japonci skupno s francosko vojsko odbijati vsak napad na Indokino. Razorožitev francoskih ladij v Aleksandreti Carigrad, 29. julij«, s. Po poročilu anatol-ske agencije so turške oblasti razorožile vseh enajst francoskih ladij, ki so se zatekle iz Beyruta v Aleksandretto. Posadko s teh vojnah ladij so internirali. Oboje bo ostalo v internaciji do konca vojne. Tudi Holandska Indija išče spora z Japonsko Tokio, 29. julija, s. Vlada holandske Indije je — na pritisk Anglije in Amerike — sporočila japonski vladi, da razglaša zaporo .nad japonskim denarjem, naloženim v tej ali oni obliki po raznih krajih holandske Indije. Hkratu je holandska vlada odpovedala zadnjo finančno pogodbo z Japonsko. To dejanje znova poudarja sovražno politiko holandske Indije do Japonske. Japonska vlada pa navzlic temu sodi, da je ta korak zgolj vprašanje gospodarske politike in je še vedno pripravljena pogajati se o vseh političnih vprašanjih. Sovjeti odklanjajo bolgarske pritožbe zaradi bombardiranja Sofija, 29. julija s. Moskovska radijska postaja je objavila danes zjutraj, da je sovjetska vlada odbila bolgarski protest zaradi bombardiranja mest Balčik, Dobrič, Ause, Plevelj in Lovec. V Sofiji so to čudno stališče eovjetske vlade živahno razlagali. srečala s sovjetskimi oklepnimi enotami. Po hudem boju je bil zagrizeni nasprotnikov odpor strt in uničenih 30 oklepnih voz. Berlin, 29. julija. 8, Kakor poroča DNB, so sovjetski poskusi, da bi 6e strl obkoljevalni obroč na bojišču okoli Smolenska, propadli s krvamimi izgubami. Ugotovljeno je bilo, da so tudi na tem bojišču stopili v akcijo posebni sovjetski strokovnjaški oddelki pod neposrednim poveljstvom komisarjev. Glavna naloga teh oddelkov je v tem, da preprečujejo, da bi se čete, zaposlene pri napadih, umikale ali vdajale. Ti oddelki so oboroženi s strojnicami. Neka nemška divizija je predvčerajšnjim na bojišču v severni Besarabiji predrla Stalinovo črto, ko je z vrsto drznih akcij strla silovit nasprotnikov odpor. Potem so nemški oddelki zavzeli 18 trdnjavic ter eno zelo mogočno utrjeno trdnjavo. Berlin, 29. julija, s. Uradna nemška agencija javlja, da so oddelki nemške pehote v okolici Smolenska dne 26. julija uničili 12 protitankovskih topov in 5 težkih topov. Dne 26. julija zjutraj je nemška pehotna divizija pri Smolensku obkolila boljševiške oddelke, jih zajela in pri tem zaplenila ogromno vojnih sredstev. V tem bojnem plenu je bilo poleg 12 protitankovskih topov še mnogo streliva. Ko so nemški vojaki strli odpor boljševiških sil, so se nenadoma z vzhoda vasi, kjer se je bila bitka, prikazali sovjetski tanki. Poveljnik stotnije se ni dal presenetiti in je takoj dal ukaz, da je treba iti nad sovražnika in jih obstreljevati s protitankovskimi topovi, ki so jih pravkar ujeli. Nemški vojaki so se brž seznanili z delovanjem zaplenjenega orožja in ga obrnili proti tankom. Z natančnimi zadetki so nemški vojaki uničili težke sovjetske tanke, od katerih so nekateri imeli 52 ton. Dva tanka sta se morala takoj ustaviti, tretji pa je zaradi zadetkov zgorel. Nadaljna dva tanka sta bila pogodena in sta utrpela težko škodo. Bombni atentat na bivšega francoskega ministra Viehy, 29. julija, s. Bivšega notranjega ministra v raznih vladah francoske ljudske fronte, Marxa Dormoyja, je ubila eksplozija bombe, katero mu je nekdo nastavil pod posteljo v hotelu »Em-pereur«. Do eksplozije je prišlo ob eni uri ponoči. Dormoyju je odtrgalo glavo, v sobi pa se je podrl strop. Ameriški načrti za izkrcanje v Afriki Rim, 29. julija, s. AmerBki časnikar Han-son Baldvvin priobčuje V listu »Newyork Times« vrsto člankov, v katerih razpravlja o tem, kakšen bi moral biti vojni načrt Združenih držav za napad na Evropo. Omenjeni časnikar odsvetuje morebitno izkrcanje v Dakarju, češ da bi to bilo predrago in brez koristi, saj ima Anglija v koloniji Slerra Leone izborno pristanišče Freetown, kjer bi se ameriška vojska lahko mirno izkrcala. Ameriška vojska naj se torej polasti Free-towna, ker je to najboljše pristanišče v vsej zahodni Afriki. S tem se bo izognila pomorskim izgubam na kopnem, ki bi utegnile škoditi vo-jaškemu ugledu Združenih držav. Praktični Amerikanci očitno več dajo na lagodno izkrcanje v Afriki za ramami zavezniške Anglije, kakor pa izkrcanje v francoski koloniji, kjer bi Francozi uporabljali topove za obrambo svoje lastnine. »Newvork Times« pravi dalje, da bi cilj ameriške vojske, ki bi se izkrcala v Afriki; moral biti ne Dakar, temveč Aleksandrija, zakaj Politične spletke Združenih držav v Rusiji in v Evropi Stockholm, 29. julija, s. Stiki med Sovjet, sko Rusijo in Ameriko postajajo vedno bolj obsežni in sodelovanje med obema državama Je vsak dan večje. Včeraj je v Moskvi Stalin sprejel ameriškega veleposlanika Steinhardta in je imel z njim dolg razgovor. Pri razgovoru je bil navzoč tudi Molotov. V soboto pa je prišla v Washington sovjetska vojaška delegacija iz Anglije, da bi se pogajala s Sumner Wellesom in načelnikom ameriškega generalnega štaba generalom Marshallom. Iz Londona prihajajo poročila, da bo sovjetski veleposlanik v Londonu Majski prav kmalu podpisal pogodbo z bivšo poljsko vlado. S to pogodbo bo sovjetska Rusija odstopila Poljski vse tisto ozemlje, ki ga je rdeča vojska zasedla v septembru 1. 1939. Z isto pogodbo bo sovjetska vlada poroštvovala Poljski nedotakljivost tistih meja, ki jih bodo zarisali Churchill, Majski in general Sikorski. Kakor pa je znano, je po razpadu Jugoslavije sovjetska vlada hitro prekinila diplomatske zveze z Belgijo, Norveško in Jugoslavijo. Toda sovjetski veleposlanik v Londonu Majski se sedaj pogaja z bivšo norveško vlado o tem, kako naj se obnovijo diplomatske zveze med sovjetsko in norveško vlado. V soboto je norveška kolonija v Londonu priredila velik banket na čast ruski koloniji, da bi se tako proslavila obnovitev diplomatskih stikov med obema vladama vojaški ključ do Afrike je Egipt, ne ga Senegal. Iz vsega tega pisanja je razvidno, da si v ameriški javnosti z vso naglico pridobiva tal misel na to, da bi Amerikanci na take načine podedovali angleško svetovno cesarstvo. Govori hrvatsklh oblastnikov Zagreb, 29. julija, s. Poglavnik Pavelič je sprejel zastopstvo »Hrvatskega domobrana« in imel pri tem govor, v katerem je dejal, da je po božji milosti ra po moči svojih zaveznikov vstala svobodna in popolnoma neodvisna Hrvaška, ki je odločena boriti se proti vsakemu sovražniku. Zunanji minister Lorkovic je imel v nedeljo govor, v katerem je slavil Paveličeve zasluge za osvoboditev Hrvaške ter dejad, da je treba obračunati z vsemi, ki 60 leta 1918. spravili Hrvaško j»od srbsko nasilje. Opomnil je hrvatski narod, naj bo pripravljen na nadaljne žrtve, na to, da ho moral omejiti lastne potrebe in da bo moral braniti tisto, kar je bik> pridobljeno. Smrtne obsodbe romunskih legionarjev Bukarešta, 29. julija, r. Včeraj je bila izpolnjena smrtna obsodba nad dvema romunskima legionarjena, pristašema razpuščene Železne garde. Obtožena sta bila, da sta kot voditelja odseka Železne garde protizakonito imela samokrese in da sta izvajala naloge, nasprotujoče državnim koristim. V obsodbi te naloge niso natančneje orisane. V zadnjih štiriindvajsetih urah je bilo zaradi podobnih prestopkov v Bukarešti usmrčenih devet bivših legionarjev. Razen tega je bilo v odsotnosti obsojenih štirinajst legionarskih poglavarjev in sicer zaradi veleizdaje. Med njimi je bivši voditelj legio-' narskega delavstva Dimitru Groza ter eden glavnih sodelavcev Horie Sime Traian Boieru. »SLOV. DOM« v vsako hišo! Ves bolgarski tisk še nadalje razpravlja o udeležbi Italije v sedanji vojni na Vzhodu in poudarja navdušenje, s katerim odhajajo vedno številnejši in številnejši italijanski oddelki na vzhodno fronto. Listi poudarjajo, da število teh čet od dne do dne raste. Dne 27. julija so Nemci zbili v letalskih bojih 123 sovjetskih letal, na tleh pa uničili 17 sovjetskih letal, javlja nemški poročevalski urad. Predsnočnji nemški napad na London je bil po poročilu angleškega notranjega ministrstva po sedmih mirnih tednih silovit in je precej škode ter žrtev. Turško protiletalsko topništvo je sestrelilo neko angleško letalo. Člani posadke, kolikor jih je ostalo pri življenju, so povedali, da so bili poslani na ogledniški pogled. Skupina sovjetskih diplomatskih uradnikov, ki je potovala čez Turčijo domov, je ostala v Ankari ter noče v Moskvo, temveč misli do konca vojne ostati v Turčiji. Finska vlada je odpovedala diplomatske zveze z Anglijo, čeprav je angleška vlada še pred kratkim izjavila, da ona za zdaj ne misli pretrgati takih zvez s Finsko. Britansko pomorsko poveljstvo je v soboto objavilo prve podatke o letalsko-mornariški bitki v osrednjem delu Sredozemskega morja. Angleži priznavajo v tem uradnem sporočilu izgubo treh letal in izgubo rušilca >FearIess<, obenem pa pravijo, da so bili lahno poškodovani ena križarka, en rušilec in ena prevozna ladja. Bilo je nekaj ranjencev in mrtvih na teh ladjah. Smrtna kazen je določena za vsako osebo v Franciji, ki bi pomagala pobegniti angleškim letalcem, ki se spuste na zasedeno ozemlje. Številni ruski emigranti, ki prebivajo v Bolgariji, se priglašajo v prostovoljske skupine za boj proti Sovjetom. Japonska vlada je izrekla zaporo nad vsem kanadskim premoženjem, zlasti denarjem na Japonskem, mandžurska vlada pa zaporo nad angleškim in ameriškim premoženjem v Mandžuriji. Predsednik Brazilije Vargas in predsednik republike Paraguay sta se sešla na meji ter odpotovala na važen posvet v paraguaysko prestolnico Assuncion. Nemški tisk se tudi včeraj bavi z drznim italijanskim pomorskim napadom na Malto. »Miinche-ner Neueste Nachrichten« poudarjajo, da ta neprimerno drzni napad odgovarja značilni italijanski pomorski strategiji. Francoska policija je izdala odločne ukrepe za varstvo raznih politikov, ki so v začasnem zaporu. Zaradi atentata na bivšega notranjega ministra Dormoyja so pomnožili 6traže pri bivših predsednikih vlade Daladierju, Blumu in Mandelu. Na vzhodno bojišče je iz Španije odpotoval tudi najslovitejši vojni letalec major Sallas. Z njim gre še več dobrih španskih lovcev, ki so se odlikovali že v državljanski vojni. Francosko pomorsko vojno sodišče v Toulonu je obsodilo 12 komunistov, med njimi neko žensko, na prisilno delo od 15 do 20 let. Omenjeni so se bavili s prevratno propagando v francoski vojski in med civilnim prebivalstvom. Obsojenim so zasegli tudi vse premoženje. Vse argentinske trgovske družbe in podjetja, ki jih je Roosevelt postavil na črni seznam ter jim prepovedal dobivati blago ali denar iz Amerike, ker trgujejo z državami Osi, so vložile pri argentinskem zunanjem ministrstvu oster ugovor. Argentinska vlada za zdaj ni dala še nobene izjave o tem škodljivem ameriškem koraku. Francoske oblasti so ugotovile, da tvorijo Judje v Franciji 1.15% prebivalstva, da pa imajo nesorazmerno velik upliv zlasti v gospodarskem življenju. 57% vseh bančnikov, 56% trgovcev s kožuhovino, 61% tovarnarjev perila, 71% glasbenih založnikov, 47% izdelovalcev obleke, 38% izdelovalcev svile je bilo dozdaj Judov. S porazom komunizma bo nastal položaj, ki bo povzročil, da bo angleško ljudstvo začelo soditi z večjo hladnokrvnostjo o lastnem stanju in o stvarni uspešnosti ameriške pomoči, je govoril predsnočnjim v zagrebškem radiu vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil, vojskovodja maršal Kvaternik, ki je dodal, da bodo hrvaški komunisti, naj bodo Judje ali Srbi, uničeni, ko bo padla Rusija. Nemški povračilni napad na London Hitlerjev glavni stan, 28. julija, lp. Nemiko vrhovno poveljstvo objavlja: Kot povračilo na ponovne napade angleških bojnih letal na stanovanjske predele nemških mest je nemško letalstvo ponoči bombardiralo angleško prestolnico. Zahodno od Temzinega kolena so nastali močni požari. Bojna letala so pri Faroerskih otokih potopila večjo tovorno ladjo in močno poškodovala trgovski parnik. Pred škotskim vzhodnim obrež- {‘em je torpedo z letala -zadel veliko trgovsko adjo. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje. Angleški protiletalski strokovnjaki odhajajo v Moskvo London, 29. julija, e. Angleško notranje ministrstvo namerava poslati v Moskvo še dva nova strokovnjaka za protiletalsko obrambo, kakor to določajo v sporazumu glede angleške pomoči za Sovjete. Pretekli četrtek so odpotovali v Moskvo strokovnjaki za zidavo protiletalskih zavetiSč in strokovnjaki za uravnavanje protiletalskega ognja. Prihodnje dni bodo odšli v sovjetsko prestolnico strokovnjaki za obrambo hiš in drugih, stavb pred porušenjem po letalskih bombah. J Pomemben sestanek novomeških malih gospodarjev V kratkem bo ustanovljeno društvo malih gospodarjev za vso Dolenjsko Novo mesto, 28. julija. Med nami ni nikoli manjkalo takih poznavalcev gospodarskih prilik našega malega posestnika, ki so stalno opozarjali na potrebo organizacije in na pospeševanje tako imenovanih malih gospodarstev, ki jim reja malih živali in vrtnarstvo tvorita osnovo. Zdi se pa, da mali posestniki sami klica teh mož niso hoteli slišati in tako se je zgodilo, da je ob nastopu vojnih "časov in z njimi zvezanimi težkimi vprašanji prehrane naš mali gospodar ostal brez organizacije in s tem v prvem trenutku brez posebnih možnosti, da bi mogel svoje gospodarstvo dvigniti in izboljšati. Sedanje razmere so preusmerile tudi mišljenje malih gospodarjev, ki so šele sedaj spoznali pomen in vrednost organizacije. V Novem mestu je sicer že prej bilo večkrat govora o društvu malih gospodarjev, ki bi naj obsegalo vso Dolenjsko, vendar do ustanovitve tega društva ni prišlo. Te dni pa je vprašanje ustanovitve takega društva stopilo v odločilno fazo in bo društvo v kratkem ustanovljeno. Zaradi predpriprav za ustanovitev tega društva je bil v nedeljo dopoldne v občinski posvetovalnici sestanek novomeških malih gospodarjev. Sestanka se je udeležilo lepo število gospodarjev, udeležila pa sta se ga tudi mestni župan dr. Polenšek in delegat Zveze društev malih gospodarjev v Ljubljani g. Ahčan. Sestanek je vodil občinski trošarinski uradnik g. Metod Pod-bevšek. Sodeč po udeležbi na tem sestanku bo društvo ob ustanovitvi imelo nad 150 (Slanov. 0 pomenu reje malih živali je govoril g. Ahčan, o pomenu vrtnarstva za malega gospodarja pa okrajni kmetijski referent inž. Rihar. Na sestanku so ustanovili poseben odbor, ki bo takoj začel z delom, ki bo šlo za tem, da bo društvenim Članom omogočena nabava malih živali, ki jih je sedaj težko dobiti. Ljubljanski rejci malih živali so doslej pokupili že toliko tega blaga, da ga bo odslej mogoče dobiti le. če bo nabavljanje dobro organizirano, kar bo moglo storiti le društvo. Poseben društveni odsek bo skrbel tudi za gojenje semen. Tudi tega ie že lotos težUo dobiti, prihodnje leto bo pa še teže, če mali gospodarji sami ne bodo skrbeli za odgojo semenja. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva malih gospodarjev je že napravil pri vseh bodočih društvenih članih seznam vsega blaga, ki bi ga mogli medsebojno zamenjavati. Na sestanku se je oglasil k besedi tudi mestni župan dr ■ Polenšek, ki je delu bodočega društva želel mnogo uspeha in pristavil, da bo občina to delo z vsemi močmi podprla in da bo dala nekaj svojih zemljišč na razpolago rejcem malih živali. Zastopnik Zveze g. Ahčan je ob koncu sestanka med navzoče razdelil nekaj poučnih knjig, iz katerih bodo mali gospodarji mogli črpati znanje, ki jim je za povzdigo njihovih gospodarstev nujno potrebno. Občni zbor društva bo, čim bodo potrjena društvena pravila. Navijalsfvo in drugo izpred sodišča ljubijana, 29. julija. Proti raznim gostilničarjem, mesarjem in trgovcem z živili in manufakturnim blagom je bilo pri drž. tožilstvu odnosno pri okrajnem sodišču pretekli teden podanih nad 20 ovadb zaradi prestopkov proti uredbi o cenah z dne 15. maja t. 1., ker so mnogi navijali cene in so prodajali živila, hrano in blago za več odstotkov višje, kakor je bila oblastveno določena najvišja cena. Zanimivo je, da so n. pr. jedilni listi po nekaterih gostinskih obratih glede cen pravilno v okviru maksimiranih cena sestavljeni, toda zviti in poučeni pa računajo gostom na hitrico za jedila višje cene, računajoč, da se gost ne bo mnogo zmenil za cene na jedilnem listu in bo plačal predloženi račun brez ugovora. Gostje, ki so previdni in tudi ne morejo razmetavati denarja, dostikrat kontrolirajo račune s cenami na jedilnih listih in tako se za poslovanje gostinskega obrata odgovorni ujamejo v mreže paragrafa. Okrajnemu sodišču so bile pretekli teden podane tri nove ovadbe zaradi navijanja cen, vseh tekočih zadev pa je še 28. Nekatere so bile pretekli teden končno rešene. Proti nekaterim obtožencem je bilo kazensko postopanje ustavljeno zaradi pomanjkanja dokazov, proti drugim se nadaljujejo poizvedbe. Nekateri so bili obsojeni na večje in manjše denarne kazni. Sodbe pa še niso pravomočne, ker so obsojenci prijavili proti sodbam priziv na okrožno sodišče zaradi krivde in kazni. Zemljiška knjiga je doslej v julju zaznamovala 137 kupnih pogodb za celotno vrednost 10,888.360 din in 22 kupnih pogodb za vrednost 691.660 lir. Vseh 159 kupnih pogodb predstavlja vrednost v dinarski veljavi 12,709.133.45, v lirah pa je vrednost 4,829.460.54. Zaznamovane so bile nekatere večje zemljiškoknjižne transakcije. Ljudska posojilnica v Ljubljani je prodala M. Battelinovi, zasebnici v Novem mestu, nepremičnino vi. št. 29 Ljubijana-mesto (hiša št. 32 na Starem trgu) za 700.000 din. Iskra Fran, posestnik in sedlarski mojster, prej na Vrhniki, sedaj v Ljubljani, Pokijukarjeva ulica št. 2, je prodal Ignacu in Jožefi Pugelj, posestnikoma v Zvirčah št. 42, posestvo vi. št. 49 k. o. Vič za 205.00 din.Lapuh Mihael, trgovec v Dobovi pri Brežicah, je prodal Doretu Bajdi, zasebniku v Ljubljani, Študentovska ulica št. 9, nepremičnino vi. št. 85 k. o. Ljubljana-mesto za 400.000 din. Bajda Marija, posestnica v Stepanji vasi št. 76, pa je prodaja Franu Mervecu, zasebniku v Ljubljani, Pred škofijo št. 4, nepremičnino vi. št. 290 k. o. Ljubljana-mesto za 200.000 din. Bilo je prodanih mnogo stavbnih parcel od 100 do 600 din kvadratni meter. Zelo poceni so gozdne parcele od 1—10 din kvadratni meter. d. Gozd je vaš velik dobrotnik Zato hodite vanj s pametjo in srcem Kadar govorimo o gozdnih proizvodih, imamo po navadi v mislih rastlinske. V širšem pomenu besede pa prištevamo h gozdnim proizvodom vse tisto, kar človeštvo črpa iz gozdnih zemljišč. Sem prištevamo torej tudi vse gozdno živalstvo in rastlinstvo. Za glavni proizvod gozda smatramo ponavadi les. Razen proizvodnje lesa pa nudi gozd človeku še marsikakšno drugo korist oziroma užitek, ki jc zanj često tudi življenjskega pomena. So to dobrote, ki izvirajo iz gozdnega drevja, grmičevja in gozdnih rastlin. Enim je les glavni vir dohodka, skromnejšim pa že stelja predstavlja mnogo. In prav zaradi gozdnih koristi kakor drv, paše, na-s til ja, gozdnih živali, dobrega lesa so ljudje že od nekdaj poželjivo gledali na gozdove in si jih hoteli prilastiti. Postranski gozdni proizvodi so v pretežni večini v pomoč malemu človeku na deželi. V mnogih primerih, posebno v hribovitih krajih, si kmetijstva niti misliti ne moremo, če kmet ne bi imel na razpolago svojih steljnikov, listnjakov in pašnikov. Ljudje cenijo vrednost gozda ter ga ščitijo pred kvarnimi izkoriščanjem stranskih proizvodov. Da je izmed gozdnih proizvodov les najbolj cenjen, je jasno, Saj je les mogoče neposredno vnovčiti mnogo ugodnejše kakor pa druge postranske gozdne proizvode, ki imajo ponavadi manjšo vrednost in še to kvečjemu za bližnjo okolico. V gozdovih pa je poleg lesa še mnogo drugih proizvodov, ki so navidez neznatne vrednosti. Last- nik velikega gozda 6e sicer le malokdaj ukvarja z donosnostjo postranskih gozdnih proizvodov, toliko večje vrednosti pa so ti za malega človeka. Za stranskimi gozdnimi proizvodi stikajo po gozdovih predvsem mali ljudje s podeželja, kočarji iti najemniki, ki nimajo svojega zemljišča, ki si služijo kruh z delom na dnini, in od časa do časa, če nimajo dela, pobiTajo te vrste gozdno blago. Dalje 6e ukvarjajo s tem ljudje skromnih življenskih zahtev. Med nabiralce postranskih gozdnih užitkov pa spadajo tudi mestni ljudje, pa ne samo taki, katere k temu priganja uboštvo, ampak tudii taki, ki jim je stikanje po gozdu za tem ali onim blagom prava strast. Postranski gozdni proizvodi so važen činitelj v razvoju narodnega gospodarstva. Pri nabiranju postranskih gozdnih sadežev pa ne najdemo samo koristi, pač pa se žal pri nabiranju mnogokdaj dela tudi občutna škoda, škoda zaradi tega, ker se gozdni sadeži čezmerno uničujejo in ljudje ne gledajo prav nič na to, kaj bodo prihodnje leto nabirali. Pred očmi jim je le trenutna korist. Ljudem torej manjka smotrenega in preudarnega čuta pri nabiranju gozdnih sadov. Gozdove je treba znati umno izrabljati! Kakor je treba biti pazljiv pri košnji v gozdovih, da se ne pokvarijo mlade gozdne sadike, tako je jx>trebna pazljivost tudi pri najmanjšem gozdnem opravilu. Le s trajnim stikom med kmeti iti izvežbanimi gozdarskimi strokovnjaki, bo mogoče naše gozdar- Hudi nočni nalivi Ljubljana, 29. julija. Splošen pregled vremenskih zapiskov za julij pokaže, da ni skoraj leta, da se ne bi v ljubljanskem deževnem pasu pojavljali močnejši nalivi prve dneve po sv. Jakobu, to je v začetku pasjih dni. 2e lani je bil 28. julij sila deževen. Vrstili so se od 1. ure j>onoči proti jutru nalivi, ki so bili siloviti in je takrat padlo do 46.5 m/m dežja. Tudi letošnji 28. julij je bil izredno moker. Deževati je pričelo okoli 3 zjutraj in je precej lilo do 5 zjutraj. Nastal je daljši presledek. Včeraj okoli 10. ure se je vlila druga ploha, trajajoča tja do 11. ure. Čez dan je .zmerno deževalo. Ponoči pa so sledile prav viharne plohe. Najhujša je trajala po zapiskih ombrografa od 21.50 tja do 1. ure ponoči. V tem času je začrtal ombrograf meteorološkega zavoda prav poučno in zanimivo krivuljo, kako 60 se močni nalivi vrstili drug za drugim. Nalahno je dežilo še do 2.30 zjutraj. Davi po 7. uri se je začelo jasniti. V času od 3 zjutraj 28. julija pa do 7. ure davi je padlo v Ljubljani in bližnji okolici 53.6 m/m dežja, kar predstavlja ogromne množine vode. Ljubljanica je danes močno rjava. Znak, da so bile še hujše nevihte po Notranjskem, posebno na Logaški planoti, okoli Planine, Cerknice in drugod. Tudi v polhovgrajskem okolju so bili močni nalivi, tako, da so vsi potoki naglo naraščali in so se ponekod razlili po travnikih in njivah. Ljubljanica je pri Fužinah davi dosegla vodno stanje 1.20 m in je narasla za 40 cm nad normalo. Tudi pritoki Ljubljanice so zelo narasli in so zvrhani. Nevarnost kake poletne povodnji je minila. —d. Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže je mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata spet določil za ta teden dogovorno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in tudi v soglasju s predstavniki naših zelenjadarjev. Po določitvi teh cen ne sme v Ljubljani nikdo prodajati navedenih pridelkov jk> višjih cenah, pač pa lahko pričakujemo, da se bo nekaj pridelkov med tednom še pocenilo. Za ta teden določene maksimalne cehe so naslednje: novi domači krompir (rožnik in »Bintje«) 1.60 L, domači kifeljčar 1.80 L, koleraba 1.20 L, rdeča pesa 1.50 L, stročji nizki fižol 1.50 L, domači visoki fižol 3.50 L, rdeči korenček brez zelenjave 2.50 L, rumeno korenje brez zelenjave 1 L, zeljnate glave 1 L, ohrovt 1.20 L, glavnata solata 2 L, kumare 1.80 L, kilogram kumaric za vlaganje in sicer srednje velikih kumaric, ki jih gre okrog 30 na en kilogram, 3 L, a cena majhnih kumaric, ki jih gre okrog 125 na en kilogram, je 8 L, velike jedilne buče 0.50 L, majhne bučke (cukete) za polnjenje 3.50 L, čebula 1.30 L, češenj 2.60 L, luščen grah 7 L, grah v stročju 3 L, mehka 'špinača 3 L, trda špinača 2 L, kislo zelje 3.50 L. Vse doslej naštete cene veljajo samo za kilogram. Liter lisičk ne sme veljati nad 1 L, liter suhih namiznih malin 4 L, a cena mokrih malin za vku-havanje je 4 L 7.1 en kilogram. Pazite torej pri nakupovanju na razliko, ker se suhe namizne maline prodajajo nr. liter po 4 L, a mokre maline za vkuhavanje se predajajo na kilogram po 4 L. Te cene so obvezne tako za prodajalke kakor za gospodinje ter bo vsaka kaznovana, če bi prodajala ali tudi kupovala navedeno blago po višjih cenah. Prepovedano je tudi vmešavanje v pogajanja za ceno, še prav posebno pa otipavanje blaga. Spet moramo opozoriti vse kupovalke na etropo naročilo tržnim organom, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto. ® treh vrstah... Večja skupina gorenjskih delavcev je odšla na delo na Koroško. Kočevski kot je precej dobro obrodil. Pšenica in oves lepo kažeta. Ječmen so skoraj že povsod poželi in so z žetvijo zadovoljni. Tudi krompirja bo dovolj. Koruza kaže pa bolj slabo. Tudi sadna letina obeta zelo dobro. Največ bo jabolk. Dr. Sepp Moder je novo imenovani župan v Trbovljah. Dosedanjemu županu Peharcu se je zahvalil politični komisar. Čevljarski pomočnik iz Ljubljane Merhar Jože si je po nesrečnem naključju prerezal žile na roki, vendai; so ga v bolnišnici še rešili. Posestnikovega sina'Mačka Mirka, ki je doma iz Spodnje Zadobrove f>a je ugriznil pes. Prišel je v bolnišnico na zdravljenje. stvo dvigniti še na višjo stopnjo in tudi od gozdov dobiti čiinveč. Ugotoviti je namreč treba, da taka prizadevanja doslej niso bila cilj gospodarjev. Kmetijstvo in gozdarstvo sta si bili glede izkoriščanja nekaterih važnih postranskih gozdnih proizvodov pogosto v zelo ostrem nasprotiu, kar pa gotovo ni bito v korist stvari. Noto mesto Novi prostori naše podružnice. Novomeška podružnica Slovenoa, Slov. doma in Domoljuba se je preselila v prostore zraven Krajčeve trgovine, kjer je bila že nekdaj. V tej podružnici lahko naročate vse naše liste in oglase, plačujete naročnine in prejemate vse informacije, ki se tičejo uprave in uredništva naših listov. Zlasti opozarjamo, da sprejema podružnica tudi naročila za »Slovencev koledar«, ki ga bodo naročniki naših listov dobili za ceno 9 Lir. SK JJovo mesto živaihno deluje. Nogometni odsek SK Novega mesta je zadnji čas doma in drugod odigral vrsto nogometnih tekem. V ne-nedeljo je gostoval v Kočevju ter v lepi in napeti igri premagal tamkajšnje nogometno moštvo z rezultatom 1:0. Teden poprej so Kočevarji gostovali v Novem mestu, kjer so bili premagani z rezultatom 4:). Prihodnjo nedeljo bo moštvo SK Novega mesta doma odigralo tekmo z1 SK Ribnica ali pa s kakim ljubljanskim klubom. Novice iz Države Na tisoče italijanskih delavcev se je vrnilo iz Albanije. Kakor poročajo iz Brindisija, se je 26. julija vrnilo iz Albanije v Italijo več tisoč italijanskih delavcev. Sprejel in pozdravil jih. je_ v Brindisiju tamkajšnji zvezni tajnik fašistične stranke. Zahvalil se jim je za ves njihov trud in za veliko junaštvo, ki so ga pokazali v Albaniji za časa bojev. V imenu Duceja je zvezni tajnik izročil delavcem tudi darila. Nova omejitev vožnje z avtomobili. Inšpektorat civilne motorizacije je izdal odlok, po katerem je od 1. septembra prepovedana vožnja z avtomobili do 12 metrskih stotov tovora, in sicer vožnja za lastni račun ali za račun koga tretjega. Kdor bi želel, da ga ta omejitev ne bi zadela, si bo moral preskrbeti posebno dovoljenje pristojnih oblasti, ki pa bodo takšna dovoljenja dajale le v najnujnejših primerih. Vedno več gozdov v Italiji. Kakor poroča »Agenzia d’ Italija e deli’ Iinpero«, so italijanske oblasti v zadnjih letih posvetile veliko skrb gozdovom in njih pametnemu izkoriščanju. Zlasti pa gledajo na to, da se jx)vraina gozdov v bodoče čimbolj poveča. Celotna površina gozdov je znašala 1929 leta 5,563.398 ha in je v naslednjih desetih letih, t. j. do leta 1939 narastla na 5,858.713 ha. Poskočila je torej v enem samem desetletju za celih 300.000 ha. Pogozdovanje se je posebno živahno nadaljevalo v zadnjih časih in to na raznih krajih polotoka, zlasti pa še tam, kjer je svet bolj hribovit. Pristojne oblasti pa imajo v načrtti še nova velika tovrstna dela na 515 krajih in bodo stroški zanje znašali približno 30 milijonov lir. V prihodnjih treh letih se ne bo doseglo samo to, da bo pogozdovanje najmanj podvojeno in bo za bodoče zagotovljena veliko večja proizvodnja lesa, kar bo v pogledu italijanske samopreskrbe z lesom velikega pomena, pač pa bo zaradi vej j e pogozditve tudi zemlja na raznih krajih bolje zavarovana, da voda rodovitne plasti ne bo odnašala. Uvoz celuloznega lesa iz Hrvaške. Na podlagi trgovskega Sfiorazuma, ki je bil podpisan 26. junija 1941, in ki urejuje medsebojno trgovinsko izmenjavo med obema državama za dobo od 1. julija do 30. sept. 1941, so bile določene naslednje koli-fin-e celuloznega lesa, ki ga bo HrvaSka dobavila Italiji: smolnat celulozni les 5000 ton, bukov celulozni les 20.000 Ion, odpadki smolnatega lesa za celulozo jja 8000 ton. Sklenjeno je bilo tudi, da gornje količine lesa ne morejo sluziti za določitev bodočih vsakoletnih količin, ki jih bo Hrvaška izvažala v Italijo. Prodajne cene pivu. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je določilo cene, po katerih smejo proizvajalci prodajati pivo svojim odjemalcem, prodajalcem na drobno. Predpisi veljajo za pokrajine Piemont, Ligurijo, Lombardijo in Piacenzo. Cene so naslednje: 6od piva (100 1) 400 lir. Steklenica, ki drži en liter, 4 lire, tričetrtlitrska steklenica piva 3.25 L, pollitrska 2.15 L, četrtlitrska pa 1.10 lir. Vse takse m dajatve, ki jih je treba plačati, nosi dobavitelj sam. Za uslužbence v plinarnah, ki so bili poklicani k vojakom. Zveza delavcev, ki 60 zaposleni pri vodnih, plinskih in električnih napravah, je podpisala z Zvezo industrijskih podjetij, ki proizvajajo plin, dve kolektivni pogodbi, ki urejata vprašanje, kako je treba ravnati s tistimi uslužbenci, ki so bili poklicani k vojakom in kako pomagati družinam vpoklicanih delavcev. Kakšne so v podrobnosti določbe teh dveh kolektivnih pogodb, o tem italijanski Usti še ne poročajo, vsekakor pa so takšne, da jih bodo prizadeti uslužbenci ter delavci s svojimi družinami sprejeli s hvaležnostjo, saj gredo za tem, da se zagotovi tudi v času vojne njihov življenjski obstoj. Pogodbi namreč veljata za ves čas, dokler bo vojna trajala. fixel Muniha: 11 Spomini in utrinki« |_ * f~ IH. Italija p Parizu ■ Večkrat sem že slišal govoriti o tem gospodarju, ki so se ga vsi bali. Prejšnje leto sem bil že enkrat priča istega žalostnega prizora, ko je pometal na cesto dve nesrečni družini in se polastil njih ubogega imetja. Nisem ga poznal po-bliže, a mislil sem, da bi bilo za moje preučevanje človeške narave kar moč koristno, če bi se z njim seznanil. Arcangelo Fusco se mi jo ponudil, da me popelje k njemu in tako sva jo počasi odmahala proti njegovemu domu. Po poti mi je moj spremljevalec povedal, da je gospodar »molto ricco« (hudo bogat). To me ni nič kaj presenetilo, ker sem že davno vedel, da se je skrivno bavil z najbolj dobička n osni m poslom — a posojanjem denarja siromakom Arcangelo Fusco je menil, da si ne obeta zares nobene koristi, če bi se srečal z gospodarjem, in potem ko mi je po-’ vedal, da dolguje gospodarju poleg najemnine še deset frankov, sva se zedinila, da me bo po- spremljal samo do vrat. Zanikrno oblečen starec z nabuhlim, nepriljudnim obrazom jo skrbno odprl vrata. Potem ko mo je vsega premeril, me je spustil v eobo. Omenil sem mu namen svojega obiska in ga prosil, naj bi Salvatoreju dovolil, da bo svojo najemnino plačal po nekaj dneh. Povedal sem mu, da leži Salvatore v bolnišnici, da mu otrok umira in da [e njegova strogost do teh siromašnih ljudi nečloveška trdosrčnost. Vprašal me je, kdo sem. Rekel sem, da sem prijatelj te družine. Ošinil me je s pogledom, nato pa prasnil v zoprn smeh in dejal, da bi to najlepše dokazal s tem, če bi takoj plačal zanjo najemnino. Čutil sem, kako mi je zavrela kri v sveti jezi. — Vsaj tako sem pre- pričan, zakaj človeku se ni treba sramovati, ker ni bogat. Poslušal sem nekaj minut, kako je sramotil moje uboge, zapuščeno Italijane z najhujšim psovanjem. Dejal je, da so umazana, tatinska drhal, ki ne zasluži, da bi z njo ravnali ko z ljudmi; Salvatore da svoj zaslužek požene po grlu; cestni pometač da mu je ukradel deset frankov; vsi da po pravici zaslužijo bedo, v kateri živijo. Vprašal sem ga, če mora denar takoj imeti. Po njegovem odgovoru sem spoznal, da s prošnjami ne bi nič dosegel Bil je bogat; sam je povedal, da ima preko petdeset tisoč frankov, da pa je začel z nič. Žalostna resnica je, da je človek, ki je iz revščine prišel do bogastva, navadno trdosrčen. Človek bi pričakoval ravno nasprotno, a na nesrečo je vendarle tako. Namen mojega obiska je bil, da bi na lep in spretdn način prišel z njim do kakega sporazuma, toda ha žalost jaz nisem mož za to, Čisto spozabil sem se in šel mnogo dlje kakor sem se 'bil namenil. Spočetka mi je odgovarjal prezirljivo in z zadirčnimi žaljivkami, a počasi je utihnil, tako da sem naposled le še sam govoril — rekel bi, skoraj pol ure. Ne bi imelo pomena pripovedovati, kaj sem mu rekel. So trenutki, ko je prav, da jjokažeš svojo jezo z dejanji, a često je napak, če jo pokažeš v besedah. Dejal sem mu pač, da je denar, ki ga j G izžel iz siromakov, pregrešen zaslužek; da je njegov dolg do vseh teh bednih človeških bitij mnogo večji kakor tisti, ki mu ga oni dolgujejo. Pokazal sem na razpelo, ki je viselo na steni, in rekel, da če je kje božja pravica na zemlji, bo prišlo maščevanje nad njim. Nobena molitev ga ne more odkupiti od kazni, ki ga čaka, zakaj vse njegovo življenje je stalno oskrunjeval strašen greh — trdosrčnost do ubogih. »In pazi se, stara pijavka,« sem mu naposled zaklical z grozečim glasom, »svoj denar dolguješ ubožcem, a svojo dušo vragu, in bliža se ura, ko jo bo zahteval!« Nenadno sem prenehal in se zdrznil, zakaj mož se je sesedel na stol, kakor bi se ga bila dotaknila nevidna roka. Bil je bled ko mrtvec, iz oči mu je sijala groza, ki je še mene prevzela. Prekletstvo, ki sem ga bil priklical, mi je še zvenelo v ušesih z grozljivim, docela neznanim odmevom in zdelo se mi je, da je bil poleg naju še nekdo drug v sobi. Tako sem bil razburjen, da so ne spominjam več, kako sem se poslovil. Pozno je že bilo, ko sem prišel domov, toda vso noč nisem zatisnil očesa. Še danes se čudim snu, ki je prišel nad menoj, ko sem vendar bil buden, in ki me je vso noč napolnjeval z nepopisno grozo. Sanjalo se mi je, da sem obsodil človeka v smrt. Ko sem naslednje jutro prišel med svoje Italijane, sem že vedel, kar mi ni nihče prej povedal. Vsi prebivalci dvorišča so bili zbrani pred vrati in se živahno pomenkovali. »Sapete, signor dottore?« (Ali veste, gosptod doktor?) so mi vzklikali, brž ko so me zagledali. »Da, že vem,« sem odgovoril in šel k Salva-torejevlm. Sklonil sem se nad Petrucciom in delal, kakor da mu preiskujem prsa, a z zadržanim dihom sem prisluhnil vsaki besedi, ki mi jo je rekla Salvatorejeva žena. Gospodar da je prišel pozno snoči, je dejala. Mala dekliča je zbežala in se skrila, ko je stopil v sobo, toda Concetta se je stisnila za materinim stolom in ostala. Gospodar jo je vprašal, zakaj se ga tako boji. Concetta mu je odgovorila, da zato, ker je zmeraj tako surov z mamico. Dolgo je sedel na klopi, ne da bi črhnil besedice. Ni bil videti jezen, je menila Salvatorejeva žena. Naposled ji je rekel, naj se ne vznemirja zaradi na- jemnine, da jo bo plačala, kadar bo mogla. Preden je odšel, je položil na mizo pet frankov,^da bi Petrucciu kaj kupili. Ko je stopil na dvorišče, je naletel na Arcangela Fusca, ki je pravkar naložil posteljo na voziček in se odpravljal na pot. Rekel mu je, naj ostane v stanovanju. Arcangela Fusca je spraševal o meni, a ker vem, da me je sodil s prijateljsko prizanesljivostjo, 6em prepričan, da mu glede mene ni povedal neprijazne besede. Potem je šel svojo pot in kakor je kasneje dognala policijska preiskava, je proti svoji navadi zavil v gostilno, kjer je ostal precej dolgo. Vratarju se je zdel močno vinjen, ko se je vrnil domov. Ker je živel docela osamljen in iz strahu pred tatovi ali iz skopuštva sam gospodinjil, ni nihče prav vedel, kaj se j® zgodilo. Po vsej hiši so luči gorele vso noč in ko se zjutraj ni prikazal ter so našli njegova vrata zaklenjena, so zaslutili, da nekaj ne bo v redu in poslali po policijo. Bil je še topel, ko so odrezali vrv, toda zdravnik, ki ga je policija poklicala, je izjavil, da je bil že mrtev pred dvema urama. Niso mogli iztakniti najmanjšega povoda, zakaj bi se bil ipaoril. Vedelo so je samo, da ga je prejšnji večer obiskal skrivnosten gospod, ki je ostal pri njem približno eno uro; sosedje so slišali, da sta se ostro prerekala. Nihče v hišj ni tega gospoda videl poprej in nihče ni vedel, kdo je bil. Dvorišče Rousselle je zdaj last brata mrtvega gospodarja. Zelo me je razveselilo, da je bil prvi ukrep novega gospodarja, da je dal vsa stanovanja temeljito popraviti, tako da so poslej bila pripravna za spodobno življenje. Nato je še znatno znižal najemnino. Ko je Petruccio umrl, so se Salvatorejev! izselili. A tu je še zmerom mnogo Italijanov. Zdaj pa zdaj jih obiskujem in navzlic vsemu govorjenju o poklicni ljubosumnosti pariških zdravnikov še do danes nisem srečal zdravnika, ki bi me hotel izriniti iz tega ubogega kraja. Zanimiv bo letošnji ljubljanski velesejem Za obisk je dovoljena tudi polovična voznina Ljubljana, 29. julija. Na Ljubljanskem velesejmu, ki bo prirejen na pobudo Visokega Komisarja od 4. do 13. oktobra, bodo razstavljala največja podjetja v državi. Prometni minister je dovolil za razstavi jake. za tiste, ki bodo velesejem obiskali in za prevoz blaga 50% popusta pri vožnji. Že zdaj so priglasile svojo udeležbo na ljub- ljanskem velesejmu naslednje tvrdke: dražba »Fiat, »Snia Viscosac, >Agip«, »Breda«, »Ansal-d spoda in so bili brez skrbi, da bi zamudili žegnanje. Pridružil sem se jim in po nekaj minutah smo že bili pri Seljanu. Pred hišo na klopi so počivali izletniki in 6i brisali s čela pot. Kot bi bil kje pod Goro Oljko v Savinjski dolini ali pod Rudigundo pod Mozirsko planino: lep razgled po dolini, kjer so se v soncu zlatile žitne njive med zelenimi travniki, v ozadju teimni gozdovi, Velika gora, Jasnica, v dolini pa med Življenje v Trstu »Obhajilo« v Rojanu — in druge nesreče Smrtne Trst, v juliju. V nedeljo, 13. julija, je praznovala rojanska fara v Trstu svoje »obhajilo«. Ne smete tega vzeti po vaše — »obhajilo« pomeni pri vas »žegnanje«. Kara »obhaja« god svojega patrona. Rojanci častijo kot zavetnika svoje župnije kar dva svetnika, sv. Mohorja in sv. Fortunata. Kojansko obhajilo je bilo nekdaj v starih časih najbolj znano v Trstu. Ves Rojan se je tedaj pripravljal, da čim slovesneje proslavi ta praznik ter se postavi pred Tržačani, iiojki so trumoma prihajali na cerkveno slavnost — ... ali iz pobožnosti ali pa zijala prodajat. Mogočna ‘■‘ •Je bila procesija, številne godbe, prelepi pevski zbori, brez števila bander in zastav, društev in organizacij. Od tistih dob je preteklo že veliko let in se je medtem veliko izpremenilo. Tudi v rojan-skem obhajilu se poznajo te izpremembe. Kljub temu pa je bila nedeljska proslava farnega praznika lepa. Cerkvenih slovesnosti se je udeležil tudi župan mesta Trsta com. dr. Luigi Puzzier. V procesiji z Najsvetejšim, ki je šla po glavnih rojan-skih ulicah, je korakal župan v družbi domačih odličnikov in predstavnikov stranke. V procesiji je bilo mož bolj pičlo število, zato pa več ženskega sveta. Posebno pozornost je vzbujala mogočna kolona vzornih, zalih mladenk Marijine družbe, ki v Rojanu šteje veliko požrtvovalnih članic. Nedelja pa je bila prav usodna zaradi velikega Števila nesreč, ki so se pripetile v mestu in okolici. Med njimi so bile kar tri s smrtnimi posledicami. Na cesti med Tržičem in Sv. Ivanom Devinskim se je zaletela 17 letna Avrelija Basso iz Tržiča v tovorni avto ter obležala z razbito glavo na mestu mrtva. Še druga smrtna nesreča se je pripetila v Tržiču. Štiriletna Tončka De Santis se je igrala na kolodvoru med tiri ter zašla na progo, po kateri je privozila lokomotiva. Otrok je dobil tako hude poškodbe, da je bila zdravniška pomoč v bolnišnici zaman. — Tretja smrtna nesreča je zadela 51 letnega posestnika Ivana Strojna iz okolice Trsta. Padel je z zida ter si zlomil hrbtenico. V bolnišnici je poškodbam podlegel. Nesreč, ki so se končale manj usodno, samo s polomljenimi udi, pa je bila cela vrsta, zlasti med kolesarji. drevjem lepe vasice z rdečimi strehami in ponosne cerkve Sv. Gregorij, Sv. Križ, sv. Štefan, Nova Štifta. S hriba se je oglasil zvonki glas Aninega zvona. Vabilo je k žegnanju. Kmalu smo prišli k cerkvi. Okrog nje se je zbralo že mnogo božje-potnikov, ki so posedali po travi, drugi pa so se zavarovali proti gripi in poipli štamperljček slivovke pri stojnicah, kjer so dekleta in fantje že kupovali spominske srčke z lepimi napisi, polnimi izrazov ljubezni. Več kot pol ure je bilo še do sv. maše, zato sem se odločil, da pohitim še k Malim stenam. Pridružil sem se Jožetu, Andrejcu in Bajčevi Pavli iz Nemške vasi, ki so bili prav tako namenjeni na to lepo razgledno točko. V gozdu smo se pozdravili z italijanskimi vojaki, ki so bili ob šotornem ognju prav živahni. Pavla, ki pravi, da jo kličejo tudi Mico, je nabrala ciklame in nas počastila z njimi. Prišli smo k stenam. Še smo videli Struge in lepo kotlino, v nekaj minutah pa se je približala s kočevske strani megla in nam zakrila pogled tja do naše Ljubljane, Karavank in Kamniških. »Ko bo zasijalo sonce in razpršilo te megle, bomo spet prihiteli k tem stenam, ko bo spet zasijalo sonce, bomo videli našo Ljubljano in naše ponosne planine,« tako je dejal Andrejc, ko smo se vračali proti cerkvi. Jože mi je pokazal blizu cerkve star, zapuščen vodnjak in razvaline hiše, kjer je baje živel mežnar. Pravkar je zvonilo k žegnanju ko smo se vrnili k cerkvi. Bila je polna pobožnih ljudi, mnogo pa jih je moralo ostati zunaj cerkve; vsi so bili zbrani, ko se je izpred'‘oltar ja oglasil zvonec in naznanil začetek službe božje. »Povsod Boga zemlji slovenski, njegova je za večni čas.« Lepo je donela iz polnih prs lepa, pobožna pesem. Sonce je posijalo skozi rožnata cerkvena okna in barvnati prameni v tisočerih lučkah so se skozi goreči lestenc lesketali na krasni, očarljivi sliki sv. Ane z Marijo, ki krasi oltar, delo kiparja Jontesa iz Velikih Lašč. Tudi podobi Presvetega Srca Jezusovega in Marijinega (deli iz Inomostu na Tirolskem) so krasili sveži šopki iz doline. Gospodova beseda je vklesala tako globoke verske misli po nedeljskem evangeliju: »V apostolskih delih pravi sv. Pavel, da naj kličejo vsi narodi Očeta v svojem materinskem jeziku — Abba — oče. In slovenski narod naj kliče, kakor že kliče 1000 let, k Bogu — Oče! — z vsem zaupanjem in ljubeznijo! Opoldne je že bilo, ko sem hitel v dolino. Molče sem gledal po lepi naši zemlji, zamišljen vase. Spomini! Dobre volje smo se vrnili v Ribnico, kjer nas je dentist Novak v svoji krasni vili gostoljubno pogostil, da nam je laljko obenem tudi pokazjal kožo onega medveda, ki se mu je postavil na zadnji nogi, ko mu je sledil na Veliki gori. V treh vrstah... Italijanska zdravstvena kolona, ki posluje v na- V Gorenji vasi so začele poučevati italijanščino šolske sestre. V Ribnici bodo tlakovali 6 kockami cesto, ki pelje 6 kolodvora v mesto. Z novo cesto bo Ribnica precej pridobila. V Mengšu je mlinsko kok) zagrabilo 6 letnega sinčka mlinarja Štopana ter ga zmečkalo. Ponesrečeni fantiček je poškodbam podlegel. Ljubljana Koledar Danes, torek 29. julija: Marta, dev. Sreda, 30. julija: Abdon in S. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šeknburgova ul. 7. Izšel je novi žepni Italijansko-slovenskj slovar. Sestavil dr Janko Tavzes, obsega 250 strani. l^.OOO besed Cena L 16.— Knjigarna Ant. Turk nasl.. Ljubljana, Pražakova ulica 12. Opozorilo! Vsi pri Javni borzi dela prijavljeni. ki so pripravljeni sprejeti ročno delo, stanujoči v Ljubljani in okolici se pozivajo, da se nemudoma osebno zglase v uradu Javne borze dela v Ljubljani zaradi vpisa v osebni imenik. Prvovrsten goriški krompir je včeraj, v ponedeljek, mestni preskrbovalni urad spet začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu. Ker v petek in soboto na mestni stojnici ni bilo krompirja, je cena pri drugih prodajalcih takoj poskočila. Novo pošiljatev goriške- ga krompirja prodaja mestni preskrbovalni urad po 1.60 L in, čeprav so ga začeli prodajati šele pozno dopoldne, so ga gospodinje pokupile prav velike množine, saj je res krasen in debel ter znatno cenejši kot drugi uvoženi krompir. E. I. A. R. - Radio Luhiana Torek 29. julija. 7.30 Radijsko poročilo v slovenskim. 7.45 Operetna glasba. V odmoru ob 8. napoved časa. — 8.15 Radijsko poročilo. — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 12.45 Pesmi in napevi. — 13. Napoved časa in radijsko poročilo. — 13.15 Vojaško poročilo v slovenskem jeziku. — 13.17 Orkester Angelini. — 14. Radijsko poročilo. — Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Gallina. — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Orkestralni koncert operne glasbe pod vodstvom M. Šiijanca. — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20. Napoved časa in radijsko poročilo. — 20.20 Pogovori v slovenščini. — 20.30 EIAR prenaša 4 dejansko opero »Mefistofeles« Arriga Boitoja. Med odmori: 1. Poročila v slovenščini. 2. Napovedi v slovenščini. 3. Radijsko poročilo v slovenščini. Uspel lahkoatletski nastop SR Ilirije Velika udeležba tekmovalcev in lepi rezultati Ljubljana, 27. julija. Včeraj ob 6 popoldne je bil na telovadišču v Tivoliju lep lahkoatletski nastop, katerega je priredila SK Ilirija. Tudi ta nastop, ki je bil že peti letos, je ponovno dokazal,, da imamo pri nas dosti dobrega lahkoatletskega »blaga«, le obdelati ga je še treba in pripraviti za večje nastope. Po vremenu sodeč, bilo je namreč sila soparno, ni bilo pričakovati boljših rezultatov, kar pa so atleti sami ovrgli med samim »dogajanjem« na zelenem polju. Ponovno moramo pohvalno omeniti, da je kader tekmovalcev od nastopa do nastopa vse večji in da ao med njimi nekateri, ki obetajo še mnogo. Tega smo lahko po pravici veseli, saj je med nami prevladovalo že prepričanje, da bo zanimanje za ta lepi šport pri nas docela izumrlo. »Kraljica« športa ima med nami mnogo' prijateljev. Na mitingu je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Med njimi je treba omeniti na prvem mestu inž. Stepišnika, ki je v metu kladiva dosegel 51,37 m kar je le za borih 59 cm slabše od letošnjega novega italijanskega rekorda v tej disciplini. Med zelo dobre rezultate moremo dalje prišteti Koširjev čas v teku na 1500 m za katerega je porabil 4:08. V krasnem stilu je tekel vso progo in je zaenkrat pri nas brez prave konkurence. Na drugo mesto je prišel Oberšek, ki »je položil« Kiena in mu prepustil šele tretje mesto. V metu krogle je zmagal Neli Župančič. 12 m je bil rezultat. Sledita mu klubska tovariša inž. Stepišnik in Pribovšek. Tudi pri skokih so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Na »odprtem odru« pa je žel upravičeno odobravanja junior Milanovič pri skoku v višino. Pognal se je 180 cm. To je višina, ki je že za seniorje pri nas zavidljiva, če že juniorji dosegajo seniorsjke rezultate, potem stno »na dobrem«. Posebno lepa je bila borba tudi v finalu na 100 m med Bratovžem in Zupančičem. Atleti so se na sobotnem nastopu vrgli v »bitko« z vsem srcem in zato se niti ni čuditi, da so bili doseženi nekateri res prav dobri rezultati. Tehnični rezultati Podrobni rezultati posameznih točk — vsega jih je bilo 15, da, skoraj nekoliko preveč za kratek čas in julijski dan, so bili naslednji: Tek 60 ni z zaprekami, juniorji: 1. Jager (Ilirija) 9.4. Drugi tekmovalec je bil diskvalificiran. ToR na 300 m, juniorji: 1. Bole (Planina) 40 sek., 2. Krenčič (I.) 40.1, 3. Novak (I.) 40.9, 4. Mramor (I.) 41.8. Močan finish, ki ga je z zadnjim naporom odločil zmagovalec zase. Tok na 100 m, juniorji: 1. predtek: 1. Zupančič (Hermes) 11.8, 2. Mravlje (P.) 12, 3. Mencinger (I.) 12.7, 2. predtek: 1. Bratož (P.) 11.7, 2. Tavzes (I.) 12, 3. Urbanc (H.) 12.4. — Finale: 1. Bratož (P.) 11.6, 2. Zupančič (H.) 11.8, 3. Tavzes (I.) I 12, 4. Mravlje (P.) 12.2, 5. Mencinger (I.) 12.3, I 6. Urbanc (H.) 12.4 Slab start v finalu. LI0U0RE 11 K E R 'v TO N ICO . Dl GE ST IV 0 Charlie Chan v San Franciscu »Še eno vprašanje: ali ste opazili, da obstoji prijateljstvo med gospo Tapper-Brook in polkovnikom Beatemom?« »Zdi se mi, da sta enkrat odšla skupaj ven, vendar za njima nisem vohunila.« »Cisto razumljivo. Gospa, mislim, da vas nimamo več kaj vprašati.« Gospa Kirk je vstala in z obraza se ji je brala trudnost. »Hvala. Upam, da bom še lahko 0 pravem času prišla na svojo konferenco.« »Imam še majhno prošnjo do vas,« je pristavila Morrow. »Rada bi videla, da gospej Tapper-Brook ne bi pripovedovali o tem, kaj smo vas vpraševali in kaj ste nam vi povedali- Ali smem računati z vašo molčečnostjo?« »Dobro ... Nikomur ne bom povedala ničesar«, je odvrnila stara gospa. Potem je nezadovoljna prista vila: »Moram priznati, da se nisem tako dobro izvlekla iz tega zaslišanja, kakor sem se nadejala*, je zamrmrala bolj zase kot za druge. Nato se je poslovila od vseh in hitro odšla. »Sprejmite moje čestitke«, je vzkliknil Kirk in z zavistjo gledal na gospodično Morrovv. »Ali vam nisem že zjutraj rekla, da je gospa Tapper-Brook nevarna lažnjiv-ka? Pa vendar nisem upala, da bom imela potrebne dokaze tako hitro v rokah.« »Ali boste sedaj tudi njo ponovno za' slišali?« »Čemu neki? Ona bi nam naštela samo novo vrsto laži! Poglavitno je, da yemo, da je bila Grace Line njena pri- ateljica. Ona ji bo morda tudi pisala. Treba bo govoriti z upravo pošte in urediti potrebno, da bo šla vsa pošta gospe Tapper Brook najprej skozi mojo pisar-no«. »Odličen domislek«, je pritrdil Chan. »Vi ste polni zdrive pameti. Ali pa bi smel vedeti, kaj sedaj počenja naš ljubi prijatelj Flanery?« »Nadzornik se je nenadoma začel zelo zanimati za gospodično Lillo Baar. Pozval jo je za popoldne ob petih v svojo isarno na zaslišanje. Jaz ne bom mogel liti zraven pri tem zasliševanju, toda če bi bil na vašem mestu, bi spotoma skočil pogledat, kako vsa stvar poteka.« »Ne pričakujem, da me bo Flanery sprejel z dobrodošlico, toda ubogala bom vaš nasvet in šla bom v njegovo pisarno tako slučajno.« Morrow se je obrnila k Barryju Kirku: »Upam, da vaša babica ne bo prehuda name, da sem jo tako zasliševaila.« »Kajpak še! Bili ste naravnost sijajni! Prepričan sem, da je sedaj navdušena nad vami. Bral sem to iz njenih oči v trenutku, ko se je poslavljala od nas.« »Za svojo osebo tega ae bi rekla«, je pripomnila mladenka. »Niste je dobro pogledali in zato ste se zmotili. Natančneje morate opazovati ljudi, ki so v vaši okolici: opazili boste pri njih mnogo več znakov občudovanja, kakor pa si jih morete misliti.« »Res? Nimam časa za to. To delo prepuščam dekletom starejših rodov. Mene zaenkrat zanima to, da bi našla Grace Line na račun nadzornika Flaneryja. JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Nekdo bo moral dokončati to delo, da bo on potem odnesel zmagoslavni venec.« »Dobro, pa bodite vi tista, ki mu boste pomagali, če že sami tako hočete! Upam, da vas bom kmalu videl,« je dodal Kirk in ii odprl vrata, da bi odšla. Okrog pol petih popoldne je Charlie Chan odšel do pravosodne palače in vstopil v Flaneryjevo pisarno. Nadzornika je našel v odličnem razpoloženju. »Kako vam gre, gospod tovariš? Kaj je novega?« »Pri meni vse po starem,« je odgovoril Chan. »Ne gre vam tako hitro od rok, kakor ste upali? Naj vam bo to za dober nauk. Vsaka žaba mora ostati v svoji mlakuži. Vi imate lahko velike uspehe na takšni vasi, kakor je Honolulu, tukaj pa prav gotovo čutite, kako izgubljate tla pod seboj.« »Prav imate!« je pritrdil Chan. »V trenutkih, ki so polni razočaranj, mislim na vas, ker vem, da mc ne boste pustili utoniti Zakaj ste tako radostni?« »Dosegel sem velik uspeh. Prišel sem na odlično misel in bom dal majhen oglas v časopisje, da bi dobil tiste žametne copate.« »Ah, dalNadzorik Duff in jaz 6va pričakovala, da boste sprejeli ta predlog«, je zaničljivo pripomnil Chan. »Pojte, pojte! Meni vendar gospod Duff ne bo ukazoval. To sem mislil storiti že pred več dnevi, pa sem pozabil, Duff me je samo spomnil na to, torej dal sem zelo privlačen oglas v časopise in...« »Je šlo po sreči?« »Pa še kako!« Flanery je pobral s tal zavoj, zavit v umazan časopis. Snel je vrvico, ki je bila že razvezana, in odprl zavoj. Pred Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I.) 51.37 (!), 2. Skuza (I.) 36.21, 3. Zupančič (I.) 34.39. Tek na 1500 m, seniorji: 1. Košir (P.) 4.08, 2. Oberšek (I.) 4:18.4, 3. Kien (P.) 4.20 in petin-ko sek., 4. Megušar, 5. Glonar, 6. Kocutar. Košir prevzame vodstvo od vsega početka in zmaga z velikim naskokom. Skok v višino, juniorji: 1. Milanovič (I.) 180, 2. Čuček (H.) 170, 3. Doganoc (P.) 160, 4. Dougan (H.) 160. Milanovičeva znamka je izredno dobra. Met krogle, seniorji: 1. Zupančič (I.) 12.34, 2. inž. Stepišnik (I.) 11.73, 3. Pribošek (I.) 11.54, 4. Merala (P.) 11.46, 5. Jeglič (P.) 11.31. Tek na 1000 m, juniorji: 1. Sedej (P.) 2:54, 2. Zupan (P.) 2:54.4, 3. Klasinc (P.) 3:04.4. Met kopja, juniorji: 1. Milanovič (I.) 42.45, 2. Košir (P.) 41.66, 3. Vehar (I.) 41.05, 4. Urbančič (P.) 39.37, 5. Lubej (H.) 36.93, 6. Jakop (P.) 32.58. Skok v daljino, juniorji: 1. Bratož (P.) 6.30, 2. Nabernik (P.) 6.28, 3. Jflger (I.) 5.80, 4. Tavzes (I.) 5.59, 5. Doganoc (P.) 5.31. Skok v daljino, seniorji: 1. Lončarič (P.) 6.27, 2. Bačnik (P.) 6.17, 3. in 4. Polak (H.) in Račič (H.) 6.07, 5. Kraner (P.) 5.78, 6. Braniselj (I.) 5.74. Met (liska, juniorji: 1. Vehar (I.) 35.39, 2. Rus (P.) 34.29, 3. Košir (P.) 32.21. Skok ob palici, seniorji: 1. Šega (I.) 3.20, 2. Pribošek (I.) 3.20, 3. Lubej (H.) 2.90, 4. Milanovič (I.), 5. Glavič (H.) Štafeta 4 krat 100 m, juniorji: 1. Planina (Bole, Mravlje, Nabernik, Bratož) 47.8, 2. Ilirija (Tavzes, Krenčič, Mencinger, Jager) 47.9, 3. Hermes 55.7. Ostra borba med štafetama Planine in Ilirije, ki jo je odločil šele zadnji tekač. Hermes je malone odstopil. Lampade etettricho